OIjAS svodom
HU)VKNHKI XHDNIK
Y.x ltim i an DtutTHMIA
Iw I' IIMTTi.
Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS. SVOBODE
ML.OVBNIO WKKKLV
I)KT(rTH» TO Tli iHTKUtUT« «» Tli Lahukiho CUMCB.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-m*	^ ^ "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
v Stev. 5	1	---4----T--—T-;- Chicago, 111. 3. februarja 1905 Leto IV
Razgled po svetu.
Revolucija v Rusiji.
Ruska vlada je dala oficijclno razglasiti, da je stavka v Petrogra-du končana. Kdo ve je Ii res?
Maksim Gorkija, ženijalnega ruskega pesnika so biriči carja are-tovali v Rigi, ku je prišel obiskat svojo borilo ženo. Sedaj protestii-jejo vsi kulturn: narodi proti temu, da bi Gori ija obesili. Kakor se |x>-roča, je imel ta protest povoljen vspeh.	- ——.......
Ruska via la je odredila ojstro cenzuro za \sc brzojavke, ki se od-' pošiljajo Rusije v inozemstvo.
\ \ arhivi je bilo dne 30. j an. ubitih (*> civilistov in 15 vojakov in policajev. Revolucionarci so <lobro oboroženi in napadajo vojake. Mnogo mirnih ljudi so vojaki vbili. Nek podivjan vojak je vstrelll dva otroka.
Tudi v R:gi so f>11 i velikanski nemiri. \ jiaštvo je pokorno na povelje svojih pijanih za|x>vednikov streljalo na ljudstvo.
V	Varšavi so pijani konjeniki napadli angleškega podkonzula Mucu-kaina. Poškodovali so ga po obra: zu. Ta napad na {xxlkonzula zamo-re provzročiti ruski vladi še mnogo neprijetnosti, dasi je angleški pod-kotizul ruski državljan, ker zahteva angleška vlada za vso osobje konzulata nedotakljivost.
Zastopniki province čarkov so odpo"!aI' ojstro spomenico carju, v kateri zahtevajo ustavo.
\y. T. o: 1 s 'oni poročajo, da so bili dne ^u. jan. hudi l»oji v Varšavi. Huzarji so bili nijani in so se obnašali kakor obsedenci. Bolniški vozovi so pobirali mrtvece in ranjence kakor v kakšni bitki.
Duhovnik Gopon, ki je bil v Pc-trogradu pri kozaškem napadu na ljudstvo ranjen, je srečno ubežal preko Finske na Švedsko.
Veliki knez Sergij, najbolj nazadnjaški in krutejši član carske ro-dovine, je sedaj pravi vladar v Rusiji. O11 je tudi povspešil imenovanje krvoloka in generala Trepova generalnim guvernerjem v Petro-gradu.
V	Gomelu so vsi delavci, uradniki in bačni sluge ustopili v stavko, ker so kazaki z nagajkami napadli otroke, ko so se vračali iz šole.
V	Batumu je nekdo na cesti ustrelil policijckega načelnika, kneza Gurulija. Napadalec je ušel.
V	Censtohavu je nekdo vrgel bombo mej barake za konjištvo. Mnogo vojakov je vbitih. Tudi v Lodzu in okolici sc je zvršilo mnogo napadov z dinamitnimi bombami.
Iz rusko-japonskejja bojišča.
Kuropatkin je napadel Japonce, da bi obrnil pozornost občinstva na dogodke na Daljnem Vztoku. Prvi dan so se glasila lažnjiva poročila ruske vlade, da je Kuropatkin kar ]K>zobal Japonce. Ta poročila so takoj ponatisnili tudi vsi listi v A-meriki, ki leže pred ruskim carjem in njegovo dvorno kliko na trebuhu, ali pa ki žele, da bi jim ruski car poslal za njih klečeplaztvo javno zahvalo ali pa kako odlikovanje. Ali laž ima kratke noge!
Ze drugi dan se je zvedelo, da niso Japonci le odbili ruski napad, ampak da so Ruse potisniti nazaj. Japdnci so vjeli 500 mož. Rusi so izgubili 10.000, Japonci pa 5000 mož.
Japonci skušajo zanetiti vpor v ruški vojski. V ta namen mečejo mej predstraže pisma, v katerih jih opozarjajo na dogodke v domovini, da je v Ru&ijtfzbruhnila vstaja. V teh listih priporočajo Rusom naj urtčejo, ali se pa naj dajo zajeti. Ruski vojaki z zanimanjem čitajo te liste in se pogovarjajo o vsebini.
Avstrija.
V Trbovljah na Štajerskem sc je v premogokopu pripetila grozna nesreča. Vsled raztrelbe ptinof je kaih 40 premogarjev izgubilo svoje življenje. Roparski kapitalistični sistem zahteva povsod svoje žrtve. Mi smo prepričani, da tudi nijeden lastnik premogokopa ne lxxle radi te grozne katastrofe kaznovan. "Patentirani ' izvedenci boilo toliko časa poizvedovali, da* IkhIo krivdo zavrnili na kakega premogarja, ki je vsled katastrofe izgubil svoje življenje. Taki krivci so za zagovornike • wr.if.wrji-grr '.roparskega proizvajalnega sistema najboljši, ker kot mrtveci ne morejo govoriti,
Ojjrsko.
Iz PeŠte je došla vest, da ie l>eljar ska vlada ]xrtl vodstvom Tisze pri volitvah žela popoten jx>raz. Tisza je dobil iz Avstrije okoli to tisoč Vojakov, da bi z bajoneti dokazali, če bi bilo treba, kako je lietjarska vlada z grofom Tiszo na čelu vneta za ljudski blagor. A kljub temu poraz! Prav je tako!
Pred zaključkem lista je došla vest, da je Tisza, ministerski predsednik podal svojo ostavko. Upamo, da se ne lxxle nihče drugi za njim jokal, kakor ljudje, ki so navajeni žreti iz vladinega korita.
Francija.
Ministerski predsednik Rouvier je pod predsedstvom Loubeta obdr-žaval prvi ministerski svet. Iz programa Rouviera in njegovih tovariše v-miuistrov je razvidno,'da bode Rouvier začeto delo Combesa nadaljeval. Rouvier zahteva ločitev cerkve od države, oskrbo delavcev za starost, upeljavo naraščajočega dohodninskega davka in znižanje vojaške služI«.
Ubogi klerikalci! Kako so se veselili, ko je Coinbes podal svojo ostavko. No, sedaj je pa prišel mož, ki Inxle še strožje zastopal protiklerikalno strujo. Klerikalci imajo rc< smolo.
Nad 500 tisoč oseb je zborovalo v Tivoli Vaux dvorani v Parizu dne 30. jan. Na shodu so govorili poslanci Jaures, Vailland, de Pres-sence in drugi proti brutalnem nastopu ruske vlade proti ruskemu natodu. Na shodu so bile sprejete jako ojstre reso!uc:je. Po končanem shodu so hoteli zborovalci odkorakati .pred palačo ruskega |x>-slanca. A tu je demonstrantom zastavita pot policija. V tem trenotku je nekdo vrgel bombo med policaje. Dva policaja in trije civilisti so ranjeni. Štiri oselx1 so zaprli.
Angleško.
Zastopniki 90Q tisoč organiziranih delavcev so zlx»rovali v Londonu in sprejeli resolucije, v katerih izražajo simpatije do ruskega naroda in stavkujočilv rudarjev v Nemčiji. Zajedno so pa sklenili pobirati denar za ruske delavce, ki i»:jejo ljuti boj za pravice ruskega naroda.
Turčija.
Turška ima denar. Turška vlada je naznanila ruskemu poslaništvu, da ima na razpolago |x)jx)lno vojno odškodnino od rusko-turške vojske v znesku 350.000 funtov. Denar je posodila otomanska banka.
San Domingo.
Dominikanski beguni protestirajo, da je vlada Zdr. drž. z Morale-sem, predsednikom republike Sari Domingo, čigar tiransko vlado smo že oČrtali v "Gl. Sv.", sklenila pogodbo.
Admiral Sigsbee je dobit povelje, naj odpošlje z bojno ladijo "Dixie" 200 pomorščakov Quantanano, da bodo najbrže varovali krvoloka Mo-ralesa.
Španija.
Za našim vrlim in neustrašenim
sodr. Tablo Inglesias so se zaprla vrata ječe. Nastopil je večmesečno ječo, ker je ojstro v časniku bičal roparsko in inkvizetersko špansko vlado. Na stotine« delavcev ga je spremilo do ječe. Republikanski državni jjoslauci so mu hoteli iz-poslovati pomiloŠcenje. A on jih je zavrnil: "Urez Boja ni zmage!"
Ameriške vesti.
TruAjani so postali ošabni.
Trust za jeklo je obvestil orga--.'.'-wHruSK' strojnike, d.t spomladi ne lxxle več ponovil pogodbe z organizacijo, ampak z vsakim posameznim strojnikom. Člani te strojniške organizacije so veljnoma ukrcani na narnikih "Lake (pirriers Association". Ker trust ta jeklo mnogo vpliva na plovitbo na velicih jezerih, je mogoče, da. lxxle vporabil vso svojo silo, da zdrobi moč organizacije.
Ta taktika ni nova. Že večkrat so mogočne družbe izjavile, da nočejo sklepati ]x>godbc z celo organizacijo, ampak s posameznimi člani organizacije.
Nasprotniki delavske organizacije se vesele tega nastopa. A njih veselje jo prezgodaj. Prvič je ne mogoče učene delavce, kar čez noč nadomestiti z neukimi. Drugič lxxle pa ta nastop ošabnih kapitalistov tudi najbolj brezbrižnemu delavcu odprl oči,*cla so,strokovne organizacije potrebne. Delavske zaveze se bodo vsled boja, katerega jim vsiljujejo kapitalisti zdru. Mi v eno samo močno falango- in vrgli kapitaliste nazaj, da jih ne lxxle tako kmalu zopet skominalo (x> !x>ju 11a gospodarskem |X>ljlJ.
Carnegie-a perejo?
Plačani pisači si Ix'lijo svoje "študirane" glave, da bi nehvaležnim delavcem dokazali, da je milijonar Carnegie pravi in pristni dobrotnik človeštva. Človek, ki razsipa tako .svoje milijone, kakor cigan nši, ima gotovo še* nekaj tolar-čkov za take ljudi, ki mu pišejo slavospeve.
Vsi ti slavospevi so le udarec v vodo, kajti pribita resn ca ostane, da je krvavi tragediji, katero so uprizorili topovski pinkertonci v zvezi z drugimi kapitalističnimi tolovaji v Ilomestcadu, Carnegie molče pritrdil, da je to tragedijo uprizoril Frik, ki je bil golo orodje Carnegie-a.
Resnica je, da je Carnegie bival na Škotskem, ko je prišlo do izgre-' dov ob času stavke v Ilomestcadu, A Carnegte je dal svoji kreaturi tudi instrukcije, kako naj postopa napram stavkujočim delavcem.
Oboževalci milijonov naj verujejo v nedolžnost Carnegie-a. Ali zavedni proletarec lxxle videl v tem "človekoljubu" okrvaijenega sokrivca ljudi, ki so zvršili najgrše hud -delstvo nad lelavci; on ostane tak in magari, če po vsem strnem svetu v vsaki najmanjši vasi ustanovi kako knjižnico.
m!
Kvaukee, lošti pop proti so-
Stara popovska
V sv. Josipa cerkvi v Wis., je ;z Clevetanda Kres obdržava! prvi ralizmu. Pop K res'je pogrel staro kašo, ki v Evropi že zdavna leži na popov s k cm gnjojišču, da bode v socialistični družbi zamrla vsaka svoboda.	• •
"Mi lahko sedaj kupimo, kar hočemo. ne to kar drugi pripoznavajo dobrem," je modroval "učeni" pop raz lečo, da bi podprl svojo trditev, da bode socialistična družba ena sama velika prisilna delavnica. "Ta košček svobode vendar ne zamenjamo za despotično birokracijo."
Despotičra birokracija v socialistični družbi. To se glasi vendar
že malo presmešno! Socializem, ki hoče odstraniti despotizem v vsakte-ri obliki, se tu dolži, da hoče ljudi ukloniti jkx1 suženjski jarem tirad-ništva.
To se glasi istotako smešno, kakor če "učeni" in dobro plačani pop trdi: "Mi lahko kupimo dandanes, kar hočemo."
Kdo so neki ti srečni ljudje, ki lahko kupijo, kar njih srce poželi? Peščica kapitalistov in popov vseh ver si lahko to dovoli, ali ogromna ljudska množica, si pa še toliko kupiti no more, da bi sc vsaki dan pošteno najedla.
Dokler se bodo popi s takim trhlim orožjem borili proti socializmu, smo lahko veseli, ker taka borba le množi socialistxnc čete.
V prilog ruskemu narodu.
Zadnjo nedeljo je bil v New Yorku v dvorani "Academy of Music" ljudski shod, na katerem so zborovalci sprejeli ojstro resolucijo proti ruski tiraniji. Kacih Jouo zbor. valcev je odšlo pred ru.-ki konzulat, kjer so zadoneli klici: "Doli s ca-r i zrnom 1" "Živela revolucija!" "Smrt carju I"
V	Rochestru, N. V., je sprejel ljudski shod resolucijo, v kateri se zahteva, da predsednik Roosevelt izroči ruskemu poslancu potni list in pretrga vsako zvezo z rusko vlado.
Istotako so bili shodi v Kansas City, ltostonu in Cliicagi,
Y	"Narodno dvorano" v Cliicagi je sklical slov. soc. klub shod, na katerem se je sprejela ta le resolucija r"
Zastopniki Slovencev in Hrvatov na shodu slov. soc. kluba v Cliicagi dnrr^o. jan. 1905 izrekajo ruskemu carju/in njegovim krvniškim hlap-ceniM)gorčenje iu zaničevanje. Zborujoči ne vidijo v ruskem carju in njegovih okrvavljenih pomagačih nič druzega kot navadne, straho -petne morilce, ki so v Petrogradu radi tega provzroČili strahopeten mnogoumor, da bi ruski narod še v prihodnje, v miru ropali; nadalje /rekajo ruskemu narodu svoje simpatije, želeč mu, da bi zdrobil in odstranil za vselej kruto avtokracijo, ki z mnogoumori in najinfamnejši-mi sredstvi drži ruski narod k tlom.
I "važujoč, da nekateri slovenski in hrvatski časniki v Ameriki pišejo v prilog ruskemu carizmu in blatijo ruski narod, priporočajo zborujoči zastopnki Slovencev in Hrvatov vsem svolxxlomiselnim Slovencem in Hrvatom najojstrejšo bori«) prot 1 stom, ki so se pnxlali ruskemu carizmu.
l.opovski agenti.
Qgrski premogarji so do|x>sla!i avstrijskemu glavnemu konzulu pritožbo, kateri ni treba pridejati komentarja, od katere navajamo tu nekatere stavke.
"Kot ogrski državljani se obračamo na najvišji konzul&t s prošnjo, da nam pomaga iz strašnega ]x)ložaja. Mi podpisani in še mnoga družili sužnjev smo se dne i.v jan. izkrcali v New Yorku. Ujel nas je neki agent, ki nas je prodal s tem, da nam je zagotovil dobre plače neki premogarji družbi. Prvih 10 dni nam je obljubil $1.35, kasneje pa $1-7.5 do $2.00 dnevne plače. Ta obljuba agenta, ki se je imenoval za,ščitnika Ogrov, je bila le navadna vada.
Sedaj smo izvedeli, da je dnevna plača le $r.to, s katero mi, naše žene in otroci živeti ne moremo. Ali še ta plača se nam ne izplačuje. $12 do $15 se nam računi za vožnjo, $40—$50 pa za kuhinjsko in sobno opravo. Edina prodajalna je v rokah družbe in vse se nam računi dvojno."
Generalni konzul* je oddal prošnjo nekemu advokatu. Advokat je priče iz Virginije in Pennsylvanije
pozval v New York. Ali priče so nakrat izginile in malo je upanja, da lxxle lopovskegu agenta doletela zaslužena kazen. Ta s človeško kožo prevlečena hijena l»ode najbrže za malo časa izginila, potem bode pa zopet pričela svojo tolovajsko obrt. V Ameriko došli naseljenci bodo pa še v prihodnje vzlic konzulatov izkor:Ščevalni predmet ta-cim lopovom, ki navadno svoje prazne glave nosijo po parketu tiš-j h deset sto.
Vse slovenske delavce svarimo ^e enkrat, tla ne verujejo .agenteni za posredovanje dela in magari, če trdijo, tla so rojeni Slovenci.
Povedal mu je resnico v obraz.
Robert Randall je na zadnjem zborovanju rudarjev povedal Mit-chellu v obraz, da je navadni slepar in lopov, I11 kakšen je bil rezultat? Na povelje Mitchella so Randalla izključili i/. organizacije. Mi priznamo odprto, da nas veseli, da se je našel človek, ki je pred vsem svetom jxrvedal Mitchellu resnico v obraz, fter to dokazuje, da je začetek storjen za razkrikanje vseh sleparjev v delavskih strokovnih organizacijah.
Ljudje a la Mitchell, ki sede s kapitalisti pri pojedinah pri eni in isti mizi. ki čvekajo o harmoniji mej delom iu. kapitalom, so le golo in sle[x> orodje kapitalistov.
Začetek proti tem zajerlovalcem v strokovnih delavskih organizacijah je storjeni Radi tega upamo, da bodo ljudje, ki vodijo delavce za nos, kmalu sedeli na ccsti.
Korupcija mej varuhi žnkona:
Moses J. Jaksona) ogledovalca mrtičev so v New Yorku zaprli, ker je hotel z $_'oo podkupiti okrajnega državnega pravilnika Charles Chad-wika, da bi ratli nekega umora zamudil rok za vložitev obtožbe. Moses J. Jaksona so kasneje stavili poti $950 varščine in ga izpustili iz ječe. Najbrže, se temu lopovu Še las tie lxxle skrivil na glavi, ker se prišteva mej varuhe današnjega zakona. Za take ljudi po navadi ni zakon v veljavi 1
Naši republikanci v luči socializma.
Odkar zopet naš slavni Tedi I. setli na predsct^iiškem prestolu, so začeli odpuščati iz služlx! pismono-še, ki so delavni v svoji strokovni organizaciji. Ta nastop republikancev, ki so sedaj pri vladnem koritu, lahko vsaoemu delavcu odpre oči, tla podržavljenje industrijskih podjetij se ni socializem.
Podržavljenje. obrti po današnji vladi ni nič druzega kakor državni kapitalizem!" Odtod je pa še daleč do socializma.
Končana stavka.
Stavka v prentogokopih \Vill-mington in Vermillion Coal Co. v Tavern, 111., se je ugodno končala za delavce. Po lodnevnem lx>ju so bili kapitalisti prisiljeni pripoz-nati zahteve delavcev.
"Good heavens"
Joj, jo. kaj je? Svet se podira ali kdli? Pobožne in histerične članice "Woman's Christian Temperance Union'' v Carbondalu, Pa., so sklenile na svojem zadnjem shodu, da je vsakdo, ki je vskliknil "mv lord" ali pa "gotxl heavens", storil velikanski. greh, in raili tega sc taki vskliki prepovedujejo članicam.
Vsi Jugoslovani
so najuljudneje vabijo nn mnš-karadni ples. kuten-ga priredi društvo "Slovenija" št. 44 Č. S. B. P. J. v soboto dne 4. Mv 1906 v "Narodni dvorani", 587 So. Centre A., Chieago. 111.
Za maske je pripravljenih 14 da-y ril v vrednosti »150.00.
ODBOR.
Kralj Matjaž
Zgodovinsko povest,
II.
Vsi so se smejali dolgemu Laba-nu, a ta sc je držal jako resno in svečano.	,
—	Kaj sc jc pa zgodilo J.aban, da si tako nejevoljen in se hočeš odvrniti od vere samostanskih gospodov, je vprašal Magajna in ponudil Labanu vrč vina. Laban se pijače ni branil. Ko jc pogasil svojo žejo
-ftyyi nhrišal z fpltavom dolge brke, je možato sedel na klop.
—	Danes sc ni treba prav nič smejati, je rekel dolgi Laban. Ja* sem se res preobrnil. Sedem let sem hodil vsak dan na Žalostno goro prosit Mater božjo, naj gleda, da dobim jaz tisto kajžo, ki jo ima moja teta v Rakitni. Zdaj je teta umrla, kajžo je dobil čisto tnj člo-človek. Na, in pri taki veri naj jaz ostanem? Za ves svet ne.
--- Ko, le malo potrpi, je Menit Magajna. Saj se ti v samostanu prav dobro godi, a predno se okleneš evangelija, ga moraš vendar spoznati.
—	Ah — tisto kloštersko življenje jc tudi tako postalo, da ga ni več prenašati. Odkar je bila ona rabu-ka zaradi ciganke, se je v kloštru vse spremenilo.
—	Kaj pa je?
—	Sedem latvic božje jeze se je zlilo na samostan, jc pripovedoval Laban. 1'rijor Ahacij je postal tak, da ga ni več prenašati. Danes jc divji, kakor bi ga bil sam satan obsedel, drugi dan pa zojet joka in se napije, kakor tisti Honač, ki jc dobil v dar hišo in majhen mlin, ker je vzel prijorjevo ljubico za ženo in zdaj prijorjevega sina pes tu je. Pravi gospodar v samostanu je zdaj pater Cclestin. Časih se mi zdi, da se prijor Ahacij in pater Celcstin kar pobijeta, tako se prepirata; čez uro sta pa spet dobra in vse se zgodi tako, kakor hoče pater Celcstin, pred katerim sc zdaj še menihi tresejo. In po noči! Včasih se iz podzemskih ječ čuje tako ihtenje in vpitje, da me je kar groza.
Družba je z napeto pozornostjo poslušala nerodno pripovedovanje dolgega Labana, tembolj, ker zadnji čas ni bilo iz samostana ničesar več slišati. Vedelo se je samo, da jc začel samostan s svojimi podložnimi kmeti ravnati silno kruto in jim nalagati čedalje večjih bremen. O notranjih dogodkih v samostanu pa se ni izvedelo ničesar.
—	Cuješ, Laban, je vprašal Magajna, jjovej vendar, kaj je pa z Erazmom.
—	Ko bi jaz vedel, jc odgovoril Laban in odmaknil roki, s katerima se je doslej nekako krčevito oklepal vrča. Sinili se mi — a pomagati mu ne morem. V tisti ječi ga držfe, v katero se pride samo iz samostana. Temna in mokra je ta ječa, praV kakor bi ti hudiči hoteli, naj Erazem v nje) pri živem telesu segnije.
Se
tisti cigani, ki jih imajo zaprte, so v boljših ječah.
—	Kaj Erazma ni mogoče na kak način osvoboditi ? je vprašal Magajna. Dokler bo pater Celestin gos|iodar v samostanu, ne bo Erazma izpustil iz ječe in s pritožbami sc nič ne opravi.
—	Ej. ko bi jaz vedel, kako Erazma spraviti iz ječe, bi bil to že zdavnaj storil, je dejal Laban. A posameznik ne more ničesar opraviti. Kmete bi lahko naščuval na punt, a ti se boje Najsvetejšega. Sicer pa jc samostan zdaj tako utrjen in je vedno toliko stražarjev doma, da bi tudi kmetje ničesar ne opravili.
—	Torej se da le z zvijačo kaj doseči.
—	Seveda t Samo z zvijačo! A povejte s kako zvijačo. Laban je bil tako iezen, da je kar ob mizo udarit. Ze vse te tedne si belim glavo, kako bi Erazma spravil iz ječe, pa mi ne pride nič pametnega na misel. In prav zato sem prišel danes k vam, da mi svetujete.
Nastal je molk. Skozi zelenje, s katerim je bila lopa obrastla. se je svit zahajajočega solnca
in trepetal(na belem krilu gospe Rc-gine in na njeftih rujavih laseh.
Stvar je treba dobro premisliti, Laban, predno se kaj stori. Veseli me pa, da si pripravljen pomagati. Oglasi sc večkrat pri meni. Kar bo mogoče, storim vse, da rešiva Erazma.
III. i
Med resnimi pogovori se jc pri-hližnl večer. Šele ko je zavladala vcfeeastno glolwka nočna t i hot a, sc je' odpravila družba proti Vrhniki. Magajna in Anica sta spremljala svoje goste, mesec pa jim jc razsvetljeval pot. Kar samo ob sebi sc je zgodilo, da sla Magajna in gospa Regina šla skupaj. Gospa Ucgina je bila okrog vratu ovila črn šal tako, da je bila v molčečem sijaju svetlega večera njena glava jwxlobna cvetu, ki gleda iz vaze. Družba, ki je šla spredaj, je bila zgovorna in glasna, gospa Regina in Magajna pa si nista imela ničesar povedati.
Šele proti koncu pota se jc gospa Regina nekoliko ustavila in polglasno rekla:
—	Nevarnega dela ste se lotili, gospod Magajna. Boj s papisti je težak in že marsikdo je moral plačati s krvjo in z življenjem, da se jim je uprl.
—	Vem, gospa, da imajo papisti večjo inoe v rokah, kakor marsikateri cesar in kralj, ali jKrtrebno jc, da se njih moč razbije. Kdor je slej) ali duševno tako slab, da ne uvideva koristi in potreba tega boja, naj ostane doma in nihče mu ne Ihj tega zameril. Kdor pa spoznava, za kaj gre, da se gre za srečo in bodočnost naroda in človeštva, ta ima odprti samo dve ]>oti: ali mora služiti Rimu, ali se proti njemu vojskovati. Na strani stati in samo gledati, ne sme; to ni častno — in vsaj jaz tega ne morem.
—	Ali Vas sovražijo duhovniki in menihi prav posebno. Menda ker se Vas boje. Kdo ve, kaj še store, da bi Vas uničili.
Anton Magajna se je obrnil k gosj>ej Regini.. čutil je iz njenih besedi trepte njene duše in v njenih tajinstvenih occh čital bojazen njenega srca, da sc nni kaj ne primeri. In tedaj ga jc prešinila taka radost, kakor šc nikdar v življenju in ki ga je tako prevzela, da mu jc zmanjkalo sape. Potem pa je vzkliknil veselo in ponosno kakor fant, ko se vrača od vasovanja:
—	Naj se zgodi volja božja, gospa Regina. poguma si ne dam vzeti. Vsak je lahko ponosen, kogar papisti sovražijo in preganjajo. Sicer pa jaz nisem zrasel iz mehkih tal in {Kxi gorkim solncem, nego na skalnatih tleh med dežjem in viharjem listal mož, in zato ne poznam strahu.
—	A življenje jc kratko in zato sc človek ne sme ]>odajati v nevarnosti, je tiho pripomnila gospa Regina.
—	Življenje traja samo en treno-tek, a ta trenotek zadostuje, da se ustvarijo dela večnega pomena. Lcjte, gospa, tudi jaz poizkusim, da storim kaj takega. Ne hrepenim jm> slavi velikega vojskovodje, ne po plemiškem grbu, pomagati pa hočem pri zgradbi velikega poslopja. ki naj l>o dom sreče in zadovoljstva in naj varuje rojake pred vsako krivico. Če pogledate po domovini. kaj vidite? Bedo. strašno bedo! Tu imate nekaj velikašev in bogatih duhovnikov, ki imajo pravico, da uživajo sadove dela vseh drugih ljudi in zapuščajo to pravico svojim otrokom ali cerkvi — na drugi strani pa vidite tisoče in tisoče, ki so rojeni v siromaštvu in v blatu, ki so zrasli v nevednosti in v praznoverstvu, ki delajo vse življenje kot živali in žive kakor psi. In ti, gospa Regina, so tnoji bratje, in tem moram pomagati. Cc jih osvobodim iz duhovske sužnosti, sem storil dovolj, ker potem bodo imeli moč, da si sami izvojujejo pravico.
In ko je videl začudeni pogted gospe Regine, je smehljaje pristavil:
—	Ali nikar ne mislite, da hočem to sam izvršiti. Le skromen pomočnik bom pri tem velikem delu, k: ga je začel Primož Trubar. 2e ce odprem novi veri vrata na Notranj-
sko, bom srečen in bom imel zavest, da ' sem izpolnil svojo dolžnost. Bistri velja moj boj" in zmagal bom, če pridobim Vrhniko in 'Borovnico Veni, da me čakajo še težki dnevi, velike bridkosti in morda tudi hudo trpljenje, ali svojega namena ne opustim. Davno sem že kreni) z razhojenega pota, ki vodi samo k napajališČU' in h koritu, j — Kaj jc to proyzrocilo? Kdaj ste sc odločili za to? je vprašala gospa Regina.,
Treba jc bilo yeč let, piv de n sem prišel do tega spoznanja. Ze kot deček v Ljubljani sem imel priliko seznaniti se /. novo vero in spoznati,da se je stara vera odvrnila <k1 Kristusa in zapustila njegove nauke. Takrat jc bil Primož Trubar, ta krasni junak, šc kanonik stolne cerkve. On in njegov prijatelj kanonik Pavel Wiener sta oznanjala novo vero, ki pa je pravzaprav stara vera, ker se drži Kristusovih naukov. Tedaj je ljtil>-Ijanski škof Urban Textpr, ki je bil osebni prijatelj Ignacija Loyolc in je imel kot spovednik kralja Ferdinanda velik vpliv na dvoru, izposloval povelje, da je zapreti in kaznovati vse duhovnike, ki oznanjajo evangelije. Starega prosta Lenarta Mrtlica so vrgli v ječo, ga odstavili in ker se ni hotel podvreči. ga izolK-ili. Generalnega vikarja Jtirja Dragoliča in Pavla Wienerja so pahnili v ječo in j>olcg teh šc več drugih. Trubarja niso dobili. Mudil se je slučajno v Št. Jerneju in tam izvedel, kaj ga čaka. Trubar jc pobegnil v Trst, v Ljubljani pa so ga odstavili od službe in jaz sem bil sam v stolni cerkvi in sem slišal, kako ga je škof Urban Tcxtor izobčil in preklel. To jc bil zame strašen dan in tedaj je v mojem srcu začelo kliti sovraštvo proti papistom.
—	Ali ste potem še kdaj videli Trubarja?	______
—	Videl sem ga in tudi govoril sem ž njim. Prvič je to bilo 1. I5<>i; ko so deželni stanovi imenovali Trubarja za deželnega propovedni-ka. Tedaj sem bil jaz oskrbnik pri baronu Eckhu v Begunjah na Gorenjskem. Trubar se jc vozil iz Nemčije v Ljubljano in jaz sem ga spremljal od Begunj naprej. Tega l>otovanja ne pozabim nikdar. In ta sprejem v Ljubljani!
—	Ali jc bil slovesen? jc vprašala gospa Regina.
—	Čez vse slovesen in presrčen. Se dan sem si zapomnil, dne 26. junija smo prišli v St. Vid nad Ljubljano. Jaz •sem jahal pred v ozon, kar sem videl vse polno vozov, v katerih so sedele ljubljanske gospe in mnogo ljubljanskih meščanov na konjih. Mestni svetovalec Luka Cvekelj je prvi spoznal Trubarja, a ko mu je segel v roko, tedaj so začeli gospodje vihteti klobuke, gospe so mahale z robci in do nebes so morali slišati veselo klicanje: Vivat Trubar! In potem šele v Ljubljani! Vse je bilo pokonci. Trubar jc moral kar bežati, kajti vsak mu je hotel poljubiti roko.
—	In kdaj ste drugič govorili s
Trubarjem?
~ Leta i5'>5-. ko je moral zapustiti svojo domovino. Novi ljul>-Ijanski škof Peter Scebach je toža-ril Trubarja na vse strani in prosil pri cesarju, naj da brez vsake preiskave Trubarja in njegove pomočnike zapreti. Deželni stanovi so to preprečili in dosegli, da se je začela preiskava proti škofu, ali čim je umrl cesar Ferdinand in je fanatični nadvojvoda Karo! prevzel vlado v Notranji Avstriji, se je koj začel l>oj proti Trubarju in vsem protestantom in Trubar jc bil pregnan iz svoje domovine, pregnan za vedno. Med tistimi, ki so ga spremili do tirolske meje. sem bil tudi jaz. Trubarjevi nauki so mi ostali v srcu — po njih se hočem ravnati.
—	In če Vas nadvojvoda požene v prognanstvo?
—	Jaz se mu ne uklonim.
Družba je bila prišla do Vrhnike
in treba se je bilo ločiti.
—	Lahko noč! je donelo z vseh ust in vsi so si segli v roke. Gospa Regina pa je, podavši Magajni svojo vročo in tresočo sc roko, tiho dostavila: In nikar ne pozabite, kaj sem Vam rekla! Človek naj se ne
podaja v nevarnosti, ker le dokler jc svoboden in živ, zamorc biti koristen. .
—	Ali zaradi nevarnosti se človek ne sme izogibati potrebnemu delu, je odgovoril Anton Magajna, držeč gospo Rcgino za roko tako, kakor da je Aikdar več ne izpusti. Tudi če pridem ob' svobodo in živjljenje, moje delo vendar ne bo brez koristi. Vihar*se pripravlja na Kranjskem, krasen, mogočen vihar, kakor ga še ni bilo. Pozdravljen bodi ta vihar, pozdravljene te strele, ki bodo treskale po slovenski zemlji, ki oči-stijo zrak in ustvarijo novo srečo. In jaz naj bi-tičal za pečjo. Vidite, gospa Regina, tudi če podere strela vrh gore stoječo jelko, gozd ostane vendar in razklana in vžgana jelka zapusti seme. iz katerega zrasejo nova drevesa. Tako mislim jaz o nevarnostih, ki me čakajo, in zato, gospa Regina, pojdem svojo |>ot, tudi če me zadene ista usoda kot jelko vrh gore. Ali toplo mi je danes pri srcu, gospa Regina, tako toplo kakor še nikdar, ker ste zame v skrbeh, ker vidim, da vam nisem več tujec.
Plaho ii> naglo mu je Regina od-., tegnila svojo ri>ko, v njenih očeh je za trenotek ugasnil ves sijaj iu'Ma-gajno je zadel tako žalosten pogled, da >c ni upal nobene besede več iz-pregovoriti.
Družba se jc končno razšla. Magajna in njegova sestra sta se vrnila na Verd, ostali pa proti svojim domovanjem.
Ko pa so bili moški sami med sabo, so začeli stikati glave in si z veliko važnostjo pripovedovati, kaj so spotoma vse opazili.
—	roko jo jc držal, je pripovedoval Iwgati trgovec Skočir. Prav natančno sem to videl. Da, dolgo jo je držal, in stiskal jo je, da bi bil kmalu jaz zacvilil.
—	Saj pravim vedno: žensko srce je kakor romarski voz, na katerem s<» zmerom še za enega prostora dobi, se je oglasil debeli tržan Kri-čaj, kije veljal za velikega lahko-živca in se rad ponašal, da ženskega s]K>la nihče tako ne pozna kot on. Enemu samemu moškemu ne bo nol>ena žena vse življenje zvesta.
Res je! A kaj hočemo, je zdiho-val Skočir, ki ni hotel zaostati za Kričajem, je že tako, da žena ne more ostati brez ljubimca. Lasih se zgodi, da postane lastni mož ta ljubimec in potem je zakon srečen, ali navadno je tako, da je za srečen zakon treba treh oseb.
Kot zadnji se jc oglasil sanjavi zasebnik Zmrzan.
—	Tudi jaz imam svoje skušnje in rečem Vama, nikar tie sodimo, da ne l>omo sojeni. Ljubezen je le najpametnejša stvar na svetu, čeprav jo zasmehujejo kot neumnost, zakaj pojiolnoma srečen je človek vendar samo tedaj kadar ljubi.
In melanholično kimajo s svojo sivo glavico, se je mož ločil od svojih odhajajočih tovarišev.
(DbIJ® prihodnjič.)
llazinotrivaiije proletarca.
Odkod prihajamo, kam poj demo ? Ali je svet nastal po večnih naravnih zakonih, ali je to delo po načrtu kakega višjega, velemodrega bitja?
Razvoj današnje vede je že tako velik, da le taki ljudje iščejo rešitev zagonetke o stvarjenju sveta v religiji, ki so duševno omejeni, ali pa da niso imeli prilike citati znanstvenih knjig o razvoju sveta, rastlinstva, živih bitij itd.
Neko jasno noč, ko je nebo posuto z svitlimi zvezdami se sprehajata po travniku dva bitja. Eno bitje jc duhovnik, drugo pa otrok v starosti 12 let, ki se vsletl svoje radovednosti zanima za vsaki pojav v naravi. Otrok bode izpraševa] duhovnika o neskončnosti neba. Ali duhovnik mu bode na kratko odgovoril, da je vse to le delo velemodrega višjega bitja, ki s svojo modrostjo vlada neskončni vsemir. Povedal mu bode tudi. da to višje bitje vse dobro plačuje, vse hudo pa kaznuje. Ta stvarnik vsega lepega na svetu, ta voditelj Človeške volje je bog.
Sedaj se pa pridruži duhovniku in otroku neka tretja oseba. Ta oseba je brezverec, svobodomislcc in materialist. Tudi on jx>sežc v razgovor iir pove otroku, da jc .red, ki vlada v naravi le posledica sil, ki so v vsemiru samem. V sled tega se vname živ razgovor mej duhovnikom in svobomislecem. Po kratkem razgovoru.^je , duhovnik premagan. In zakaj?
Dokazi za niiravni zakon, ki vlada vse stvari in varuje jednako-menio samovlado vsacega bitja, in vzajemno odvisnost ali solidarnost in harmonijo v celoti dokazuje, so tako prepričavalni, da jih ne more ovreči tudi najbolj študiran" teolog.
Teologi se navadno skrivajo za temi zavitimi stavki: "Imamo naravni zakon, kateremu se svetovi v vsemi ru j>okoravajo. Ali kdor pri-poznava zakon, mora priznati tudi zakonodajalca. Ker mora imeti zakonodajalec višjo moč, kakor sile, katere 011 vlada, zatoraj je' tu višji zakonodajalec.*"
Zviti zofisti skušajo' mej zakoni, ki vladajo mater jo in človeškimi zakoni najti nekako sorodstvo. Njih zaključki se gias** jjavaduo: /al'am. ki vladajo človeštvo, priznajo navzočnost zakonodajalca. Vsled tega so tudi potrebni zakoni, ki vladajo zvezde in planete, potreben je tudi zakonodajalec, ki jc bil že prej tukaj, predno so nastale zvezde in planeti.
Tako tolmačenje je pa poj>olnoma napačno. Naravni zakoni nimajo s človeškimi nobene zveze. Naravni zakon jc že obstal, ko sploh še živega bitja ni bilo na zemlji. In ve se tudi dandanes, če vprav bi človeški rod danes zginil z zemlje, da bi se zemeljsko oblo šc tisoč in tisoč let stikalo okoli solnca.
Človeški zakon se lahko razteza le na ljudi, katerega izdelujejo in prenarejajo le ljudje. Naravni zakon je pa večen in nespremcljiv. Človeški zakoni se čestokrat v protislovju druz z drugim. Naravni zakoni ne poznajo kršenje zakona. Vsako kršenje naravnega zakona bi bil čudež. A dokazano je, da čudežev ni na svetu. Človeški zakon sc lahko prelomi. To nam potrjujejo policaji, orožniki in sodišča, ki so tu, da love in kaznujejo ljudi, ki so grešili proti naravnim zakonom,
Kdo je ustvaril materijo? To uprašanje si lahko stavi, ako človek lahko dokaže začetek materije. Ali učenjaki so dokazali, da je tak dokaz nemogoč. Torej je neumno, ako iščemo zavetja pri domnevanjih, katerim smo dodali neko važ-nos, ki ni potrebna. Materija je povsod, je večna in nerazrušljiva. Vzemimo si kos materije in pričnimo jo deliti. Ali bodemo lahko dosegli zadnjo mejo delitve? Nel Z drobnogledom bodemo lahko videli vedno manjše in manjše kosce materije. Vzemimo nasprotno! Vzemimo si kos materije, mislimo si drugi večji kos in tako naprej. In izerpajmo pri tem računu vse naše matematiške pojmove, velikosti materije vendar ne bodemo določili. Ako n. pr. pravimo snov se pričenja pri A ali B ne l>odemo našli.
Torej naravni zakon je večen in nespremenljiv, materija je večna, nerazrušljiva in neskončna, vse drugo so bajke, s katerimi prefri-grani ljudje strašijo druge, da v brezdelnosti žive na njih stroške.
Ltiftocm* Josip.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
BVirrOVNl, PRKNOVI.JHMI
it
SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši Irk toper
REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO iti
in razne renmatične neprllike.
SAHO I llct la »Oct. T TMk MmtmIi
: Ricliter
8 Pearl Str« Wow York.
^ svc™
■	- ■-•■w.......|ipun

K razmotriviinj u prolotarca. J
V januarju 1905.
Na opombo uredništva, da je sodi*. L^gačan v 3. št. t. 1. priobčil člantk Razmotrivanje jVroletarca" s tem iuuueuoni, da pričuo sodrugi dizkuztjo o občni stavki, se mi Vidi umestno, tozadevno navesti nekoliko mojih nazorov. 1
1 Gbjetfncni |K>zovtm pa tudi druge sodruge, da prično' .tozadevno diskuzijp, naj sc z mojim mišljenjem strinjajo ali ne.. Uo praktične-:u. ata'"je >e vedno vodila djz-kuzija. U vsaki zadevi se izumi kaj' praktičnega, čimur mora staro podeči.
išodr,- Li gačan piše v svojem članku, da so različna pota in sredstva po katerih in s katerimi misli "Ofgamžiraiu proletariat strmoglaviti današnjo družbo. Jaz pa trdim, da je ena pot prava, da je eno sredstvo sigurno, ki mora proletarijat dovesti do določenega cilja. In to je pot "občne stavke". Vse druga [)ota smatram jaz le za steze in ovinke, ki vodijo iz prave poti v nasprotno i-tran, ali pa daleč po pustinjah naokoli. Zopet neko drtt-gcrpoi pa smatram za domišljijo neodločnih ^odrugov, ki šc niso pre pričani za bodočnost, ali pa taeih, ki nočejo čakati gotovega časa. ki so vsaki trenutek pripravljeni darovati svoje življenje za človeštvo.
Neodločnim sodrugom smatram dotiČne, ki slepo verujejo v volilni listek, še imenujejo socijaliste, se zanašajo na zmago socializma in osvobpdcnje proletarijata potom volitev, in mislijo, če oddajo svoje glasove za soc. kandidate, da so ie dovelj storili za strmoglavenje današnje družbe. Kako se potom volitev izvojujejo zmage, nam kaže jasno volitev guvernerja v Colc-radi. Ako bi Pealxxly-a končno nc ostavili njegovi lastni pristaši, bi bil 011 še danes neomejen gospodai v Coloradi — vzlic 20,000 glasov večine. Ker so podjetniki uvideli, da ji n preti meščansko vojna, ob-jednem pa le malo zgube i svojim ljubljencem Peabodyem, so dovolil', da je bil proglašen guvernerjem demokrat Adams. Vse drugače bi pa nastopili kapitalisti, ako bi se jim šlo za vse, za preosnovo človeške družbe.
Iz Nemčije dan za dnevom prihajajo poročila o trpinčenju vojakov, da si je bilo pri zadnjih volitvah oddanih 3 milijone glasov za socialne demokrate. Ali nemška vlada nima rešpekta pred temi milijoni glasov ? Gotovo ne 1
Končne rešitve nam ni pričakovati v volilnem listku. Ker pa pri volitvah kapitalisti in njih plačani agentje najbolj sleparijo delavno ljudstvo, je tudi socialistov dolžnost nastopiti, da se radi nastavljenih kandidatov ne pridruži zopet drugi stranki, in da ljudstvo spozna golo resnico o namenih današnjih izkoriščevalcev.
Pravemu delavskemu gibanju so pa volilne borbe več v škodo, kakor v korist, ker delavci po oddaji glasovnic navadno dene jo roke nav-skriž in mirno pričakujejo druzih volitev.
Oni, ki težko čakajo razvoj za končno zmago delavstva in ki so pripravljeni vsaki čas žrtvovati se. smatrajo za .najboljše agitacijsko sredstvo revolucioniranjc duhov. ■ - -Ta pot je dolgo veljal za najboljši in najkrajši pot. V resnici je pa ta način osvobojenja najnegotovejši in najgrozovitejši. Mnogokrat se je že proletarijat žrtvoval na barikadah, tudi pridobil lepe zmage, ali šc vedno je nastopila reakcija za takimi zmagami. V splošni razburjenosti so se dogajala grozodejstva, pred katerimi jc človeka kar groza. Ako vpoštevamo sočutnost današnjega izobaženega proletarijata, ki zametu je vsako proli vanje človeške krvi, si ne morem domišljati, da bi se proletariat kar čez noč spremenil v krvoločne zveri in 'pričel moriti in požigati. Res je, da današnji tirani ne zaslužijo druzega nego smrt. Ali da bi velikodušni proletarijat zvršil nad njim obsodbo, Je nemogoče misliti, ker je zavedni
proletarijat nasprotnik vsake smrt-
| ne obsodbe. In če bi kedaj proleta-! riat segel po jednacih sredstvih, I morala bi biti to že skrajna razjutr-I jenost. V taki razburjenosti-je pa i sploh nemogočo urediti in preosno-vati človeško družbo.
Torej tudi revolucioniranje duhov iu boj na barikadah je po mojih iii.-lih nekaj nelogičnega in neiz-
t PnSlMISlTP i
*
► ► ►
#
Poskusite
IfH
najboljHo unijnkt
•p 4»
dljiv<
kaj za v
>h met
mislec
ši 10 dobro, da prvotni so-,
\ 15, X Lent in t'ritorion
kateri? izdeluje
('ritorion smodko J -»
o >
Društvo "BratolJub" fit. 7. S. N. P. J. v Claridgo, Pa, ima nvojo redno mo-sečno seje v; ako prvo nedeljo v mesecu v dvorani nomške zvezo. Somišljeniki sjo vabijo v društvo.	'
'Delavec" št, 8. S. N. P. J. :>go, UJ., ima hvoJo redne
DruAfvo So* Chir ^nu s
društvenih solil, 9019 I
II. F. Aring
m i
ii,
bi
mm l iot K ci na bar socijalisi
so ni k delavs užeirtj; a z Ii
iar resno ; vo osvo-I va z vo-; idalom v i
aitan. st: na il> i kot de!
tuajnik.
Ze pred 15. leti ruvanju v Pari-vski praznik i. l'a praznik niso radi tega določili, da bi krasili Marijino podobo za časa "šmaruic", tudi radi tega ne, da bi častili kakega svetnika. ki je poznal l>olj leno življenje, kakor dandanes delavci. Socialisti so ustanovili ta praznik, da kapitalistom in vsem drugim zajedavcem v človeški družbi pokažejo, kako ogromna je dalvska moč. Pisatelj, ki je napisal pomembne besede delavcem : vsa kolesa mirujejo, ako je to tvoja čvrsta volja, je imel brez-dvomno občno stavko v mislih.
Ako bi kapitalisti nc videli 1. maj n ik it, delavskem prazniku pred-|K)dol)o. v čije znamenji se IkkIc za nje zvršil osodepoln preobrat, bi kapitalisti ne nasprotovali praznovanju prvega majnika.
Vlada Zflr. drž. je delavcem sama ponudila praznik — "Labor day ', kojega še sedaj povspešujc z namenom, da škoduje 1. majniku,
Rimu nc bodo nikdar toliko praznikov razglasili, da bi jih vlada v Avstriji ali Španiji prepovedala praznovati delavcem. Ali kljub pre-povedi s strani vlade, je umelo delavstvo pridobiti si vsaj deloma praznovanje 1. majnika. Seve je boj za r. majnik že zahteval ogromnih žrtev.
Da je občna stavka povsem praktična za strmoglavenje današnje družbe je razvidno iz tega, ker sc lahko povsem premišljeno začne.
Pri občni stavki še misliti ni treba na nasilni preobrat z orožjem v roci. Živež se vzame, kjer se ga dobi. Za slučaj, da bi tudi žene stavkale in nc hotele pripravljati jedil možem, si Ixxlo ista slednji tudi sami preskrbeli. Proletarci so tako vsega vajeni. Žene bi v tacem slučaji tudi skrbele zase. Skrb za otroke je pa narava že tako glol>oko vcepila ženskam, da bi bilo tudi za iste preskrbljeno. Proletarcem, delavcem sploh se ni ničesar bati. Tovorni konj je tudi navajen prejemati hrano le iz jasli. Če pa konja poženemo na piano, pa tudi lakote ne Ixxle poginil. To je moj odgovor na uprašanje nekega sodruga, kaj.bodemo jedli takoj drugi dan po občni stavki.
Nam, delavcem, ki se ne strašimo dela, bi bilo lahko. Tako bi bilo vsaj prve dni. Ako bi stavka trajala dlje časa, bi delavci pričeli izdela-vati blago v toliko, v kolikor ga potrebujejo.
Seve bi sedaj kapitalisti zahtevali blago zase. Delavci bi pa te trote v človeški družbi zavrnili: "Mi smo blago izdelali, mi ga hočemo tudi uporabiti."
Kapitalist bi pa odgovoril: "Saj vam plačam delo, dajte blago meni."
Delavci bi ga zavrnili: "Le obdrži denar, kar mi potrebujemo, si lahko izdelamo brez denaria. Ako pa hočeš blago, se pa nauči izdela-vati ga. Mej nami ni več prostora za goljufe, sleparje, tatove in lenuhe. ki bi radi živeli o naših žuljih."
To naj bi bila jwslcdica občne stavke.	L. Premolar,
Slovenci v Lorainu in okolici pozor!
Dno 5. febr. t, 1. ob 2 uri popolu* dno IhkIo v prostorih g, Verbanka ustanovni Bhod iiodpornoga društva S. N. P. J.
Slovenci, vdelellte bm sboda v mnogobrojnem številu, bodeto vanj uvideli, dn bode novo ustanovljeno društvo v vsakem ozira koristonos-no posebno za delavski stan.
Ustopnina je sedaj ao majhna.
Odbor.
;; 01!» Payrto Ave. Urvuhml, O. t
t JJto*t*v>.ltn točna. C me nizke. * « k \ ..
Društvene vesti.
Društvo "Slavlja" ftt, 1. S. N. .P. J. v 1 'h i on k u*. lil., itna r.vojo redne me-ečm> h Jo vsako drn^o nedeljo v me-ecu v Narodni dvorani na 5S7 S. r. ntro Ave, John Duller, tajnik,
12 \V. 25th St., Chicago. 111.
Hratakii druAtvo "Triglav" fit. 2. "S. N. I'. J " v I .a SaJIe, M,, ima svoje rodno mesečne sejo vsako prvo nedeljo v moHcru v jiroBtorlh brata M. K. V to druStvo vstopi lahko vsak Slovan no gledo na veroizpovedanje In politično prepričanje.
D. Badovlnatz, tajnik.
DruStvo "Adrija" St. 3. "S. N. P. J.", v Johnstown. Pa., Ima svoje redno aečne Reje vsako četrto nedeljo v mesecu. K mnogoštevilnem vstopu v o-menjeno društvo vabi	Odbor.
Društvo "Uratstvo" št. 4 S. N. P. J. v 8teel, O. ima svoje rodne meseeiiu Bejn vHako prvo nedeljo v tm-Heou v prostorih brata Kurola Domač v Steel, O.
DruStvo "Naprej" St. 5 S. N. P. J. v Clevelandu ima evojo redno inesoCne sejo vsak prvi Četrtek zvečer v mescu v društvenih proBtorlh na 1778 St. Clalr Str., Cloveland, O.
Dm ft t vo "Bratrtvo" At. C 8. N. P. J. v Morgan, Pa., ima avoje redne mesečne Bojo vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-Ciča na Sygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu društvu vabi
Odbor.
taosi
m omočit ob 2. url pop. v prortnrih brata Jak, T Clrconbay Avo.
Slovensko narodno bratsko podporno društvo f'Brntstwo ".aprej" St. 9 S. N. 1'. J.", v Vale, Kana., Ima svoju redno mesočne.Bcje vsako prvo nedeljo j v mesecu. K mnogoiirojuem ustopu v čilo društvo vabi uljudn
j	Odbor.
Druatvo ''Trdnjava" šf. 10 "S. N. P. J.", v Rock apricgH, Wjro., Ima svoje redno mesečno sojo, vijako Četrto nedeljo v mesecu. - K mnogoštevilnem vstopu v omenjenem društvo vabi naj-uljudnejo	Odbor.
llratsko društvo "Sokol" 6t. 11 spadajoče v "S. N. P. J.", v Hoslyn, Waih., lina svoje redne mesečno sejo-vsako prvo nedeljo v mesecu. Za v top v druAtvo so vabijo vsi Slovani v Itoalynu In okoll -I.	Odbor.
Društvo "Edinost" 6t. "2 "S. N. P. J.", v Murray, ITtnh. lina svoje redne moHcenn sejd vsako prvo sredo po 8 v mesecu v društveuih prostorih.
M. 2ugel, tajnik.
DruStvo "Edinost" St. 13 "S. N. P. J.", v Wilding Creok, O., ima svoje rednu mesečno vsako A»trto nedeljo v mesecu. K mnogobrojnem vstopu v druStvo vabi vljudno
Odbor.
^ Društvo "SloKii"Ht. 11 "SI. N. P. .1." ima vsako prvo nedeljo v mesecu svojo mesečno sejo v .lere-bovi dvorani, 11a 10 ulici. Wuuke-gan, III.
Društvo "Zarja" St. 15 "S. N. P. J.", v Itavensdale. Wash., Ima avoje redno mesečne seje vsako drugo In poslednjo nedeljo v mesecu ob 9 url dopoldne v prostorih brata Frank OrošolJ-na v Itavensdale, Wash.	«
Jos. Kožuh, tajnik.
DruStvo "Sloga" St. 1C. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima bvoJo mesečne soje vsako drugo nedeljo v mesecu. Fran Hudna, tajnik.
Slov.
. delav.
Koledar.
Jako primerno darilo za svojce v stari domovini.
Koledar je okrašen z raznimi slikami in ima mnogo zanimivih spisov. Cena koledarju je 25c.
AliKašljate?!

Vsak kaSelJ In prehlad Jo novaren! Pljučnica, vratlca, gripa, hrupa, Jedka, vso se pričenja s prehladom! Vlivajte
Sever lr;<ir pljuča ob času!
/
Ozdravi kaSelj, zabrani pljučnico in odstrani dušljlvl ali oslovBkl kažolj. Cena 25 In 50c.
"Vaš balzam za pljuča Jo presegel vsa naSa pričakovanja, kajti moja soproga Jo docela nehala kažljati kmalu potem ko ga Je pričela rabiti. Ko bi bil dobil to zdravilo preje, bi JI no bila treba toliko časa trpeti. Priporočam ta lok vsakomur, ker sem prepričan, da bo vselej pomagal."
JOS. LANGER,
Hazen, Ark.
v/.ameto
Ta čudoviti kre^čllec za moftko in žensko ojači vso žlvljenake moči telesa.
Cona 75c.
Bolesti v členili.
Ali vas boli hrbot? 80-ti va&a pleča slabotna? Imate-11 bolečino t Slonih In udih?
Severovo olje sv.Gotharda
odstrani bolečine in Jih ozdravi. In to je namreč njegov namen. Cena GOc.
Ali ste trudni.
Ako poetaneto prehitro utrujeni In ču-tlte, da Izgubljate moč. storiti vam Je treba lo eno samo stvar, In to Je, da
43 43
Severov balzam življenja!
43 Cista kri
pomeni moč In zdravjo ter moško ln žensko lepoto. Je U vaš obraz omade-žovan po spudčajlh, tedaj vzemite
4i 43
Severov kričistilec
r
43	takoj in izženlte vbo nečlstotst iz avo-
43 43
JI	Na prodaj v lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj.
Dobro prebavijanje.
No samo udobnost ln radost življenja ampak tudi uspeh življenja ter življenje samo od visi od dobrega prebav-ljanja.
jo krvi. Severov kričlatllec vam bo spet podelil moč In zdravje. Cena $1.00.
Severova želodčna grenčica
i M
t* »
S
B
i
h*
5
B
S ^
to ^
to »
s »
to to to to to to to to to to to b* to
bo ozdravila vsake vrste neprebavlji-vost ln dispepsljo, tudi najbolj zastarelo ln najbolj opasno. Ista Je že ^^ staro zdravilo, a še vedno zanesljivo.
Cena GOc. in $1.00. L^
to
5
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA

"Glas Svobode"
l^HK VOICE OF LlBEUTTj
WEEKLY
Published by Tlio Glas Svobode Co «>8:i Loom i s St. Chicago, 111;
katahfu nl thB Offt(v) hi Ctilcntfo, III., m i S-'voiiit CUh» Matur, I
Subscription $1.50 per year.
Advert Uemenu on ayruemoat.
"Glas Svobodo" liUtu vsakt petek in velja za AMERIKO:
za čelo leto................*1-50
za pol leta ................. 75c
ZA EVROPO:
za celo leto .............kron
za pol leta .............kron 5
Prvi svobodomiselni iist za slovenskt narod v Amerik>.
Naslov za dopise in poailjutve ju sledeči:
'aiaw Svobode'
()8;< Loom i h Sr. Ghioaoo, 1i>i..
Iz premogarskegn okraja.
/ ' jamivariju 1905.
Uescda daje povod nadaljnemu govorit, pričetek dela človeka, veže človeka k delovanju, pričeto razmišljanje sili vedno naprej. Nasprotno je z nazadovanjem.
Ko sent v zadnjem dopisu omenil napredek slovenskih delavcev v A-meriki, napredek minolega leta, sem omenil poleg druzega tudi ustanovitev podporne jednote. Na moj izraz, tla prav v njej ne vidim soci-jalnega napredka, sem dobil ojkhu-bo, naj z dokazi podprem svoje trditve.
Jaz sem sicer na istem mestu priznal, tla smo z ustanovitvijo jednote našim nasprotnikom odvzeli vsaj nekoliko gospodarskih moči in postali neodvisni v gospodarskih zadevah.
Ako ne vidim vprav v jednotah velikanskega socijalnega napredka, če tudi so iste ustanovljene na svobodomiselni podlagi, je treba nekoliko globokeje pogledati v svetovno delavsko gibanje.
Vsakomur je znano, da morajo biti delavci zavarovani zoper bolezen, starost, onemoglost, za vdove in sirote.
V Zdr. drž. so delavci v smislu svobode segli po svojevolni lastni (»omoči in si ustanovili podporna društva, katera so |>otem združili v jednote. Temu pihanju so takoj v začetku stali na čelu farji. Oni se n:so trudili delavce združiti v podpornih društvih, iz ljubezni do njih, marveč, tla so jih dobili pod svojo pest in da so oprostili posestnike rovov, tvornic, železnic, sploh jxiscstuke vseh izkoriščeval-nih podjetij oskrbe za IjoIiic, stare, onemogle delavce, njih vdov in sirot. Ker je ta navada, delavce zavarovati v podpornih društvih, v kratkim postala tukaj običajna, so bili tudi svobodomiselni delavci prisiljeni snovati svoja lastna podporna društva in jednote, ker drugače bi ostali brez podpore v slučaji nezgotle; farji bi pa delali v svojih postojankah kakor volk v ovčjaku.
Da je moda podpiranja v slučaji nezgode (kj podpornih društvih povsem nelotrična je lahko razumeti, če pogledamo druge države.
Na Francozkem in v Nemčiji se ni treba delavcem zavarovati j)roti nezgodam v svojih lastnih društvih, ker so potom .svojih organizacij prisilili državo, da je vzela to oskrljo v svoje roke. Delavec prispeva le mali delež, drugi delež mora pa prispevati podjetnik, za katerega dela-vec dela.	t
Tudi v Avstriji obstoje že rudarske bratovske skladnice, bolnišne blagajne, zavarovanje proti nezgodam, na pošti, želcznicah pa tudi zavarovanje za starost in obnemog-lost. In vprav sedaj se izdeluje v Avstriji zakon za splošno zavarovanje v vseh slučajih.
Ker sc le v splošnem zavarovanju zrcalijo socialistične zahteve, v .zavarovanju h kateremu prispevajo delavci le majhne deleže, druge t>a država in podjetniki, sem torej o-pravičen reči, da današnje jednote v Zdr. drž. niso ustanovljene na
podlagi pravega socijalnega napredka iu magari, če so tudi ustanovljene na svobodomiselni, podlagi.
V slučaji nezgode naj skrbi za delavca država ali pa podjetnik, za I katerega je delavec delal. Da so pa jednote jez socijalnemu gibanju pa dokazuje to, da farji vseh ver pov-spešujejo razvoj in ustanovljeuje jednot. Mislim, da mi ni treba še tukaj posebej dokazovati, da so farji navatlni zavezniki tiranov, kapitalistov in izkoriščevalcev.
I V> vseli vojaških državah vsta-novljajo družbe "rdečega križa'', ktitere so čestokrat s strani vdjaštva I navdušeno pozdravljene, s strani vsake vlade pa podpirane.
Rusi kakor Japonci imajo po eno sliČno družbo, vendar pa ne misli ne ena, ne druga država, da bi družba "rdečega križa" izvojevala zmago. Njih naloga je le obnemogle podpirati s hrano, obvezati j ranjence, uirl če pokopavati itd. Zmago carju in mikadu izvojevati pa preostaja le hrabrim vojakom.
Na svobodomiselni podlagi ustanovljene podporne jednote zamo-rem v socijalncm boju le toliko vpo-števati, kakor v krvavi bitki družba "rdečega križa". Namen jednote je v socijalncm boju obnemogle delavce podpirat1, skrbeti za njih vdove in sirote itd . Zmago na socijalncm polji za splošno osvoboditev narodov pa preostane izvojevati izključno le socialistom in anarhistom.
Poleg navedenega še omenjam, da je potrebna zaslomba v socijalncm boju. da potrebujemo pomoč in podporo v bolezni ali slučaji nezgode ali smrti. To pa dosežemo, ako vstopimo v svobodomiselno jednoto.
V.4ed tega tudi jaz priporočam vsem rojakom, ki .so potrebni ka-keršnikoli Zavarovanja, da vstopijo v jednoto, ki je svobodomiselna, tla se ne vpiševajo v društva, ki so združena, pod zastavo črne jednote. Ustanovljajte društva del. "rdečega križa" in sc združite v S. N. 1*. J., ki' nima namena, ovirati vas v lx>ju za boljšo bodočnost.
Toliko v odgovor na opomin, zakaj ne vidim v jednoti velicega socijalnega napredka.
5". Kcrvčič.
Clnridge, Pa.
'26. januvarija 1905.
Se ni dolgo, ko sta se dva rojaka srečala na ulici in pričela ta le razgovor :
"Kam, kam. Janez?"
"Živijo, Andrej!"
Andrej: "Kako gre "kšeft", dobro ali slabo?''
Janez: "H, eh, slabol 2e tako je bilo slalio, sedaj sem se pa še ]>o-škodoval na nogi, tla delati ne morem! Hudič, naj vzame vse . . ."
Andrej: "Kaj boš klel, to ne jx>-maga nič. Ali si član kacega jkx1-pornega društva?"
Janez: "Nisem! Ravnokar sem se hotel zapisati v novo društvo "Bratoljub" S. N. P. J., kar me je doletela ta nesreča."
Andrej: "Ne, tja pa nikar ne hodi. Nekdo mi je rekel (se skloni in mu zašepeta ime na uho) da sta dva društva v Claridge hvalevredna, tretje pa ne, ker ni podpora gt>-tova."
Janez: "lleži 110! Ako lx>š tisto šemo poslušal kateri se že možgani suše, boš daleč prišel. Ali veš, koliko jih je ta |>odrepnik predlansko leto spravil ob kruh ?"
Andrej: "Vem, vem! Saj tudi na njegovo besedičenje nt dam nič. Ako bi bila resnica, kar Je. ta .šerjia. pri]>ovedovala, potem bi "Itrato-ijub' iti S. N. P. Jednota tako ne napredovala. "Bratoljub" je sploh najmočnejše društvo v Claridge."
Janez: "No, sedaj vidiš sam. Ako bi bilo društvo slabo, bi ne vsjievalo tako ogromno."
Andrej: "Da res je tako.
Janez: "Magari, če tisti kapita-lističen hlapec iz kože skoči, mi bo-demo napredovali, ker smo zidali na dobro podlago."	•«
Andrej: "Tudi jaz uvidevam to. in vsakomur Ixxlern od sedaj priporočal vaše društvo. Mudi se mi. Oprosti! Druigkrat se bodeva pogovorila kaj podrobno. Na sviden-je!"
Janez: "Zdravstvuj I"
Opazoixilec.
Milwaukee, Wis.
'Krist pravi: Pohujšanje mora priti, ali gorje tistemu po katerem jjohujšanje pride!
Gospod Lojzek gotovo ve,, kdo je zanesel največje 1 pohujšanje mej Slovence v Milwaukee. Vprašajte ga. .\forda pove, kako je žegnana roka tipala Evina jabolka na Walnut cesti, če so že zrela. Mogoče Audi pove, kako je žegnanec odpravil brata svoje kuharice s petimi centi, tla bi g:< fajni6štrovka ne zapustila, ker bi bil to hud udarec za njega. Fajmoštrovka je* absolutno potrebna pri hiši, da vse pogosjK)-dijiji. To že vrabci čivkajo po strp-hah. Pa zakaj bi ne? Saj jim je Lojzek sam povedal.
Ne trdim, da so naš nebeški agent hudobni. Naš "gaspud" imajo le smolo, dostikrat pravo "suštarsko" smolo, kar dokazuje ta le dogodek.
Dne 17. jan. t. 1. so se prišli naš božji ( ?) namestnik zabavat med vesele ovčice. Kar zapazi njih bistro oko mej krotkimi ovčicami pa-duvanskega koštruna. Poskusili so ga na licu mesta "panat". A glej ga spaka! Koštrttn se ni zmenil za žegnano "pananje", ampak je Iju-beznivega "gaspuda" Lojzka prt" |)OŠteno obuta! brez rogov, "lias-pud" skrivnostno siadftoglnjenl so vseeno izkali rogove pri koštruuu. C slavili so ga pri vratih in mu ljubeznivo rekli: "Eden je zoper mene Jaz bi ga kar zdrobil, toda jaz sem duhoven."
Ali ne|K)boljšljivi kostrun je zopet tako močno trkuil tia:eg.» hvalevrednega "gaspud i\ da se jim ni ljubilo več dražiti ga. Zapusti!: so ga in odšli so j>o svojih najljubših opravkih — v bližino nežnega spola. Dasiravno "gaspud" 'niso pogoreli, vendar so se jih ogibale ovčiče, i<cr -o bili obsedeni po pivovem duhu, ki je večkrat silil na svitlo. Pri hudih naskokih je celo kričal: uk. uk .. Slednjiš so se "gaspud" dolgočasili v gostilni in ostavili so jo.
A zunaj jih je zadela še večja nesreča. Zemlja je pričela, ker je bila pijana, v nje skakati. Na prošnjo "gaspudove" spremljevalke so nekateri možje priskočili "gaspudu" na pomoč, tla ga ni zemlja preveč zdelala. Odvedli so ga v voz poulične železnice, ki je grf srečno pripeljala v naročaj njegove baskinje. — Zadnjo nedeljo pa očenaš za vse mlačne, hudobne in poredne kristjane. Tableau!
Takojcblo. hudodelstva in zločini.
Po kazenskem zakoniku, katerega si je današnja človeška družba izdelala sebi v korist, imamo toliko različnih vrst zločinov, tla človek neve, kje se zločin pričenja in kje preneha.
Poleg kazenskih zakonov imamo pa še druge zakone, katere se vsaki dan krši, katere današnja meščanka družba noče pripoznati veljavnim, dasi je njih veljavnost očivid-11 a. In ta zakon se imenuje zakon narave.
Kakšno protislovje! Kar nam je narava podala kot večni svoj zakon, to skušajo tvorničarji zakonov s ti-t»č paragrafi označiti nezakonitim in skušajo spolnjevanjc naravnega zakona nreprečifi z raznimi kaznimi, lolgolctno ječo ali pa še celo s smrtjo.
Tisti, ki nas preganjajo s kazenskimi paragrafi kot prekucube. so sami največji prckucuhi, ker se upirajo naravnim zakonom. To kar iru. prippj-nwuo pa.zakonv. IJarayjL kot pravico in resnico, to oni zametu jejo s svojimi kazenskimi paragrafi, Oni ki nam nredbacivajo silo, sami s silo vzdržujejo današnji krivični družabni sistem. Nikakor naj tie mislijo gospodje, ki zagovarjajo tlanašnjc krivice, tla polentizu-jem ž njimi. Ne ! Jaz govorim tlačenim in zatiran m, tla spoznajo, tla imamo nravico poslužiti se vseh sredstev, katere nam daje naravni zakon, v l»oju za osvoboditev trpečega človeštva.
Naša prva in poglavitna zahteva je: Pravica do življenja. In to zahtevo nam podpira jasno in določno naravni zakon. ,
Kakšnih vražjih sredstev še poslužujejo kapitalrstični zakonodajalci, da vničujejo to pravico? K ne-
broju kazenskih paragrafov pride-vajo vsaki dan druge,* poleg pa nastavljajo tisoče morilcev in biričev, ki nas spominjajo na srednjeveške roparske viteze in tolovaje. Ti ljudje so tu, tla branijo sistem, ki je v protislovju z zakonom narave. Ako bi vsak človek to imel, kar za življenje potrebuje, čemu bi potem potrebovali to tolpo uniformiranih in neuni formiranih morilcev iti biričev. Ti ljudje so le dandanes potrebni, ker je sistem v navadi, v katerem, se stile postavnim potom oropati druzega elovyka in ker sc boje, tla bi oropan človek zahteval svoj i mete« nazaj.
Delavci so že zdavnej spoznali, koliko so današnji kazenski paragrafi vredni za nje. Delavci so tud; uvideli; kje so pravcati zločinci, kje naj iščejo pristne zločine. Vprav radi tega tudi lahko opažamo, kako mogočneži izdelujejo paragraf za paragrafom, tla bi si utrdili svojo moč, da bi se obdržali v sedlu. Naj izdelujejo 111 krpajo te paragrafe kakor hočejo, pomagalo jim ne bode nič. Sistem, ki je sezidan na zločinskim temelju se bode in sc mora zrušiti.
To vedo tudi zakoniti roparji, radi tega skušajo tudi z reformami obdržati današnji sistem. Pregovor ' hvrdcJttetecse bčjrpnuitv je vprav tu na svojem mestu. Ko so izrabili že vsa naj podle j ša in "brutalne j ša sredstva, skušajo sedaj zavedno ljudstvo z hinavščino zazibati v brezskrbno spanje. V resnici pametno! Ali, če bode to sredstvo kaj pomagalo, je zopet drugo vprašanje? Toda eno je pribita resnica. Pripoznavajo, da so zakrivili zločine, tla so krivi.
Tresejo se, lx>je se! Se en močan sunek in krivični sistem se bode zrušil v prazen nič — zakon narave pa bode triumfiral. Vsakdo bode imel pravico do življenja, ne da bi se kdo smatral radi tega za hudodelca. Vsi skrbno izdelani kazenski paragrafi bodo potem odveč; človeštvo ne lx>-<le poznalo tatov, sleparjev, ne raz-hojnikorv. Iti ker bode delo užitek, nc pa nadloga, lxxle vsakdo ratlo-voljno prijel za tlelo, nc da bi se sramoval. S sveta bode izginila revščina, kruha lxxle za vse ljudi na svetu.
Proč lxxle izkoriščanje, proč egoizem in lakomnost. Izginili bodo tudi prestopki proti nravnosti. Bor-delov ne lxxle 11a svetu, ker ne bode vlačug. Žena ne bode več dekla svojega soproga, ker bode tudi ona svobodna. Zločini so se umaknili svobodi, jednakosti in bratstvu, zločinci pa humaniteti.
"Minus".
Slovenci in Slovani v Chicagil
V nedeljo dno *> febr. ob 2 pop. bode predaval tir. Ante T resic Pavičič v Timlin dvorani na vtfglu zap. 18. in AljM»rt ulico.
Ktlo ju dr. Ante Trrsič Pavičič, \6 vsakdo, kdor so jo zanimal zn hrvatsko književnost, (i. dr. Ante Tresič-Pavisič bode predaval o knji. ževnosti in politiki. Gotovo je ta predmet zanimiv zavsaeega, kdor se zanima za kulturno živi jen jo narodov. Mi upamo, tla se tudi Slovenci vdeležo v obilnem številu toga predavanja,
Zvečer bode velika ljudska veselica v "Narodni dvorani" na 587 Centre Ave. Na veselici Ixxlo nastopili govorniki v hrvatskem, slovenskem. češkem in slovaškem jo-jjku,, Na veselje^ sv ira hrvatska godba "Hokpi" i u udarja hrvatski tambumski zlxir; in pojejo nasledil a pevska društva: Slov del. pov. zbor "Orel", hrvatski pevski zbor Zora in češki delavski zl»or.
Pp končanem concert nem vzjx)-retlu ples in prosta zabava.
Začetek veselice ob 7 uri zvečer. Vstopnice za popoludne iu zvečer 25c. . - '	Odbor,
—• Milijon .steklenic, katere g. dr.,Richter izdeluje v svojih glajt-utah, se V(Mirabi vsako leto za"Anke r Pain Expeller, ki je najboljše sredstvo zojier revmatizem in druge bolečine. To govori jasno. Le 25 ali oOc steklenica.
I?
Pozor rojaki!!!
T*
Potujočim rojakom po Zdr, državah, Milini v Cliicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "snloonu" vedno ayeze najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Cnijske smodku na razpolago.' Vsaee-iiiu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (jm>ol tablo). Solidna ixistrež-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
«17 S. Čenler Ave. blizo 11» ulico Chicago, Ili..
IL
S3
POZOR! Fuo bli čil 11 i!
Zima j« tu! V zimskem času so človek rati pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi.
Dobra pijat a delti dobro voljo in veselje kar pomeni za delaven miiOr go kije redkokdaj prost.
Vsled tega naj rojaki obiskujejo take kraje, kjer se to dobi. Pri meni ne manjka niti ene stvari, s I katero bine uiogel v tem oziru ]»ostreči vsakemu,
Pridite in prepričali se hodete sami:
Z odličnim spoštovanjem Nick StarašJnich " '501 rt. Santa fe Saloon, QUO WE, Pl'KBl-O.
F, J. SKALA & CO.
31!0 3J-2 W. 1K. ultra ( KS K0--S 1.0 V A XHK A »AN K A.
Pošiljanje dei.arja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vrednostnih stvarij j>o celem svetu, sesebno v Avstro-( )graki in Zdr. državah.
Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine.
Zastopniki družb: bremske, bani-barske, nntverpške, rotterdamsko .in franetisko prekoinorsko- vozno črte. V New Yorku in ostalih ev-rojx'jskih pristaniščih sprejmo jxit-iiilte naši zastopniki. V slučaji ztidrška oziroma zaprek jxitnikov, obrnite se na ius.
im.
LIEBICH Slovenski fotograf
jxiznat mej Slovenci že mnogo let, izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah.
KO -8« Euclid Ave.
CLEVELAND, 0.
Za ameriko patentirane
Harmonike,
izvrstno delo, cene nizke, se dobo samo pri Slovencu
John Golob
203 Bridge St. .loliet, III.
SLOVANSKA I08ACKA TV0RH1CA.
Mi kupujemo iu prodajamo na debelo pravi bosanski in turški to-bak, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, smotlke in tobak kakor vsaktera ameriika tvorniea.
5	škalljic najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 500 cigaret stane
le l dolarja.
S škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00
6	velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane
le 2 dolarja.
Cigarete, smtxlke ali tobak jki-šljemo vsakomur na poskušnjo, da seprepriča o finest i tobaka, »ko nam se v pismu pošlje za 50e |x>-štuih znamk, kolikor je |x>trebno, da se za pošiljntev plača jioitnino
V piBiuo zapišite \'jiš natančen naslov, pismo pa naslovite na:
Croatian Tobacco Co
Jefferson Str. NEW Y0KK CITY.
Siovensk	a N	arod	na
s sedežem v Chicago, Illinois.
Predsednik: John stonieii, 551) S. Centre Ave., Chicago, III. , Podpredsednik: Mihael Štrukelj, o 10 Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Mautin Koni>a, l»M Loom i a St.., Chicago. III. Pom. tajnik: Frank Petkic, i>S3 Dooinis Str., Chicago, lit. Blagajnik: Fuank Klobučar, '.'<>17 Ewing Ave., South. Chicago, III. Dan. Hadovinac, P.O. Hose 193 L<1 Sail«-! 111. John VcusČaj, 674 21st in.»Chicago, III. Anton Mladic, IIM W. 10th Str., Chicago,,111. Jos. Dulleh, 7 Walker Str.. J nines vil le, AVis. Martin Potok a r, ;1i>4 S. Centrfc Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 s, Centre aw., chicago, iii. John Vkušcaj, <>74 \\\ 21st PL, Chi en go, 111. j08. Dullish, 7 Walker Str., .JatniBviXle, Wis. Anton Mladič, ki l w. 19th str., Chleiiyo, 111.
Odbor S. N. 1'. J. ima vsaki tretji četrtek svojo rinlno mosoonose-jo. Opozarja so vso ("lune, ki imajo vprašanja do odboru, da pravočasno doposljejo svojo dopise prvemu tajniku.
V8E DOPISE naj blagovoli'društveni zastopniki pošiljali nn I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve (mi blagajniku Frank Klobučarju.
Nadzorniki:
Porotni odbor:
Bolniški oil bor:
Slovenci smo čudni
ljudje
?
Bolj s a m
p a |> c /. k i , k o. p a p e /.
:n tudi tu v Ameriki. Amen. luien izmed — pa vendar ne vse!t
Nekaj katoliški? "Domovini".
Pred kratkem so imeli uredniki
bolj carski, ko R us1 l-^vc JVunavine" .a-vKvrjo fi -'tva-vcnd'rt f He v sil Kot jc pa slara ;„ znana stvar, (la
deluje ta, sicer popolnoma hvali Kaplančki — petetinčki kranjski, vredna člove ka piča z jesihom in cvilijo bolj ko rimski zmaj sam, L|jem v notranjosti precej revo-če mu kdo malo na rep stopi — to Iuclonarno, je provzročilo na pri-je vjovsod znano. Da bi pa ruska stojncm odklaclnem mestu težak od gorjača tudi v Manžuriji pognala ,)0I
svoje korenine, ter plesala svoj divji ples na hrbtiščih ohdotnih miroljubnih Kitajcev — prebivalcev — to voščijo zopet druge vrste Slovenci :
To so pa čudni možakarji —
vere, polit'ke natakarji.
Nemški pisatelj, Hugo Ganz v svoji knjigi "Dežela zagonetk" pravi, da skoro vsi Rusi, visoko in niz-kostoječi, želijo poraz Rusije v vojski z Japonci, v svrlio, da se razmere na Ruskem, kar se tiče svobodnega gibanja, zl»olj>ajo. Pisatelj omenja znamenitega odvetnika v Petrogradu, kateri nut je rekel: "Vse je odvisno, kako se l>o vojna končala. Ako nam Llog pomaga in mi zgubimo to vojno, potem se bodo razmere zboljšale; potem se ne bo mogla gmotna propalost in krv-
V tem "težkem odporu" so napisali tudi težak od|>or v svojem ofi-I rijelnetii glasilu clevelandskih katoličanov sledeči stavek: "Danes se skuša obuditi mržnjo zoper katoliško cerkev v Ameriki ne od strani prosvitlj ene ga ameriškega ljudstva, ampak v Ameriko "privandranih' odpadkov i/, starih krajev, iz sicer dobrih katoliških deželah". — No, vidite, kako jo je gospod Krže ne le slovnično zadel, kajti mi ne dvomimo, da on ni mislil, ko je to zapisal, na sebe in tista fantalinska leta, ko je v Ameriko privandral. Kako bi bil neki tako pozabljiv? — Ne, on jp zapisal stvar pri popolni zavesti. — Toda zakaj so ti "privan-drovci", ki prihajajo iz katoliških dežel, najhujši nasprotniki katoliških jHjpov? — Mar ne zato, ker ti ljudje katoliške jM>|)e še i/ stare do-
I se-
li ični denarni {>olorn naroda več zakrivati. Ako bi vstopil kdo sedaj v Imovine najbolj poznajo?! mojo sobo in če bi ga jaz vprašal: veda! "Kaj vi upate in želite glede vojne", bi on gotovo odgovoril: "Poraz — edino sredstvo naše rešitve.''
Do Američanov pa, ki so pametni ljudje, katoliški popi nimajo nobenega upliva. (3d tod tista "strp-
Ako mi računamo koliko mož je nost" teti ljudij. Tenia ta "strp-ustreljenih in prognanih, koliko nost" teh ljudi je le zračilo napram družin ugonobi jenih vsled absolu- duhovniški strpnosti; napram ljud-tizma, potem bo ta zguba oni v stvtt. Kakor hitro pa bi zavladale vojski enaka, če ne večja. Ta do- v Ameriki, (»d strani ik>])ov lake mača vojska, katero bije absoluti- razmere, nesramnosti itd.-, kot se zent proti ljudstvu, pa je grozovi- gode po evropskih katoliških deže-tejša, ko ona v Manžuriji, ker le j;ih, kot ttapr. na Kranjskem — no, kaka kruta katastrofa zamore njej S potem hi tudi tista sedaj nazivana konec storiti. Zato jaz ponavljam,'od "Nove Dom." "strpnost" izgi-če nam Hog pomaga, bodemo vojno »ila pri tem prosvitljenemu občin-v iztoku zgubili. N'e dajte sc motiti mvu. Da, mi smelo trdimo, da
Pobirati naročnino za "(Jlas Svobode" so pooblaščeni: 1
D. Badovinatz, LaSalle, 111. ' Paul Shaltz, Calumet, Mich! pri m k Veyor, Lorain, Ohio. Joeob Hočevar, Cleveland, O. ■ F. M. S|ilander, Pittšbnrg, Pa. .los. Mutko, ('luridgo, Pn. Niek Starasiuio. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, beadville, Colo. Jakob Tisol, So. Cqlcago, Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos, M i help, Wuukogim, III. . ( Jos." Fidotio, Indiauaixdis, 1ml. John Krbus, San Frunoisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank I,eveo, Yale, Kims. Igtiae Zlembergar, Steel, O. in okolico.
PRODAJALCI KOLEDARJA:
D. Madovinae, LaSalle, 111. d Tisol. 110111 Grembay Are., South Chicago, III.
Jos. Milu lič, (517 Market Str. Waukegau. III.
Frank Hudim, KW Reed Str., Mil-waukee, Wis.
Frank Spendall, Bridgeport, (). Ign/M:.^let:t!i'rgiir, Oleiieoe, 0. Frank Derinota, Federal, I'a. •los. Mat ko.. Clnridge, Pa. Felieijan Voloko, oL'.j Pa, Ave., JollllHtoWll, Pg.
Josijj Zalar Forest City, Pa. Marešič Frank Ft Clifton Str. Cleveland.'()hio.
Frank Vevnr. Lorain. ()hio. Paul Shaltz 211 7 St. Calumet. John (iou/.e, Ely, Minn. -M. Sod in, t rested, Butte, Colo, Max Malieh |s:| N. Pa. Ave., Denver, Colo.
Niek Slarasinicb, litli S. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Leadville. Colo. Filiph Zadnik. Aspen, Colo.
F. M. Shlander, 6102 Puttier Str. Pittsburg, Pa. Mike JakSe, Roslyp, Wash.
Jos. Kožuh, Ravensdalo, Wash.
John 10 r In is, 198 Mryant St. San Franci boo, Calif.
, Josip Itayuk, Oat Hill, ( aliT.
Q. Ro/.mau, Trail B.C. Canada.
Jos. Falletich, 725 Warnian Str. Indiaimp« Jin, hid.
Anton StariC, 22't N. Hlh Str. Sheboygan, Wis.
Frank Levee, Vale, Kiiiib.
Anton Golobu r Lmlysmith,l». C.
John Thome, Leekrone, Pa.
Malh l Vtschiiik, Taylor, Wash.
Peter Mrak, Hack&L Pa.
Jos. Turk, Oliishqlm, Minn.
Mike K raker, Anaconda, Mont.
Rojaki, v ck'sted Butte, Colo, /pozort
Vso rojakov Crested Butte ino-koliei opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Glas SvoImkIo1' za leto 1905 g. Marku Sodiu-tu, ki prodaja tudi naš Koledar.
Upravnistro "{Has Svobode".
SomiJJiiuiki miročujle in firtporočajte svoje časopise.
3?	H
Na/dar rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom prijioročrmT svoj lepo urejopi ' ^SALOON". , _
Točim vedno sveie pivo in pristne drugi- pijače. Raznovrstno fine Htuodke na nizpolago.
Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo.
Zn obilen poset se prijx»roča
MARTIff POTOK Alt,
60 t S. Centre Ave. Chicago, 111 Telefon štev. 1721 Morgan.
Rojaki, ne pozabite stau-ga prostora, John hoščicka.
X	K
U MATIJA KRKLAVKC, ^
0	U
48H W. 17th St.(•jih ai;o, h.l. ^
^ edini slov. krojno v Cliicngi. ^Hf jHt se priporoča rojakom v i zde-m lovanje nove in popravljanje ^ JJ stare obleke, katera bo izgle-tf dala kakor nova. Vse po Hlft zmerno nizkih cenah.	^
VABILO
NA SKSTI Vi: Lili I MASKA It A DNI PLUS
'	katerega priredi društvo
JVjSlo V(?nijii st,44r,S.IMM.i
V sobwl°	1'ebru va rja 1906
V NARODNI DVOR AN j. 5B7 So, Centre k„ oa vogalu IB, ulice,
Začetek
točno ob 7:I!0 nri zvečer. Vstopninzi 25c. za osebo I I daril v vrednosti $150.00 se j K innogobrojni udelo/bi bode razdelilo med najlepše	vabi najuljudneje
maske.	\	ODBOR.
Mi opozarjamo si. občinstvo na
razprodajo
dokler je blngo ztiziiumovuuo
z rmenimi cenilnimi listki.
.Ml moramo prodati blago, da napravimo prostor novemu blagu. Sezlto po blagu, dokler ho cene nizke. ZA VSAKI KOMAD, KATEREGA KUPITE, D00ITE . PREMIJ3KI KUPON.

Amer:kanci ne hi bili samo kar tako — samo nestrpni, kot ti "privan-dranci temveč, bi tiste kutarje, tonzurance, škmiclarje in drugo žeguano trolazen pognali v samih spodnjih srajcah čez occan. "Nova Domovina" naj torej raje reče, da ameriško ljudstvo ni tako zabito kot je ono po "katoliških" deželah. Popolnoma v mesten pregovor se glasi: kakor se posojuje, tako sc vraču je.
V prvi vrsti pričakujemo t or" j. da se poboljšajo jnjpi — j>otem sc polx)ljšamo mi . , .	P—č.
po uradnih izjavah. Vsak dober Rus moli: Pog pomagaj nam h zgubi naše vojne."
Ko je kasneje pisatelj obiskal grofa — konservativnega in visokega državnega uradnika, mu je slednji rekel: "Kaj ste čuti?" "Da rusko ljudstvo strada, ko časniki naznanjajo državne blagajne prepolne." "Nesreča je, da je to isti-na." "Da misleče ljudstvo obupuje." "Tudi resnica." "Ha se čas terorizma bliža."' "Tudi to res."
-'Da rsa Rudija "teir'M&go Japoncem, ker le vsled tega bi sc sedanji položaj zboljšati mogel." "Zopet resnica." "Da sc vaša vladna uprava more primerjati z ono pretorjan-cev, koncem rimskega vladarstva." "To pa se ne izraža povsem, kakor
Skoro brez izjeme je pisatelj slišal tako govorjenje, kjerkoli jc povpraševal. Samo neki ruski starček, stacunar v Moskvi, je na vprašanje, kaj on misli o vojski, po sta-roruskem načinu odgovoril: "Naša stvar ni, misliti o tej vojski — bogati moramo Boga in cara."J I Dne 8. febr. 1905 ob osmi uri
Ta starček bo umrl kmalu/ kar zvečer bode seja ženskega podpor-mu pa ne želimo; želimo in uLamo nega društva "Ilirija" v "Narodni pa, da stranke, želeče ruskem h na. dvorani" 587 Centre Ave. Chicago, rodu še večjo — nesrečo, tmalo HI. Vsem članicam se priporoča, poginejo, tam ob teku zelene &ave...'da sc seje udeleže.	Odbor.
Socialisti v Chicngi pozor I
Dno 5. febr. 1905 ob 3 pop. bode v 'Narodni dvorani' 587 So. Centre Ave. letni shod slov. soo. klub v Cliicngi.
Vsosotlrugu so opozorja da bo slioda vdeleže, kor so na dnevnem redu volitve odbora. Tudi nečlan« otn je vstop dovoljen. <)dl>or.
Fina f!anela — belo barvo v koscih od ;t -1« Jd. — stalna cena 8c Jd., sedaj lo.......
3Mc
Flanela za obleke, dvojno široka, v raznih barvah. Navadna 1 | -eena H"c Jd., sedaj.........1 1 /Jc C
Rokavice ienske, Cista volna, v raznih barvah. Smo prodajali par po :55c; sedaj prodajamo le jk)...................
19c
Pajdalonasti predpasniki 40 palcev slrokl. Kino delo. Navadna <4 cona 20c; sedaj lo..........1''v
Volneno blago, vredi o 50c — po 19c
Jd. Imamo 250 komadov v raznih barvah, razne filrokostl. Kar Jo stalo [)reje 35c do 50c., prodajamo sedaj lo po,.
19c
140 košev barvanega blaga za obleke
Razne filrokoatl v fantastičnih bar vah. Navadna cena 2fič -f ^ 1Zr* do 35c jd., sedaj le.......1	L,
Hlače za dečke — modra ln frno barvo za 3 do 15 let staro dečko. Stalna cena GOc., sedaj le...............
33c
Rjuhe za postelje — 2
fine kvaliteto. Spectjelna cena 50c ln.
Ax2U Jd. —
59c
Brisače, široke knkor turSko brisače. Navadno j>o 12'.&c., sedaj pa le...........
7>2C
Vrečiče za blazine — 45x3G paleov, navadna cena 15c., sedaj le...............
lOc
Črna spodnja krila, jako fino in krasno Izdelana. Vsako krilo vredno $3.00, prodajamo sedaj JK)..........
$1.35
Otročje obleke, delane Iz fino fla-nele. Mera od 3—14 let. A
Prodajamo sedaj po........tHC
—;-—-
Fina zagr'nja.'a, jako krasno delo. Prodajamo komad po...
okusno In
19c
Pletene srajce za otroke od 1—4
leta. Vsaka vredna 35c. 4 Q sedaj prodajamo po......... I z* V*
Preproge v najrazlffnejftlh vrstah prodajamo štlrjaSkl Čevelj le po.....................
25c

Prndujnlec STONICH, vprašajte po štev 22.
559.56/,563°^565 BiU£ ISLAND AVE.
struni.
nnšeuval.otroke iu jim
Vesti iz jugoslovanskih pokrajin,
—	Rabi jat en župnik. Z oblast-vcnitii dovoljenjem hocli po Krnuj-skem knjigotrški agent iu nabira naročnikov na sveto pismo. Sicer jo to izdajo Sy. pismu preskrbela angleška biblijska družba ali ker j" prevod točen iu jezikovno vzoren, rabijo to izdajo tudi katoliški duhovniki. Agent j*r na svojem po. tovanju prišel tudi v Gniueljiie in pridobil tiiiti nekaj naročb. Ivo je /.n to izvedel župnik v Sinartnem pod Šmarno.goro, je bil koj ogenj v
Župnik jo najprej v šoli ukiizal, da mora knjigo, če jo je kdo kupil, prinesti njemu. Tudi jo vpil i krivovereih toliko, da je bil ves ]H' . nas t. Potegi je obdeloval odrasli in jih uujskal, naj agenta pretepejo iy ven vržejo, eo bi se zopet priku zal in da bi nič škoda ne bilo, ko bi ga ubili. Agent jo res prišel, a ji hitro zopet odšel. V /gornjih Ua-meljnih so ga namreč kmetje res napadi iu vun motali iu mu grozili, da ni vreden, da živi. ltes, lepi so ti Kritovi namestniki.
—	Vzoren duhovnik. Iz Šinar-tna pri Litiji so poroča: Dne 10 jan. jo prišel kaplan Kralj v šolo pijan kot muha. V šoli jo pokazal svojo krščansko ljubezen had nedolžnimi otrooioi s tem, da jih je neusmiljeno pretepavalz ravnilom. Tudi kr<*5auska omika!
—	Klerikalni tetorizem. Stara resnica je, da klerikalizem ne more nikogar prepričati iu da se vzdržuje samo z najhujšim, najbrutalnejšim terorizmom. Kdor se brezpogojno ne podvrže, tega skušajo klerikalci J^ralično in materijalno ubiti in v ta namcu jim jc dobro prav vsako sredstvo. S, tcroiizmom si pomagajo vedno in jkjvsckI, celo pri stvareh, ki niso s politiko v nobeni zvezi. Zadnjič je imel g. Pavel Grošelj v Mestnem domu v Ljubljani (čigar narovoslovni, v "Zvonu'- prioliČeni spisi vzbujajo občno zanimanje) javno predavanje o stvari, glede katere duhovnik, še toliko vedo kakor drugi ljudje, ti. Grošelj je pojasni! in [»odprl hipoteze, ki jih zastopa moderna znanost. Gotovo je to hvalevreden in vesel pojav, tla sc trudi akademična mladina seznaniti širše, v temi tavajoče kroge z rezultati moderne znanosti, da nebodo več farški pod-repniki. Nemci kličejo vseučiliške profesorje v Ljubljano za taka predavanja, za slovensko ol>činstvo pa se ničesar ne stori, kajti tista neumna iu brezmiselna Čvekanja, s katerimi duhovniki in njih agenti v kršč. s«jc. zvezi osrečujejo svoje ov-čice se vendar nc morejo imenovati znanstvena predavanja. — Farji sc bojijo za svoje bisag^ radi tega psujejo može, ki propagirajo znanost in vedo mej širšimi ljudskimi masami.
—	Hudiča so ubili —, toži "Slovenec" na zadnjih predavanjih "Prosvete" v "Mestnem domu" v Ljubljani. Mi umejemo zanimanje farških "Slovcnčevih" matadorjev za hudiča in z živimi barvami si predstavljamo bolest, ki jih mora obiti ob odprtem grobu uliogcga hudiča. Ko bi ga bil predavatelj v istini ubil, bi to pomenilo pač najhujši udarec za klerikalne voditelje! Kaj bi počeli brez hudiča — saj je oti glavno orodje, s katerim vplivajo na naš ubogi narod : brez hudiča bi marši kak a ovčica ušla iz hleva, marsikak testament bi drugače izgledal, izvestna farška bisaga bi izgubila tolsti trebuh in kmalu bi jo znotraj prepregale pajčevine . . . Zato imajo prav, če javkajo: "Pomagajte, pomagajte, hudiča so u-bili!"
—	Župnik v sodnijski preiskavi radi motenja vere. Ni ga menda farja na Kranjskem, ki bi uganjal takšne kozlarije in grdobije, kakor župnik Adolf Knol v Babnem polju. Naš list je bil že opetovano primo-ran nastopiti proti njemu in seznaniti širo javnost s škandaloznim njegovim postopanjem. Skof, ki bi Imel vero, kadar je zares v pravi nevarnosti, ščititi, je hotel Knolovo afero prikriti, uduliti. foda ta njegov načrt mu je prekrižalo, kakor Čujemo. — državno pravdništvo, ki

je uvedlo proti župniku Knolu kazensko preiskavo radi — hudodel-: stva motenja vere. Župnik Knol je namreč neko nedeljo, ko je bilo cerkvi zbranega polno verneag ljti t stva, jel pred pita r j cm, držeč "najsvetejše" v rokah, kakor izbesncl in obseden preklinjati in klicati pogu-| bo'na svojp župljane; kakor zbesne bik je rjul in tulil: "Hudič naj v/a jne vse tir-ic, ki sem jih* -povedal
naj oro
oci, j i me
i name o :lefir naj r risu s<
0	mu s
1	bi poc
ki sem jih on do župljani Knolu skril le na ustnice ljudstvu bla bruhale si hujše, kletve
njegove usta vedno
i(n!. tvb je sprva onemelo,.ko p? je slišalo izpred oltarja same kletvi iu nič kakor besede "prbklet, pro-klet in hudič", jc jelo glasno ihteti in trumoma bežati iz cerkve. Tt •;e jc zgodilo v Mahnem polju in -las v tem dogodku se je kakor f)! -k ra/širil po deželi in ljudslvo je pričakovalo, da bo namestnik apostolov, on, ki vodi ljudstvo nazaj h Kristusu-kralju, maščeval os krunitev svetega kraja. Ej, zaman vse nade, saj vrana vrani ne izktju je oči! Pred žrtvenikom onega na, čegar najvišji nauk jc bila ljubezen in bratoljubje. še vedno daruje "daritev ljubezni" Adolf Knol in zanosilo peva ■ med bučanjem orgel j "et pax hominibus bonac voluntatis" ... O ironija! — Ali bi ne bilo Ijoljše, da bi škof Tone naj prvo pri peljal nazaj h Kristusu-kralju svoje podivjane duhovne sobrate, kakor naše uliogo, od njih zbegano in zapeljano ljudstvo!
—	Klerikalni list "Slovenec", ki ponuja svojo umazano gnojnico v Ljubljani slovenskemu narodu, se silno jezi, ker so nekateri listi povedali golo resnico šcr.klavšhim gospodom, da siti in tolsti duhovniki odjedajo kruh produktivnim stanovom. Resnica v oči bode in zato žuga "Slovenec'', da bo "še govoril", če ne bo miru. Doslej "Slovenec" še ničesar povedal, in zato je le želeti, da bi že enkrat začel govoriti, in da bi pojasnil, zakaj duhovniki s svojo knjigoveznico ubijajo obrtnike. < )benem vprašamo šenklavške duhovnike: Kako ste pa pred živeli in s čim ste plačevali fazane, kapune in butiljke, ko se še niste pečali s knjigoveškim lepom. Prebivalstvo Ljubljane sc vedno množi. Vedno več imajo duhovniki opravka, vedno več imajo dohodkov, torej jim ni prav nič treba, da knjigoveške mojstre spravljajo na beraško palico. Nekaj je pa "Slov." v sobotni svoji notici vendar povedal, da dajejo duhovniki ogromne dobičke, ki jih imajo pri svojih mnogoštevilnih podjetjih za dober namen, to je nazaj na kupček (ali pa za svoje debele trebuhe in mejtrese). Iiisaga menda res nima dna.
—	Ponesrečil je v c. in kr. smod-nišnici v Kamniku delavec Jan. Pogačnik. Stroj mu je odtrgal prs» na roki. Pogačnik jc oskrboval dva stroja.
—■ Požar. To noč (od 14. na 15. januarja) je uničil požar posestniku Martinu Pangerčiču na Ponikvi (ozir. predvasi Slinjevka), občina Velika Dolina, hišo in vsa gospodarska jKislopja, rešili so samo živino, obleka pa jim je zgorela. Vnel sc je tudi poleg stoječi vinski hram Martina Bajsa, ter pogorel do tal, vse vino, nad 40 hektolitrov, je izteklo. Škode imata Pangcrčič kakih 3000 iti Bajs nad 2000 kron. Zavarovan ni bil nobeden. Kako jc požar nastal, šc tli znano.
—	Ponesrečila jc Siletna Marija Tavčar iz Selc, ko je šla na studenec po votlo. Padla je v studenec in se zadušila.
—	Nesreča. Pripeljali so v deželno bolnišnico v Ljubljano delavca Jerneja Kamnikarja, kateremu je voz zlomil tovarni ža olje na Zidanem mostu desno roko in nogo.
—	Mlekarstvo. Lani je bilo na Kranjskem ustanovljenih šest novih mlekarn, in sicer v Landolu, v Naklem, v Mošnjah, v Prestratiku, na Skaručni in na Vrhniki.
—	- Nesreča. Dne 17. jan. se je zvrnil voz peska na delavca Ivana I .< za v Bohinjski Beli in mu je pri tem zlomilo desno nogo. Pripeljali so ga do južnega kolodvora v spremstvu z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Preveč delaven!
Lord Derby, znamenit državnik, se jo tekom uenegn svojega govora • spominjal necega trgovca, ki je bil J tako delaven, da ni nikdar, počival j toliko, da bi si nadomestil i/.guho I svoje fizično moči,' Slednjič so bili njegovi živci poginoma izmučeni in uničeni; mož ju umrl radi popolne onerrkt^lost i živcev. Mož je bil dolgi'i bolan, prodno j o umrl. » tact h razmerah jih živi mnogo s t j deželi. Ali mi vemo, k ti ko so pride takim razmeram v okuin. . Tritierjevo, zdravilno, kri* iti ko vino ozdravi pozitivno iu br/.o u-nicon živčni sistem, ker v prvi viti ozdravi prebavne organe, očisti iu pomladi kri iu prisili vsaki del človeškega telesa, da redno deluje. (I. Josip Triuer, izdelovalec tega pripomočka na 799 S. Ashland A., Chicago, III jamči, da se. to zdravilo izdeluje iz naravnega vina in izbranih zelišč. Ta lek je najboljši pripomoček proti 'želodčnim boleznini in je v resnici i zboren kričiš ti lec.
Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Listu v podporo.
Ivan Lebular..........
I van Jakša...........
Ivan iMolok...........
Paul Žalec............
Frank Plazzotta.......
..$0.50 . .SO. 25 . .$0,25 . .SO,2")
Naznanilo.
Povovodja slovenske ali hrvatske narodnosti, ki bi hotel vežbati jH'vski zl»r, dobi primerno eksistenco. Kje, pove upruvništvo "(ilas Svolxxle".
Slovensko — angleški — rečnik
je izšel. Cena 00e, Denarne po-šiljatve t>o money-orderju na V. J. Kut>elka, Box 711 New York, N.Y.
Edina viuarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobrodošli!
Kdor so želi učiti in naučiti angleško brez učitelja
l	naj si nabavi ravnokar izišli
Slovensko—angleški—rečnik.
Knjižica je jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi.
CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po Money-Ordorju ali pa v znamkah na naslov V. J. Kubelka, !\ 0. liox 744
New York V. Y.
I

Trgovec delavec gospodinja otrok . vsi morajo jesti.
Srečni so, ki lahkodelajo iu kojim jod diši. Ako hočeto ohraniti si moč in zdravju, rabite
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To vino je naravni pridelek. Izdeluje so iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec s tem, da ga krepi in vspoBobi zu pre-bavo hrane; toraj včinkuje tudi na čreva, da sezavrši prebavni proces popoloma.
VSA HRANA,
ki se je'prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki je [lodlaga zdravju, lepoti in življunski moči
Trinerjevo zdravilno grenko vino
ozdravi
yse želodčne bolezni,
vse nepravilnosti v {-revah,
• nepravilnosti ua je(rah, •• ....... ......
Vse krvne In kožne bolezni,
vse živčne bolezni, nespečnost.
Ako be počutite slnlni, t oda j pijte Trinerjevo vino. To vas IkkIo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno.
Se dobiva v lekarnah iu dobrih gostilnah.
JOS. TRINER
790 So. Ashland Avo. Chicago, 111.
Trinerjev brinjeveo ozdravi Vse bolezni na jetrnh in Prideluje se iz kranjskega brinja.
i!
Največja ibvnsh hrib.
Izdeluje društvene znake, mh in sistave.
Cena nzliine po. naročilu. h vsako delo se jami i.
Pišiite slovenki po brezplačni cenik,
580 So. Centre Ave. Chicago, 111.
Xarocnjte svojo obleko pri
Charles Tyl-u
priljubljenemu linijskemu krojaču
111 So. Halsted St. na vogalu119th PI.
ki čisti in popravlja tudi žensko in možke obloke, Gospod-Tyl je dobro znan mej Slovenci vslod svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih oen.
NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIM CENAM.
Obrnite se zaupno na nas ^ ^
^ ^
kadar hočete odpreti saloon ali se /meniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše I/.horno pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo.
Kadar nimate čubii priti osebno do nas. pišite ali telefonirajte nam, na kar Ixxlete dobili hitri odgovor, Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Boor) v steklenicah.
Tel. Canal 967
ATLAS BREWING CO. -
& Blue Island Ave.
Izdelujejo so vsa notarska dela Vollniaelit), kupna, dolžna pisma, prošnje puli vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za 2e. znamko za odgovor.
IVilliani Sitter
(larldgb, Ta.
Odprl som pod imenom
"The Eagle Bar" X, S a loon .3»
v katerem točim sveže pivo, najboljša. pristna kalifornska vina in dobro žganje. Na prodej imun tudi najfinejše linijske smoclke. Po-potniki in domačini dobe čedno prenočišče
Mihael Jak so
Roslyn, Wash.
NAZNANILO.
Opozarjam slovensko trgovce— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najt »olji brinjevee! Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo sani plačati prevozne t roške. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca [>ili, naj hc obrne na
John K rac k or-j a 1100 St. Clair Str. CLEVELAND, O.
mož potrebuje za Kainer-
jevo pivo in Bourlmn \Vis-ky piti, finestiuxlke kaditi in se veseliti.
Razpošilja Btaro belo in staro črno vino po 50 centov, ter star grape brandy i>o $2.75 galon.
ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CAL.
iN ZDRAVLJE BOLNIM!
ZAMOllE DATI SAMO
Dr. E. C. Collins, M. I.,
IBorito nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
popolnoma zdrav. Zato »<* Vam »rCrio ztthvnllujem xa Vafck zdravila In utUneiu ilu iffobu hvaleJeu Vam Ukunl prijatelj.
GKOItUL l Hr.KVlK.
SpoJlomnl gospod profesor!
.Faz iikhIhJ pudpbuina Vam »elivnllm m Vn* trmi ln tu Vafci
iifrno z d ratlin Je Vm-tou mili um nnrariu i«>r-cf.j Ameriki »poročam. d.i»te Vliiravl In Min zdravnik. klerl /umore ozdravim v«akeB i t«>|. ■lika. Veliko /.travnikov win noskiiSilla tukaj v llieilll O"''hI". u Ulje-
......... ni ni'",'''I t •< itrni L'rt 11 »Meh zdravniki »u ml rekli. da ml lil
nlC.it kako umre vemltir idrnvflovrk i-katl zdravila lit truilll d»nar, fe mu ul nlP. VI. |>n ml liUK" tako fklt. i.mpak »i- nu- v »tojl veliki talottl lepo Upn»»nll" muH t. ikej l*.lez«il In m |»>»lallzdravilu. po kterih »ein takoj Čutila olajšanje v pljuCIb lil prilh. .1 p.Mlru«if j»wla-nlli zdravilih sem - hvala Uoiei I \ am popoln«""« ozdravela. lak« ditto Culltn zdrava koi poprej. Nadalje sk ziihvallK. i.rediil»lroni •lovi-n»klb Cuoplwir. ktera »o)>rU>bflm v »v..lh llzlili leuu Uvrutm-ifi* idruvnika lit nn» tako » pa gorila na naJhol}-e«ll zdravnika.
K tem kou&im slino — Vam do g »oba hvalniia,
ANA OOIISK.
Rush .St., Pueblo, Colo.
*^'^NazlianuTmVam.^Bio me Val* zdravila prav dol.ro pozdravile Že vdvah due h vrnili velikn U.ljli In k» «'iu porabU fM, .eml.il
lirownOeld, Pa.
Dracl gospod profesor I	. .	, ,
Kur »e lift' II« peha l'lede |wkIhulit nlriivll Vam naznanjam, da
»eni po uživanju MIh |«>pol.....na ozdravil -h| kalija In bodenjit T pr-
»ili In želodcu. Min........ »teklenloo. V klerl Je zdravilo prol H/padanju la». Je rabim In kakor vidim, z dobrim uipehorn. ker »o ml huje tc» prenehali izpadati In »etu prepričan,du zopet zru.stejo.
Spoštovanjem ^	vlNrrNC SrftXAR.
I*. O. llos 11». Moou Kun, ru.
Cenjeni po»p.*1 t
Vam neznanim, da »eni prejel Vu3e pUmo, v kterem me vpnifl ate kako .o kaj počutim, beda) tein |NipulnolUa zdrav In »e prav dobro j*>. futiin. Zato ie Vam srčno zahvalim, ker >te ine udravlll v lako kratkem i'a»n pozdravljam Va» udauo I11 o»tuJam » ■mltovank-m
(irf.ooh SKKKAB, P. O. Uoz (H. Cumberluud, VVyo.
lijeiieii 111	..— — ...........1 -.......
Ozdravi vse bolezni,
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da ne ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, £fjjp
ker se nljeden drupi zdravnik ne more ponašati h tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
kir on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke ln ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronifine). Znto tudi jamči za po-polno ozdravljenje rw*K boJeatnij, kakor: »»olexnUvur^ii/ah. pwib,. ^d^iku,	k'dvio'di
mehurju kakor tudi vseh bolezni v trebušni vollini, bolezni v prlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijnlnl, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht. trganje in bolečine v križu,'hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, nteklu nope in telo, vodcnico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izraldjevanja samega sebe, Šumenje In tok iz ule§, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na irlavi srbenje liSaje, inazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastičnl davobol neredno mesečnoCiSČenje. beli tok, bolezni na maternici itii., kakor tudi vse ostale nefranje in zunanje 'bolezni. I)r. Colllus, M. I., je prvi in jc.lini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajno mož ko in ženske spolno bolezni, kakor tudi "sifilis,«« točno in popolnoma. (Zdravljenje spolnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne baleznl. Ktere ženske trpč na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo nu Dr. E. 0. Collins-OT zdravniški zavod.
Zatong, roju k* i Nlovonei, uti vam pripbro^nmo Miimo in odi no lo wlnviicgu in izkušenega I>i*. E. O. COLLINS, M. T.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poSlite pismo na ta-le naslov:
33R. E. C. COLLINS, TYT. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
J In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili.
— Skrivnostna smrt katoliškega duhovnika. Po listih kroži vest, da se je v duho'vski Kaznilnici v Mitter-bergti na, Gorenjem Avstrijskem zaprti kaplan Ivan Petran utopil. IVtran jc v sncialnodemokratičnih in vsepemskih 1!stili razkril senzacionalne stvari o linškem škofu
Doppelbauru.
kaplana
smrtno sovražil, a se ga tudi bal Vseiiemški listi pravijo naravftost. da se IVtran ni šam usmrtil in zahtevajo, da se začne najstrožja sodna preiskava, češ, da siccr sc bodo cule obsodbe proti t stim, ki so imeli interes na tem, da spravijo Petrana iz živi jena.
Tihotapci v avtomobilu. Francoski carinski uradniki na "belgijski meji so ustavili nekega dne zelo len avtomobl. ki ie pridirjal |k» cesti ter hotel čez mejo. V trenotku pa. ko je avtomobil pritekel do meje, vr.^li so mu uradniki pred prednja kolesa vrečo s peskom, in avtu in > bil se je moral ustaviti. Osebe, ki so sedele na avtomobilu so |x>ska-kale na tla ter zbežale. V avtomobilu so našli' za i .v,om frankov belgijskega t abak a.
—	Koliko je veljalo odkritje A-mertke? \'a to vprašanje je odgovori neki italijanski list po dokumentih, ki se hranijo v mestnem arhivu v Genovi, Kolumb je dobival plače letnih i<*x> lir; oba kapitana. ki sta ga spremljala, sla dobivala po i>oo lir. Moštvo na ladji je dobivalo jm> 12.25 lir mesečne plače. Oprema brodovja je veljala 14.000 lir. Skupni stroški za ekspe-dicijo, nri kateri se je odkrila Amerika. niso presegali ,V» ooo lir, a za tedanje razmere je bila to kolosalna svota.
—	Davek za postopače. Kakor drugod, manjka tudi francoski državni upravi vedno denarja. Niti pridobninski in dohodninski davek nista mogla napraviti ravnotežja. Zato je finančnemu ministru priskočil na pomoč dr. Iluchard, član akademije za medicino v Parizu. Ta učeni profesor je izdelal načrt za nov davek. Njegova izvajanja pravijo, da je vsaka obrt, ki človeka preživlja, davku podvržena. Zato je neitmcvro, zakaj bi tisti, ki delajo iz lenobe obrt, smeli to obrt I »rez davka izvajati. Pri Človeku, ki more živeti brez dela, je vendar sklepati na nekako blagostanje. Poudarja krivico, da morajo ljudje, ki delajo, plačevati od tega še davek, d očim bogatašem, ki nič ne delajo. ni treba nič plačevati. Tej krivici je treba že napraviti konec. In po njegovem razlaganju je lahko dognati, koga zadene novi davek: lenoba sc začenja tam, kjer neha delo.
—	Prihodninski davek v Bcro-linu. Največji davkoplačevalce v llterolinu je izkazal za niiuolo davčno leto j,970.000 mark prihodka, od katerega plača prihotlninskega davka i l8/>oo mark. Za tem pride drugi davkoplačevalec z 2,285.000 markami prihodka, tretji z 2,100.-(XX), Devet davkoplačevalcev ima prihodka od enega do dva milijona, trideset od 500.000 do 1 milijona, 615 od too do 500,000. Nad 3 ti-soče mark prihodkov je imelo 54.-,|fi6 oseb, a iz|>od tri tisoč pa 414.-R39 oseb,
—	kletni otrok vsled g'ladu umrl. V občini 1 Irdlorez blizu Prage je ovadilo^oftižništVO, da je aietni sin godca Schmida umrl na sumljiv način. Sodna komisija jc vsled tega takoj šla na Schmidov dam. Tu se ji je nudil strašen prizot. Zrak v čumnati je bil tako okužen, tla so morali naglo odpreti okno, sicer bi se bili člani komisije onesvestili. In vendar je živelo v čumnati čvetero otrok. Matere niso imeli več, oče pa je vsak dan kje drugje godci, zasluženi denar pa sproti zapil. Otroke je prepustil njih lastni usodi. Otroci so imeli za ležišče gnilo slamo, po kateri so se valjali v lastnem blatu. Starejši so si še včasih na kak način priberačili ali ukradli kaj živeža proti najhujšemu gladu, najmlajši. 2letni deček pa je umrl gladu. Trupclce je bilo podobno okostjnaku, polno ran. ki jih je živemu otroku prizadjal mrčes. Res, krasna slika iz današnje človeške družbe, o kateri trdijo neka-terniki, da jo je sam bog ustvaril??
—	Dr. Luegerjeva meščanska garda. Namestništvo je .sicer dovolilo ustanovitev meščanske garde, > črtalo pa je v pravilih namen garde: "da pri nemirih na najvišje povelje ali na ukaz ohlastnij zopet napravi mir in red." Meščanska gar-la bo smela samo — svetiti pri procesijah,
—	1'kradena dota, \ Všetinu na M dravskem je vzdignila nevesta ondotuega protestantskega župnika v hranilnici svojq doto 14.00^ K. Denar pa ji jc bil še.tisto noč ukraden. Ali Ik) ostala pas t or jeva ljubezen pač šc stanovitna ?
ZAHVALA.
Podpisana sc najuljuducje zah-valnjevn za gostoljubni sprojeui v Datzell in Spring Valley, 111. g, F. Wolhgemuthu in njegovi soprogi g F. Hrvatu in njegovi soprogi bratoma Kiireln in Josipu Picrehu, g. F. Prijatelji in njegovi soprogi, g. •los. denskovčirii in vsem ostalim spremljevalcem. Dan Badovimiz
dernej.Vogrič.
V Podporo
stavkajočim kleaarjem in kamnosekom v Nabrežini, Primorsko: (iteneoe, Ohio: Jolmn ištegel .2oc. •lobii Piv k -0e.
Nabiralna pola scnlr. Pavla Žalca in Ivan Moleka v Caluinetu, Mich.: Pavel Žale, ker je danes na pljčdnl dan lepo vreme 25c. John Molek, ker naši nasprotniki vedno streljajo, pa nič ne zadenejo 25c. Pa jim pustimo to veselje, ko imajo zadosti "purfla" 25c. V proslavo dobremu igralcu na citre 5c. Ker jc |>očila struna na citrah 5c. Ker jc kuharica dobre volje 10c. Ker nimam danes plače, dal sem samo 10c. John Škufca, jaz pa ker imam danes plačo, dam 25c. John Ziinič toe. John Ferderbar 15c. Kgr mi niso hoteli šest mesecev otroka krstit 25c. Nekaj sem na tleh našel, tisto dam 6c. Ker imamo v Calumet 11 dva "gospuda" 25c. Ker pa vse eno je, če je otrok krščen ali pa ne loc. Ker je Majhorjeva dvorana zmiraj zmrzla dam 5c. Ker slovenska godba dobro napreduje toc. Ker hrvatski verski zakoni ne veljajo Slovencem 25c. Ker nisem šel danes k maši loc. Ker moramo Petra in Blaža zmiraj dolgo čakat pri naših shodili 5c. Ker se nečejo punce ravnat j»o pravilih sv. Neže toc. Katere se pa nc omože, se pa jeze loc. Kci nimam sedeža v "gospudovi" cerkvi 5c. Ker nam je nadrti rojak ples zaštapal 10c. "Moja ljubica jc takšna'' 10c. Zi na čelo: Sodrugi pomagajte sodrugom loc. Za pogreb "Nove domovine" 1 ex*. Ker jc general No^i zgubil pred Arturjem dva sina ioc. Ker sen) dobil pri kartah ioc. Ker sem bil prejšnjo noč precej "v rožah" ioc. Ker mi je jeden dobro glaž nalil 5c. Ker sem pri zadnjih vratih noter prišel ioc. Ker mi ne dajo v cerkev 5c. Ker oslovski rod še ni izumrl 5c. Joe \ erščaj 5c. ticorg H ribi j an 25c. Pavel M. Špehar 25c. Ker pravijo, da smo pijanci ioc. John Z ust, zastopnik "Nove domovine" ioc. Nekdo 5c. Peter Ilelonavlovič 15c. Živeli moji nasprotniki ioc. Ker si papežka in hči ni vrat zlomila ko je lukala v gostilno ioc. Živeli darovalci!
Nabiralna pola sodr. Medena: John Rejc 25c; Andrej Zupan 25c; Jak. Auziček'5(jc; Mary Ztman ioc. Frančiška Anžiček ioc. Na svatbi Tomaža Plica in Frančiške Ptic, rojene Kokalj $2.25. Kari Ooetz voti Eisenbhtt je prosil v Jolietu za podporo Bobcnčkovega Francelja, da bi odpotoval v staro domovino. Francelj mu je pa pokazal pekel, po domaČe "šmelco". Ali ker Karel Goetz von Eisenbhtt noče živ v pekel, daruje za štrajkujoče 50c. Zaslužek — sem pomagal obleči suknjo ioc. Ker smo kravje vime jedli 15c. Goetz von Eiscnblut pozabil ioc. Anton Ribnikar 25c. Ker se je zmotil in mi pri Kapljici vina rekel vi ioc. Z.> "preštiringo" socializma ioc. Na svatbi Leopold Cepudra in Josipine Cepuder, rojene Foune S3.72. Ker se pri Sak-serjevih jokajo za carizmom 15c. Ruski car se je . . . ker v Rusiji bombe pokajo ioc.
Danes smo zopet odposlali $17.23. Živeli zavedni delavci.

Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev.)
* * * * *
* * * *
'*[_______
V Avignouu je sedel kot papež Klemen VII., ko je bil v Rimu Pete* Tomacelli 2. novembra 1389. izvoljen za papeža. Izbral si je ime Benedikt IX. Imel je srečo, da jc bil njegov prednik določil, naj se jubi-lejska slavnost'vrši žč 1. .1390. Novi papež je to porabil, da bi prav do vrha napolnil svojo bisago. Papež je po vseh deželah poslal agente in prodajal jubilejske odpustke. Nagrabil jc na ta način mnogo milijonov. Sploh je bil papež Benedikt IX. tako silno lakomen, da sc je za denar vse dobilo. Celo visoka cerkvena dostojanstva j c prodajal za denar.
Dne 16. septembra 1394. jc v Avignouu umrl papež Klemen VII. Njegov nasprotnik Bonifacij IX. jc bil tega silno vesel in jc v proslavo tc smrti priredil svojim pristašem velikansko pojedino. Trenotek jc bil pač ugoden, da bi se bila dosegla poravnava razkola, ali duhovniki so se med sabo tako sovražili, da so bila vsa tozadevna prizadevanja brez uspeha. V Avignouu stanujoči kardinali so izvolili svojega papeža, ki se je imenoval Benedikt XI11. iu je hitro začel svojemu tekmecu Benediktu IX. delati vsakovrstnih težav. Kristjanski svet je bil zopet razdeljen na dve cerkvi •z-dvema -papežema.	- ---------
Vzlic vsem bojem ki jih je imel rimski papež Benedikt IX. nc le z avignonskim papežem, nego tudi z drugimi sovražniki, se mu je vendar posrečilo, uresničiti starodavno željo vseh papežev in uničiti rimsko republiko. Meseca julija 1398. jc papež deloma z zvijačo deloma s silo uničil svobodo rimskega prebivalstva, neodvisnost rimske republike. To leto jg_rimski narod prvič pripoznal popolni dominij rimskga papeža in Benedikt je takoj storil vse, da zagotovi tiranstvo sebi in svojim naslednikom.
In papež je bil pravi tirati. Zlasti je dal rad moriti. Ko jc imel z rodovino Colonna vojno, jc dal na en dan obglaviti 31 jetnikov, nekemu mladeniču pa jc odpustil smrtno kazen s pogojem, da lastnoročno obesi svojega očeta in svojega brata.
Papež Benedikt je umrl 1. 1404. Njegov naslednik je postal Inoccncij VI. ki jc poklical na |)omoč neapolj-skega kralja, da ukroti Rimljane, ki so poskušali obnoviti Svojo neodvisnost iti si izvojevati svobodo. Toda kralju se to ni posrečilo, Rimljani so se spuntali, ko je papežev netjak njihove odposlance umoril; užgali so hiše različnih kardinalov in začeli naskakovati papeževo palačo. Papež jc moral bežati, v Rimu pa je zavladala anarhija, dokler ni neapoljski kralj Rimljanov ugnal in podvrgel.
Inoccncij VI. je umrl že 6. novembra 1406. Njegov naslednik je postal Gregor XII. Za njegove vlade bi se bilo vsled vpliva francoskega kralja skoraj posrečilo, narediti konec razkolu, ali neapoljski kralj je to preprečil in se polastil Rima. "Aut Caesar, aut nihil" je bilo geslo tega |»o cesarski kroni koprnečega vladarja.
Rimski in avignonski papež sta med tem sleparila ves svet. Vsi kristjanski narodi so želeli, da bi bil že konec razkolu, samo papeža nista tega hotela iz naj-scbičiicjših nagibov, da bi namreč polnila svoji bisagi.
Končno so sc celo kardinali obeh teh papežev naveličali te ostudne igre in so razpisali koncil, ki se je sešel 25. marca 1409. v Pizi. S kanoničnega stališča sojeno, je bil ta koncil očiten punt proti papežu. Zato sc jc koncil konstituiral kot vidno cerkev, predstavljajoč kongres vsega kristijanstva, je odstavil rimskega in avignonskega papeža in izvolil 7. julija 1409. Aleksandra V. kot edinega papeža.
Toda razkol s tem ni bil končan. Rimski in avignonski papež sta protestirala proti sklepom koncila v Pizi in nekatere države so se jima pridružile, tako tla jc imel sedaj kristjanski svet namesto dveh kar tri papeže I
Papež Aleksander V. je vladal samo nekaj mesecev. 1'mrl jc nenadoma. Pomagal mu je v večnost zloglasni kardinal Baltazar Cossa, ki je papeža zastrupil, da bi sam zavzel njegovo mesto. Podpirali so ga različni vladarji in ker tudi sam ni štedil z denarjem, je bil tudi izvoljen za papeža meseca maja 1410.
Vsi pošteni ljudje so sc zgražali, da jc Baltazar Cossa kot Ivan XXIII. postal poglavar cerkve. Novi papež se jc v svoji mladosti bavil s pomorskim roparstvom. Živel je vedno skrajno razuzdano in umoril mnogo ljudi, med njimi tudi dva papeža.
Prva tri leta svojega vladanja se je novi papež samo prizadeval, da si utrdi posvetno gospodstvo. Šele }x>tcm se je vdal željam kardinalov ter razpisal splošen koncil, da se doseže edinstvo v cerkvi. Tri papeže rediti jc bilo tedanjim kristijanom preveč. Ivan XXIII. seveda ni mislil resno na, koncil, ali okoliščine so ga prisilile, da je moral svojo obljubo izpolniti.
Neapoljski kralj Ladislav je začel proti papežu vojno it> jc kmalu zavzel Rim. Papež jc moral pred njim bežati. Kralj Ladislav jc v Rimu strahovito divjal. Duhovniki, ki so prišli njegovim vojakom v roke, so bili vsi pomorjeni. Ti vojaki so tudi oplenili cerkve in samostane in onečastili mnogo nun. Nea» polški kralj jc v Rimu res strahovito divjal. Cerkev sv. Petra je spremenil v vojašnico; z altarja sv. apostolov so konji žrli seno, v kapelah pa so se pijani vojaki valjali z vlačugami.
Papež je med tem bežal v Florenco. Tresel se je za svojo krono. Hotel je na vsak način ostati papež in zato je iskal pomoči pri kralju Zigmundu, ki jc zahteval, da se skliče v Kostnice splošen koncil, kateri naj naredi konec razkolu v cerkvi. Papež se je s\lno trudil, naj bi se vršil koncil v kakem italijanskem
mestu, ali kralj se ni hotel vdati. Obenem je kralj Zigmund jiovabil 11a ta koncil tudi ostala dva papeža, Benedikta XIII. in Gregorja XII.
Dne 28. oktobra 1414 je prišel papež Ivan XXIII. v Kostnice. Malo mestece jc bilo prenapolnjeno Prišlo je na koncil 2400 vitezov, 18.000 prelatov," mnogo tisoč laikov in meretrices vagabundae 1500. Item dicitur quod una meretrix lucrata est VIIIC flo-renos. Item, q'uidam civis Constantiensi^ vendidlt uxArem suam Cancellarius Regis pro VC ducat is, pro quihus pecuniis emit domum.
Ni naš namen, popisati dogodke na tem znamenitem koncilu, ki jc naredil konec razkolu v cerkvi. Papež Ivan XXIII. je upal, dit postane proces proti Jami IIusu glavna naloga tega koncila, ali to upanje se jc le deloma izpolnilo. Koncil jc sklenil, da morajo vsi trije papeži odstopiti. Ivan XXI11. pa se ni hotel vdati, nego jc skrivaj pobegnil v Schaffhausen in potem v Freiburg, ali bil jc prijet in pripeljan nazaj v Kostnice. Koncil sc je bil postavil na stališče, da stoji natl papežem in je vsled tega papeža Ivana XX11I. odstavil iu obsodil v ječo. Poročevalec na koncilu je bil kancclar pariške univerze Gerson, ki je naštel v 55 točkah papeževe grehe. Dokazal je, da je imel papež krvosrani.no razmerje s svojo svakinjo, da jc onečastll nad 300 tlim, da jc uganjal podoniijo z mladimi menihi itd. I >a je ta tiger v človeški podobi dal skoro milijon "judi kot "krivoverce" umoriti, to niti v poštev n prišlo.
Papež Ivan XXIII. je h J zaprt v ječi graščini Gotlclien-, kjer jc čakal sodbe plemeniti in neustrašni Jan 11 its. V temni ječi tc graščine sta se srečati preteklost in pri hod 11 j ost Kristusovih naukov; pred-stavitelj preteklosti, srednjeveške kristjanske cerkve je bil podel hudodelec, predstavitelj prihodnjosti je bil — Kolumb reformacije.
Papež Gregor XII. se je za dobro plačilo od]>o-vedal papeški časti in se zadovoljil s tem, da je postal zopet kardinal. Benedikt XIII, pa ni odnehal. Hotel je kot papež umreti, a vsa njegova država jc obsegata le en sam morski gradič in majhen vrt. Ostala sta pri njem dva "kardinala", ki sta jio njegovi smrti smeje izvolila kot papeža necega kanonika, ki pa se jc kmalu naveličal te komedije iti je "odstopil '.
Kostniški koncil je 11. novembra 1417 izvolil Otona Colouno kot papeža Martina V. in vse države so ga pripoznale. Tudi Rim se je podvrgel in papež je listal pravi in popolni suveren tega mesta. Gospodar mesta je bil sedaj Vatikan, republikanski ka-pitol je postal le spomenik nekdanje svobode.
Ko je papež Martin V. zasedel svoj prestol v Vatikanu, tedaj pač tii mislil, da je grmada v Kostnici pač mogla upepeliti telo Jana Htisa, ne pa tudi^njegovih idej in da nastane iz teh idej plamen; ki požge glavne korenine rimske cerkve.
Ko je koncil v Kostnici proglasil Martina V. papežem. pozdravil je to ves kristjanski svet z veliko radostjo. Ali novi papež nikakor ni bil kaj lioljši od odstavljenih papežev Benedikta XIII., Gregorja XII ali Ivana XXIII. Komaj se je bil Martin V. znebil svojih kkmecev, jc že pokazal svojo pravo natoro. llil je lakomen in razuzdan ter gos pod stva željen. Provzročil je novo križarsko vojno proti Ilusitom, a ko je slišal, da je "kristjanska" armada poražena, se je tako raztogotil, da ga je zadela kap.
Gabrijel Gondolmura se je kot papež imenoval Evgen IV. Sodobni kronisti pravijo, da je bil nezakonski otrok papeža Gregorja XII. in neke nune. Priljubljen ni bil nikdar. Kmalu jc knežja rodovina Colonna uprizorila proti njemu veliko zaroto iti papež je le slučajno utekel smrti. Med zarotniki je bil tudi menih Masius, nad katerim se je zdaj papež znosil. Inkvizitorji so dali na strehi ccrkve sv. Petra napraviti oder, na katerem so nesrečnega meniha trpinčili. Popolnoma Kolega so inkvizitorji položili meniha na hrbet in z železjem pričvrstili roke, noge in vrat na oder. Potem se je začelo trpinčenje. Najprej so Ma-siusu s kleščami iztrgali koščke mesa iz života, [>otcni pa v odprte rane vlivali raztopljeni svinec, vrelo olje in gorečo smolo. Ko jc bil Masius na ta način že ves razdrapan in ožgan, so ga privezali na konje, ki so nesrečnega moža strgali na štiri kose. "Sveti oče" pa je skoro celo uro z zadovoljstvom gledal to besti-jalno početje.
Ilijcuska krutost tega "apostola vere ljubezni' je provzročila silne revolucije. Končno jc moral papež bežati iz Rima. Koncil v Baseltt leta 1431. jc sjioznal, da papež Evgen IV. ni vreden, da bi nosil papeško krono. Proglasil jc to, ker se jc ves svet puntal proti temu papežu. Toda Evgen se ni vdal. Poklical je svoje pristaše, ki so se udeležili koncila v Ferraro in si dal od njih potrditi, da je in edini pravi papež. Vse duhovnike, ki so se udeležili koncila v liasltu je Evgen izoličil in preklel. Koncil v Baslu jc na to pooblastil 20 kardinalov, da izvolijo novega papeža. Izvoljen je bil opat samostana Ripail vojvoda Amadej savojski, ki se jc imenoval Feliks V. Kaj jKisebnega rimska cerkcv s tem možem ni pridobila. Ko so prišli odposlanci koncila, da bi novemu papežu naznanili izvolitev, so ga našli popolnoma pijanega.
Zdaj je imela kristjanska cerkev zopet dva papeža. Evgen jc. izvedši, da so nepokorni prelatje proglasili Feliksa V. za papeža takoj izobčil in preklel svojega konkurenta. Proglasil ga je za pijanca in sodomita ter častilca zlatega tčleta,
"Vse njegovo bitje, vsaka žilica njegovega telesa je vredna prekletja; zato ukazujemo vsem vladarjem, da njega i 11 njegove odposlance uničijo. Ta lopov se je dal izvoliti papežem samo zato, da bi mogel laglje uganjati svoje saturnalije. Bodi ta ostudna mrhovina pregnana iz Kristusovega tempelja." — Tako je papež Evgen IV. rohnel proti papežu Feliksu V.
(Dalje prih.)
jugovshodnem Missouri ju,
kjer jo zdravo podnebje, kratka, mila zima, dolgo in ne prevroče poletju, kjer na gorski planeti v črni zemlji dozori najlejwe žito in raste najbolj sočnata trava, kjer živinoreja skor nič ne stane, nese pa velikanske dohodke, kjer raste izborno sadje, sočivje in druga zelenjava, ki se kaj lahko spravi v dutuir, kjer so čisti studenci in |>otoki, l Miga t i gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi.
Mi Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji.
Nikjer na jugu, za padu ali Severn zamorajo vspevati slovenske naselbine boljše kakor tukaj, kjer lahko postane v krotkem čusu marljiv »Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo na ogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku.
CHARLES PETERS,
vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. Al. Knohcl, Algr. :n',"> Dearborn St., .......'J 1 7 Chicago, 111.
assuaxs:
i Vsa
Obleke, površniki, zimske suknje.
Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke za delavnik iu praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod.
Naše cene oblekam ko: 85.00-$ 22.00 " zim. suknjam §4.00- $23.00
Naša zaloga jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse jo izdelano jx) najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleke za dečke in otroke. Najstarejša linijska tvrdka.
Telefon —Canal 1198
O"
Dr. M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave. Telefon Canal 476
<e>
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

SLIKA PRHDOCUJH
uro za gospode
z zlatom prevlečeno (koIU filled).
Pokrovi so jauičeui za 20 let. Ko-lesovje i mu 15 kantonov in je najboljšega sistema "Springfield III. Movement" 10 Bize, Vslud znižane ceno stane sedaj lo
814.50
Ako želite dobro in trpežno uro po nizki ceni. si jo lahko naročite sedaj.
Kolesovju se jamči za tri lota.
Jacob Stonich
81» E. Madison St. Chicago, 111.
t *emu pustiš <>d nevednih zolio-zdravnikov i zdi rati svoje, mogoče še jKipolnoma zdrtwre sobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAM) AVE. C H K1 A(i0, ILL.
Telefon Morgan 433.
. .	. m*L
-	. - .... S - -
' -..i*.