c- •iT M M m W 1 ik/ M Fvl-H rrr?^ J^fc m m m m J M^ r^f M ■ ^ ss : VFJL^ ^^^ ■/ ■ ii/ ^ 1 » ^^ =FE Kopitarjevi ul.6/111 " jeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205» ---Uhaja vsak dan ijntraj, r«ien ponedeljka ia dneva po praznika Bol šeoiški federalizem Ena najbolj usodnih napak carske Rusuje ]e bila v tem, da ni uvidela nujne potrebe upravne decentralizacije ogromnega teritorija in da ni hotel« dati raznim narodom večje narodne samostojnosti. Ko je prišel zlom 1917, so se na mah uprli visi ne-ruski narodi, živeči na periferiji ogromnega oarstva, kakor Finci, Estonci, Litavoi, Latvijci, Poljaki, Georgijci jki tudi ostali kavka ški in tiuirke-etanski naroda ter hiteli ustanavljati lastne nacionalne države. Med tem so se dvignili tudi Ukrajinci ter v Kijevu ustanovila narodno vlado za vse ozemlje, naseljeno od Ukrajincev. Toda boljševi-koin, kii so kakega pol leta po zlomu carizim« prišli na oblast, se je razen Poljakov in baltskih narodov posrečilo z vojaško silo udušitl uporne narode. Vendar je usoda carske Rusije boljševike iamodrila. Brez oklevanja so proglasili svobodo narodov in narodnosti, živečih na ozemlju nekdanje carske Rusije, in dali temu izraza tudii v ustavi »Zveze socialističnih sovjetskih republik«, ki obsega po ustavi 1924, 1928 in 1929 sedem republik (Rusija, Transkavkazija, Ukrajina, Bela Rusija, Uzbekistain, Turkmenistan, Tadžikistan), od katerih prvi dve Bta zopet federativni republiki mnogih avtonomnih pokrajin, tako, da je sovjetska Rusija danes prav za prav Zvezna država 47 držav. Večina izven Rusije živečih si sojvetsko federativno državno ureditev predstavlja na podoben način, kakor so federativno urejene ameriške združene države ali Švica, ki so zgrajene na notranji enakopravnosti poediiaih držiav in nobena od njih ne more ne politično ne gospodarsko nao-vladati in gospot tavati nad drugo. To optimistično mišljenje in nepoučenost prebivalstva izrablja v polili meri mednarodna komunistična propaganda, ki kaže na sovjetski zgled in obljublja »vsem zatiranim narodom sveta« v bodočem komunističnem oarslvu isto polil i ono in nacionalno svobodo kakor jo uživajo narodii v Rusiji. To je eno najmočnejših komunističnih propagandnih sredstev v Indiji, v kolonijah pa tudi med drugimi manjšimi narodi po svetu. Toda če si »sovjetski zgled« ogledamo pobi iže, je stvar precej drugačna kakor pa jo slika komunistični tisk in njegovi agitatorji. Resnica je, da so boljševiki takoj po osvojitvi oblasti pričeli izvajati širokogrudno nacionalitetno politiko. Razumljivo pa je to iz boljševiškega razrednega srtališčia, k: za temelj države ne postavlja narodnosti, jezika ali nacionalne enote, temveč enako družabno pojmovanje. Malo so se meniM bolj-ieviki, kakšen jezik kdo govori — da je le sprejel isto družabno iin politično obliko — to je diktaturo proletarijata. Pni vseh težavah, ki jih srečava njihova razredna diktatura, si niso hoteli nakopati na glavo še nacionalnih trenj. V mejah komuni -stične življenjske in strankarske doktrine so torej narodom prepustili neko gotovo kulturno, predvsem jezikovno svobodo. Pri tem upošteva Moskva tudi najmanjša sibirska in kavkaška plemena, celo taka, ki prej niiso imela ne lastnih knjig niti črk. Uprava, šola, časopisi in knjige, vse je v domačem jeziku, katerega se mora naučiti tudi tuj uradnik, ki službuje med dotičniim ljudstvom. Vsi zakoni in navedbe se tiskajo v Moskvi skoraj v petdeseti Ji jezikih I Ta širokopoteznoet v jezikovnem pogledu, 'kri je pametna in se ji ne more kaj oporekati, nas pa ne sme motiti, da bi iz nje sklepali tudi na ostalo politično iin upravno federativno ureditev sovjetske države v ameriškem »M švicarskem smislu. Sovjetska federacija je popolnoma hegemonistična in se pod njo skriva zelo toga enotnost in strašna uniformiranost. Sovjetske republike so svobodne t jezikovnem pogledu, ne pa tudi politično. Najvažnejši državni posli ali vsaj nadzorstvo nad njimi v obliki okvirnih zakonov je pridržano centralni upravi v Moskvi. K temu spadajo zunanja politika, vojaštvo, finance, zunanja trgovina, izvajanje načrtnega gospodarstva (petletke), promet, budžeti-ranje, preroogokoipi, gozdno in vodno gospodarstvo, pravna zakonodaja, šolska vzgoja, celo ljudsko zdravstvo, statistika, pravica amnestije, politična policija in od leta 1929 tudi poljedelstvo (socializacija se ml je). Kaj potem še ostane »suverenim zveznim republikam«, si je težko predstavljati. Razen tega določa člen 20. ustave, da ima Osrednji zvezni izvršita! odbor pravico ukiniti ali spremeniti dekrete izvršilnih odborov posamičnih republik — določba, kii že sama na sebi dela vsako samoupravo tluzorno. Toda, četudi bi uprava poedlnih sovjetskih republik bila po zakonu vsaj upravno avtonomna, bi bila to le teoretična koncesija. Ne smemo namreč pustiti iz vidika dejstva, da v Rusiji vlada komunistična stranka, ki je edina resnična in zadnja Instanca v vseh stvareh. Stranka je odločilni faktor, ki pa ni ne decentralizirana, ne federativna, ampak je vsa oblast poosebljena v rokah enega moža, diktatorja Stalina. Sovjetske zemlje so res upravljane v lastnem jeziku narodov, ki jih naseljujejo, se pa morajo vsi brez izjeme pokoriti dvojnemu diktatu: enovite stranke in enovitega socialnega koncepta. Zato o pravici politične samoodločbe narodov v sovjetski Rusiji ne moremo govoriti tn je komunistična agitacija s »federalizmom« samo agitacija, preračunjena na nepoučenost ljudstva. Drim. Brezposelnost v Italiji Rim, 16. jan. ž. Glavno ravnateljstvo zavodu za socialno zavarovanje je poslalo predsedništvu vlade poročilo o slan ju bre'/j|K>selnosti v času do one 31. decembra 1032. Brezposelnih, ki so bili prijav- ., . ,.._-!.. J — 1------.. j^.nnKrn 10^10 to 1 j t mi v tem /,«vwu (m i, \icctmAd '"' j- bilo 1,082.767, v mesecu januarju 1933 se je ro število zvišalo na 1.129.064, od katerih 298.000 prejema denarno podpor®. Režim svobodomiselnega bloka v zatonu Revolta uradniških sindikatov Desnica si mane roke Bonrnur Pariz, 16. januarja. Kakor smo že poročali, se začenja režim svobodomiselnih elementov v Franciji majati, tako da se že danes prorokujc njegov konec Prva razpoka sc je pojavila o božiču, ko bi bila morala Francija plačati zapadlo anuiteto voj nega dolga Ameriki in se je Herriot z vso svojo avtoriteto zavzel za to da Francija to svojo in tako zopet postal zmožen, da zavzame svoje prejšnje mesto načelnika v stranki, proti pričakovanju n| izvolil, ampak je čast predsednika klulrn naklonil Francu Albertu ki jc Herriotov rival ■ stranki. Vse to seveda slabi pozicijo stranke v francoskem javnem življenju in zaradi tega ni čudno. dn somišljenik Ilerriota, g. Paul Boncour, ki je prevzel za njim vlado, zadeva nn vedno večje težave. Desnica, ki sedanji režim smrtno sovraži, ima zadoščenje, da vidi, kako se proti režimu svobodomislecev ali »jakobincevt, kakor jim pravi, dviga opozicija socialistov ki so »jakobince« do sedaj podpirali. Dvignili so se namreč proti režimu uradniški sindiknti, ki igrajo v Franciji od nekdaj veliko vlogo. Desničarji seveda škodoželjno konstatirajo, da rušijo vlado tisti »destruktivni elementi«, katere je vzredil svobodomiselni režim sam (najbolj so nevarni učitelji, ki so na Francoskem po večini ekstremisti). Gre za nujne finančne reforme, katerih se je moral lotiti Paul Boncour, da zamaši veliki deficit francoskega državnega proračuna. Njegov finančni minister Cheron hoče prikrajšati vojno ministrstvo za "500 milijonov in mornariško za 200 milijonov, s čemer s«' bo /.umeril vplivnim vojaškim, diplomutičnim in desničarskim krogom. Levico na je razburil z namero, da zniža uradniške plače, črta vojaške rente in prikrajša bivše bojevnike in njihove vdove. Vlada se s sindikati pogaja toda vsa pogajanja so se do sedaj izjalovila in ni upanja, da bi privedla do kakšnega rezultata. Položaj je za vlado tem slabši, ker se upirajo novim davkom tudi laki elementi, kakor so Industrije!, trgovci pa tudi mala obrt. ki tvorijo kader volivcev svobodomiselnega bloka. z vred obveznost izpolni, pa je večina parlamenta mnogimi najboljšimi prijatelji Ilerriota vr sklenila, da se anuiteta ne plača. Da je zaradi tega Hcrriotova avtoriteta tudi v lastni stranki precej trpela, dokazuje dejstvo, da ga radikal-no-socinlistični klub, potem ko je dcmisijoniral Grožnja z uradniškim štraikom V spor bo posegel Lebrun sam Pariz, 16. januarja. Kljub retušam, ki jih je vlada izvršila na prvotnem Chcronovem načrtu za finančno ozdravitev dežele, odpor proti temu načrtu le še narašča. Bivši bojevniki in državni nameščenci izjavljajo, da so pripravljeni na najostrejši odpor proti izvedbi objavljenega načrta. Zato prevladuje mnenje, da stoji vlad« pred nezaupnico v parlamentu. Uradniške strokovne organizacije in zvez« bojevnikov izjavlja, da uradniške plače še ne dosegajo tolikega ravnotežja z življenjskim standardom, da bi sc inogle zopet nalagati nove žrtve, bivši bojevniki pa tudi nočejo nositi težka I bremena, katera naj se naložijo vclekapitalu. V Nemčiji se zopet dviga val lašizma HHlerjevci so dobili novega poguma Berlin, 16. januarja 1933. Pri včerajšnjih deželnih volitvah v Lippe-Det-moldu so narodni socialisti dosegli 39.4% vseh glasov, dočim so imeli pri deželnozborskih volitvah 35.1%. Pa tudi socialni demokrati so dosegli višji odstotek svojih glasov, ker so od 27.4% narasli na 30.2%. Nemška ljudska stranka je ostala v prejšnjem razmerju, številčno je dosegla samo 700 glasov več. Močno pa so padli nemški nacionalisti od 11% na 5%, ravno tako tudi komunisti od 18% na 12%. Hitler je včeraj tudi pri občinskih volitvah v Bruehlu v Porenju močno napredoval. Dobil je 1204 glasov, 6. novembra pa je imel 908 glasov. Komunisti so pridobili nekaj glasov, druge stranke pa so popustile. „Vodja" že grozi Zato je zdaj Hitler zopet močno dvignil glavo. Izjavil je po imenovanih zmagah na shodu v Wei-maru, da je njegova stranka že premagala trenot-no slabost po državno/,borskih volitvah (i. novembra 1932. Kmalu bo javnost spoznala — tako pravi — da njegova stranka v ničemer ni izgubila svojega prejšnjega dinamizma. V prihodnjih tednih se bo stranka vrnila k svojim prejšnjim borbenim načinom. Postavila bo svoj boj proti Schleicherje-vem kabinetu in se borila do vstajenja nove. drugačne Nemčije. Rešitev Nemčije bo prišla samo od narodnega socializma — je končal svoj govor. j Nove vol tve? Zato je zdaj postal« zelo dvomljivo, da bi kanclerju Schleicherju uspelo, da se seje državnega I zbora odgodijo. Ce sc državni zbor 24. januarja se- j stane, je zdaj zelo verjetno, da doživi vlada po iz- i Hitler. črpni razpravi o deklaraciji nezaupnico, ker so liit-lerjevci dobili poguma in silijo zdaj sami na zopei-ne volitve. Ni pa izključena tudi ta možnost, da bo skušal Schleicher še pred sestankom državnega zbora rekonstruirati svojo vlado na drugi, širši podlagi in narodne socialiste potolažiti s tem, da jim da mesta v vladi. Na vsak način se je nemško politično življenje zopet močno vznemirilo in bati se je, da vnovič visoko zavalovi morje razburkanih političnih strasti. Hud mraz povsodi Pariz, 16. jan. ž. Že nekaj tlni sem pada po vsej Franciji temperatura. V področju Moitlina je zmrznil neki 60 letni starec. Drugi starec pa je zmrznil v Maolissonu. Iz raznih krajev javljajo, da je temperatura padla že poti —!) stopinj Celzija. Zadnja poročila pravijo, da je v Parizu in drugod po Franciji zapadel visok sneg. Poročila o nastopivši hudi zimi prihajajo tudi iz Anglije. Berlin, 16. jan. ž. Rad! hudega mraza se je zeto dvignila poraba premoga. Računajo, da ima BerMn rezerve premoga za največ deset dni, zaradi česar je nastal pravi lov za njim. Obenem se po poroč:*n okrožnega urada zelo množi hripa, za katero Im>:o-ha že sto oseb. — Zaradi hudega mraza je v jezerih okoli Berlina mnogo labodov obtičalo v ledu. Včeraj so morali ognjegasei rešiti kakih 50 teh živalic. Dunaj, 16. jam. AA. Včeraj so nepregledne mno-i |tM> smučarjev in drugih TjmsViti športnikov odšle v Wioner\vald, kjer so uživale radosti belega športa. Poročajo, tla se jc pri Umu ponesrečilo 158 oseb. 38 pa hudo. Zakon o umetnem splavu v latiškem parlamentu spreiet Riga, 16. jan. I Po dolgotrajnih posvetovanjih je latiški parlament odbril zakon o umetnem splavu. Po tem zakonu smejo zdravniki povzročiti splav v slučaju, če jc ogroženo življenje matere ali pa, če bi poroti imel težje posledice za njeno zdravje. Razen tega smejo zdravniki v teku prvih treh mesecev izvršiti splav, če mislijo, da bodo na ta način preprečili rojstvo otroka s hudimi duševnimi ali telesnim nedostatki, kakor tudi v slučaju. 6e bi nakopalo rojstvo otroka materi ali njeni družini težke materijelno izdatke. Za ta zakon je glasovalo 50 poslancev, proti pn 35. Proti zakonu so gla«ovali poljska zveza, latiški katoliki, iidje in on poslanec demokratske stranke. Dunajska vremenska napoved. Posebno v južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp bo snežilo. Temperatura bo zaenkrat še ostala pri ničli. Zagrebška vremenska napoved: Sneg bo ae padal Uradniki grozijo z takojšnjo pasivno rezistenco, bojevniki pn hočejo v svoji obrambi iti prav do tega, dn hi se rabila sila. Boncour upa, da se bo spor izgladil Pariz, 16. zam. tg. Kakor se čujc, namerava v boju za Cheronov sanacijski program prevzeti vlogo razsodnika sain predsednik republike Lebrun. Paul Boncour v protestih vojnih udeležencev in uradniških organizacij šc no vidi nobene vojne ntipovedi ter je odgovoril v oficioznem komunikeju, da so / njimi možna nadaljnja pogajanja, ker sc še niso odločile r* stavko. Krasno uspeli koncert koroških Slovencev Ljubljana, 16. januarja. Nocojšnji koncert koroških pevcev je uspel nadvse sijajno in je izzvenel v veliko bratsko manifestacijo. Velika unionska dvorana je bila nahito polna in med dostojanstveniki omenjamo le škofa, bana, mestnega župana, dekana dr. KrAla kot zastopnika univerze in druge odličnike. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo koroške pevce, dvorana se je tresla od ogromnega aplavza. Koroški pevci ho ie s prvimi pesmimi užguli srca vseh. Pri njihovem »Gor čez izuro« so se ljudem orosile oči. Plamtečo domoljubno izjavo je dal g. župnik Po-Ijanoc pred občinstvom, ki mu je spontano navdušeno ploskalo. Nato so govorili zastopniki Pevske zveze, Hubatlove župc in primorske mladine. Ti zastopniki so poklonili pevcem lepe vence in šopke, neka gospodična v narodni noši pa je poklonila v imenu Prosv. zveze lop šopek g. župniku Poljanru. Ljubljanski pevci so okrasili koroške pevce s slovenskimi srčki. Ves koncert in manifestacijo je prenašala ljubljanska ratlio postaja. Ob zaključku prve izdaje lista koncert še traja in tudi vsa velika slovenska manifestacija, ki jo današnji koncert pomenja. Važno za delodaozovejo vse delodajavce, kii so dolžin plačevati tislužbenski davek v znamkicah, da prod-lože davčni upravi te knjižice v kontrolo najde-lj tto konca februarja. Delodajavci, ki v tem roku ne bi predložili knjižic, bodo poimensko pozvani, da to store v roku 8 dni. Ce tudi v tem roku ne bi preo-ložili davčni mpravi knjižic, Im> davčna uprava sa; ma na podlagi osebnih podatkov o davčni odmori odmerila davek, ki ga mora iz tega naslova plačati delodajavec. Sklep se bo sporočil delodajavcn tn se bo davek od njega na reden način pobral. Proti delodajavoem, ki ne bi predložili knjižic v pregled, se bo ravnalo po členu 139 točka 4 zakona o neposrednih davkih. Osebne vesti Belgrad. 16. jan. 1. Po jiotirebi službe sla premeščena Engelbert Gorišek, davčni kontrolor 7. p. skup., iz Slatine v Vojnik. in Mili voj Rad man ov t C. carinski kontrolor 7. pol. skupine, iz glavne carinarnice v Ljubljani v carinarnico L vrste v Biogran na morju. — Pri poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani 11. je postavljen zn poštnega manipulantn 10. pol. skup. Avgust Joršok, orožni »ti narednik, — Iz državne službe je odpuščen Bogomil Bitežni:. pogodbeni uradnik v oddelku za gozdarstvo, kii je bil dodeljen gozdarski šoli v Mariboru. — FinamC no ministrstvo je sprejelo ostavko Antonu Košme-lja, carinskega posrednika pri carinarnici na Ha keku. Belgrad, 16. jan. 1. Prometni minister je odobril predlog glavnega ravnateljstva državni ti železnic, s katerim se tolmači člen 88 pravilnika o splošnih prejemkih, ki se nanašajo n« nakup premoga po režijski ceni, tako. da bodo uživali ugoo nost pri nakupu premoga tuili upokojeni uslužlienci državnih prometnih ustanov. Belgrad. 16. jan. 1. Danes |x)poldne je imel sejo tudi odbor. kri proučuje zakonski predlot* « občinah. Na seji se je nadaljevala razprava beda aatootiskoga osnutka v podrobnostih Vprašanje Datjnega Vzhoda postaja nekoliko nevarno Zveza narodov se zopet posvetuje - Japonci pa okupirajo naprej Ženeva, 16. jan. Sprifo nove Japonske ofenzive, Ri gre za tem, da japonske čete zasedejo vso dže-holsko deželo, je razumljivo, da je razpoloženje, v katerem se je danes sestal odbor devetnajstih, silno pesimistično. Odboru je bila poverjena naloga, da pred sklicanjem izrednega občnega zbora Zveze narodov, ki naj bi končno izrekel besedo glede mand-žurskega spora, sestavi izjavo, na katero naj bi pristali Kitajska in Japonska iu ki naj bi končno prinesla vsaj pravno rešitev mandžurskega spora. Položaj je danes povsem nejasen in zakulisni boj med državami, ki simpatizirajo z Japonsko, ozir. Kitajsko, traja z vso ljutostjo dalje. V zadnjih dneh Je nastopilo več dogodkov, ki govore v prid obeh nasprotnikov. Izmed teh je gotovo najbolj zgovoren veto predsednika Združenih držav g. Hoover ja proti uzakonitvi predloga o priznanju samostojnosti Filipinov. V motivaciji tega (Tojega vainega koraka je Hoover jasno povedal, da Amerika i veliko ne-voljo spremlja početje Japoncev v Muniuriji. V začetku pravi Hoover, da govorijo gospodarski interesi Filipinov, ki »o najbolje zavarovani pod okriljem tinančno in gospodarsko močnih Združenih držav, proti priznanju samostojnosti. Toda važnejši je drugi del motivacij, ki se glasi: »Neodvisnost bi Filipine izpostavila v veliko zunanjo nevarnost Na Filipinih se nahajajo bogati zemeljski zakladi, ki še niso bil izrabljeni. Verjetno j«, da bi nosede i gostim prebivalstvom (Japonce) premamila skušnjava, da bi skušali najprej samo tiho prodirati na Filipine in bi jih končno zasedli ■ ilo. Duh imperializma in Izkoriščanja narodov drugih plemen še vedno ni zginil • tega sveta. Če postanejo Filipini samostojni, bodo izročeni sami sebi in ne bodo mogli preprečiti vpad sovražnikov. Njihov položaj je vse drugačen, kakor n. pr. položaj Kube in drugih narodov na zapadnem delu zemeljske oble. Politični položaj ■o je toliko bolj poslabšal radi nestalnosti, ki je zavladala na Vzhodu.« Ta motivacija je ie v Wa*hingtono ibudila veliko pozornost, saj je s tem Hoover iasno povedal, da Amerika še vedno robi Filipine kot oporišče ra morebitno akcijo prati Japonski, ako bi >e ta izkazala sa potrebno. Od stališča, ki ga bodo Združene države zavzele, je morda v odločilni meri odvisen zaključek nevarnega konflikla na Daljnem vzhodu, ki je spravil v nevarnost celo obstoj Zveze narodov. V Žonevi obstoji sedaj tendenca, da bi se obravnavanje spora preneslo pred drug forum in da bi se Zveza na lahek način izmazala ii te velike zagato. Dejstvo je, da nisla v Zvezi narodov včlanjeni dve velesili, ki imata prav na Daljnem Vzhodu in tudi •pecielno v mandžurskem sporu važno besedo, to k> Združene države in Rusija. Tajnik Zveze narodov E. Drumond je prvotno formulo odbora devetnajstih, na katero nista pristala ne japonski ne kitajski delegat, izpremenil in je napravil iz nje enostavno »vabilo na vse države, ki niso članice r.veze narodove, naj se tudi ono udeležujejo razprav » kočljivem mandžurskem vprašanju. To vabilo je Belgija pred hudimi borbami Enotna Ironta vseh marksistov zavito pač v diplomatski stil, a v resnici je naslovljeno samo na Združene države in Rusijo. Nova formulacija glede sprave med obema nasprotnikoma je toliko v prid Japoncem, v kolikor pušča vprašanje priznanja Mandžukuo popolnoma odprto. Prav to so zahtevali Japonci. Izjave francoskega ministrskega predsednika Paul Boncourja v poslanski zbornici napovedujejo nov kurz francoske zunanje politike napram dogodkom na Daljnem vzhodu. Ministrski predsednik je dejal, da bi gotovo ne bilo koristno, ako bi francoska vlada že pred sestankom odbora devetnajstih zavzela javno svojo pozicijo. Na vsak način pa bo Francija šla po poti pravice. Paul Boncour, ki je sam predstavljal Francijo pred Zvezo narodov, je dodal, da je bila kritika glede počasnega postopanja Zveze več ali manj na mestu. Prav to dejstvo bo francoski vladi v vipodbudo, da bo odločno zahtevala, da s« uvede ustanova sankcij in na ta način uveljavijo sklepi Zveze narodov. Mandiurski spor s« silno komplicira tudi radi oddaljenosti te dežele in radi posebnih razmer, v katerih se Mandžurija nahaja. »Toda na vsak način moram izjaviti, da jas, kakor tudi vsi tisti, ki so ostali »vesti naši revoluriji, spremljamo s simpatijo poskuse Kitajske, da bi sc preobrazila.« Te besede je levica pozdravila z burnim ploskanjem. Paul Boncour je dejal nadalje, da ostane Francija še vedno prijateljica Japonske, toda ta okolnost je nikakor ne more ovirati, da bi se v tem sporu ne dala voditi po pravičnosti. Končno je innndžurski spor še bolj delikaten radi pogodb, s katerimi je Kitajska ined vojno priznala Japoncem privilegiran položaj, »toda te pogodbe ne morejo imeti vpliva na zadržanje Francije, ko bo nedela kot sodnik ▼ svetu Zveze narodov, sicer bi to pomenilo smrt Zveze same!« Po teh besedah ne more biti nobenega dvoma, da Francija pod vlado g. Paul Boncourja ne bo več podpirala Japoncev v Ženevi in da bodo francoski delegati napeli vse sile, da pride do kompromisa med nasprotnikoma in se tako Zveza reši iz neprijetne zagate. I^ondon, 16. januarja, ž. Današnji listi poročajo iz Pekinga. Tokia in Tjencina, da predstavljajo incidenti okrog Velikega kitajskega zidu začetek nove velike akcije japonskih čet. Japonci so danes zasedli vse važnejše točke na vseh železniških po stajah okrog Velikega kitajskega zidu ter so s tem dobili popolno kontrolo nad železniškim prometom med pokrajinama Džehol in Peking. V Džeholu jc koncentriranih 150.000 mož kitajske redne vojske, med tem ko se četo dobrovoljcev nahajajo že na džeholski meji in je že nad več mestih prišlo do hudih spopadov med japonskimi predstražami in dobrovoljci. Radi vedno močnejše koncentracije kitajskih čet v coni Velikega kitajskega zidu, bodo Japonci gotovo začeli z energično protiakcijo. kar bo povzročilo nove hnde spopade. • C* • Vzroki revolucije v Španiji Demagogična slabost jakobinske vlade g. Azane — Revoiuc?ie ne vodijo komunisti, ampak anarhisti s pomočjo sodrge — Ali vojaška diktatura ali pa široka koalicija s pomočjo desnice zbira v Španiji tako liberalna kakor konservativna opozicija proti sedanjemu režimu. Liberalce vodi grof Romanones, konservativce pa jako nadarjeni Antonio Goicoechea, ki vodi katoliško »Accion po-pular«. Grozi nov izbruh Madrid, 16. januarja. Vlada Azane, ki upravlja Španijo že več ko eno leto in ki je deželi dala ustavo, ne pride do pozitivnega dela. Njena slabost je v tem, da se njena večina naslanja na levičarske elemente v zvezi s socialisti, ki imajo v vladi tri ministre. V ] '.em oziru je njen položaj močno podoben položaju levičarske vlade v Franciji. Ta kombinacija ima za posledico, da mora vlada v besedah uganjati radikalno socialno demagogijo, dočim se dejansko ne sme spustiti v radikalne socialne reforme, ki ne dišijo niti najbolj levičarskemu meščanstvu niti »ocialdemokratskim voditeljem, ki so tudi v Španiji vsi zelo potični ljudje. Gospodje socialistični ministri so že vsi milijonarji! Pač pa izziva taka polovičarska in neodkrita politika odpor resnično radikalnih elementov, zlasti sredi kmetskega delavstva (mestno delavstvo, organizirano v socialdemokratskih strokovnih organizacijah, ekstremizmu ni naklonjeno). Ti elementi poskušajo že od januarja 1932, ko je izbruhnil prvi puč v ManreaL, kako hi izzvali revolucijo, ki naj na en dan pomede z režimom. Ta revolucija Je, kakor znano, te dni privedla do jako krvavih izbruhov v najrazličnejših krajih Španije, ki so imeli svoj vrhunec v vasi Casasviejas, kjer so orožniki (Ouardia eivil) zažgali hišo, v kateri so se bili utaborili revolucionarji, tako da je zgorelo 20 upornikov. Nimajo pa ti poskusi zaželjenega uspeha, ker španski revolucionarji niso organizirani. (»lavni nosilci revolucije niso komunisti, kakor sc v Evropi napačno misli, ampak anarhisti oziroma »sindikalistični anarhisti«, ki so španska posebnost. Ti ljudje nimajo nobenega pozitivnega programa ter se poslužujejo takozvanega lumpen-proletarijata (takozvani Pistoleros), da izzivajo nemire, alarm in paniko. Komunisti, katerih je na Španskem jako malo, anarhistično gibanje seveda podpirajo in najbrž tudi financirajo. Ta podpora je pa samo taktičnega značaja, ker so komunisti odločni in iziaziti sovražniki anarhistov, ki nimajo ne sistema ne discipline in zametajo vsako avtoriteto. če bi revolucija teh elementov zmagala, bi prišla za Španijo doba najstrašnejše anarhije, dočim komunisti streinijr za diktaturo. Sicer pa tudi komunisti v Španiji niso edini, ampak re ločijo v tri skupine. In »Icer v skupino rrockega, katero vodi Katalonec Andrea Nin, v or-todoksuo skupino, ki sledi direktivam sedanje vlade r Moskvi, in pa v skupino »delavskega in kmetskega proletarijata«, ki «e tako od ortodoksistov kakor od trnckistov loči v tem, da priznava zasebno lastnino malega kmota. Vlada Azane je seveda pri-morana, da zdaj nastopi v kričečem nasprotju s svojim programom s skrajno silo in da se naslanja na Guardio Civil, ki je popolnoma opremljena kakor za vojne čase. Vendar pa taka politika dolgo ne bo imela uspeha, ker ljudje upravičeno pravijo, čemn smo proglasili republiko, če gospod Azana vlada r„ i...:- .,-.. t« .i* T>;---- ---i p*, u u j,', SKJgv j 18. januarja. Vlada g. de BroqueviHa se nahaja v položaju, ki zahteva dalekosežuih odločitev. Znano je, da sedanja vlada predstavlja kompromis med katoliško stranko (Ilroille) in liberalci (Jaspar). Katoliška stranka bi bila rajši napravila sporaz-um s socialnimi demokrati, ker bi bila taka vlada brez dvoma solidnej&a ta bi razpolagala z ogromno večino v parlamentu, dočim so prinesli liberalci katoličanom le neznatno večino. Toda socialisti so bili topol tako noapravljivi, da niso hoteli privoliti niti v princip nedotakljivosti katoliškega šolstva, ki ga katooliSka stranka, se razume, na noben način ni smela žrtvovati. Zato je prišlo do koalioije z liberalci, kar vsebuje v sebi vedno veliko nevarnost koncesij kapitalist krnim gospodarskim krogom, čeprav se je katoliška stranka proti temu trdno zavarovala. Broquevil!ov kabinet ima težko nalogo da izvede finančno reformo, h kateri s|>adajo nujne štednje, i zahtevajo žrtev tudi od delavstva in Zelo problematična rešitev Novo romansko vlado sestavi V ajda Vojevod — Tajni in nepreračunljivi vplivi, ki sestavljajo in odstavljajo romunsko vlado — Najbrž bodo kmalu volitve, ii katerih bo Ušel kot zmagovalec Duea > BukareSt, 16. Januarja. Kriza narodnega kmečkega kabineta dr. Maniua je po dolgotrajnih ra?govorih rešena s tem, da Je kralj poveril sestavo kabineta Maniuovemu prijatelju Vajdi Vojvodu, ki ga bo kmečka stranka podpirala — vprašanje pa je, kako dolgo. Romunija s svojimi vladami nima nobene sreče. L. 1928. je kmečka ali zaranlstična stranka, kakor ji pravijo, dosegla pri volitvah tak uspeh, da jo je bilo |>o pravici treba smatrati za pravo predstavnico romunskega ljudstva. Da vrnejo deželi mir in jo obvarujejo pred borbami za dinastijo, so zarnni-sti poklicali nazaj v deželo kralja Karla, ki pa jo prišel z njimi kmalu v konflikt, ker njihova politika nI šla vzoredno z njegovo voljo, in napravil poskus z diktaturo g. Jorge. Diktatura pa Je doživela po-| lom po svoji absolutni nesposobnosti in kralj je poveril zopet vlado zaranistom, najprej Vajdi Vojvodu, potem pa dr. Maniu-u. Dobro se spominjamo, da je Maniu vlado pred dvemi me6eci prevzel zelo nerad, ker je vedel, da se bo imel zopet boriti s skritimi in nepreračunljivimi I vplivi, ki dejansko vodijo politiko Romunije. Sprejel ie vlado šele, ko mu Je kralj obljubil, da bo izbiro uradnikov popolnoma prepustil vladi. Ko pa Je vlada sedaj hotela odstaviti nekatere vojaške voditelje važnih resorov državne uprave, Je naletela na odpor kralja, ki tudi ni bil zadovoljen z namerava-, no redukcijo častniških plač. Zaranistična stranka pa j« bila že prej zelo disgustirana po intrigi, po kateri je dobil v kabinetu Vajde Vojvoda resor zunanjega ministra Titulescu, dasi je bil ravno ta politik z največjo rezkostjo nastopil proti nameri vlade, da sklene po želji Francije pakt z Rusijo. Sploh se zdi, da se notranja politika v Romuniji razvija proti volji Francije, ki je vedno podpirala zaraniste. Kabinet Vajde Vojvoda ne bo dolgo živel. Zaranistična stranka, ki je sklenila kljub temu, da je v sporu z njenim vodjo zmagal kralj, da vlado še nadalje podpira (očividno zato, da ne bi prišlo do razpusta parlamenta in do novih eksperimentov, ki jih kralj tako ljubi) ni več tako solidna, kakor izgleda. Stranka ima v svoji sredi močno opozicijo v kmetih iz stare kraljevine Romunije, katere vodi bivši Maniuov minister za notranje zadeve Mihalake, ko-jih mentaliteta se z mentaliteto bivših sedmograških Romunov ne sklada in tudi najbrž nikoli skladala ne bo. To nasprolstvo je prišlo do posebno močnega izraza ravno zdaj, ko je šlo za to, ali naj se vlada še nadalje podpira ali ne. Ker pa Romunija potrebuje močne vlade, ki bi znala varovati avtoriteto države napram energičnim poskusom Zvezo narodov, ki hoče Romuniji naložiti finančno kontrolo velesil, zalo se bo kralj pač moral v kratkem odločiti za nove volitve (in se naj-bržeje z lahkoto ne bo), iz katerih naj bi po računih merodajnih krqgov izšel kot zmagovalec voditelj liberalne stranke Duca (Zaikaj v Romuniji bodo volitve izpadle tako, kakor bo hotel upravni aparat. ZaTanistični stranki v čast treba poudariti, da so pod nijo bile volitve popolnoma svobodne —■ prihodnje pa težko, da bodo! Položaj se je nekoliko izboljšal Bukarešt, 16. jan. tg. »Cuventul« poroča, da bo policijski prefekt, polkovnik Marinescu nastopil trimesečen dopust, s katerega so najbrž nc bo več vrnil v svoj urad. S tem jc naknadno odstranjen vzrok za padec Man i novega kabineta, katerega je povzročila zahteva bivšega notranjega ministra Mi-halakea, da se radi demilitarizacije v upravi odstrani s svojega meste tudi polkovnik Marinescu. S tem so se šanse za novi kabinet nekoliko izboljšale, ker je dano kmetski stranki, oziroma njenemu odstopivšemu vodji, delno zadoščenj«. Podaljšani krediti Jugoslaviji in drugim državam Bnsel, 16. jnn. ž. Na današnji seji upravnega odJiora banke za mednarodna plačil« so bili podaljšani krediti nekaterim državam. Tako je Jugoslaviji podaljšan kredit v višini 1 milijona dolarjev, ki zapade v plačilo 28. januarja, zn tri mesece. Pri tem je francoska narodna banka izjavila, rof. J are in drugi občinski možje. Glasbeno Matico, ki je organizirala turnejo, predsednik dr. Vladimir Ravnihar in ves odbor, Prosvetno zvezo tajnik g. Zor, Pevsko zvezo predsednik g. L a v r i č in pevovodja prof. M. B a j u k , Zvezo pevskih društev in Hubadovo župo predsednik dr. Švigelj, rektorja univerze, ki se je odpeljal v Belgrad, je zastopal dekan tehniške fakultete dr. A. Kral, ZSAU so zastopali predsednik g. Z e m 1 j a k in drugi voditelji akademske mladine, ki se je korporativno udeležila sprejema. Zastopana so bila sploh vsa ljubljanska društva, mnogo je bilo na kolodvoru duhovščine, pevcev, javnih delavcev, zastopnikov vseh stanov in poklicev. V zelo častnem številu so se poleg koroških Slovencev Udeležili sprejema tudi primorski Slovenci, dalje v Ljubljani prebivajoči Hrvati in Srbi, pa tudi Cehi m Rusi. -vi • Tisočglava množica sprejema koroške brate na postaji Ko je ob Vt.1 jk)poldne privozil vlak z Zidanega mosta, je ves polni peron viharno pozdravil došle brate. Tisoči klobukov so zavihrali v navdu- ' šen pozdrav tisoče rok je mahalo k srečnemu svi- I denju, godba »Sloga« je zaigrala koračnice, ves ko- i lodvor je odmeval samih klicev »Živeli, živeli!« i Enako navdušeno so odgovarjali koroški slovenski pevci. Okna kupejev so bila polna radostnih obrazov, pevci eo imeli na sebi slovenske nagelje in narodne trakove. Ko so izstopili, se je vihar pozdravnih klicev podvojil in se zopet povečal, ko je množica zagledala voditelja pevcev, voditelja prosvetnega dela med koroškimi Slovenci, g. župnika in bivšega poslanca Vinka Poljanca. Bil je deležen posebnih ovacij in izrazov simpatij ter spoštovanja. Med gostim špalirjem so zastopniki posameznih društev spremili g. Poljanca in koroške pevce s perona na trg pred kolodvor. Tu jih je že pričakovala tisočglava množica, ki 90 jo stražniki komaj zadrža-vali da ni zagrnila v svojem burnem navdušenju četo koroških pevcev. Pred kolodvorom so se pevci z g. Poljancem na čelu zvrstili in ko se je vihar navdušenja in pozdravnih klicev nekoliko polegel, so došle pevce pozdravili zastopniki ljubljanskih institucij in društev. Prvi je izpregovoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar: »Ko stopate na tla naše bele Ljubljane, ki Je srce in duša in kulturno žarišče vsega našega slovenskega naroda, bodite od vseh nas srčno pozdravljeni I Trojen je bil namen, ko vam je Glasbena Matica poslala vabilo, da nastopite s svojimi zbori v Sloveniji. Predvsem se Vam hoče Glasbena Matica oddolžiti za gostoljubnost, ki ste jo bili izkazali njej In njenemu pevskemu zboru, ko je v letu 1921. pre-oevala na zemlji koroški. Deležni smo bili takrat tako bratskega sprejema, da so nam oni dnevi še danes v nepozabnem spominu. Drugo je, da smo koprneli in hrepeneli po tem, koroški slovenski pevci ulitt-ljeiii k- .upnikom Poljancem pred postaj«. da čujemo prelepo našo koroško narodno pesem v izvirni interpretaciji. Ono narodno pesem, ki je neizpodbiten in najbolj zanesljiv dokaz, da je naš rod trdno ukoreninjen v svoji materinski zemlji. Dokler bo živela ta pesem, je ni sile, ki bi iztrebila slovenji narod s koroške zemlje, te zibelke našega naroda. Tretja pa .je, da hočemo gojiti medsebojne kulturne stike. Ločijo nas sicer državne meje, ki jih lojalno spoštujemo. Ali eno je, česar ne more nihče braniti, ne vam ne nam, da gojimo narodno zavest, da smo si bratje in sestre, da smo člani ene rodbine, ene slovenske nacionalne skupnosti, ki nam je sveta, neminljiva in uerazdružljiva. Za4o vam v imenu slovenskih pesmi in njenih pevcev kličem najprisrčnejšo dobrodošlico in naš bratski pozdrav. Živeli predragi bratje in sestre! Živel slovenski Korotanl« Tisoče klicev >2iveli! Živeli I« se je odzvalo govorniku in koroški pevci so navdušeno odgovarjali. V imenu mestne občine je govoril podžupan prof. .larc: »Pozdravljam vas v imenu prestolnice slovenstva, mesta Ljubljane, v imenu občinskega sveta in vam kličem prisrčno dobrodošlico. Želimo Vami, da se iKJČutile v Ljubljani kakor doma. Bodite v Ljubljani kakor da ste v svojih krajih ob Žili, v prekrasnem Rožu. v Podjunski dolini ali kjerkoli, kjer na oni strani Karavank živi naš narod. Vaš obisk bo okrepil naša narodna ouvstva — le pri- j znajmo si Ljubljančani, da nas je bilo po nesrečnem plebiscitu ie malo na oni strani Karavank. Mnogo je bilo med nami ljudi, ki so po plebiscitu sklonili glave in se že sprijaznila z usodo, da se vam moramo odpovedati: »Morituri mortuis.«. Toda vi ste oživeli, vi ste §ln na delo sami, ustvarili ! sami nove organizacije, sami ste vztrajali in sann j pričeli dosegali nove uspehe, katere vidimo pri mnogih prilikah, kakor pri raznih volitvah pri vas. : Ako je Nemcem dovoljeno, da se zanimajo in ogre-I vajo za svoje sonarodnjake izven Nemčije, ako je i to dovoljeno Poljakom, Franco7x»m in drugim na- j j rodom, da 9e zanimajo za svoje manjšine v tujimi, : imamo mi Slovenci še več pravic, da utrjujemo vezi 1 ljubezni in bratstva med nami in vami na Kore-i škem, ki niiste na tujem, temveč na svoji zemlji. ' Vaš obisk bo rodil ta veliki uspeh, da ho ogenj j naše ljubezni do vas zažarel še močnejše in da bo-! ste še bolj vedeli, da je Ljubljana vedno priprav-! Ijena zavzeti 9e in pomagati povsod, kjer se Slo-: venci bore za obstoj svojega naroda in za obvarovan je izročil svojih dedov. Živeli!« Ponovno se je dvignil visok val navdušenja med množioo. Spregovoril je nato predsednik ZSAU g. .lože Zemljak. ka je pozdravil koroške pevce v imenu slovenske akademske mladine: »Slovenska akademska mladina vas pozdravlja in vaim izraža vsa svoja ouvstva, ki jiih neugasmo goji v svojih srcih, vso svojo ljubezen do vas, bratje Iz Koralama. Občudujemo vas. ko stojite na straži Slovenskega jezika in slovenskega naroda in ne klonite. Vaš pogum je velik in vso življenjsko moč, bi ste jo tolikokrat pokazali v borbah proti neenakemu nasprotniku, črpate iz svoje krasne slovenske ! zemlje, iz svoje ljubezni do rodnih tal. Akademska j mladina je vedno in pri vsakem narodu prva v I poudarjanju narodne zavesti iin ljubezni do narod-; nega jezika in tudi slovenska akademska mladina 1 v Ljubljani izpolnjuje to vzvišeno nalogo. Bodite ! pozdravljeni v Ljubljani, na sedežu slovenske univerze, v središču kulturnega gibanja vseh Slovencev, v središču slovenske narodne zavesti. Sloven-, sika akademska mladina se klanja spominu vseh ve-j Inkih koroških Slovencev, ki so vas vodili in izraža j občudovanje tudi vsem vašim sedanjim voditeljem i in vzgojiteljem I Živeli I« Mlademu govorniku je pritrdila /. viharni mt klici vsa množica, med katero je bulo »elo mnogo akademske mladine. Pred postaj*. V imenu koroških Slovencev, ki prebirajo v Ljubljani. je nato spregovoril |*>dpredsednik njihovega kkvtxi. odvetnik dr. Anton Urbane: »Dragi Krošci! Neizmerna je radost nas Korošcev v Ljubljani, ko vidimo, kakega triumfalnega sprejema ste deležni v naši slovenski prestolnici. Vaša nrila pesem, kii se milo razlega sedaj po naši ožji domovini, je živ in neiz/pod biten dokaz, da slovenski živelj na Koroškem živi ... Vaš pohod po Sloveniji je za naš »klub' prava krona na naše skromno |>roj»agandno delo, ki smo ga doeedaj izvršili za našo ljubljeno Koroško. Naša Koroška mora biti za na«, ki bivamo v svobodni nacionalni državi, pravi brusilni kamen za naš slovenski nacionalizem ob pogledu na »kulturne« razmere, ki jih je ustvaril celovško-nemški nacionalizem na slovenski Koroški. Kakor je velika kultura nemske-I ga naroda, tako obsoje vreden je sistem, ki vlada nn slovenskem Koroškem, ki rma edini namen, za-: treti slovenski živelj na Koroškem, kot da bi bita smrt koroških Slovencev potrebna za srečo velikega nemškega naroda! Vaša [vesem nam je dokazala, da nekulturno početje celovškega šovinizma ne more in ne sme roditi zaželenih nekulturnih uspehov. Skrb našega kluba bo, da vam bodo v kratkem odprta vrata v Zagreb in Belgrad. Živeli!« Tudi besede tega govornika je množica sprejela z velikim navdušenjem. Sledil je genijrv prizorček. Mala deklica, stara kakšnih pet do šest let, se je približala k župniku g. Poljanca in nagovorila zbrane pevce: »Ljubl.jeni pevci! Pozdravljeni bodite!« Tu je otročičku zmanjkalo besed, ki jih je v ginjenosii pozabila in se je rešila iz svoje zadrege prav ljubko: izročila je g. Poljancu kito cvetja, ki jo je g. Poljanec radostno sprejel. Ob ljubkem prizoru so se mnogim Korošcem in Ljubljančanom zarosile oči. Zahvala Korošcev Spregovoril je nato v splošni tišini g. župnik Vinko Poljanec: »Predragi! Ob tem krasnem sprejemu ne morem najti primernih besedi zahvale zanj. Ta sprejem vam je prišel res iz srca in sega nam v srce. Vedeli smo, da nas boste sprejeli, zakaj preden smo odšli, smo se zaupali v božje varstvo in s Komer je Bog — kdo mu kaj more! Hvala vam za izraze vaših ouvs/tev in vaše Ljubezni I Drevi na svidenje!« Več minut je trajalo navdušenje, ki ga je izzval pri vsej veliki množici kratki, a lepi in jedrnati govor zaslužnega škocjanskega župnika in voditelja koroških Slovencev, g. župnika Vinka Poljanca. Triumfalni pohodi Med gostim in nepretrganim špalirjem so koroški r>evci odšli v spremstvu ljubljanskih zastop- I ni kov po Miklošičevi cesti v hotel Union. Pred nji- : mi je korakala godba »Sloga«, ki je igrala razne | koračnice, za nijimii pa množica, med katero je bila j zlasti močno zastojmna akademska in srednješolsua j mladina. Mladina je prej>evala domoljubne pesmi, | zlasti himno »Hej Slovenci«. Pot koroških j>evcev j do hotel« Uniona je bila en sam veliki triurni Z • oken jioslopij na Miklošičevi cesti je občinstvo na- j vdušeno pozdravljalo koroške pevce, vsa množica v j špalirju je prirejala viharne ovacije predragim bra- ' toni. V hotelu Union so se koroški pevci nastanili. Toda množica je pred hotelom prekipevala od navdušenja in prirejala stalne ovacije, dokler ni prišel župnik g. Poljanec na balkon in se toplo zahvalil za navdušene ovacije. Manifestacija pred hotelom Unionom pa so trajale še dalje. Mladina je vse popoldne prirejala po mestu iravdušene domoljubne manifestacije. i Izjava župnika gosp Vinka Poljanca G. Vinko Poljanec je dal našemu uredniku v hotelu Uniion naslednjo izjavo: »Najlepši vtis imam v tem, da vas je koroška slovenska pesem združila brez ozira na razlike, ki vas morebiti ločijo. Videli smo, kako ljudstvo ljubi narodno pesem in ji daje prednost pred umetno. Naša koroška slovenska pesem je res prisrčna. Videli smo, kako vam sega naša jiesem v srce in kako je vaše navdušenje res prišlo do srca. Videli smo. kako nas veže z vami prisrčna ljubezen, kako ste v tem enotna, kako prisrčno ljubite nai« in našo pesem. Spomini, ki jih bomo odnesli domov. borejel ter se je z njo nekaj oasa prijazno razgovarjai. Nato se je g. knezoškof podal v prvo naiistropje h koroškim pevcem, ki so ga sprejeli z navdušenimi klici. Poti vodstvom svojega pevovodje g. Ivana Kropivnika iz Bruce so pevci nato zapeli »Nmiav črea izaro .. .« Občinstvu, ki je poslušalo pesmi na dvorišču škofije, so se od krasnem petju zarosiile oči. Lepi užitek je občinstvo nagradilo s (Jonovmuid ovacijaiini vrlim koroškim Slovencem. Zbrane pevce je Prevzvišeni nagovoril: »Živo se spominjam, ko sem leta 1029 pomagal ira Koroškem v tari Sv. Lenart [xxl Ljubeljem o postu tamkajšnjemu dušnemu pastirju. Tedaj sem dobil obvestilo, da som imenovan za škofa koadju-torja. Domači fantje so mi isti večer priredili |>od-oknico, ki mi je vedno v živem spominu. Veselit nw, d« tako gojite petje. To j>etje vas bo rešilo. Dokler boste i>eli, boste ostali Slovenci, Ce bi prenehali peitii, bi kmalu prenehali biti Slovenci. Majhni smo, i*i nas dosti koroških Slovencev, toda naša pesem je naš ponos in le nialokateri ali noben narod na svetu nima takšne. Vedno se spominjam Koroške. Nobena maša, nobeno moje duhovno opravilo ne mine, da se ne bo spominjal Koroške. Živim v Ljubljani, toda moje srce je na Koroškem, tam, kjer mi je tekla zibelka. Bog vas živi, ljubi koroškii Slovenci!« Tople besede Prevzvišenegn so koroški pevci sprejeli z navdušenjem. Zapeli »o še pesem »Ja* sam en boren paver«, nakar eo pokleknili in jim je Prevzvišeni dal svoj škofovski blagoslov. Pre-vzrvišemi se jie poslovil od vsakega pevca še posebej, z nekaterimi |xi se je [»omudil celo v kratkem razgovoru. Radostnih src so po očetovsko ljubeenll-vem sprejemu pevci odšli iz škofije. Na cesti p« jim je množica zopet priredila prisrčne ovacije. Množice r sprevodu od postaje ua Miklošičevo cesto G. poslanec Poljanec se poklonil zastopniku Avstrije Izjava g. generalnega konzula Ljubljana, 14. januarja. Nocoj po sprejemu je koroški slovenski poslanec. g. župnik Vinko Poljanec, obiskal avstrijskega g. generalnega konzula pl. Orsini-Rosenberga ter se mu kot zastopniku avstrijske republike v Ljubljani v imenu slovenskih koroških pevcev poklonil. Pri tej priliki je g. generalni konzul dal sledečo izjavo: »Veseli me, da o priliki svojega bivanja v dravski banovini obiščete tudi mene kol zastopnika Avstrije v Ljubljani, da s tem daste izraza tudi vašemu domovinsko zvestemu mišljenju za Avstrijo. Pri tej priliki naj vam povem, da morejo tafci pevski obiski in vrnitve obiskov zelo mnogo prr-spevati k vedno tesnejšemu sodelovanju narodov in držav. Pri tem pesem in godba vezeta narode. Tud.l jaz sem vašega mnenja, gospod župnik Poljanec, ki site vodja tega obiska, da imajo manjšine, ki se dajo voditi od odkritega in pravega državnega čuv-stva, v moderni Evropi ravno v tem oziru izvršiti važno funkcijo. Tudi zastopniki nemških manjšin iz kraljevine Jugoslavije bodo pri nas v Avstriji vedno prisrčno dobrodošli, če bodo priredili pevsko potovanje v Avstrijo in bo tam zadonela njihova p>esem. Na ta način upajmo, da bomo prišli do vedno živahnejše izmenjave neminljivih kulturnih vrednot. Končno naj izrazim še željo, da bi tudi tukajšnji tisk uvaževal in podpiral ta poštena prizadevanja.« Gospod poslanec župnik Vinko Poljanec je odgovoril: »Veseli me, da se lahko strinjam z izjavo gospoda generalnega konzula. Narodne manjšine naj bodo res vez meri narcdii in državami ter naj lun nemški tisk v Avstriji priifmniore k medsebojnemu sporazumu.« Obisk gospoda |>oslanca Vinka Poljane gospodu generalnem konzulu je t rajal od pol pol 6 zvečer. pri Velik požar v trboveljskem rudnihu Trbovlje, 16. januarja. V noči od nedelje na jionedeljek je izbruhnil velik požar na Preskem. Popolnoma unič na je rudniška naj>rava na vmesni postaji žičnice Neži Retje. Škode je več milijonov dinarjev. Kako je nastal požar, zaenkrat še ni znano. Ker v nedeljo ves dan niso obratovali, ni bilo do 10 zvečer na rudniški napravi nobenega čuvaja. Ko je prišel nekaj pred 10 nočni čuvaj nn svoji mesto, se je ogenj že toliko razširil po napravi, da čuvinj ni mogel več niti do telefonske celice, da b; poklical gasilce. Moral je zaradi lega peš na dnevni kop Nežo, odkoder je telefoniral jx> gasilce. Ti so prišli ob 11 |xmoči, vendar se ni dalo več pomagati. zlasti, ker ni v bližini nikjer vode. Kakor trdijo izvedenci, bo zaradi tega požarn prizadetih veliko delavcev, ker se bo moralo delo na Neži omejili. Ako bi bil v poj>oldauskem turnusu nameščen čuvaj, kakor je bilo svoječasno, bi ne bilo požara. Tu je jasno, da je preveliko varčevanje v škode družbi in delavstvu. raajvct viidtimici „C" je v , Jalta" pomarančah! Veličastna manifestacija na koncertu koroških Slovencev LJubljana, 16. januarja. Do-rtl koncertov, doeti kulturnih prireditev je Ljubljana doživela, a takega plamiečega navdušenja, tokih neskončnih ovaoij, kaikoor eo jih bili nocoj deležni vrli koroški pevol, v Ljubljani najbrž še nismo videli. Koncert se je spremenil v orno samo veliko, mogočno in impozantno manifestacijo Slovencev za duhovno skupnost vsega našega naroda, za utrditev globokih vezi ljubezni, ki preveva vtse slovenske ljudi. Dvoran« jo bila že davno prej razprodana. Zadnje dni pred koncertom pa so prihajali k blagajnam vedno novi ljudje dn prosili, naj jim vodstvo 'koncerta preskrbi vsaj eno vstopnico. Znani so nam primeri, da so ljudje ponujali srečnim lastnikom vstopnic m,nogo večje zneske zanje, toda lastniki so odklanjali še tak denar. Iz vseh slojev prebivalstva so se ljudje zanimali za koncert. Preprosti kmetski ljudje daleč z dežele, delavci iz predmestij, uradniki pa vse do najvišjih dostojanstvenikov, vsakdo je hotel na koncert. Vsakdo se je veselil užitka, poslušati koroško narodno pe-senn. Vsakdo je hotel dati izraza globoki ljubezni do koroških rojakov. Bratje korošikii Slovenci nas niso razočarali, temveč so s svojim nastopom prekosili vsa naša pričakovanja. Njihov nocojšnji koncert ne pomen ia samo velike narodne in kulturne manifestacije slovenstva, temveč tudi lep umetniški dogodek. Saj je velikega kulturnega pomena že dejstvo samo, da je naše občinstvo slišalo na tem koncertu res pristno narodno pesem, t vsej pravilni dikciji, v narečju, besedilu in melodiji. Pesmi eo pa peli ljudje iz naroda, ljudje, ki so tesno zive-zani z zenvljo. Ni čudno, de so udeleženci nocojšnjega koncerta tako navdušeno prirejala ovaoije, saj «o imeli za to nunogo vzrokov in eden od teh, pa ne najmanjši, je bila tudi hvaležnost za lep užitek ob teh pesmiih. V dvorani glava mri gkaua Nabito poln« dvorana je bila, glava pri glavi. Na prvih sedežih eo sedeli najodliičmejši dostojanstveniki našega mesta. Tako knezoškof dr. Roiman, ban dr. MaruSič in podbam dr. Pirkmajer, zastopnik rektorja univerze dekan dr. Kral, mestni župan dr. Pur, dailje odlična nekdanji voditelj koroških Slovencev dr. Janko Breje, bivši predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen, zastopniku tujih držav, med temi tudi avstrijski generalni konzul Orsini-Rosonborg, pošt mošt evi lini koroški Slovenci, bivajoči v Ljubljani, kalkor na pr. 'banski inšpektor (lr. Kotnik, državni tožiilec dr. Fellacher in drugi. Bili so tu zastopniki vojaštva, raznih kulturnih organizaoi j, vseh korpoa-acij, uradov, v častnem številu so se udeležili koncerta primorski Slovenci, akademska mladina pa je bila zastopana v stotinah. Ko so koroški Slovencu prišli na oder, je dvorana odmevala od viharnih in nepopisnih ovacij. Ploskanje se je kosalo s kitici navdušenja. Vse je mahalo |>evcem v pozdrav, vse jim je klicalo: »Živeli l< Vse je tudi 'burno pozdravljalo pevovodjo koroških pevcev g. Koprivnika. In pevci so zapeli. Najprej »Je pa krajč' po-svavac. Za tem »N'mav čez izaroc. Vsaka pesem je užigala nove ognje navdušenja. Vsa d vorana se je spremenila v en saim mogočen. neskončen aplavz, v eno samo spontano ovaoijo, ko je stopil na oder voditelj turneje, g. • župnik Vinko Poljan ec. Govor g. župnika Poljanca Zahvalil se je za iskreni, za prekrasni sprejem, ki so ga koroški Slovenci doživeli v Sloveniji, tako v Slovenjgradcu, v Mariboru, v Celju, v Trbovljah in sedaj v LjuMjani. Podal je nato izjavo, v kateri je med drugim dejal tole: Kar smo prinesli iz Koroške, je narodno blago koroških Slovencev, neoporečno pristno blago koroških Slovencev. Ni še dolgo, ko so nekateri v Celovcu celo pod navideznim plaščem zgodovine zahtevali dokaze, da smo koroški Slovenci posebno ljudstvo, ki govori poseben jezik. Naša domača pesem priča, da bije takim dokazom v obraz. Naša pesem je slovenska pesem! Ljudstvo, ki poje to pesem, je slovensko ljudstvo! Naš nastop po Sloveniji je naša izpoved, da smo del slovenskega naroda. Vaše veselje nad našim prihodom je dokaz, da v nas gledate svoje narodne brate. Iščemo kulturne opore pri Vas, svojem materinem narodu. Zaenkrat so naše kulturne zveze z Vami še slabe. Drugi narodi so že daleč pred nami. Slovenci še nimamo organizirane kulturne enote same, tupa-tam se nudi prilika, da dajemo javnega izraza, da smo bratje, četudi nas ločijo državne meje. Zelja koroških Slovencev je, da se s popolnim upoštevanjem državnih mej kulturne vezi vedno bolj utrjujejo. Pri tej želji nas vodi prepričanje, da so kulturne vezi med narodnimi manjšinami in materinim narodom najboljše sredstvo za pomirjenje med narodi, ker je jasno, da kar je dobro za en Kulturni obzornik »Zdravniški vestnik«, strokovno glasilo slovenskih zdravnikov, je izšel ob priliki sedemdesetletnice slovenskega zdravniškega društva kot slavnostna številka na 80 straneh z umetniško prilogo. Ponosne jšega spomenika bi si naši zdravniki ne mogli postaviti, kot so si ga s pričujočo slavnostno številko, ki [X> svoji vsebini in obliki glasno priča o njihovi inočmi znanstveni ambiciji in potenci. L. 191 2 je društvo praznovalo svojo 50 letnico še v glasilu hrvatskih zdravnikov, ki je ludi izšlo kol slavnostna številka za Slovence, po 20. letih l>a že v svojem glasilu, ki se je neopaženo raz, vil o v zelo pomembno znanstveno revijo. Kot pisatelji so nastopili v pivi vrsti starejši prctninenlnejši zdravniki z znanstvenimi in historičnimi doli. Zanimanje morajo vzbudita tud.i pri nesdravniku spontan dr. V. Gregoriča. v katerih se nam razgrne dobrega pol stoletja razvoja medicine in medicinske slu5.be kakor tudi socijalne politike v tastih daljnih časih, ko je bil na cesarjem Dunaju še en saan slovenski medicine«, ko je bil v Ljubljani še en sam speci jalist prof. dr. Valenta str., po deželi p« sami ranocelniki in sin-Uirji, ko je bil promovirani zdravnik vabljen od v-;e'i .strani za naselitev, danes pa je brezposelni nepotrebne?, v tej br< zsmiiselni gnječi. Dr. M. Rus se jo oddolžil spominu dr. Iv. Oražma, kjer točno opiše življenje velikega moža Slovenca in Jugoslovana zdravnika dr. Iv. Ornžma, ki je vodil slovensko zdravniško ekspedlcijo v balkansko vojno na p)moč Srbom, Bolgarom in Črnogorcem. Dr. Mon&ol v uvodni besedi v zgoščeni oblaki podaja ves razvoj slovenskega zdravniškega društva. V Tn.MiftmnMii f--* p^lu znanih avtoritet tudi mla»»i zdravniki v precejšnjem številu. Med beležkami je posebno zanitm- carod, je tudi upravičeno za druge narode in v srednji Evropi ni države, ki bi ne imela drugo-rodnih manjšin. Morda ravno manjšine tvorijo most sporazuma med narodi in s tem vir miru. Zelo nas žalosti, da materin narod ne more ob tej priliki pozdraviti bratov goriških Slovencev. Iskreno jih pozdravljamo in smo trdno prepričani, da bodo njihove nekulturne ovire tem prej odpadle, čimbolj bo rastel med drugimi večinskimi narodi duh medsebojnega sporazumevanja, za katerega se v prvi vrsti borijo organizirane evropske manjšine. Kulturne vezi dajejo manjšini potrebno oporo obstoja. Ta opora je tem potrebnejša, čim manj skrbi domovinska država za kulturno po-vzdigo svojih manjšin. Jasno je, da se manjšina, ki imajo pogojno vodstvo, nikoli ne vmešava v sporna vprašanja materinega naroda, jasno pa je tudi, da manjšina nima večje želje, kakor da v delu za svojo manjšino vidi materin narod združen v enotnem kulturnem delu. Današnja Vaša sijajna udeležba nam je najboljši porok združene misli. Iskrena Vam hvala v imenu vse slovenske Koroške. Naj duh, ki vas je zbral danes okoli koroške slovenske pesmi, raste in procvita ter rodi bogate sadove, sadove našega trajnega narodneca obstoja in kulturnega razvoja « Govor g. Poljanca je občinstvo pogosto prekinjalo s ponovnimi viharnimi ovacijami. Ko je g. župnik krančal svoj govor, ga je občinstvo frenetično akta miralo. Slovenski pevci koroškim bratom V imenu »Prosvetne zveze« je poklonila nato gdona Silva Kremžarjeva, oblečena v narodno nošo, voditelju g. Poljancu krasen šopek slovenskih nageljnov. Pevska zveza in Hubadova župa sta poklonili koroškim pevcem velik venec z zlatimi listi. V imenu »Pevske zveze« je govoril predsednik g. Vinko Lavrič: »Bratje iz Korotanal Pozdravljam '•as v imenu Pevske zveze, te največje slovenske pevske družine, kjer je organiziranih čez 3000 kmetskih in delavskih grl. S pesmijo ste prišli čez umetne meje, s pesmijo, iki je vzklila in zrastla v vas samih, s pesmijo, ki ijo je rodila planina, jezero, njiva, gmajnica, s pesmijo ki je prav iz srca vzeta. Saj gane človeka beseda, pisana, saj razplamti človeka beseda, govorjena, toda pesem, iz srca zajeta, se prelije zopet v srca, kjer se ukorenini, razraste, živi od roda do roda. In to je tista vaša včliika narodna zasluga za kulturo slovenskega naroda, bratje, da prenašate slovensko besedo v pesmi od krova do krova, od sela do sela bratom in sestram v slovenskem Korotanai — zato vam zahvala. Do-ker slovenski Korotan poje slovensko, slovenski ostane — in slovenski ostani!« V imenu »Hubadove župe« pa jo lepo spregovoril ti jen predsednik g. dr. Anton Švigelj. Meti drugim je poudarjal: Dolžni smo vam najiiskrenej-še hvale, da ste nam prinesli enega svojih najlepših zakladov: tokSo divno narodno koroško slovensko pesem. Morebiti je med vama eden ali drugi, ki se je pred priliono 12 leti pripeljal kot mlad dečko v našo belo Ljubljano in se utrjen v svoji slovenski zavesti po petju naše Glasbene Matice vrnil poln upanja nazaj v ožjo svojo domovino. Usoda nas je potem ločila in postavila med nas visoko pogorje. Ni pa ločila naših src, ni razdvojila naših čuvstev, ni nam vzela najlepše vez/i, ki družii posamezne kose politično razdeljenega naroda: ni nam vzela možnosti, da si s pesmijo povemo vselej in povsod, da smo si in da si ostanemo bratje po rodu in krvi in mišljenju in zavesti. V imenu uredništva lista »Ženski svet« jc poklonila lep šopek nageljev gdčna Fanica Ažinano-va. Primeren gwor pa je imel stud. i ur. Figar, ki je v imenu primorske mladine poklonil lep venec. Članice Glasbene Matice so okrasile koroške pevce s slovenskimi srčki, velik slovenski srček pa je Glasbena Matica podarila »Slovenski krščansko socialni prosvetni zvezi« na Koroškem. Viharne manifestacije In koroški pevci, so peli prelepe koroške narodne pesmi, ki so užigale občinstvo. Pevovodja g. K.ropivnik je vodil skupne zbore. Nastopili so tudi posamezni zbori. Težko bi bilo prisoditi prvenstvo kateremukoli zboru. Vsi so navdušili in vrli pevci so pokazali, kako disciplinirani so, kako davežbani in še več: koliko čuvstev znajo položiti v svojo pesem. Vihamo ovaoije, burni aplavzi so nagradili vsako pesem. Pevski zbor iz Brnce, ki ga g. Kro-pivniik sam vodi, je bil nadvse imeniten. Zaostajali za njim pa niso drugi zbori. Ves koncert je prenašala ljubljanska radio postaja. Po njej je toda g. žuipnik Poljanec sporočil ob pričetku svojega govora pozdrave koroškim rojakom, katerim je naznanil, da se pevcem v Sloveniji prav dobro godi. va vest, da je bil primarij dr. Cholevva iz Brežic povabljen na znanstveno sodelovanje pri listu »Accion medica« iz Buenos Airesa. Pri prelistan ju dobi bravec nehote vtis, da je slovensko zdravništvo znanstveno že zdavnaj doraslo akademski višini ter da je popolna medicinska fakulteta v Ljubljani Ie še gmotno vprašanje. List se naroča pri uredništvu: Dr. R. Neu-bauer, Golnik, ter stane letno 90 Din. G la siiik Jugo.sl. prof. društva objavlja v 4. številki letošnjega letnika najprej daljši članek »O mejah pedagoškega revolucionizma«, ki ga je opisal dr. VI. Petz. V njem pisec najprej ugotavlja, da živimo v nekakem vrtiljaku hitrih odlok, ki človeku skoraj popolnoma onemogočajo zbrano, urejeno, smoterno delovanje. Pod temi razmerami trpe danes vse naše razmere in ječi vse naše delo, zlasti še duševno Pri analizi pedagoških sistemov prehaja preko Rousseau-ove filozofije do vseh novejših teorij. Stara šola je bila pač šola intclektua-liztna in formalizma, ker je polagala glavno težišče v intelektualnost in je v prvi vrsti to gojita in vežbala razumsko pojmovanje, ne da bi pri tem zanemarjala voljo in čuvstvo. Pozneje so vstajali razni nazori individualne pedagogike, menjajoč se z onimi, ki so zahtevali in podčrtavali socialno. Zastopniki moderne individualistične pedagogike utemeljujejo svoj sistem v glavnem 7. razlogom. Češ, da je stara pedagogika s tendenco po uniformiranju šolstva privedla šolo do tega, da sta bila v njej dva činitelja: strogi poveljnik in poslušni vojak. Švedska pedagoginju Kllen Keyova pa je vse to izprevrgla in zahteva, naj se otroku pusti polna svoboda, da se sam razvija po mili volji, povsem samoraslo in naravno. Po njeni trditvi je največje zlo, če ne pustimo otroka, da se sam vzgaja. Predmeti bi morali biti v šoli vsi neobvezni, pri nastavljanju učiteljev morajo inieti tudi otroci »voj vpiiv itd. Njeni principi bo namenjeni v prvi vrsti osnovni šoli. nemški pedagog Gurlit pa se je lotil reforme Ko so pevci odpeli pesmi, se ]e zahvalil občinstvu za izraze globokih simpatij, za ovacije in aplavz g. župnik Vinko Poljane«, ki je ponovno poudarjal veliko slovensko ljubezen, ki je prispevala k vsemu temu, ki je vzgajala koroške pevce in ki je dobila izraz pri današnjem krasnem sprejemu in sijajno uspelem koncertu. Občinstvo se ni hotelo raziti. Neprestane ovacije so slednjič dosegle, da je pevski zbor iz Brnce pod vodstvom g. Kropivnika navrgel še eno pesem. Peli so tisto n »Veselih slovenskih fantih ob Dravi doma«. Oučinstvo se tudi potem še ni hotelo raziti. Vsa ogromna "možica v dvorani je zapela himno »Hej Slovenci«. Domoljubne manifestacije so trajale še dolgo po koncertu. Po koncertu je bil v dvorani živahen družabni večer z godbo in petjem. Pel je tudi akademski pevski zbor. V počastitev koroških slovenskih pevcev sta bila nocoj grad in nebotičnik svečano razsvetljena. Kaj bo danes ? Drama: »Strast pod bresti«. Red B. Opera: »Pri belem konjičku«. Red D. Kino Kodeljevo: Ob 8 »Sence v podzemlju« (Harry Piel). Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. * Q Šentpetersko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže v sredo 18. t. ni. sv. maše ob 7 zjutraj, ki se bo darovala v cerkvi sv. Petra za pokojnega častnega člana, dolgoletnega odbornika in podpredsednika g. Jan. N. Jegliča. © Sprejemanje strank pri g. županu. Zupan ljubljanski sprejema slranke vsako sredo in soboto od 11 do 12. © Plesalca Pia in Pino Mtakar ponovita v ponedeljek 23. jan. v opernem gledališču svoj plesni koncert, ki je imel to jesen tudi v Ljubljani tako senzacijonalen uspeh. Želje po ponovitvi tega plesnega koncerta so tako številne, da se čuti uprava narodnega gledališča dolžna, omogočiti re-prizo tega plesnega večera. Cene so koncertne, vstopnice pa od torka dalje v predprodaji dnevne blagajne opernega gledališča. 0 Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo v Ljubljani vabi vse člane in prijatelje društva na skioplično predavanje, ki bo v torek, dne 17. t. m. ob 20 v mali samostanski dvorani. Predaval bo vsem znani in splošno priljubljeni g. prof. Janko Mlakar o temi: Vezuv in Etna. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioplične slike. — Vabljeni! O Izseljenski večer priredi Prosvetno društvo Trnovo v sredo zvečer ob 8 v društvenem domu v Karunovi ulici 14. Predvajal se bo tudi film, ki je bil posnet ob 35-letaici K. S. K. Jednote ob priliki prvega slovenskega katoliškega shoda v Le-monlu. Vstopnina običajna. Vabimo vse člane in prijatelje k obilni udeležbi. O Poroka. »Včeraj ( v nedeljo) dopoldne sta ga uradnika pri generalni direkciji v Belgradu, katerega so po zaslišanju pridržali v zaporu. Zbranega je sedaj že toliko materijala, da bosta oba, Katica Dejanovic in omenjeni uradnik še v teku teh dni izročena sodišču. — Znanje tujih jezikov izpopolnite najtemeljiteje in najpravilneje, ako se poslužite priročnih Trbovlje, 16. januarja. Trbovlje so jih z veseljem in lepo sprejele. Zjutraj se je pripeljal do Trbovelj nasproti rojakom pevBki zbor ljubljanskih Korošcev. S troboj-nicami in zelenjem okrašen avto jih je pripeljal do cerkve, kjer jih je pozdravil g. duh. svetnik G a -šparič, jih peljal v cerkev in jim odkazal prostore. Po cerkvenem govoru se jih je tudi spomnil g. katehet R a t e j. Po sv. maši so njihovi jievci na trgu pred cerkvijo, pri spomeniku vojnih žrtev, lepo zapeli. Mladini pa so na to priredili brezplačen koncert koroških narodnih pesmi, kar je bila zelo posrečena misel in je zato prireditev tudi uspela. Ob pol 1 se je pripeljal del koroških pevcev iz Maribora. Na ovenčanem avtu so jih prepeljali pred rudniško restavracijo na Vodah, kjer je bil pravi sprejem. Tam so jih pričakovali predstavniki oblasti in vseh prosvetnih ustanov in tisoč-glava množica. Pozdravila jih je naša izvežbana rudarska godba, s petjem pa »Zvon« in mladinski zbor. Pozdravil je brate s Koroške v imenu vseh g. Beg, v imenu primorskih emigrantov g. Pahor, za občino g. P 1 e s k o v i č in za koroške rojake v Posavju g. S t a u d e g e r. Odgovarjali so jim g. Arnuš in dr. Felacher. Pri koncertu ob 4 popoldne je zopet polna dvorana pozdravila koroške pevce. Skupno sta oba zbora zapela »Mav čez izaro«, druge pesnil pa ločeno vsak zbor zase. Navdušenje za koroške pesmi se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. S svojim prisrčnim izvajanjem so si vse osvojili. Dekleta v narodnih nošah so okitile vse Korošce z rdečimi nageljni in rožmarinom. Med odmori so sledili govori: gin.jen je pozdravljal brate iz Koroške g. župan V o d u š e k , za trboveljsko ženstvo gdč. L a -pornikova, ki je izročila tudi okoli 200 knjig, katere so nabrale med tukajšnjim prebivalstvom. Svojega delovanja na Koroškem se je spominjal g. Arnuš: Še živijo koroški Slovenci, čeprav so jim pred desetletji napovedovali konec. Po koncertu je bila v čast gostom družabna prireditev. Po tem obisku so postali koroški Slovenci še bližji našemu srcu, želimo, da tudi njim ostanejo Trbovlje v prijetnem spominu. * Plenarna seja novoimenovanega občinskega odbora bo v sredo popoldne. Na sporedu je zaprisega, volitev v odseke, sprememba pragmatike občinskih nameščencev in slučajnosti. Že na prvi seji odbor ne bo polnoštevilen. Odstopili so namreč že štirje odborniki — socijalisti. Vzrok odstopa je v tem, da jim je bilo obljubljeno svojčas, da bo podžupan imenovan izmed delavstva in sicer iz njihovih vrst, tudi starešinstvo jih pri 9estavi predlogov za odseke ni vpoštevalo. Težko bi zagovarjali spremembo uslužbenske pragmatike pred delavci, kakor tudi razne postavke v novem občinskem proračunu, zato so raje odstopili. Samaritar.slci tečaj za žene in dekleta v Društvenem domu. Začetek danes — v torek popoldne ob 5. Vodil bo tečaj g. dr. Jensterle. Spori Celje in priznano dobrih slovarjev iz založbe Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Češko-slovenski slovar. sestavil dr. Fr. Bradač, vez. 70 Din; Francoslto-slovcnski slovar, sestavil dr. J. Pretnar, vez 85 Din; Slovensko-francoski slovar, sestavil dr. J. Kotnik, vez. 70 Din; Latinsko-slovenski alovar, sestavil dr. Fr. Bradač, 'vez. 70 Din; Nemško-slovcnski slovar, sestavila dr. Fr. Bradač in dr. J. Šlebinger, vez. 100 Din; Slovensko-neniški slovar, sestavil dr. Fr. Bradač in dr. J. Pregelj, vez. 100 Din; Ital.-slov. slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vez. 70 Din; Slov.-ilalijanski slovar, sestavil dr. J. Valjavec, vez. 70 Din; Srbohrvatski-slovenski slovar, sestavil dr. A. Vilhar, vez. 70 Din; Slovensko-srbohrvatski slovar, sestavil dr. A. Vilhar, vez. 70 Din; Slovar tujk, sestavil dr. Fr. Bradač, nevez. 40 Din, vez. 50 Din. Ptui Čast in priznanje ptujskim reševalcem. V letu 1932 je bila ptujska požarna bramba prisotna pri 24 požarih, od teh v 7 slučajih v mestu samem; v 17 slučajih pa v okolici. V poslednjih slučajih sta sodelovali dve Magirusovi motorni brizgalki, skupno 74 ur; v tem času se je porabilo nad poldrug milijon litrov vode. Pri gašenju je bilo udeleženih 44 požnrnikov, skupno 852 delavnih ur. Vaj je imela požarna bramba 52. Rešilni auto je bil poklican v 137 slučajih za prevoz ponesrečencev in ranjencev. Razun tega so reševalci nudili v 47 slučajih prvo poinoč. V reševalni službi je bilo zaposlenih 28 mož, kar znaša 324 delavnih ur. Za gasilno orodje in reševalni auto se je porabilo 1495 litrov bencina. Pri tej priliki se požarna bramba tem potom zahvaljuje vsem dobrotnikom, članom in darovalcem za izkazano pomoč in sicer v prvi vrsti mestni občini ptujski in Gasilski zvezi v Ljubljani. Prijava dvokoles in lijakarskih voiov. Mestni magistrat poživlja vse lastnike biciklov in fijaknr-skih- oziroma polfijakarsklh vozov, da podajo do najkasneje konca januarja t 1. prijavo in sicer prvi kolekovano s kolekom f, Din, slednji pa kolekovano s kolekom 25 Din. Vsak lastnik dvokolesa aH tija-karskega voza 9l bo moral nabaviti pri pristojni davčni upravi tudi prometno knjižico. V slučaju, da kdo ne bi plačal prijavne takse do konca t. m., se kaznuje s trikratnim zneskom predpisane takse i n 30 Din za razsodbo. Oni pn, ki So «6 bodo rr.og.i izkazati s prometno knjižico, se kaznujejo z globo 100 +30 Din. 0 Odhod koroških pevcev. Kakor smo poročali že v »Potnedeljskem Slovencu«, ee je vršni v nedeljo zvečer dobro obiskan družabna večer pirt-reien v čast koroškim gostom. Večer je potekel v zadovoljstvo vseh navzočih. Vrstile so se napitriice in zopet smo čuili lepo koroško pesem. Govorili so g. župnik Pol jan ec, g. dr. Ogrizek, g. Fink in g. Luzniik. Včeraj dopoldne so se začeli goetje počasi pripravljati. Gospa Pleši v&nikova, restavrateitta hotela Evrope, jim je pripravila nialo zakusko, nato je še zadnjič zadonela lepa koroška pesem in čas odhoda je pri&eL Na kolodvoru so se zbrali ožji prijatelji, vlak je zapiska], še zadnji »Zbogom« in Korošca so se odpeljali proti Ljubljani. 0 Popravi! V včerajšnjem poročilu o bivanju koroških pevcev v Celju sta se med telefonskim prenosom vrinili dve napaki. Skupno kosilo je bilo v Zdravstvenem domu, kjer so Korošci tudi prenočevali, in navdušenje je doseglo svoj višek, ko so pevci 'zapeli »Pojdamo v Škufče .. .< 0 01>6ni zl>or Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnica v Celju, se je vršil v nedeljo v prostorih okoliške občine na Bregu. Udeležba Je bila zadovoljiva. Zborovanje je vodiil g. predsednik M. Levstik, ki je v uvodu poudarjal pomen sadjarske organizacija, ker le nje.ia zasluga je, da priliaja sedaj na trg res izbrano sad je. Ugotovil je, da se jo izvozilo iz taše banovine v tej sezor.' nad 4000 vagonov izbranega sadja, kar je z narodno gospodarskega stališča velikega pomena. Sledila so porodila društvenih odbornikov. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z g. M. Levstikom na čelu. Podiružnlca bo tudi v nadoilje prirejala po svojem okolišu poučna predavanja. Iz podružničnega premoženja se 'bo nabavilo kot nagrada za majmarljl-vejše učence kmetijske nadaljevalne šole tri Izvode Huimekove kmjige: »Praktični sadjar« to pošiljalo brezplačno petim učemcem društveno glasilo »Slovenski sadjar in vrtnar«. Sklenjeno je bilo tudi, da podružnica priredi v jeseni zopet sadjarsko razstavo in da posreduje pri oblasteh potom glavne uprave glede novega lovskega zakona. 0 Mojstrski izipit. Pred tukajšnjo izpitno Komisijo je napravil mojstrski izpit g. Weber Franc dz Celja, uslužben pri Dragu Gamsu v Gaberju. Čestitamo I 0 Poročili so se: Ogrizek Ivan, podpregledmk finančne kontrole v Laškem, dn Eipičmik Ana, šivilja v Gaberju; Krajine Ivan, trgovski siluga in čorer v Celju, ui Šerdoner Ljudmila, prešivalka v Olju. Zadnja dva sta bila zelo delov t« člana tukajšnje Krekove d,nižine im jima želimo na j«oti v novo življenje obilo božjega blagoslova' 0 Igrali bi radi. V Petrmč.ih pri Celju St radi igran t,Giizaja-T^Tibojsnikn t*i ne morejo dobiti oseb za glavne vloge. Zato s začeli nekateri trgati lepake za Guzaja z dreves ir desk ter prelagati igro na poznejši č.is, ko se bo našel pravi Guzaj-razbojnik. Sv. Jurij ob Taboru Občinski proračun. Občinski odbor je sklenil pobirati v prihodnjem proračunskem letu 130"? doklado na neposredne državne davke. Lani so bile doklade samo 55%. Dokhde na alkoholne pijače se niso zvišale, pač pa bomo plačevali razne občinske takse, n. pr. za vsnkegn psa 40 Din (lani 20 Din), za živinski potni list 5 Din (lani 2 in 1 Din). Občinska pisarna se je po sklepu občinskepi odbora morala preseliti v zasebne prostore in mora seveda plačevati najemnino, čeprav Je bila pisarna nad 30 let v šolskem poslopju, ki je bilo do nedavnega last občine. Sedanji odbor pa ga je odstopil šolskemu odboru. Katol. prosvetno društvo je precej živahno. Ustanovil se je dramatični odsek, ki je na Štefanovo uprizoril burko: »Davek na samce« iu božično predigro. Za predpusl pa pripravlja ljudsko igro: »Godčeva pesemr. Knjižnica se nahaja v no,.ol/i anl,! J«, n^oltiln nK nn,lnl!nli T\rt 1*nt11 iVf i . .>,., 1II/U1 IU »JU V. » ,» .... ^ • j., .i i'"* - — * - - - - - ■ maši. Mladina, segaj pridno po lepi knjigi, sedaj v zimakem čusiL. Pretekla nedelja je minula v znamenju smučarskih tekem. V Planici je tekmovala naša elita » inozemcem Leupoidom in Guttormsenom, ki *U tekmovala izven konkurence. 51 tekmovalcev ao postavili smučarski klub Ljubljana, Ilirija in akademiki. Tekma se je vršila na 15 km dolgi progi, ki je imela ca. 300 m višinske razlike. Prvi je prišel na cilj Leupold (izven konkurence) v času 1:07.15, na drugem mestu je naš Joško Janša (Ilirija) s Časom 1:10,21. Bervar pa je postal jugoslovanski akademski prvak. Pa tudi v Zagrebu in Belgradu smučarji niso počivali. Na Avali je priredilo srbsko planinsko društvo tek na 10 km za senijorje in tek na 3 km za junijorje. Pri senijorjih je zmagal Jovičič v času 1.03.23, pri junijorjih pa Kostlč v času 21.25 min. Hrvatje so se pomenili pa na Medvediči. Nastopilo je skupaj 76 tekmovalcev in sicer na 18 km, kjer je zmagal Zingerlin v času 1.30.03, ter na 6 km, kjer je postal prvak Pfaff ■ časom 35.05. Dame so tekmovale istotako na 6 km. Zmagala je Zorka Esapovič v času 20.24. Tudi nogomet ni počival v Ljubljani, četudi je igrišče pokrivala bela snežna odeja. V turnirju za brezposelne igralce so se spoprijeli Jadran in Korotan ter Hermes in Slovan. Jadran je zmagal nad Korotanom v razmerju 4:3, Slovan je pa podlegel Hermesu, ki je postal turnirski prvak in ai priboril pokal — z rezultatom 4:2. VELIKE SMUČARSKE PRIREDITVE GORENJSKE ZIMSKO ŠPORTNE PODZVEZE V D0VJB-M0JSTRANI. Prihodnjo soboto in nedeljo bodo v Mojstrani velike samske tekme za prvenstvo GZSP. Ob tej priliki si dovoljuje uprava GZSP apelirati na prebivalstvo gorenjskega kota, da te naše prireditve polnoštevilno poseti in s tem dokumentira, da je smučarski šport postal res naš narodni šport. Napačno bi bilo, ako bi prebivalstvo v tako važnih dnevih mislilo, da je taka prireditev samo notranja zadeva podzveze in posameznih tekmovalcev, ki žrtvujejo vse za ta lepi beli šport Vse naj prido te dni v Mojstrano manifestirat za svoje tekmovalce in obenem dokumentirat, da tudi pozimi Jugoslavija nima lepših krajev kot je naša Gorenjska. GZSP želi, da pridejo tudi vsi ostali smučarji k tekmam v smučarskem kroju z znaki svojih klubov. Smučarski klub »Dovje-Mojstrana« vodi vse priprave prav intenzivno, tako da bo potek tekem brezhiben. Za vožnjo v Dovje-Mojstrano je od dna 19. do 23. januarja 1^33 dovoljena polovična vožnja, tako da se kupi cel vozni listek, a vrača se z irtim voznim listkom in potrdilom podzveze, ki se dobi v Mojstrani v podzvezni pisarni v hotelu »Triglav«. Pri odhodu je treba vozni listek dati na kolodvoru žigosati. — Nastanitev in prehrana. Nastanitev ja v rokah posebnega odseka SK »Dovje-Mojstrana«. Tekmovalci morajo navesti, da bodo tekmovali, da se jih nastani v določenih sobah. Ostali naj naroče sobe pri Tujsko-prometnem društvu, ki bo skrbelo, da zadovolji vse. Prehrana bo mogoča pri vseh restavracijah in hotelih v Mojstrani po nizki ceni. Garderoba za smuči bo na dvorišču hotela »Triglav« in bo poslovala že v soboto od 11. zjutraj naprej. Vsi od podzvezne uprave določeni funkcionarji se naprošajo, da se povabilu, katerega so prejeli, odzovejo točno in sigurno. NOVA SMUČARSKA SKAKALNICA V LESCAH V Lescah smo postali modemi; kar zdaj za zimo smo si postavili »razgledni stolp«, ki se že iz vlaka vidi. Ta stolp je namreč naša skakalnica, za katero je naredil načrt tehnik g. Rozman iz Ljubljane in je prirejena za skoke do 45 metrov. Samo 5 minut je oddaljena od postaje Lesce-Bled. Skakalnice pa nismo zgradili samo zase, ampak za vse smuoarje-skakače. Nič več se ne bo treba voziti v Bohinj oz. Kranjsko goro. Že kar v Lescah boš izstopil in v 5 minutah boš že na skakalnici ali na drugih pripravnih terenih r.a smučanje. * Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« r Ljubljani vljudno vabi članstvo, da se polnoštevilno udeleži VIII. rednega občnega zbora, ki se bo vršil na Svečnico, dne 2. februarja t. 1. ob pol 11 dopoldne v gostilniških prostorih g. Fr. Kavčič-a, Privoz št. 4 (Prule). Po občnem zboru si udeleženci izžrebajo brezplačno lepa darila. — Odbor. _ _ — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže -odvajanje brez večjega napora Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Jose!« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. — »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radio Programi Radio-Ltublfana i Torek, 17. jan.: 11.15 Šolska ura: O glasbi in Instrumentih (L. M. Škerjanc) — 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintet: Valčkova ura 18.30 Nemščina (dr. Grafenauer) — 19.00 Človeška bivališča II (dr. V. Bohinec) _ 19.30 Sorica II (dr. Andrejka) — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet. Sreda, 18. januarja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas plošče, liorzn — <7.30 Otroški kotiček (gdč. Vcncajzova) — 18.00 Saionski kvintet: Verdijeva ura — 19.00 Ruščina (dr. Preobraženski) — 19.30 Literarna ura: Miran Jarc »Novo mesto« — 20.00 Prenos opere i.z Zngreba: Striženo, ko.šeno (Boranovič.) — 22.30 Čas, poročila. DrugI programi t Sreda, 18. januarja: Zagreb: 20.00 Prenos ljudsko opere »Striženo — košeno« iz Narodnega gledališča v Zagrebu. — Milano: 20.30 Komedija. — London: 19.30 Pester koncert. — Stuttgnili 21.00 oh. Brnlims: Komorna glasba. — Hncurcst: 21.0? Vokalni koncert — Suisse Romandc: 20.00 Vokalni koncert. — Berlin: 21.00 Koncert. — Bel-grad: 20.00 Prenos opere -Striženo košeno«. — Rim: 20.45 Prenos w gledališča. — Beromiinster 19.15 švicarska glasba --- 21.40 Zabavni koncert — Praga: 20.00 Operni prenos iz Zagreba. — Dunaj: 19.33 Fr. Liszt: Kristus. — Miincheir 2i.no Prenos ooere — Rnilnnest- 19.15 Koreert vojaške godbe." — Varšava; ^1,00 Piauinski koncert Po največji meteor •.. Cele ure čakajo tisočeri ameriški brezposelni delavci na žlico toplih jedil. Pretresljiva slika, ki se godi v nekdaj razkričanem zlatem mestu New Yorku. Tisočeri brezposelni se namreč postavljajo v nepregledne vrste pred brezdomskim azilom, kjer jih čaka trenutek loplote in pa žlica gorke juhe. Nesreča Jana Kubelzka Te dni se je zgodila v Pragi avtomobilska nesreča, kjer sta bila prizadeta pred vsem znani svetovni violinist Jan Kubelik in pianist Holeček. Tovorni avtomobil je vrgel Kubelikov avtomobil z glavne v stransko ulico. Prva skrb Kubelikova je bila, kje so njegove (Stradivarijeve) gosli. Seveda so ostale nepoškodovane. Oba umetnika pa so prepeljali v bolnišnico, kjer naj bi rontgen ugotovil eveutuelne notranje poškodbe. Za pogrešancem Angleški zmagovalec za kraljevi pokal, kapitan Hope, se bo odpravil (ko se bodo vremenske prilike uredile) za sledjo pogrešanega avstralskega letalca Berta Hinklerja. Ta je namreč pred tednom dni letel proti Avstraliji, pa ni o njem nikjer sledu. Kapitan Hope bo letel iz Bazla in najprej pregledal alpski teren, potem bo letel dalje. Sredstva za to pot mu je dala na razpolago neka neznana oseba. Smrt znane letalke. Angleška letalka miss Spooner je povsem nepričakovano v 32. letu umrla. Ime si je pridobila predvsem z udeležbo pri okrožnem evropskem poletu, kjer je letela kot edina ženska in si priborila lepo mesto med zmajgovalci. Zanimiva odkrila v Pompejih Profesor Ma juri, ki vodi arheološka izkopavanja v južni Italiji, je našel v Pcmiipejili stavbe, ki i so bile pod onimi, katere je zadela grozna kata- j stnola iL 79. Do njiih je prišel v znameniti vili Me- ! nandro in sodi, da so njihovi ostanki najmanj 100 leit starejši kakor viila. Delo je bolj pri prosto in okraski se nitii od daleč ne morejo primerjati z onimi v vilii. Zanimivo je, da so stene le slikane tako, kakor da bi bile marmornate. Da ne bi z novimi izkopavanji rušili pravih pompejansMh hiš. so pričeli kopati mestoma navpično v globino. Posledice tega dela posebno ob stalbijstoih in herku-lanskiilh vratih so dognanja, da so Grki in ne Etru-šoanii, kakor so domnevali do sedaj, položili temeij mestu Pompeji, kajti spodnji stari aidovii dokazujejo, da so bile skale izklesane in z/klane na grški način. Znameniti arheolog Jaoono je dalje dognal, d« je bila bazilika nekoč grška, grški tempelj pa Je bil porušen še pred letom 79. Do nedavnega so ljudje obtoževali buirbonske kralje Napolja, Hitt\ f je Slovenec že poročal, odhajajo nn Tibet, kjer krvi. *> J"'h le M«""©, a >>mlno 80 bll<' P0" fcodo zjrradili v višini 4000 metrov hospic /. Vezuv fov&nje turistov zasul s pejMiiom vso mesto iu okodiicu Novi francoski zrakoplov »E 9«, drugi iz nove serije, katero uvaja Francija v svoje vojaške načrte. Prostornine ima za 10.000 kub. metrov, dolg je 80 m; gonita ga dva motorja s 350 PS, povprečna hitrost dosega 90 km na uro. Posadka obstoja iz 8 mož. Prvi zrakoplov iz te serije se je svoječasno na poskusni vožnji popolnoma raztreščil. Gore pod morjem Te dni ee je vrnila ekspedicija sovjetskega hidrološkega zavoda, ki je preiskovala dno "Milega oceana, v Moskvo. Ta ekspedicija je pravzaprav obstojala iz treh delov, katerih eden je šel v japonske vode, drugi na Ohotsko" morje, tretji pa na Beringovo cesto. V japonskem morju so odkrili v iz ves. t ni globini velike pečine, obrasle s korali. Ekspedicija je prinesla s seboj koralo v premeru 2.10 motrov dolžine. Ekspedicija pa, ki se je odpravila na Ohotsko morje, je ugotovila, da so se morska tia v zadnjih letih močno spremenil«. Na mestu nekdanjih teodmaj 1C0 metrov globokih tal so ugotovili zdaj globino 1000 in 1500 metrov. IV)-leg tega pa so dognali, da se je v teh podmorskih krajih dvignilo novo podmorsko gorovje znatne višine. Princ Hubcrtus Pruski študira naselitvene možnosti v Afriki. Nekdanja kronska princesa Cecilija s svojim Iretjim sinom, 23letnim princem Hubertom, ki živi zdaj v vzhodni Afriki. Tu namreč potuje in išče krajevne možnosti za eventuelna naseljevanja evropskih brezposelnih družin. Trnek za bakterije Anatomo-patoJoški laboratorij univerze na Dunaju je ta teden predvajal zastopnikom tiska novi čudež medicinske tehnike, -.trnek za bakterije«. Novi izum zelo olajšuje posel znanstvenikom pri drobnogledu. Kdor je gledal skozi to lečo, ve, kako težko je zngledati in ujeti za raziskovanje potrebno posamezno bakterijo. Saj se izgublja med ogromnim številom ostalih, vedno nemirnih mikroorganizmov. Raziskovalci so lovili svoj plen s posebnimi, jako tenkimi iglami. A tudi te so bile prevelike in prenerodne za oko pri drobnogledu. Zato je trajal včasih iov po več ur ali celo dni, a vendar ni bil zmerom uspešen. Dunajski »trnek za bakterije«, ki ga zdaj rabijo znanstveni zavodi za univerzi, je narejen iz wolframa. Ta kovina se navadno rabi za električne žarnice. Trnek se napravi iz najfinejše žice, ki meri samo en mikron v prerezu. En mikron je označba za 1/1000 del milimetra. Neoboroženo oko sploh ne more videti te žice. Na koncu žice je prirejena zanka v velikosti, ki je primerna samo za lov posamezne bakterije.. Raziskovalec premika trnek s pomočjo duhovite predaje, ki vsebuje več kolesc in vzvodov. Istočasno opazuje z očesom svojo »divjačino« v drobnogledu, dokler jo ne vjame. Trnek je izredno olajšal dosedanje tež-koče, zakaj že po kratki vaji skoraj vedno omogoči uspeh. Zimski roj v pluninok Kakor javljajo časopisi, .pripravlja ruska akademija znanosti ekspedicijo, ki naj bi se odpravila iskat orjaški meteor, 'kateri je padel teta 1908. v vzjliodnii Sibirija na zemljo. Odprava je pod vodstvom profesorja Kuilika že postavila v severnem delu vzhodne Sibirije (v povsem praznem kraju) izhodno taborišče, odkoder se bodo člani ekspedicije obračali na vse strani. Meteorni, za katerim se odpravlja ekspedicija, je največje telo, ki je kdaj priletelo iz vsemu rja. Sicer je znanih poleg tega sibirskega tudi mnogo ostalih meteoritov velike teaine, katere so pa deloma že dvignili, vendar tak kolos ni padel še nikjer. Spomnimo se samo orjaka, ki je padel v Bacuibintiu v Mehiki, to je železni meteorii, ki telita nič manj kot 50.000 lig, a je povečini že dvignjen. Še večji pa je oni nebesni poslanec, ki je padel v bližini Diabla (Arizona), in izkopal pod seboj velik krater. Že v svojem letu se je ta meteor radii ogromne vročine in v notranjščini razvijajočega se plina raz-letel v toč kosov; in en sam kos je raztrgal zemljo pod sebaj v obliki žrela (150 m prerez), ki je več sto metrov globoko. Ogromne množine kamenja je naravnost zmlel pod seboj. Posamezni kosii meteorita se dajo dvigniti. Toda ta orjak je v primeri s sibirskim meteorjem, ki je padel 30. junija 1908 v bližini reke Tuingu-ske, zelo, zelo neznaten. Padec tegia meteorja je povzročil tak zračni pritisk, da je bita gozdna površina 15 km-' (sami stoletni orjaki rasto tam) naravnost pometem pn tleh kot drobne šibe. Padec je spremljalo silno tou&vnje in v trenutku, ko je glavna masa dosegla zemljo, je sledil tako silen potres, da so igle seiamografov v Irkutsku (to sibirsko mesto je oddaljeno več tisoč kilometrov od padca železnega meteorja) izskočile iz aparata. In še: ne le v Rusiji, marveč tudi v srcu Evrope so zaznamovali sei.simografi ta silni sunek kot potres. Ogromne mase so padle na pokrajino ob reki Tunguski in spremenile vso okolico v razdejano pokopališče. Razjarjene meteoritne mase so ugonobile neštevilme ptice in štirinožne živali. Glavna masa meteorja je nakopala ogromen krater, Iki meri v prerezu več kilometrov, in se zarila globoko v zemljo. Brzina, s katero .je meteorit letel, je bila tako silovita, d« je povsem izginil v zemljo. Ostali delci pa, ki so tudi izkopali posamezna žrela v zemljo, so ostali vidni. Okrog lega glavnega kraterja se je dvignili nasip grude 30—40 metrov visok. Sreča, da se je ta meteorM vrgel na povsem neobljudena tla. Sibirski kmetje, ki so bil-i mnogo kilometrov oddaljeni od teh redkih naravnih pojavov, so bili edine neme in prestrašene jiriče strašnega prizora. Predstavljajmo si, kakšen bi bil učinek, če bi tak kolos treščil sredi kateregakoli evropskega mesta! Brez dvoma bi bile posledice, kakršnih ni zapustil noben potres v zgodovini, četudi je razdejal mesto do tel. Ni prvič letos, da je odposlala moskovska akademija ekspedicije, ki naj bi temeljiteje preiskala pojav meteorita. Da bi ta ekspedicija dvignila gilavno maso, ni misliti, saj je več 100 metrov globoko v zemlji. Profesor Kulik je mogel že pri dosedanjih ekspedicijah s pomočjo odklanjanja magnetične igle ugotoviti težo glavnega dela, ki naj bi 'tehtal pol milijona ton ... Otvoritveno zasedanje ženevske konference, ki se je bavila z mislijo o uvedbi 40 delovnih ur na teden. Spodaj desno: zastopnik državne vlade, ministerialni ravnatelj Sitzler, ki se je s posebno zahtevo potegoval za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Umetnina na prodaj Kakor smo že poročali, je prisilil gmotni položaj grško vlado do skilepa, da bo razprodajah! različne spomenike in umetniške zaklade. V ta namen bo odpravila zakon, ki ni dovoljeval umetniških zakladov izvažati. Sedaj naj umetniški strokovnjaki ugotovijo, katera umetniška dela ne bi preveč oškodovala Grčije, oe bi zapustila svojo staro domovino. Štirideset grškhi muzejev bo s tem zakonom udarjenih. Tako 'bo prišel do veljave celo stari načrt nekdanjega diktatorja Pangatosa, namreč da bo pnišla na dražbo slovita Praxitelova statua »Herrnes«, ki velja za eno .najslavnejših del starega veka,. Del grških listov govori odločno proti temu načrtu vlade. Borba za Mozartovo lobanjo Občinski svet v Salzburgu je odklonil proSnJo komponista dvornega svetnika Keldorferja, da bi mu izročali Mozartovo lobanjo, katero je dunajskn anatom dr. Hyrtel daroval mestu Salzburgu dn Jd je bila shranjena v Mozartovem muzeju. Občinska svet se je s tem odlokom solidarno priključil mišljenju uprave Mozartovega muzeja, ki 'kajpada no bi hotel nikomur izročiti Mozartove lobanje. Stavka brivcev v Madridu Španski listi prinašajo vest, da grozi Madridu splošna stavka brivcev iz sledečih razlogov: Kakor ostale države sveta, trpi tudi Španija težko gospodarsko krizo, posebno čutijo to različne industrije. med drugimi tudi tvornica za brivska rezila; za podvig te pa se je zavzela država in sJcer na ta način, da je določila, da mora biti na vsako škatijo cigaret pritrjeno po eno špansko brivno rezilo. Seveda niso s tem zadovoljni brivci, saj bi na ta način izgubili vise klijente. Radii tega napovedujejo v Madridu splošno stavko. V novem letu »Ali bo kmalu kaj bolje?« To vprašanje samo na sebi izgleda sicer povsem preprosto, toda odgovor nanj se pa zdi dokaj težak, Ako ne skoro nemogoč. Izredne l«iillike, ki vladajo, postajajo veSuo bolj zamotane in prepletene. Ne dopuščajo nam, da 1)1 moMi vsaj približno vedeti kaj nas še čaka ni kaf nam bližnja in daljna bodočnost prinaša ozir. prikriva. Krize, kaikršne danes preživljamo, svetovna zgodovina ne pomni. Zato tudi tako dolgo traja in je rešitev sodobnih problemov, ki so z njo v zvezi, toliko otežkočena. Manjkajo nam primeri, omajane so teorije ekonomskih sistemov, svetovno gospodarstvo je iztirjeno ali vrženo iz svojih tečajev. Ce vse to premotrimo, jasno vidimo, da sedanja gospodarska depresija ni posledica samo nekakega konjunkturelnegu va-ovanja, ki se po naravnem zakonu izravnanja pojavlja in v časovnih presledkih zopet izgine. Nov način plačevanja v prometu z Italijo Ljubljana, 16. januarja. Dane« je Narodna banka na naših borzah razglasila važno novost za trgovino z Italijo, odnosno naš izvoz v Italijo. Poslej bo mogoče italijanskim kupcem kupovati naše proizvode za inozemske di-, , - . - . . narje, odnosno bo z njimi mogoče izvršiti zavnrova-menti so, ki dajejo nade, da v tem oziru lahko nje valute Toda ti jnozemski dinarji bodo morali računaino na zboljšanje. biti opremljeni s posebnim certifikatom ene izmed Vsako čakanje je utrudljivo in ga sknSarno na en ali drug način odpraviti; tako danes ta preplašeni denar težko čaka ugodne prilike, da sc zopet prikaže iz skrivališča in da pride v promet. Ne samo ti, nego tudi mnogi drugi argu- f lojavl ja in v čas„...... , . . Ona iiomeni mnogo več. Ako samo zasledujemo razvoj gospodarskega stanja zadnjih preteklih dveh desetletij, -moramo ugotoviti, da segu.jo prvi znaki krize daleč nazaj in da je ze v letih pred svetovno vojno kriza imela svoj pocelek v nadprodukciji, ki je že takrat povzročala mnogo skrbi nekaterim državam. Bistvo današnje krize se najbolj neprijetno izraža pač v tem, < ena najvažnejših nalog naše gospodarske ]x>litiko, da našo domačo produkcijo pravilno uravna in jo prilagodi domačim potrebam in zahtevam in tudi narobe. Pred vsem bo treba napraviti gospodarski načrt za smotre no vzporedno sodelovanje vseh gospodarskih činiteljev. brez podrobnega do popolne natančnosti od spretnih rok izdelanega gospodarskega in finančnega programa, nc bo mogoče najti pravili odnosnih faktorjev, ki naj uravnajo naše privatno gospodarstvo v harmonično enoto. Ta nedostatek ravno doseduj teko težko občutimo. Resnici na liul>o moramo priznati. da se v današnjih dneh še prav posebej utrjuje prepričanje, tla je boljša bodočnost največ odvisna od lastnih moči in od preudarnosti in spretnosti voditeljev. Odločilnega pomena bo tudi za nas kako si bomo znali v stiski pomagati, kako bomo umeili posamezne stanove med seboj združiti in v njihovem hotenju zbližati. Zrušena pota gospodarskih sistemov vodijo nujno do tega, da bo v bodoče gospodarsko delovanje usmerjeno bolj k urejeni ozir. uravnani gospodarski osnovi ter ni izključeno, da se približujemo dobi gospodarjenja nekako po načrtu. Z drugo besedo rečeno: gospodarstvo bo moralo popustiti v sebičnosti in pridobiti več razumevanja za človeka in za odvisnost njegovih interesov, kar obenem zahteva več solidarizma in več smisla za skupnost. Misli samopomoči lahko pripisujemo še večji pomen. Ravno za naše razmere najdemo v njej najbolj primerne oblike za izpopolnitev naše gospodarske organizacije, kajti ie tako bo mogoče, da še bolj spoznamo potrebo tesne vzajemnosti in medsebojne podpore. Preteklost nnen prinaša tudi bridke izkušnje in nekaterikrnt lahko spoznamo, da smo dosti grešili, ko smo hoteli brez pravega premisleka posnemati v svojem dejstvovanju druge, mnogo bogatejše narode. Ni bilo prav, ko smo hoteli njihove načine pridobivanja kratkomulo p resa jati na naša tla. Blesk pretirane modernizacije je nekaterikrat zaslepil tudi naše, drugače splošno konservativne poglede. Priznati moramo, da smo se v marsičem motili in da so naši računi večkrat bili napačni. Da sirilo v preteklosti bili bolj odločni, bi gotovo danes imeli nektero skrb manj in tudi pot sanacije bi bila krajša in cenejša. Tudi v tem se l)o treba preorientirati. še nekaj, kar tudi ob tej priliki ne smemo prezreti, je resnica: nizke cene kiuetskih pridelkov in izdelkov tudi pri nas najslabše učinkujejo. Naš kmečki stan je najtežje prizadet ravno vsled tega. ker ne more svojih pridelkov prodati |k> vsaj količkaj zadovoljivi ceni. Odkar padajo cene žitu, lesu. koruzi itd., vidno raste revščina na deželi. Kmet se morn zadolževati. Zvišanje cen kmet sk i h pridelkov in s tem združeno zboljšanje kupne moči naše vasi, je danes in bo ostalo tudi v bodoče eno najbolj perečih vprašanj, ki nujno čaka povoljne rešitve. Kakor vidimo, nam komaj pričeto novo leto 1933 prinaša velike naloge. Doba preureditve gospodarstva je pred nami; prilagoditi se bomo morali novim razmeram in na skrajšani podlagi kredita in kapitala zadobiti zopet ravnotežje. Graditi bo treba, dosti znova in tudi na novo. Pomnimo, da smo narod, ki ima na razpolago le neznatna sredstva in je treba zato z njimi toliko bolj previdno in varčno ravnati. Ne zadostuje, da imamo trdno voljo in veselje do dela, glejmo, da si pridobimo tudi moč dobrega gospodarja. Dosti truda nas še čaka, marsikaj bo treba popraviti. Gojimo zaupanje in vero v svoje, ker v tem je nnša moč in naš uspeli. V našem stremljenju naj prevladuje prizadevanje, da ne smemo zaostati za drugimi. Imejmo upanje, da tudi kriza ne more brezkončno trajati, čimpreje jo premagamo, tembolj bomo usposobljeni za novo dobo, ki prinaša novo. vsekakor razčiščeno gospodarsko življenje in delovanje. —ce. opremljeni s posebnim podružnic Bance d Italia v Trstu in na Reki. S tem se pričakuje, da bo izvoz naših proizvodov v Italijo narastel, ker so količine dinarjev v Italiji prav znatne. * Davčno predavanje. Zbornični zavod za pospeševanje obrti priredi v petek dne 30. januarja 1933 ob 8 zvečer v dvorani Trgovskega doma davčno predavanje s posebnim ozirom na izpolnitev davčnih prijav. Predaval bo zbornični konzulent g. Žagar. Zavod vabi vse interesente, da se predavanja udeleže. Kožni sejem se vrši 23. t. m. v prostorih vele-sejma v Ljubljani. Kot kupci so najavljeni domači in inozemski interesenti. Kože vseh vrst divjadi sprejema »Divja koža«, Ljubljana, velesejem, do 21. t m. Borza Ljubljana, 16. januarja. Denar Danes so popustili tečaji Amsterdama, Pariza in Trsta; Curih, Bruselj in Praga so ostali neizpreme-njeni, nasprotno pa so narasli tečaji Berlina, Londona in Nevvyorka. Avstrijski šiling je notiral na ljubljanski borzi 9-9.15, Na zagrebški borzi je šiling narastel na 9.125 do 9.22, zaključenih je bilo 20.000 po 9.175—9.20. | Grški boni so nadalje notirali 35 blago. Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2328.43, Berlin 1365.69—1370.49, Bruselj 797.74—801.68, Curih 1108.35—1113.85, London 192.92—194.52, Nevvvork 5737.42—5765.68, Pariz 224.71—225.83, Praga 170.45 —171.31, Trst 294.35—296.75. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.395 Din. Curih. Pariz 20.275, London 17.44, Newyork 519.62, Bruselj 71.95, Milan 26 60, Madrid 42.475, Amsterdam 208.625, Berlin 123.425, Dunaj 73.02 (61), Stockiiohn 95, Oslo 89.50, Kopenhagen 87.75, Sofija 3.76, Praga 15.38, Varšava 58.15, Atene 2.75, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.085. Vrednostni papirji Danes je oslabela nadalje vojna škoda, dočim so bili dolarski papirji čvrstejši. Promet je bil srednji in je znašal na zagrebški borzi: vojna Skoda 600 kom., begi. obv. 50.000, 8% Blerovo posojilo 4000 dol. in 7% Blerovo posojilo 3000 dol. Nadalje je bilo i zaključenih 30 delnic Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 44—47, vojna škoda 208 | —210, 8% Bler. pos. 39—10, 7% Bler. pos. 36—37, : Trboveljska 175 bi. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 44—47, j agrarji 26 bi., vojna škoda 207—210 ( 207.50, 210), , 2. 197-200 (203), 6% begi. obv. 31.50—32.50, 8% Bler. pos. 41—42 (39.25, 40), 7% Bler. pos. 37.50— 88.00 (86.50, 37 50). — Delnice: Priv. agr. banka 219—222, Nar. šum. 20—30, Guttmann 80 bi., Im-peka 50 den., Isis 20—80, Trboveljska 140—155 (140). llelgrad. Priv. agr. banka 222- 224 (228, 222), 1% inv. poa. 47 —48 (48.50), agrarji 24—25, vojna škoda 202—208, 2. 195—200 (200), 6% begi. obv. 32 —32.50 (32.50), 7% Bler. pos. 36—37. , Dunaj. Podon.-savska-jadran. 68.30, Aussigar Chemisehe 129 25, Alpine 12.95, Trboveljska 20.775. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu je bila danes zelo čvrsta. Najbolj je narasla v Vojvodini cena moke in si-cer za 10 par pri kg na 355—365. Tudi pšenica je čvrsta, vendar je ostala v ceni neizpremenjena. Končno je znatno zanimanje iz inozemstva, posebno Av-stri je povzročilo čvrsto tendenco tudi za koruzo pS-riteta Indjija 62.50, za Dunaj nekoliko več, za februar, marec in april pa 77.50—80. Novi Sad. Ječmen baČ., srem. 64-05 kg 90—95, pomladni 66-07 kg 102—107.50, koruza bač., srem. gar. 58 -00, bač. za marec, april, maj 75—80, ban. 56—58, bač., sreim. suš. 63—65, ban. suš. 59—61. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za koruzo čvrsta, za ostalo stalna. Promet: 56 vagonov. Chieago. Pšenica marec 47.50, maj 47.375, julij 48.50, koruza marec 27, maj 28.25, oves marec 17.25, rž marec 25.875, maj 24.625. Winnipeg. Pšenica jan. 45.375, maj 46.25, julij 17.50. Hmelj Vojvodina. Trgovina je v zatišju. Hmelj letnika i 1932 je razprodan. Rezerve iz 1931 in 1930 so zmanj-I Sane za 50 60% po ceni 300—500 Din. Starejših letnikov je na zalogi do 15.000 met. stolov brez zanimanja. Kupujejo majhne količine peki. Zaradi ugodne zime se obeta dobra letina. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2213 goved, iz Jugoslavije 162. Na kontumacnem trgu pa je bilo 108 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.62, I. 1.35-1.55, II. 1.10—1.25, III. 0.70-0.75, krave I. 0.85—1.0, II. 0.75—0.80, biki 0.85—1.10, klavna živina 0.50—0.75. Tendenca je bila medla, cene so padle za 5—8 grošev, samo biki in klavna živina je bila za 5 grošev dražja. Za neveste volneno blago od 20 Din naprej, perilo in drugo ---------TM blago po najnižjih cenah dobite v TRPINOVEM BAZARJU, Maribor, Vetrinjska ulica 15. »♦♦M« ********* *********** ************* ********* FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Votgtlarider, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi fofoocld. Jugoslovanske knjigarne V Liublrani Zahtevajte ceniki Vsemogočni je poklical k sebi našega nad vse ljubljenega, dobrega soproga, očeta, strica, tasta, gospoda PETRA ROZMANA posestnika, tovarniškega mojstra v pokoju. V ponedeljek ob 3 zjutraj, večkrat previden s sv. zakramenti, po dolgi, mučni bolezni, je zatisnil trudne oči. Pogreb bo v torek 17 t. m. ob 4 popoldne. Jesenice, dne 16. januarja 1933. Rozman Ana, soproga. Rozman Peter, inž. kapetan, sin. Arnež Pavla roj. Rozman, Perme Cilke roj. Rozman, Rozman Ana roj. Rozman, Pšenica Urška roj. Rozman, hčerke. Arnež Peter, Perme Jože, Rozman Avgust, Pšenica Franc, zetje in ostalo sorodstvo. '■..V;'' v -V .:: '^i______ . . v- ■ > - .-:■*.^ vt ■ ■_ gj g •S 2 5 o a > 3 £ o m .9 ,? _=» -a C/. . _ 03 cr. -5 cd S N S! •• tr o ^ o o -3J T s - - ■ j C N - N * S g- . | as SO m .o Sini 55 I a 1 Q n S, a -i rf1 -« O " m e^ « v. (N N » n u ■■ - IN.« c tg > U e N «J J J > S 11 £ > ,D> _ G N l S U P. C. Wren: Lepi Mihael 13 a 0-m 2£ I 5 55 s . a -o =5: a c ca S ;r «uo s a ? > i .-j « a'5 S i ??£ 355 i Toda kaj so sedaj Arabci nameravali? Streljanje je popolnoma ponehalo. Najbrž so se pripravljali, da nas napadejo ob jutranjem svitu z najbližjih gričev. Očito je bila njihova namera, da nas čez noč uspavajo in pri-drve ob zori kot vihar nad nas. ko bi mi še spali. St. Andrč je moral vsak čas prispeti in od njega smo pričakovali Senegalcev, hrane, vode in streliva. Ker je bilo možno, da je zašel v past Arabcem, je bilo potrebno, da sem čimprej stopil z njim v stik. Zato sem rabil zanesljivega moža, ki je bil dovolj spreten in pogumen, da bi predrl arabske črte in ne zgrešil poti. Se bolj varno se mi je zdelo poslati dva moža, ker dva moža sta vedno hrabrejša kakor eden in več opravita. Iskal sem po zelenici, dokler nisem našel seržanta, ki je šel od moža do moža in vsakomur zapovedal, da ne sme brez povelja streljati, niti ne kaditi ali ropotati. Vprašal sem ga, ako ima dva primerna moža za mojo nalogo. Predlagal nii je oba Američana in ju priporočal kot iznajdljiva in drzna dečka, ki sta bila vajena, najti pot po stanju zvezd. Ko sta se pojavila veliki, počasni Američan in njegov majhni, živahni rojak, sem ju vprašal, če bi hotela prevzeti nalogo. Bila sta takoj pripravljena, in ko sem jima orisal ves položaj in jima razložil svoje načrte, kako bi dobili Arabce s pomočjo bližajočih se Senegalcev med dva ognja, sta me takoj razumela. Velel sem jima ponoviti moje poročilo za St. Andreja in z zadovoljstvom sem ugotovil, da sla si ga docela zapomnila. Odjezdila sta na kamelah in napeto sem poslušal v noč, ko sta zginila za peščenim gričem. Toda nobenega strela ni bilo slišati, daleč naokrog je ostalo vse tiho. In tako je ostalo do jutra. Ko je solnce vzšlo, smo videli, kako so se bližali v vzornem redu Senegalci St. Andreja. St. Andrč ni bil srečal žive duše, niti ne obeh Američanov, ki sem mu jih bil poslal nasproti. Tudi kasneje se pogumna dečka nista več pojavila in čestokrat sem premišljeval, kakšen je bil njun konec — ali sla onemogla ali padla Arabcem v roke. Strele iz smeri Zinderneufa je cula St. Andrejeva prednja straža in mu jih javila. St. Andre je korakal čim hitreje proti Zinderneufu. Ko pa je zavladala popolna tišina, se je ustavil skrit v jarku, ker se je bal, da ne bi zašli v zasedo. Zapovedal je oddih in se ob svitanju pripravljal za napad. Povedal sem mu vse, kako se je bilo dogodilo in ga vprašal za njegovo mnenje. St. Andre je bil razumen in prav častnik, ki je služil Franciji kljub svojemu bogastvu tam, kjer je bila dolžnost najtežja in življenje najbolj naporno. »Ali ni mogoče, da je veš trobentač sam zabodel podčastnika in potem dezertiral?« je vprašal St. Andrč po jedi, ko sva sedela naslonjena na deblo podrte palme in pila kavo ter kadila cigarete. »Za Boga!« sem vzkliknil, »na to se ne bi spomnil. Toda zakaj bi to storil in zakaj bi ga umoril z bajonetom ter potem puslil orožje v mrtvecu?« »Mogoče je šlo za maščevanje,« je odvrnil St. Andi6. »Morebiti je bil ienaj prvikrat sam s podčastnikom, proti kateremu se je bil zaklel, da ga umori oh prvi priliki zaradi kake namišljene ali resnične krivice, ki jo je bil pretrpel pod njegovim poveljstvom v Sidi-bel-Abbčsu ali kje drugje.« »Mogoče,« sem mu odgovoril in premišljal to možnost. »Toda ne, nemogoče, prijatelj, zakaj pa ni pritekel podčastnik na ozidje ali na razgledno ploščad, ko sem se bližal? Saj sem bil ustrelil šestkrat, da bi vzbudil pozornost in jih opozoril, da je prispela poinoč, na kar sta zadonela dva strela iz puške! Zakaj ni takrat mahal s čepico in radostno kričal? Zakaj tudi ni zdirjal doli do vrat in jih odprl?« »Moral je biti ranjen in je ležal,« je menil St. Andrč. »Ni bil ranjen, prijatelj,« sem mu rekel. »Bil je umorjen, kajti bajonet je že bil opravil svoje delo.« »Morda je spal popolnoma izčrpan,« je domneval poročnik. »Morda je spal kot mrtev — in njegov sovražnik, trobentač, ga je našel in mu v spanju zasadil bajonet v srce. Najprej ga je najbrž hotel ustreliti, pa se je spomnil, da bi ga strel lahko izdal. Zato je rabil bajonet in se prepozno zavedel, da ga more i ta izdati. Zato je pobegnil.« »Kaj pa samokres z enim praznim nabojem?« sem ga vprašal. »Tega je moral izstreliti v boju na kakega drznega Arabca, ki je jezdil okoli trdnjave in se med razgledovanjem preveč približal.« »In papir v njegovi levi roki?« »Tega ne vem.< »In kdo me je pozdravil z dvema streloma?« »Ne vein.< »In kako je izginil trobentač v puščavi spričo moje učit. » * »Ne vem.< »Tudi jaz ne,« sem mu odvrnil. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—;ženi-tovanjBki og asi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore giede malih oglasov treba priložiti znamko. Opremljena soba se odda sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 600. (s) Organist-cerkvenik mlad, poročen, z večletno prakso, želi stalno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod »Dober pevovodja« št. 597. (a) Tovorni avto imam. Kdo mi preskrbi vožnje ali ve svetovati? Piše naj na upravo »Slovenca« pod »Nagrada« št. ■>93. (a) ircu Učenko sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 245. (v) Veliko prazno sobo oddam. Maribor, Cankarjeva l/L (s) mit I I Plačilno natakarico mlajšo, čedne zunanjosti, se sprejme takoj. Ponudbe po možnosti s sliko na upravo »Slovenca« pod »15.000 Din kavcije« 595. Blagajničarka vestna in poštena, vešča tudi pisarniških del in vajena občevanja s strankami. dobi stalno namesče-nje. Ozira se samo na pismene oterte z navedbo dosedanje službe in rete-rence. - One, ki so v tej svojstvenosti že delovale, imajo prednost. Ponudbe pod »Dobra oskrba« 601 na upravo »Siovenca«. (b Služkinjo snažno in spretno, sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopnišče, vrata 2. (b) Stanovanje in hrano iščem s 1. februarjem pri dobri, krščanski družini za svojega sina, učenca I. letnika trgovske akademije v Mariboru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 602. (D) Lokal z dvema prostoroma, v novi hiši, vogal Resljeve in Slomškove ulice, zelo prikladen za pisarno ali brivski salon se takoj ugodno odda Poizve se istotam. (n) Trgovina z vsem inventarjem, stara dobro vpeljana, v okraju Ptuj, se da takoj v najem po dogovoru. - Ponudbe i na upravo .Slovenca' pod >Dobra trgovina« 598. (n) Preklicujem vsa dovoljenja, katera sem dosedaj dal za ribolov v Lipnici in Savi, in vsled tega nima nobeden več pravice, da lovi ribe v omenjenih vodah. — Najemnik ribolova: Vinko Resman. (o) Poizvedbe Friderika Ogrič Rue Mazlum Pacha 2 Vložne knjižice kupite ali prodaste najbolje pri Komand, družbi „„ ______ M. JANKOLE, Ljubljana, AFe^andri^Egvpt"" "išče Selenburgova utica 6, U. gospodično Viktorijo Sa- lelefon 30-52. (d) mec iz Kamnika (Graben št. 5). (e) IŠČEJO: Stanovanje dvosobno s pritiklinami iščem za marec ali april. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Vesten plačnik z otroci«. (c) ODDAJO: Stanovanje dve sobi, kuhinja, predsoba, oddam. Slomškova ulica 4, Kodeljevo. (č) Opremljeno sobo s prostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«. Is) Posestva Več parcel imam naprodaj v Vod-matu, Zeleni jami in na Selu. Vzamem tudi vložne knjižice Mestne, Ljudske in Kmečke hranilnice. — J. Oražem, Moste, Predo-vičeva ulica 5. (p) Stavbne parcele ob Tyrševi (Dunajski) cesti ugodno naprodaj. Ponudbe pod »50« na upr. »Slov.« št. 483. (p) Naprodaj hiša novo krita, velika 16X8, gospodar, poslopje, veliko 13X8, 6 johov hriba, druge zemlje 4 johe. - Cena 65.000 Din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 587. (p) Kupimo Bukove okroglice in prah od oglja kupim. -Uran Franc, Ljubljana ■ Sv. Petra cesta 24. (k) Vsakovrstno zlato Havaje po oaivUSjib cenab CERNE. luvelii Liubliana. Wolfova ulica «t. 3 Moderna spalnica nova, 16 komadov, 6 ta-peciranih — naprodaj za 3500 Din. Bolgarska ulica 26/L_| Spalnica orehova (korenine), moderna, s tridelno omaro, po nizki ceni naprodaj. -Andlovic, Komenskega ul. št. 34. (š) OEffi^! Sir trapist različnih vrst od 12 Din naprei nudi Mlekarna — Mediatova hiša — Dunajska cesta 17. (1) 115 Din 1 m3 žaganih bukovih drv. prvovrstnih, tranko hiša. nudi Velepič. Sv Jerneja cesta 25 Telefon 27-08 It DRVA N PREMOG pri Iv.Schumi Dol en jska cesta Telefon št. 2951 !■!)■ !■■!!> IIMKIM1MUHH HUMAR FRANC vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. splošno čevliarstvo, Moste, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena iamal. — Najfinejša izdelava Oblastveno dovoljena razprodaja vse vrste manufakturnega blaga izpod nabavne cene pri Oblačilnici f,Ilirija44 Mestni trg 17/1, Ljubljana 1 vagon 15 mm desk III. vrste rabim tekom 14 dni. Naj nižje ponudbe na In£. Jos. Dedek' Ljubljana, Žibertova ulica št. 7/1. — Telefon 22-37 tlllllllllllMIlllimillllllllillHIlllMIIHIIIIIHIIIIIIHII IHIIIIMIIIIIIIIHIM Proda se radi prezaposlenosti popolna oprema tovarne za brezalkoholne pijače Na razpolago je ves inventar, kompresor, okrog 4000 steklenic z recepti in izgotovljenih esencov za 100 hektolitrov pijače. Produkcijski stroški so pod vsako konkurenco, enako okus in izdatnost. Cena 40.000 Din. Redka prilika za dobro in trajno eksistenco. Vzame se tudi hranilna knjiga. Natančne informacije pri Tovarni Pelikan, Dol. Lendava. vsa Ljubljana govori o naših cenah! Oglejte si naše izložbe in neobvezno tudi trgovino, našli bodete gotovo kaj primernega za Vas za Din I—, 2 — 3--, 4-, 5-—, 6-, 7--, 8"-, 9—, 19'—, 29 —, 39 —, in 49 —. Te cene veljalo samo teden dni! Ani. Krisper trgovska hiša Mestni trg 26, Stritarjeva ul. 3 Prijatelf gospodinje Zviša toploto za 75%, prištedi na kurivu do 60%, pospeši kuhanje sa 30%. Hlagodejnost tega patentiranega štedilnega obroča, ki se lahko namesti na vsak štedilnik, občutite posebno ob hudem mra/u. Prijatelj gospodinje stane za srednje gospodinjstvo Din 170'— do Din 250'—. pri JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 2. Vsak dan sveže kovine mešanice iz lastne pražarne ter spopolnjeno zalogo špecerijskega blaga, s točno in solidno postrežbo priporoča tvrdka Julij Zupan nasl., Ljubljana, Sv. Petra cesta št 35. Tel. 30-21. Potrtega srca naznanjamo žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod PETER FAVAI poslovodja dne 15. t. m. po kratki in mukepolni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek, dne 17. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Zg. Šiška, Celovška cesta št. 167, na pokopališče v Dravlje. Sv. maša zadušnica bo 23. januarja ob pol 7 v župni cerkvi oo. frančiškanov v Spodnji Šiški. Z g. Šiška, dne 16. januarja 1933. Žalujoči: Minka Favai roj. Smole, soproga, Ivan, profesor, Angelo, Karol, bratje, Pia, sestra in ostalo sorodstvo. Pogrebni zavod I. GajSek, Vodmat. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljara. Židovska ulica in Stari trg. (1) Črne suknje najboljši nakup - Anton Presker. Sv. Petra e. 14, Ljubljana. (1) Damsko volneno blago za plašče, kostime in obleke za šport kupite po ugodnih cenah pri Oblačilnici za Slovenijo, Ljubljana, Tyr-ševa c. 29 (Dunajska) ZAHVALA. Včeraj 14. t m. smo pokopali prezgodaj, naglo umrlega, šele 27 let starega, našega dobrega Alfonza Schtveioeria prcdilnega mojstra v Tržiču. Ob tej priliki se prav prisrčno zahvalimo vsem onim, ki so ga v kratki bolezni tolažili ter skušali podaljšati mu mlado življenje. Zahvala velja tudi vsem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na zadnji poti, zlasti gg. duhovnikom, pevcem cerkvenega zbora, v polnem številu zastopanemu gasilnemu društvu in vsem darovalcem prekrasnih vencev. Prav prisrčna hvala vsem, ki so nas tolažili ob nenadni izgubi še tako mladega, življenja polnega Alfonza. Svete maše zadušnice bodo v tukajšnji cerkvi Marijinega Oznanjenja. Tržič na Gorenjskem, 15. jan. 1933. Žalujoča rodbina Schvveiger in sorodniki. »Kristal« d. d. Maribor, podružnica v Ljubljani, Medvedova cesta 38 ter njeno uradništvo in delavstvo javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni, zaslužni poslovodja ter njihov priljubljeni kolega in predstojnik, gospod Peter Favai danes dne 15. januarja ob 17 umrl. Pogreb priljubljenega rajnika bo v torek, dne 17. t. m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti Kosovo polje št. 167 na pokopališče v Dravljah. Maribor-Ljubljana, dne 15. januarja 1933. Prodam dvoje sani eno- in dvovprežne. - Na ogled pri Stupica, Slomškova 6. (1) Obrt Hornzo m Krmo oddaja najceneje »elei rrovtiiB lita ia moke A. VOLK, LJUBLJANA Relliev« t-Mla M ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se našega nepozabnega pokojnika JANKA NEP. JEGLIČA šolskega ravnatelja v pokoju tolikokrat spomnili v njegovi bolezni, mu lajšali težke ure in ga počastili na poti k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prevzviš enemu g. škofu, preč. duhovščini, oo. laza-ristom in jezuitom, vsem gg. zdravnikom, čč. sestram-usmiljenkam, zastopnikom mestnega občinskega sveta in načelstva, ravnateljstvu, profesorskemu zboru in dija-štvu učiteljišča, učiteljskima zboroma in učencem II. in III. mestne deške osnovne šole, vodstvu in profesorskemu zboru škofijskih zavodov, zastopnikom učiteljskih organizacij in pokojnikovim stanovskim tovarišem, vodstvu Marijanišča in Lichten-thurnovega zavoda, Šentpeterskemu prosvetnemu društvu, pevskemu društvu »Ljubljana« za krasno žalno petje, društvu hišnih posestnikov, odboru društva »Dom slepih«, zastopnikom oblasti, denarnih ter raznih kulturnih in karitativnih ustanov, Marijinim kongregacijam in vsem darovalcem vencev in cvetja. Najlepša hvala končno vsem, ki so nam na kakršenkoli način izkazali svoje sočutje. V Ljubljani, dne 17. januarja 1933. T Jeghcevi. HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH naznanja, ' da je odšel k Bogu po večno plačilo njen soustanovitelj in član načelstva Peter Rozman Možu dela in žrtev časten Jesenice, dne 16. spomin! januarja 1933. Velikega moža v delu za katoliška načela, našega soustanovitelja ]i in častnega člana, gospoda PETRA ROZMANA spremimo k večnemu počitku v torek, dne 17. januarja ob 4 popoldne. Bog plačaj — vrli možl Krekovo prosvetno društvo Jesenice. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čeč. Izdajatelj: Ivaa Rakove«. Urednik: Frane Kreinžer. Slovenska Ljubljana sinovom slovenskega Korotana Veličastne mamleslac:*e ob prihoda koroških pevcev Ljubljana. 16. januarja. Ljubljana, srce slovenskega naroda, je dane« prižela nase svoje ljubljene, drage brate iz Korotana. Kraljevski je bil sprejem teh mož in fantov, ki so nam prinesli najlepše, kar imajo: svojo slovensko pesem, s katero so izrazili svojo radost in svojo bolečino, svojo dušo, lepoto slovenske Koroške, mogočnost svojih gora 'n otožnost naših jezer. Tisoči Ljubljančanov so danes viharno pozdravili Slovence izza Karavank, tisoče rok se je dvigalo v pozdrav, tisoče src je utripalo v viharju navdušenja, ki je danes zajel Ljubljano. Solze so lile marsikomu, ko je videl teh 75 zastopnikov koroške veje slovenskega naroda. In koroški pevci! Tako kot Ljubljančanom, tako je tudi njim utripalo srce, ko so se znašli sredi bratskega navdušenja, ko so vnovič doživeli potrditev stare slovenske resnice, da kri ni voda! Samo meja med dvema državama in samo gorski grebeni nas ločijo, ali niti meja ne more razsekati našega narodnega telesa na dvoje, niti gorski grebeni ne morejo pretrgati velike, globoke ljubezni, ki živi v vseh srcih na oni in na tej strani Karavank. Današnji sprejem je bil ena sama velika manifestacija te ljubezni. Tihi smo Slovenci in neradi dajemo svojim čuvstvom glasnih izrazov, toda srca so polna in kadar nanese prilika, se vsebina naših src razlije v manifestacijo ljubezni. To se je zgodilo danes. Ljubljana se je za sprejem koroških pevcev pripravila kakor nevesta za poroko. Tribojnice so vihrale s pdslopij, kdor je le utegnil, je hitel pred kolodvor, kjer je bil sprejem. Na peron niso pustili nikogar razen zastopnikov in delegacij. Skoraj ni v Ljubljani kulturnega društva, organizacije in korporacije, ki ne bi danes poslala svojih odbornikov k sprejemu. Vse polno odličnikov je bilo na kolodvoru. Vsi v Ljubljani živeči koroški Slovenci so prišli k sprejemu. Med temi naj navedemo samo nekatere, take župnika dr. A r n e j c a , predsednika kluba koroških Slovencev drž. pravdnika dr. Fellacherja, banovinskega predsednika in- | spektorja dr. Kotnika in druge. Mestno občino ! je zastopal prof. Jarc in drugi občinski možje. | Glasbeno Matico, ki je organizirala turnejo, pred- j sednik dr. Vladimir Ravnihar in ves odbor, I Prosvetno zvezo tajnik g. Zor, Pevsko zvezo pred- , sedinik g. L a v r i č in pevovodja prof. M. B a j u k , Zvezo pevskih društev in Hubadovo župo predsed- I nik dr. Š v i g e 1 j, rektorja univerze, ki se je od- ] peljal v Belgrad, je zastopal dekan tehniške fakultete dr. A. Kril, ZSAU so zastopali predsednik . g. Z e m I j a k in drugi voditelji akademske mla- , dine, ki se je korporativno udeležila sprejema. Zastopana so bila sploh vsa ljubljanska društva, mno-go je bilo na kolodvoru duhovščine, pevcev, javnih delavcev, zastopnikov vseh stanov in |x>klicev. V zelo častnem številu so se i>oleg koroških Slovencev udeležili sprejema tudi primorski Slovenci, dalje v Ljubljani prebivajoči Hrvati in Srbi, pa tudi Čehi : in Rusi. Tisočglava množica sprejema koroške brate na postaji Ko je ob -%2 popoldne privozil vlak z Zidanega mosta, je ves polni peron viharno pozdravil došle brate. Tisoči klobukov so zavihrali v navdušen pozdrav tisoče rok je mahalo k srečnemu svidenju, godba »Slogam je zaigrala koračnice, ves kolodvor je odmeval samih klicev »Živeli, živeli!« Enako navdušeno so odgovarjali koroški slovenski pevci. Okna kupejev so bila polna radostnih obrazov, pevci eo imeli na sebi slovenske nagelje in narodne trakove. Ko so izstopili, se je vihar pozd ravnih klicev podvojil in se zopet povečal, ko je množica zagledala voditelja pevcev, voditelja prosvetnega dela med koroškimi Slovenci, g. župnika in bivšega poslanca Vinka P o 1 j a n c a. Bil je deležen posebnih ovacij in izrazov simpatij ter spoštovanja. Med gostim špalirjem so zastopniki posameznih društev spremili g. Poljanca in koroške pevce s j>e-rona na trg pred kolodvor. Tu jih je že pričakovala tisočglava množica, ki so jo stražniki komaj zadrža-vali da ni zagrnila v svojem burnem navdušenju četo koroških pevcev. Pred kolodvorom so se pevci t g. Poljancem na čelu zvrstili in ko se je vihar navdušenja in pozdravnih klicev nekoliko polegel, so došle pevce pozdravili zastopniki ljubljanskih institucij in društev. Prvi je izpregovoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar: »Ko stopate na tla naše bele Ljubljane, ki je srce in duša in kulturno žarišče vsega našega slovenskega naroda, bodite od vseh nas srčno pozdravljeni! Trojen je bil namen, ko vam je Glasbena Matica poslala vabilo, da nastopite s svojimi zbori v Sloveniji. Predvsem se Vam hoče Glasbena Matica oddolžiti za gostoljubnost, ki ste jo bili izkazali njej in njenemu pevskemu zboru, ko je v letu 1921. prepevala na zemlji koroški. Deležni smo bili takrat iako bratskega sprejema, da so nam oni dnevi še danes v nepozabnem spominu. Drugo je, da smo koprneli in hrepeneli po tem. Koroški slovenski pevci z voditeljem g. ».upnikom Poljancem pred postajo. da cujemo prelepo našo koroško narodno pesem v izvirni interpretaciji. Ono narodno pesem, ki je neizpodbiten in najbolj zanesljiv dokaz, da je naš rod trdno ukoreninjen v svoji materinski zemlji. Dokler bo živela ta pesem, je ni sile, ki bi iztrebila slovenski narod s koroške zemlje, te zibelke našega naroda. Tretja pa je, da hočemo gojiti medsebojne kulturne stike. Ločijo nas sicer državne meje, ki jih j lojalno spoštujemo. Ali eno je, česar ne more nihče braniti, ne vam ne nam, da gojimo narodno zavest. • da smo si bratje in sestre, da smo člani ene rodbine, ene slovenske nacionalne skupnosti, ki nam je sveta, neminljiva in nerazdružljivu. Zato vam v imenu slovenskih pesmi in njenih pevcev kličem najprisrčnejšo dobrodošlico in naš bratski pozdrav. | Živeli predragi bratje in sestre! Žive! slovenski Korotan! Tisoče klicev Živeli! Živeli! se je odzvalo govorniku in koroški pevci so navdušeno odgovarjali. V imenu mestne občine j je govoril [xxlžupau prof. .fare: »Pozdravljam vas v imenu prestolnice staven- 1 siva, mesta Ljubljane, v imenu občinskega .sveta in vami kličem prisrčno dobrodošlico. Želimo Vam, da se počutite v Ljubljani kakor doma. Bodite v Ljubljani kakor da ste v svojih krajih ob Žili, v prekrasnem Božu, v Podjun.->ki dolini ali kjerkoli, kjer na oni strani Karavank živi naš narod. Vaš obisk bo okrepil naša narodna čuvetva — le priznajmo si Ljubljančani, da nas je bilo po nesrečnem plebiscitu le malo na oni strani Karavank. Mnogo je bilo med nami ljudi, ki so po plebiscitu sklonili glave in se že sprijaznili z usodo, da se vam moramo odpovedati: »Morituri mo-rtuis.« Toda vi ste oživeli, vi sle šli na delo sami, ustvarili sami nove organizacije, sami ste vztrajali in sami pričeli dosegali nove uspehe, katere vidimo pri mnogih prilikah, kakor pri raznih volitvah pri vas. Ako je Nemcem dovoljeno, da se zanimajo in ogrevajo za svoje sonarodnjake izven Nemčije, ako je to dovoljeno Poljakom, Francozom in drugim narodom, da se zanimajo za svoje manjšine v tujini, imamo nvi Slovenci še več pravic, da utrjujemo vezi ljubezni in bratstva med nami in vami na Koroškem, ki niste na tujem, temveč na svoji zemlji. Vaš obisk bo rodil ta veliki uspeli, da ho ogenj i naše ljubezni do vas zažarel še močnejše ,i da bo-i ste še bolj vedeli, da je Ljubljana vedno priprav-: I jena zavzeti se in pomagati povsod, kjer se Slo-' venci bore za obstoj svojega naroda in za obvarovanje izročil svojih dedov. Živeli! Ponovno se je dvignil visok val navdušenja med množico. Spregovoril je nato predsednik ZSAU g. .lože Zemljak. ki je pozdravil koroške pevce v imenu slovenske akademske mladine: »Slovenska akademska mladina vas pozdravlja • in vam izraža vsa svoja čuvstva, ki jih neugasno i goji v svojih srcih, vso svojo ljubezen do vas, bratje iz Korotana. Občudujemo vas. ko stojite na straži slovenskega jezika in slovenskega naroda in ne | klonite. Vaš pogum je velik in vso življenjsko moč, i ki ste jo tolikokrat pokazali v borbah proti neenakemu nasprotniku, črpale iz svoje krasne »lovensJtce . zemlje, iz svoje ljubezni do rodnih tal. .Akademska j mladina je vedno in pri vsakem narodu prva v ; poudarjanju narodne zavesti in ljubezni do narod-^ nega jezika in tudi slovenska akademska mladina ' v Ljubljani izpolnjuje to vzvišeno nalogo. Bodite : pozdravljeni v Ljubljani, na sedežu slovenske univerze, v srellšču kulturnega gibanja vseh Slovencev, v središču slovenske narodne zavesti. Sloven-: ska akademska mladina se klanja spominu vseh velikih koroških Slovencev, ki so vas vodili in izraža občudovanje tudi vsem vašim sedanjim voditeljem in vzgojiteljem! Živeli! Mlademu govorniku je pritrdila /. viharnimi j klici vsa množica, med katero je bilo zielo mnogo j akademske mladine. V imenu koroških Slovencev, ki prebivajo Ljubljani, m ••• • • • tfg F*** Gflnlffff prizori v skoHjt Samo ob sebi je umevno, d« so se koroški slovenski pevci šli poklonit tudi svojemu velikemu rojaku, kneaoškofu dr. Gregorju Rozmanu. Prisrčno ginljivo je bilo svidenje med pevci in pre-vzvišenim. Koroški |>evoi so prišli v škofijo ob 5.45. V spremstvu prosvetnega insj>ektorja dr. Kotnika je obiskala deputauija pevcev jkhI vodstvom župnika g. Polja nca prevzvišenega na njegovem .stanovanju, drugi pevci pa so se razvrstili na hodniku pred škofijsko pisarno. Prevzvišeni je deputacijo zelo ljubeznivo sprejel ter jg z 11 jt> llGtvilj časa prijazno razgovarjaj. Nato se je g. kuezoškof podal v prvo nadstropje h koroškim [>evcem, ki so ga sprejeli z navdušenimi klici. Pod vodstvom svojega pevovodje g. Ivana Kropivnika iz Brnce so pevci nato /.apeli Nmav črez iza.ro . . .« Občinstvu, ki je poslušata pesmi na dvorišču škofije, so se oo krasnem petju zarosile oči. Lepi užitek je občinstvo nagradilo s ponovnimi ovacijami vrlim koroškim Slovencem. Zbrane pevce je Prevzvišeni nagovoril: : Živo se spominjam, ko sem leta 1929 pomagal na Koroškem v fani Sv. Lenari |>od Ljubeljem o postu tamkajšnjemu dušnemu pastirju. Tedaj sem dobil obvestilo, da sem imenovan /a škofa kcadju-torja. Domači fantje so mi isti večer priredili pod-oknico, ki mi je vedno v živem spominu. Vesela me, da tako gojite petje. To )x'tje vas bo rešilo. Dokler boste |>eli, boste ostali Slovenci. Če bi prenehali jieti, bi kmalu prenehali biti Slovenci. Majhni smo, ni nas dosti koroških Slovencev, loda naša pesem je naš jkmvos in le malokaleri ali noben narod na gvetiu nima takšne. Vedno se esem Jaz i sem en boren pa ver«, nakar so pokleknili in jim i je Prevzvišeni dal svoj škofovski blagoslov. Prc-I vzvišeni se je poslovil od vsakega pevca še j»ose- je nato spregovorili podpredsedmik njihovega kluba, i ^ nekaterimi |>a se je (»mudil cHo v kratkem odvetnik dr Anton Urbane: i razgovoru Radostnih gre so po očetovsko ljubesmi- »Dragi Kroeci! Neizmerna je radost nas Koto- j wm sprejemu pevci odšli iz Škofije. Na cesti pa šcev v Ljubljani, ko vidiima, kakega triumfalnega sprejema ste deležni v naši slovanski prestolnici. Vaša mila pesem, ki se nvi lo razlega sedaj po naši ožji domovini, je živ in neizpodbiten dokaz, da slovenski živelj na Koroškem živi... Vaš pohod |*o Sloveniji je za naš »klub« prava krona na naše skromno propagandno delo, Iti smo ga dosedaj izvršili za našo ljubljeno Koroško. Naša KorofrKa mora biti za nas. ki bivamo v svobodni nacionalni državi, pravi brusilni kamen za naš slovenski nacionalizem ob 'pogledu na »kulturne« razmere, ki jih je ustvaril celovško-nemški nacionalizem na slovenski Koroški. Kakor je velika kultura nemškega naroda, tako obsoje vreden je sistem, ki vlad« na Slovenskem Koroškem, ki ima edini namen, za-treti slovenski živelj na Koroškem, kot da bi bila smrt koroških Slovencev potrebna za srečo velikega nemškega naroda! Vaša p: sem nam je dokazala, da nekulturno početje celovškega šovinizma ne mere in ne sme rodili zaželenih nekulturnih uspehov. Skrb našega kluba bo. da vam bodo v kratkem odprta vrata v Zagreb in Belgrad. Živeli!« Tudi besedo tega govornika je množica sprejel« z velikim navdušenjem. Sledil je geniji-v prizorček Maila deklica, stara kakšnih pet do šest let. se je približala k žujmiku g. Polja ncu in nagovorila zbrane pevce; »Ljubljeni pevoi! Pozdravljeni bodite!«. Tu je otročioku zmanjkalo besed, ki jih je v ginjenosli ]M>z,abila in se je rešila iz svoje zadrege prav ljubko: izročila je g. Poljancu kito cvetja, kn jo je g. Poljanec radostno sprejel. Ob ljubkem prizoru so se mnogim Korošcem in Ljubljančanom zanosile oči. Zahvala Korošcev Spregovoril .je nato v splošni tišini g. župnik Vinko Poljanec: »Predragi! Ob tem krasnem sprejemu ne morem najti primernih besedi zahvale zanj. Ta sprejem vam je prišel res iz srca in sega nam v srce. Vedeli smo, da nas boste sprejeli, zakaj preden smo odšli, smo se zaupali v božje varstvo in s Tvo- jim ie množica zopet priredila prisrčne ovaeije. M notice v sprevodu od postaje na Miklošičevo cest« G. poslanec Poljanec se poklonil zastopniku Avstrije Izjava g. generalnega konzula Ljubljana. 14. januarja. Nocoj |>o sprejemu je koroški slovenski poslanec, g. župnik Vinko Poljanec, obiskal av-; atrijskega g. generalnega konzula pl. O rs in i-i Rosen berga ter se mu kot zastopniku avstrijske republike v Ljubljani v imenu slovenskih koroških pevcev poklonil. Pri tej priliki je g. gene-| mini konzul dal sledečo izjavo: »Veseli me, da o priliki svojega bivanja v i dravski banovini obiščete tudi mene kot zastopnika i Avstrije v Ljubljani, da s tem daste izraza tudi vašemu domovinsko zvestemu mišljenju za Avstrijo. Pri tej priliki naj vam povem, da morejo ta";i Pred poatai*. mer je Bog — kdo mu kaj more! Hvala vam za I pevski obiski in vrnitve obiskov zelo mnogo pr izraze vaših ouvatev. in vaše ljubezni! Drevi na svidenje! Več minut je trajalo navdušenje, ki ga je izzval [>ri vsej veliki množici kratki, a lepi in jedrnati govor zaslužnega škocjanskega župnika in voditelja koroških Slovencev, g. župnika Vinka Poljanca. Triumfalni pohod Med gostim in nepretrganim špalirjem so koroški pevci odšli v spremstvu ljubljanskih zastopnikov (K) Miklošičevi cesti v hotel Union. Pred njimi je korakala godba »Sloga«, ki je igrala razne koračnice, za njimi pa množica, med katero je bila zlasti močno zastopana akademska in srednješolska mladina. Mladina je prepevala domoljubne pesmi, zlasti lrimno »Hej Slovenci«. Pot koroških pevcev do hotela Uniona je bila en sam veliki triunvf. Z oken jioslopij na Miklošičevi cesti je občinstvo navdušeno pozdravljata koroške pevce, vsa množica v špalirju je prirejala viharne ovaeije predragim bratom. V hotelu Umion so se koroški pevoi nastanili. Toda množica je pred hotelom prekipevala od navdušenja in prirejala stalne ovaeije, dokler ni prišel župnik g. Poljanec na balkon in se toplo zahvalil za navdušene ovaeije. Manifestacija pred hotelom Unlonom j>a so trajale še dalje. Mladina je vse popoldne prirejala po mestu navdušene domoljubne manifestacije. izjava župnika ' gosp Vinka Poljanca G. Vinko Poljanec je dal našemu uredniku v hotelu Umion naslednjo izjavo: Najle(>ši vtis imam v tem. da vas je koroška slovenska pesem združila brez ozira na razlike, ki vas morebiti ločijo. Videli smo. kako ljudstvo ljubi narodno pesom in ji daje prednost pred uniel-uo. Naša koroška slovenska pesem je res -prisrčna. Videli smo. kako vam sega naša (>esem v srce in kako je vaše navdušenje ros prišlo do srca. Videli | smo, kako nas veže z vami prisrčna ljubezen, kako sle v tem enotni, kako prisrčno ljubile nas in našo |>eseni. Spomini, ki jih bomo odnesli domov. boiM nepozabni I« ★ Koroški pevci -*> nato odšli v Delavsko /,\*>r-nloo, kjer so imeli kosilo. Tam jim je izrekel na-p i trtico v imenu kluba koroških SI« »vencev predsednik, državni tožilec dr. Pellacher. Koroški Slovenci so se nato povzpeli uu ueUi tičntk. odkoder »o ^ razgledali Ljiibljano. Muvjcr med njimi, ki so poznali Ljubljano še iz predvoj-j ne, so občudovali ves veliki napredek, ki gtt je Ljubljana napravil« v zadnjih letih spevati k vedno tesnejšemu sodelovanju narodov in držav. Pri tem pesem in godba vežeta narode. Tudi jaz sem vašega mnenja, gospod župnik Poljanec. ki ste vodja tega obiska, da imajo manjšine, ki se dajo voditi od odkritega in pravega državnega čuvstva. v moderni Evropi ravno v tem oziru izvršiti važno funkcijo. Tudi zastopniki nemških manjšin iz kraljevine Jugoslavije bodo pri nas v Avstriji • vedno prisrčno dobrodošli, če bodo priredili pevsko potovanje v Avstrijo iu ho tam zadonela njihova pesem. Na ta način u(Kijmo. da bomo prišli i do vedno živahnejše izmenjave neminljivih kuliuir-I nih vrednot. Končno naj izrazim še željo, da bi | tudi tukajšnji tisk uvaževal in podpiral ta poštena prizadevanja.« Gospod poslanec župnik Vinko Poljanec 1 je odgovoril: »Veseli me. da se lahko strinjam z izjavo go-i spoda generalnega konzula. Narodne manjšine naj ; bodo res vez med narodi in državami ter naj tu :t nemški tisk v Avstriji pripomore k medsebojnemu j s(K»raz(uniu.« Obisk gcs|x>;la poslanca Vinka Po 1 ja n c a pri gosj)odu generalnem konzulu je trajal od pol 5 • > pol 6 »večer. Velik požar v trboveljskem rudniku Trbovlje, 16. januarja. V noči od nedelje na (>onedeljek je izbruhnil velik požar na Preskem. Popolnoma uničena je rudniška -naprava na vmesni postaji žičnice Neža— j Retje. škode je več milijonov dinarjev. Kako je I nastal požar, zaenkrat še ni znano. Ker v nedeljo ves dan niso obratovali, ni bilo i do 10 zvečer na rudniški napravi nobenega čuvaja. ' Ko je prišel neiknj pred 10 nočni čuvaj na svoji ! mesto, se je ogenj že toliko razširil po napravi, dn 1 čuvaj ni mogel več niti do telefonske celice, dn b; poklical gasilce. Moral je zaradi tega peš na dnevni kop Nežo, odkoder je telefoniral ]*> gasilce. Ti so ' prišli ob 11 (»onoči. vendar se ni dalo več poinu-1 gati. zlasti, ker ni v bližini nikjer vode. Kakor trdijo f izvedenci, bo zaradi tega (ložaru prizadetih veliko delavcev, ker se bo moralo delo na Neži omejiti. Ako bi bil v popoldanskem tuniusu nameščen čuvaj, kakor je bilo svoječasno, bi ne bilo požara, l Tu je jasno, -la je preveliko varčevanje v škode družbi iu delavstvu. ftujvCC ifltfaml VIIUIIIIIIU j*« je v „Jaffa" pomarančah! Ljubljana Kaj bo danes ? Drama: Strast pod bresti«. Red B. Opera: ~i'ri belem konjičku«. Red D. Kino Kodeljovo: Ob 8 »Sence v podzemlju« (llarry Piel). Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. 0 Šcntpetcrsko prosvetno društvo vabi svoje člane, da se udeleže v sredo 18. t. m. sv. maše ob 7 zjutraj, ki se bo darovala v cerkvi sv. Petra za pokojnega častnega člana, dolgoletnoga odbornika in podpredsednika g. Jan. N. Jeglič a. 0 Sprejemanje strank pri g. županu. Župan ljubljanski sprejema stranke vsako sredo in soboto od 11 do 12. 0 Občni zbor Zadružne Čebelice, reg. kred. zadr. z om. zav. v Ljubljani, se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. Je to kreditna zadruga >oseb, zaposlenih v podjetjih prej K. T. D.« Dasi je šele v tretjem letu svojega obstanka, se razvija prav ugodno, kljub težkim razmeram na denarnem trgu. Dbčnega zbora se je udeležil tudi ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani g. dr. Joža Basaj, ki je festital načelstvu in zadružnikom na lepem uspehu ter ugotovil, da hodi zadruga po solidni, pravi zadružni poti. Pohvalno je omenil skupno nabavo premoga in priporočal tudi druge skupne nabave, kar vse je v duhu načel »rajfajznovk«. Zadruga je šola za gospodarstvo. V njej je izraženo načelo samopomoči in socializacije. Zadružno socializacijo »mo Slovenci prav uspešno vpeljali. V nadaljnjem svojem govoru je izjavil, da Zadružna Čebelica, ki omejuje svoje delovanje izključno na podjetja prej K. T. D., služi lahko za vzor tudi zaposiencem drugih večjih podjetij. Tako lepo soglaseče se družine ua strogo zadružni podlagi so vredne vse moralne podpore. — To laskavo priznanje vzbuja upanje, da se bodo času in razmeram neprimerne t. zv. »pumpkaset polagoma tudi po drugih podjetjih nadomestile z zakonitimi kreditnimi in denarnimi delavskimi organizacijami na pravi zadružni podlag. V območju delovanja Zadružne Čebelice spada Jugoslovanska tiskarna z vsemi svojimi oddelki, uredništvo in uprava ;Slovenca«, Jugoslovanska knjigarna, Prodajalna K. T. D. in Zadružna tiskarna. Poslovanje se vrši po oddel-kovnih poverjenikih. Vloge se sprejemajo od vsakogar, posojila pa se dajejo samo članom na osebni kredit proti poroštvu. Velika Krekova zamisel si utira z uspehom pot tudi v male celice našega gospodarskega življenja. In to je tudi dokaz, da slovenski narod živi samobitno življenje z vprav čebelično marljivostjo in v globino in širino raz-preza sile svoje tisočletne trdoživosti. 0 Plesalra Pia in Pino Mlakar jionovita v ponedeljek 23. jan. v opernem gledališču svoj plesni koncert, ki je imel to jasen tudi v Ljubljani tako senzacijonalen uspeh. Želje po ponovitvi tega plesnega koncerta so tako številne, da se čuti uprava narodnega gledališča dolžna, omogočiti re-prizo tega plesnega večera. Cene so koncertne, vstopnice pa od torka dalje v predprodaji dnevne blagajne opernega gledališča. 0 Prosvetno društvo za frančiškansko župnijo v Ljubliani vabi vse člane in prijatelje društva na skioptično predavanje, ki bo v torek, dne 17. t. m. ob 21) v mali samostanski dvorani. Predaval bo vsem znani in splošno priljubljeni g. prof. Janko Mlakar o temi: Vezuv in Etna. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptične slike. — Vabljeni! © Izseljenski večer priredi Prosvetno društvo Trnovo v sredo zvečer ob 8 v društvenem domu v Karunovi ulici 14. Predvajal se bo tudi film, ki je bil posnet ob 35-letnici K. S. K. Jednote ob priliki prvega slovenskega katoliškega shoda v Le-montu. Vstopnina običajna. Vabimo vse člane in prijatelje k obilni udeležbi. O Poroka. »Včeraj ( v nedeljo) dopoldne sta «e v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti poročila br. Janez Poli are, poštni uradnik in prosvetar sokolske župe Ljubljana, in sestra Ha-nička Audolensk a iz Kolina (CSR). Za priči sta bila L namestnik staroste Saveza SKJ brat En-zelbert Gangl in brat dr. Arnšek iz Hrastnika, vlladcmu sokolskemu paru naše iskrene čestitke! -— Tako poroča »Slovenski Narod«. 0 Maložclezniški družbi na zapisnik. Dvakrat se mi je v petih dneh pripetilo, da sem pri dolenjski mitnici stopil s prtljago na tramvaj in plačal vozovnico zase in za prtljago do glavnega kolodvora. Ko smo se brez kakih ovir na železniškem prelazu in postajališčih srečno prigugali do Robbo-vega vodnjaka pred rotovžem, pa nam jo tramvaj, ki vozi na kolodvor, prav pred nosom popiha, le številko pobeglega voza sem lahko čital, potem pa hajdi peš s prtljago, ako nočeš zamuditi vlaka. Ker se ta izborila zveza zadnji čas prav pogosto dogaja na račun Dolenjcev, bi prosil ravnateljstvo, da to uredi, kajti sedaj se komaj prikaže voz z dolenjske proge, pa jo voz proti kolodvoru naglo odkuri. Ne veni, ali gre tu za kak rekord, ali pa se boje, da bi jim prevelika gnječa ne raznesla že precej pohabljenih »kišt«. 0 Stopnišče pred cerkvijo sv. Florjana je preurejeno. Mila zima je omogočila, da se je prvi del preureditev pred Florjansko cerkvijo dovršil. Do stranskih vrat drži sedaj 14 dosti širokih stopnic. Med osmo in deveto stopnico je mal presledek, ki ga označuje sedem zgoraj zaokroženih, 1 meter visokih in 40 cm širokih kamnov. Pred vhodom v cerkev je dosti široka pločina. Vse stopnišče jo napravljeno iz uiaterijala, ki je preostal pri pre-uredbi šentjakobskega in uršulinskega stopnišča. Ulica na grad je ob Florjanski cerkvi uravnana. Med cestiščem in novim stopniščem so napravili pločnik. Sedaj klešejo kamnoseki pod varstvom lope, postavljene ob glavnih vratih, kamne in podpore za obzidanje cerkvene stene pod glavnimi vrati, tam kjer so bile prej stare stopnice. Ce bo vreme ugodno, utegne biti tudi to delo dokončano v enem tednu. Potem pride na vrsto še prenovitev vodnjaka, ki pa bo bolj komplicirana in se bo nemara zavlekla do pomladi. Od Dolenjske proti Kranju in od Kamnika do Krima, vse edino je v priznanju: Slamič konkurenta nima! 0 Novo in obilno razsvetljavo je dobil te dni Dvorski nasip. Od Mayerjeve, prej Lasnikove hiše, do Jurčičevega trga ga razsvetljuje nič manj ko sedem žarnic; če računamo zraven še lep dorski steber z jonskim kupitelom ob Gledališki stolbi, ki nosi na vsaki strani dve žarnici, jih je vsega skupaj devet. Prav bi bilo, da se tudi Šentpeterski nasip malo bolje razsveti. Dolg je približno enako ko Dvorski nasip, pu ga razsvetljuje le 4—5 žarnic, kar je odločno premalo. Pri namestitvi žarnic pa naj bi so glodalo na lo, da so kolikor mogoče v isti višini, da bo slika razsvetljenega nasipa v skladu z estetskimi zahtevami. O V Ljubljani umrli od 6. jim. do 12. jan. 1933: Colja Frančiška roj. Kavčič, 40 let, žena železničarja Antona, Galjevica 210; Kralj Marjana, roj. Kocjančič, 04 let, zasebnica, Livarska ul. 12/1; Staut Marija, roj. Krhin, vd. Bitenc, 04 let, zasebnica, Karlovška c. O/II; Debeljak Jakob, G8 let, I>oslovodja tobačne tovarne v p., Marmontova ul. 12; Jeglič Janko Nep., 73 let, šolski ravnatelj v p., Ilirska ul. 27/1; Celofiga Janez, 39 let, zidarski pomočnik, Vidovdanska c. 9; Hočevar Terezija, roj. Zagorc, 77 let, vdova delavca, Karlovška c. 9. — v ljubljanski bolnišnici umrli: Krejčič Ivan, 58 let, obč. dacar, Črnuče; Žigon Alojzij, 51 let, krojač, Luža 18, obč. Dobrniče; Gruden Rajko, 7 mesecev, sin najemnika. Sp. Brnik 08; SPohar Marija, 54 let, žena delavca, Naklo pri Kranju: Pance Antonija, 35 let, žena delavca, Zagorje 133; Lakner Marija, 21 let, služkinja, Zadvor 07; Artač Anton, 7 let, sin posestnika, Šmartno 3, obč. Moste; Cer-mak Ladislav, 10 let, sin litografa, Postojnska ul. 20; Bremšak Jožefa, roj. Jontez, 52 let, Vidovdan-no' leta, hči delavca, Moste, Ciglarjeva ul. 12; Schvced Ivan, pol leta, sin hlapca, Linhartova ul. 25; Šivie Anion, 34 let, dninar. Škofja Loka 18; Resnik Vladislava. dijakinja, Tvr-ševa c. 90; Kamnar Stanko, 7 let, sin delavca, Sa-dinja vas 9; Kralj Ivana, 44 let, žena kočarja, Rdeči Kal 1 pri Št. Vidu pri Stični; Puc Marija, roj. Pe-trovčič, 80 let, žena vpok. poštnega zvaničnika, Stari trg 11. 0 Pumparce, obleke, suknjiče, najboljši nakup A. Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. Dva konta se zadušila V noči od petka na soboto se je zgodil v hlevu gostilne pri Vrbanoveu, last g. Leopolda Zupana v Zabreznici, nenavaden slučaj. Zadušila sta se dva konja, vola pa so morali zaklali. Po noči je prišel v hlev nekdo, da taim prenoči. Ker pa mož kadi pipo, ni izključeno, da mu je padla v steljo, katera se je vnela in v dimu sta se konja zadušila. Sam se je sicer rešil iz tleče slame in vresja, bil pa je zjutraj, ko so odprli hlev, tudi ves omamljen. Gospodar trpi ookli 7000 Din škode. JVasnatnilci Snebcrje—Zadobrova. Predstava »Carski sek, ki je preteklo nedeljo tiapolnila dvorano (Pevskega doma v Sneberjih, se ponovi v nedeljo, 22. jan. istotam ob treh popoldne. Ta igra, ki ;o je za našo prosvetne odre priredil g. Ivan Redenšek, je res prava ljudska igra, ki je vsakomur umljiva, za igralce ne pretežka in poleg tega primerna za vsak letni cas. Kakor povsod, je bil »Carski sel« tudi pri nas odigran s prav lepim uspehom. Tako lepih iger si še želimo. Mariborske vesti: »Hotela", hi ne poznata krize Gospodarska kriza je zajela tujski promet. Zlasti v Mariboru se pozna, hotelirji in lastniki prenočišč znajo o tem dovolj bridkega povedati. Da imamo kljub temu v Mariboru dvoje »hotelov«, ki nista bila nikoli v zadrega za goste. Sta to jet-nišnica, ki nosi obče znan naziv »Hotel Hohnjec« in staroslavni policijski zapori v Ključavničarski ulici, ki jih ljudski naziv pozna pod popularnim nienom »Hotel Graf«. Dvoje mračnih, že ob mimohodu neugodje vzbujajočih poslopij, z zamreženimi okni, za katerimi se je v preteklem letu odločevala usoda tisočev žalostnih življenj. Velik je bil promet v preteklem letu v obeh teh ustanovah. Sama jetnišnica izkazuje v končni bilanci, da je dajala preko celega leta zavetja skupno 2872 osebam, med njimi 491 ženskam. Obsojencev, ki so tu odsedeli svojo kazen, je bilo 1725, obtožencev pa je bilo 1147. Zanimiva je razdelitev teh nesrečnikov po posameznih »kategorijah«: za politične pregrehe, nasilstva, prekoračenje meje, beračenje itd. — torej za manjše de-likte je sedelo največ oseb — 1287 ali 49%; radi uboja, umora in detomora razmeroma ne preveč — samo 120. Več je bilo pretepačev; težka telesna poškodba jih je spravila 192 na ričet. Proti morali se je pregrešilo 20, razbojnikov so imeli pod streho 26; obilje je bilo pregreh radi tatvine in goljufije, namreč 767. Požigalcev je bilo 24, radi drugih »častnih« zadev, kakor so žaljenje časti, tihotapstvo itd. pa je prenočevalo tu 167 ljudi. V kaznilnico na desni breg Drave so se preselili 103 obsojenci, ki bodo skupno sedeli 420 let in 8 mesecev. V Begunje pa je šlo 6 žensk. Največja frekvenca □ Pomožna kuhinja Vincencijeve konference, ki se nahaja v poslopju Zadružne gospodarske banke, je izdala svoje listke (rjave po 1 Din in rdeče po 50 par). Bloki se prodajajo v prodajalni Ciri-love tiskarne, kjer jih lahko vsak čas dobi vsakdo. Beli listki občinske pomožne akcije za to kuhinjo ne veljajo, zato segajte po naših! Kuhinja je odprta dnevno od 11—13 in nudi za nizko ceno 2 Din tečno hrano. □ Akcija napreduje. Pobiranje prostovoljnih rednih mesečnih prispevkov, ki se je pričelo te dni, je že pokazalo, da je akcija za zgradbo azila za tuberkulozne v Mariboru našla v najširši javnosti pravilno razumevanje. Navzlic krizi kažejo ljudje smisel in sočutje do bridkosti bližnjega, ki trpi pod demonom tuberkuloze. Pretežna večina hišnih posestnikov in najemnikov sledi rade volje človekoljubnemu apelu lige, vendar pa se najdejo tudi taki, ki nimajo smisla za to hvalevredno akcijo Protituberkulozne lige. Upati pa je, da bodo kmalu uvideli plemeniti namen društva in ne bodo več odklanjali prispevka, ki ga dajemo skoro dnevno vsakemu beraču. Oni hišni posestniki, ki ne soglašajo z načinom pobiranja pri6pekov, se naprošajo, da dovolijo inkasanlu lige, da sam določi v hiši zaupnika, ki bo pri najemnikih pobiral mesečni prispevek. □ Mariborski teden — zadruga. Danes popoldne se vrši na mestnem načelstvu preliminarna seja inicijalorjev ustanove »Mariborski teden«, zastopnikov gospodarskih krogov, korporacij itd. ter mestne občine. »Mariborski teden« se izpremeni v zadrugo z o. z. Ustanovni občni zbor nove zadruge bo prihodnji teden Člani zadruge bodo zasebni in razne korporacije. »Mariborski teden« postane tako stalna ustanova, ki bo prirejal vsakoletno razne prireditve v svrho povzdige tujskega prometa. □ Ob 20 letnici Legatove šole so med drugim poslali častitke prevzvišeni knezoškof dr. Karlin, trgovinsko ministrstvo, »Commercial« v Belgradu in številni drugi. Gojenci so se oddolžili ustanovitelju z lepo diplomo. □ Smrt kosi. V bolnišnici je umrla v starosti 69 let gospa Agata Šajna, soproga upokojenega orožniškega stražmojstra. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 3 popoldne iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše sožaljel □ Seja mestnega sveta bo danes popoldne. Na dnevnem redu so došle gradbene prošnje ter tekoče upravne zadeve. □ Število špeharjev sc je pomnožilo. Preteklo soboto so se prvokrat pojavili na mariborskem trgu špeharji iz Zlatoličja. Dosedaj so posečali mariborski trg na podlagi starih privilegijev, ki jih je izdala še cesarica Marija Terezija, le špeharji iz Prepol in Sv. Janža. Zlatoličanom, ki so se združili v posebni zadrugi, pa je dala dovoljenje banska uprava. Obenem jim je dovoli'a neke privilegije, ki so povzročili pri starih špeliarjih razburjenje in hudo kri. Zlatoličani smejo namreč klati svinje doma v domači zadružni klavnici, dočim koljejo ostali v mariborski klavnici, kjer vrše občinski veterinarji strogo kontrolo, da se koljejo samo zdra-vf ,žiYaIi- Poleg tega morajo imeti stari špeharji higienične stojnice po predpisu tržnega nadzorstva, dočim je banska uprava Zlatoličane tudi tega opro- je vladala pozimi, ko je nastopila taka stiska, da je morala uprava seči po skrajnem sredstvu, ki se pri nas menda ni nikoli rabilo, Okoli 100 jetnikov je poslala na dopust do pomladi. Ce računamo, da stane celotna oskrba posameznika v jetnišnici 8 Din dnevno (hrana, obleka, kurjava itd.), vidimo, da je »Hotel Hohnjec« kaj nerentabilno podjetje. Oskrbovalni stroški so znašali namreč 649.368 Din, »notri« pa so dobili na oskrbnini, ki so jo plačali zaporniki samo 52.634. »Najimenitnejša« gosta sta bila minulo leto požigalec Terglec in morilec Kri-štofič, ki sta bila obsojena vsak na dosmrtno ječo. Staroslavni hotel »Graf« izkazuje še večji tujski promet. V oskrbi gosp. Pavšiča, ki vrši službo jetničarja, 6e je nahajalo skupno 3089 oseb. Napram letu 1931 je narastlo skoro za 1000, kar pa je pripisati dejstvu, da ne oddaja okrajno načelstvo svojih grešnikov sodišču, ampak policiji. Največ prometa delajo tatovi, bilo jih je 135, potem sledi prepovedan povratek (118), in kar za njimi pa so nemirni razgrajači (116). Potem pijanost (91), pretep (65), berači (69), komunizem (50) itd. Zapori pa ne služijo samo za zapiranje grešnikov, v mnogih ozirih so važna socialna ustanova in v Mariboru mnogokrat nadomeščajo celo bolnišnico. Koliko je siromakov in revežev, ki tavajo brez strehe v mrazu in dežju, pa se jih usmili stražnik in jim da zavetje v zaporu. In umobolni reveži, za katere nima bolnišnica prepotrebnega oddelka, kam bi jih dali, ko čakajo na prevoz v umobolnico, preko I noči, če ne bi imeli zaporov. Je to za Maribor žalostno dejstvo, ki nam nikakor ne služi v čast, toda je tako in zaenkrat ni pomoči. stila. Pač pa smejo klati samo in prodajati na trgu svinje domače kmečke reje in vodi se še tozadeven uraden kataster vseh živali, ki jih čaka bridka smrt letošnjo zimo. □ Tržnica v kasarni. Kakor smo že poročali, se je vršila v preteklem tednu komisija za ogled prostora med mostom in Bergovo hišo, na katerem naj bi se pstavila bodoča mesarska tržnica. Komisija je prišla do definitivnega zaključka, ker so nastali proti zgraditvi tržnice na tem mesiu razuj ugovori. Najtehtnejši je morda ta, da je za ta prostor že nekaj interesentov, ki bi ga zazidali z večjo stavbo, tako da bi bila končno izpolnjena zadnja vrzel Glavnega trga proti Dravi; če bo postavljena ta tržnica, potem ni mogoče za do-gledno dobo misliti na zazidavo prostora. Vznikel je tudi nov načrt, kako naj bi se uredilo vprašanje mariborske tržnice. Mestna občina upa dobiti v svojo last dravsko vojašnico; v tej vojašnici naj bi se preuredili prostori za splošno tržnico, v katero bi se prestavil tudi živilski trg. □ Mariborski smučarski klub vabi tekmovalce na sestanek v Grajsko klet, ki se vrši danes ob 20. Določitev tekmovalcev k posameznim tekmam. Kot izborno tekmo za določitev tekmovalcev k tekmi za državno prvenstvo v Bohinju je klub določil podzvezno tekmo dne 22. t. m. Seja upravnega odbora MSK po sestanku ob 21 istotain. • □ Pesem bobna. Dne 17. februarja bo na mariborskem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem .knjiga k. o. Rače, vi. št. 126 in 204. Cenilna vrednost je 75.360 Din 20 par, vrednost pritikline 7882 Din 20 par, najmanjši ponudek 50.240 Din 13 par. — Istotako 17. februarja bo pri istem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. Slriho-vec, vi. št. 11.102. Cenilna vrednost znaša 74.010 dinarjev 90 par. □ Posestno gibanje. Stanovanjsko hišo št. 82 na Koroški cesti je dosedanja lastnica Ana Ertl prodala vdovi svetnika Ani Suske iz Gradca za 50.000 Din. — Hišo na Pohorski št. 3 je kupil Farne Šerbinek iz Vrtič od gostilničarja in posestnika Meršnika pri Sv. Lovrencu na Pohorju za 180.000 Din. — Holzer Rudolf ter Luiza sta kupila hišo št. 11 v Jelačičevi ulici od Srečka Krištofa za 110.000 Din. □ Huda nezgoda stare ženice. Na zledeneli cesti je zdrsnilo o4 letni vdovi Mariji Kovačič, je padla tako nesrečno, da si je hudo poškodovala desno koleno. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. -— Pri drsanju ob nogo. V nedeljo se je ponesrečil pri drsanju pri Treh ribnikih 24 trgovski na-stavljenec Teodor Janšič. Padel je po ledu tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom, 1 repeljali so ga v bolnišnico. □ Po 25 letih ni glasu. Za bivšim posestnikom Jožefom Florjančičem v Kočni št. 6, občina Vrhole v mariborskem okraju, ki je pred 29 leti odšel v Ameriko, je uvedlo mariborsko okrožno sodišče postopanje za proglasitev mrtvim. Minulo je namreč 25 let, ko se je pogreašni zadnjikrat javil iz Sv. Luisa v Združenih državah. □ Izprememba naziva. S sklepom občnega zbora se je izpremenil naziv tekstilne tvornico »Mariborska industrija svile d. d., preje Metru v Ljubljani«. Podjetje se v naprej naziva Mariborska industrija svile d. d. v Ljubljani« KaHitm* obzornik »Zdravniški vestnik«, strokovno glasilo slovenskih zdravnikov, je izšel ob priliki sedemdesetletnice slovenskega zdravniškega društva kot slavnostna številka na 80 straneh z umetniško prilogo. Ponosnejšega spomenika bi si naši zdravniki ne mogli postaviti, kot so si ga s pričujočo slavnostno številko, ki po svoji vsebini iin obliki glasno priča o njihovi močni znanstveni ambiciji in potenci. L. 1912 je društvo praznovalo svojo 50 letnico še v glasilu hrvatskih zdravnikov, ki je tudi izšlo kot slavnostna številka za Slovence, j»o 20. letih pa že. v svojem glasilu, ki se je neopazen« razvilo v zelo pomembno znanstveno revijo. Kot pisatelji so nastopili v prvi vrstii starejši! prominentnejši zdravniki z znanstvenimi in historični n»i deli. Zanimanje morajo vzbuditi tudi pri nezdravniku spomin dr. V.. Gregoriča, v katerih se nam razgrne dobrega pol stoletja razvoja medicine in medicinske službe kakor tudi socijalne politike v tistih daljnih časih, ko je bil na cesarskem Dunaju še en saim slovenski mediicinec, ko je bil v Ljubljani še en sam specijalist prof. dr. Valenta str., po deželi pa sami ranocelniki in šin-tarji, ko je bil promoviram zdravnik vabljen od vseli strani an naselitev, danes pa je hrezfioselni nopotrebnež v tej bre.zisniiseliu gnječi. Dr. M. Rus se je oddolžil spominu dr. Iv. Oražuna, kjer točno opiše življenje velikega moža Slovenca in Jugoslovana zdravnika dr. Iv. Oražma, ki je vodil slovensko zdravniško okspedicijo v balkansko vojno ua pomoč Srbom, Bolgarom in Črnogorcem. Dr. Meršol v uvodni brsedii v zgoščeni obliki podaja ves razvoj slovenskega zdravniškega društva. V znanstvenem delu so zastopani poleg že '/„•»1,11» n v.lif»».!.ln! tn.li mlflfci ..Ipaimllnl j ...IU- .! -. t,Tn....C. ...................' „ . iiu.I , šnjrm številu. Me I beležkami je posebno zanimi- va vest, da je bil primarij dr. Choleiva iz Brežic povabljen na znanstveno sodelovanje pri listu ;>Accion medica« iz Buenos Airesa. Pri prelivanju dobi bravec nehote vtis, da jo slovensko zdravništvo znanstveno že zdavnaj doraslo akademski višini ter da je popolna medicinska fakulteta v Ljubljani le še gmotno vprašanje. List se naroča pri uredništvu: Dr. R. Neu-bauer, Golnik, ter stane letno 90 Din. Glasnik Jugosl. prof. društva objavlja v 4. številki letošnjega letnika najprej daljši članek O mejah pedagoškega revolucionizma«, ki ga je opisal dr. VI. Petz. V njem pisec najprej ugotavlja, da živimo v nekakem vrtiljaku hitrih odlok, ki človeku skoraj popolnoma onemogočajo zbrano, urejeno, smoterno delovanje. Pod temi razmerami trpe danes vse naše razmere in ječi vse naše delo, zlasti še duševno Pri analizi pedagoških sistemov prehaja preko Rousseau-ove filozofije do vseh novejših teorij. Stara šola je bila pač šola intelektua-lizma in formalizma, ker je polagala glavno težišče v intelektualnost in je v prvi vrsti to gojila in vežbala razumsko pojmovanje, ne da bi pri tem zanemarjala voljo in čuvstvo. Pozneje so vstajali razni nazori individualne pedagogike, menjajoč se z onimi, ki so zahtevali in podčrlavali socialno. Zastopniki moderne individualistične pedagogike utemeljujejo svoj sistem v glavnem z razlogom, češ, da je stara pedagogika s tendenco po uniformiranju šolstva privedla šolo do tega, da sta bila v njej dva činitelja: strogi poveljnik in poslušni vojak. Švedska pedagoginja Ellen Keyova pa je vse to izprevrgla in zahteva, naj so otroku pusti polna svoboda, da se sam razvija po mili volji, povsem samoraslo in naravno. Po njeni trditvi je največje zlo, če ne pustimo otroka, dn se sam vzgaja. Predmeti bi morali biti v šoli vsi neobvezni, pri nastavljanju učiteljev morajo imeti tudi otroci svoj vpliv itd. Njeni principi so namenjeni v prvi vrsti osnovni šoli. nemški pedagog Gurlit pa se je lotil reforme srednješolske pedagogike. Njegov sistem stremi za »filozofijo veselega življenja«, kajti »samo bogovi in ljudje — pravi — se morejo veseliti in smejati«. Večna kontrola nad učenci ubija njihovo veselje. Vsled tega se učenec nikdar ne pokaže v resnici tak, kakršen je, ker si ne upa. Zalo pisateljica zavrača vsak čut dolžnosti pri učencu, da ga — slaba vest ne bi motila. Še dalje gre turinški pedagog VVvneken, ki odreka družini pravico in zmožnost odgoje in zahteva, da ji jo vzame iz rok šola, kajti samo šola more in mora vzgajati mladino; med učitelji in učenci mora izginiti vsaka distanca, nihče ni prav za prav učitelj, nihče učenec, vsi so tovariši, enaki si med seboj, morda bi najbolje >igral vlogo učitelja« tudi kateri starejši učenec. Učenci smejo napake svojih učiteljev brezobzirno kritizirati in ž njimi o vseh vprašanjih debatirati. In pisec (Petz) toži upravičeno, da je nastala vsled teh in takih poskusov silna desorientacija, ki ni zajela le šol, temveč tudi kroge izven šol in je pretirani kult individualne prostosti otroka začel zadnji čas kvarno razjedati ne le šolo, temveč tudi družino. Zato treba, da naši pedagogi zopet krepko poprimejo in najdejo primernega stika sedanjosti s preteklostjo, in to preko omenjenih poskusov. Treba zlasti zopet vpostaviti avktoriteto, ki je pri teh poskusih največ trpela, kajti vzgoja ni mogoča brez avktoritele (str. 298). Pomniti je treba, da stara šola ni bila slaba v svoji strogosti in natančnosti, temveč edino v tem, da sc je ka-terikrat preveč spuščala v malenkostne drobtine. Moderniziranje stnrih metod bi dobilo primerno podporo v t. č. delovni šoli, kjer je možno, da vsak učenec samostojno išče poti in sredstev, zato pravi pisec, da jo treba najti zlato sredo med letim dvema ekstremoina. Dr. Gjurič nadaljuje podrobno razpravo o Aristotelovi katarzi. Izredno zanimiv in vnžen je članek T. Radivo-jeviča, ki poroča v podrobnih dokazih, kako malo nas inozemstvo pozna, kako napačno o nas poroča in kako napačno označujejo celo oficielni krogi nase kraje, škoda, da ostane tak članek samo v stanovskem glasilu, ki je širši javnosti premalo znano. —■ L. Žimbrek piše o t. i. »vzornih predavanjih", ki so ukazana po naših sedanjih srednjih šolah. Učiteljski krogi so že ponovno zavzeli svoje stališče proti njim, ker so brezpomembna, a vso upiranje je bilo dosedaj še zastonj. Dr. Ilešič poroča o učenju slovenščine na Poljskem, meil drugimi članki zahteva prof. Bučar .več biologije v srednjo šolo«, na kar sledijo organizacijska poročila in ocene vposlanih knjig. Glas-nik je oficielno glasilo jugosl. profesorjev, večina člankov je tiskanih v cirilici, slovenskih jc pa vedno izredno malo. Ali naši profesorji res tako malo znanstveno delujejo? LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Torek, 17. jan.: STRAST POD BRESTI. Red n Sreda, 18. jan.: CARJEV1C ALEKSEJ. Red Sreda Četrtek, 19. jan: VODA. Red C. Petek, 2Q. jan.: Zaprto. OPERA Začetek oh 20 Torek, 17 jan.: PRI BELEM KONJIČKU Red D Sreda, 18. jan.: NIZAVA. Red A. Četrtek, 19. jan.: ADEL IN MARA. Red B. Petek, 20. jan.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDA I IšCE Torek, 17. januarja ob 20: NEVIHTA. Znižane cene. Ab. C. Sreda, 18. jan.: Zaprto. Četrtek. i9. jan.: ob 20: SPREOBRNITEV KER-"INANDA P1ŠT0RE . iPrvič v sezoni.