m INTERNA IZDAJA št. 2 februar 1996 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Dragica Mekiš. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje St. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17.7. 1995, Šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. PORTOROŽ Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta... France Prešeren Vsako leto se Slovencem dogodi 8. februar - kulturni praznik. Največkrat je to tudi edini dan v letu, ko od vsepovsod grmi nekaj o kulturi - seveda predvsem o naši, zveličavni vseslovenski kulturi. Le redkokdaj pa se spomnimo, daje kultura del našega vsakdanjega življenja. Tu seveda ni mišljena tista kultura, ki jo ustvarjajo kulturniki v gledališčih, kulturnih domovih, operi in na plesnih odrih. Ta je za večino odmaknjena, preveč vzvišena in zato največkrat nerazumljena. Vse premalokrat se zavedamo, da je kultura tudi vljuden pozdrav, zahvala sodelavcu, če nam kaj postori ali prinese, pa čeravno je to njegova službena dolžnost. Kultura je tudi vsa naša dnevna komunikacija, ko s svojimi besedami kažemo spoštovanje (ali pogosto nespoštovanje) do sodelavcev in njihovega, marsikdaj drugačnega, razmišljanja. Kultura je vse to in še veliko drobnih trenutkov, ki se nam dnevno dogajajo. Morda pa prav zato tako vztrajno pozabljamo, da je kultura del nas samih, da jo sami ustvarjamo in oblikujemo in smo sami z njo bolj ali manj zadovoljni ali nezadovoljni. Urednica DELNIČARSTVO i------------------------------- DROGA Portorož je postala delniška družba Po pridobitvi tako imenovanega drugega soglasja Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo v novembru preteklega leta, je bila vložena prijava za vpis DROGE kot deliške družbe v sodni register. DROGA Portorož je bila 31.1.1996 vpisana kot delniška družba v sodni register okrožnega sodišča v Kopru. Novo polno ime družbe se glasi: DROGA PORTOROŽ, Živilska in-dustirja d.d. Skrajšano ime družbe pa se glasi: DROGA d.d. V procesu lastninskega preoblikovanja DROGE je bil del družbenega kapitala (20%) prenesen na Sklad RS za razvoj. 4. decembra 1995 pa je omenjeni sklad na javni dražbi, v skladu z zakonodajo, odprodal svoj delež pooblaščenim družbam za upravljanje. Tkko smo v DROGI pridobili 4 nove lastnike: Probanko - DZU d.d., Krekovo PDU d.o.o., Triglav DZU d.o.o. in Nacionalno finančno družbo za upravljanje investicijskih skladov. Tako so poleg štirih DZU lastniki Droge še vedno delničarji iz javne prodaje in interne razdelitve, Slovenski odškodninski sklad, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter E.D. & F MAN COFFEE. DROGA ima kot delniška družba sedaj 3 nove organe upravljanja: upravo, nadzorni svet in skupščino (delničarjev). Uprava je organ delniške družbe, ki vodi delniško družbo. Lahko je individualni ali kolegijski organ, ki predstavlja in zastopa družbo, t.j. DROGO. Imenujejo nadzorni svet. Upra- va je delničarjem odgovorna za uspešno poslovanje podjetja. Nadzorni svet zastopa interese la-stnikov-delničaijev. Člane nadzornega sveta izvoli skupščina. Pristojnosti nadzornega sveta so predvsem v tem, da nadzoruje vodenje poslov družbe. Nadzorni svet lahko pregleduje knjige in dokumentacijo družbe, blagajno družbe, zaloge... Skrbi, da poslovanje teče po zakonih in v skladu z odločitvami skupščine delničarjev. Skupščina delničarjev je upravni organ družbe, ki ga sestavljajo vsi la-stniki-delničaiji. Skupščina je pristojna za odločanje o statutu družbe, pregleduje letna poročila in se odloča o delitvi letnega dobička, odloča o statusnih spremembah ter imenuje in odpokliče člane nadzornega sveta. Skupščina ne more odločati o vodenju poslov, za to je pristojna uprava, razen če le-ta posebej ne prosi skupščine za mnenje. Na osnovi odločitev skupščine uprava podjetja pripravlja in izvršuje sprejete sklepe. Celotne pristojnosti skupščine delničarjev so določene v statutu. Tbrej - skupščina delničarjev imenuje oziroma izvoli člane nadzornega sveta, nadzorni svet pa imenuje upravo. Do sklica prve skupščine delničarjev sta tako dva začasna organa prevzela upravljanje delniške družbe DROGA d.d.. Začasna organa sta bila že imenovana na 5. seji Skupščine DROGE d.o.o. in sicer so bili v začasni nadzorni svet imenovani: dr. Bogomir Kovač, Branko Remic, Nataša Bernik, Robert Swinchatt, Marija Ttol in Ivan Petrič. V začasno upravo družbe pa sta bila imenovana Matjaž Čačovič kot predsednik uprave in Ivan Majcen kot član uprave. Za sklic prve skupščine delničarjev je že določen datum - 27. marec 1996 ob 11. uri v Avditoriju Portorož. Sklic skupščine bo objavljen v Uradnem listu dne 23. 2. 1996 ter v časopisu Delo dne 24. 2.1996. V najavi bodo objavljeni dnevni red ter predlogi sklepov, o katerih se bo glasovalo. V pripravi je že tudi nova številka Delničarja, v katerem bodo predstavljene še nekatere dodatne informacije v zvezi s prvo skupščino delničarjev. Lilijana PEČAR - IVANEK DOGODKI JUBILANTI V FEBRUARJU PRAZNUJEJO 10-letni delovni jubilej: ČERMELJ VIVUANA iz PC ZLATO POLJE ALTIN KARMEN iz PC ZAČIMBA 20-letni delovni jubilej: ŽIBRAT ZDRAVKA iz PC GOSAD GRU NADA iz SKUPNIH SLUŽB CERKVENIK IRENA iz FINANC 30-letni delovni jubilej: DESSARDO GIOVANI iz PC SOLINE MAHNE PETER iz SKUPNIH SLUŽB ČESTITAMO SODELAVCEM OB OKROGLI ŠTEVILKI DELOVNE DOBE! Višina jubilejnih nagrad za JANUAR (izplačila v FEBRUARJU 1996): - za 10 let delovne dobe 34.605,00 SIT - za 20 let delovne dobe 51.907,50 SIT - za 30 let delovne dobe 69.210,00 SIT KADROVSKA SLUŽBA PREDSTAVLJAMO VAM POTROŠNIKI NAM ZAUPAJO IN TO ZAUPANJE JE VREDNO OHRANITI Pred kratkim je njegovo življanje dobilo nov smisel, zadovoljstvo in odgovornost. Njemu, MATEJU JOVOR-NIKU, in družici Mojci se je rodila hčerkica KARIN. MATEJ JAVORNIK je prvi pospeševalec prodaje v zgodovini DROGE in prvi pospeševalec na terenu, kije to delo zamenjal za delo trgovskega potnika. Zahtevno ljubljansko tržišče si delita s kolegom JANIJEM, ki smo ga predstavili v prejšnji številki NAŠEGA GLASU. Matej tako prodaja veletrgovinam, blagovnemu centru EMONA, EMONA MERKURJU. To so grosisti, ki oskrbujejo verigo maloprodajnih trgovin po celi Sloveniji; Matej pa z živilskimi izdelki DROGE oskrbuje še Vrhničane. NG: Matej, kaj je “tržno” novega na Vrhniki? MATEJ JAVORNIK: Res je nekaj novega. Na Vrhniki se zelo hitro in uspešno razvija zasebno podjetje OREL d.o.o., ki trguje na debelo in drobno, torej za trgovine in posameznike. Matej Javornik je mlad očka, študira ekonomijo, in če ga kje iščete, ga boste prepoznali po lepih očeh mandljeve barve, po frizuri “na krtačko” in po uglajenosti. MATEJ JAVORNIK: Res po letu 1990 nastajajo zasebna podjetja in trgovinev kot odraz razcveta podjetništva. Žal mnogokrat govorimo o kvantiteti, ne pa o kvaliteti. Veliko podjetnikov nima ustreznega znanja in izkušenj, saj se podjetništva v tujini učijo mnogo let. Danes se položaj kristalizira in obdržala se bodo le najuspešnejša podjetja. MATEJ JAVORNIK: Malopradajev Ljubljani ne širimo, ker s tem ožimo prostor grosistom. Trgovec ima posebno ponudbo najrazličnejšega blaga na pretek, zahteve naših grosistov so jasne, kupna moč v Ljubljani velika, kupec zahteven - skratka, BITI MORAMO STALNO PRISOTNI. NG: Kako to zmorete? MATEJ JAVORNIK: To je poslovni proces z več delci ima več komponent, ni samo trgovski potnik, veliko vlogo imajo dostava, kvaliteta -največjo pa medčloveški odnosi. Slednje lahko podčrtam kot PRVO NAČELO! NG: Mlad človek pride in prodaja tudi precej starejšemu trgovskemu mačku...včasih je težko? MATEJ JAVORNIK: “Kupite karton čaja?” Ne, to ni trgovanje. Mogoče je kdaj bilo, a danes je preživeto. Trgovski potnik se mora vživljati v človekovo miselnost... NG: in govoriti, govoriti... MATEJ JAVORNIK: Nasprotno! Znati mora poslušati! Res je nekoč trgovec moral veliko govoriti, danes pa mora predvsem znati poslušati... zvedeti moraš, kaj kupec želi, kaj odklanja, kaj že ima v zalogi. NG: Katerim metodam je po vašem mnenju že odzvonilo? MATEJ JAVORNIK: Direktni metodi - to je ko potnik reče: Imam akcijo, vzemi! NG: Kako pa se mora potnik obnašati? MATEJ JAVORNIK: Kupcu moraš obzirno, previdno ponuditi izdelek, predlagati, da ga v družinskem okolju poskusijo... kasneje se oglasiti, povprašati itd. NG: Matej, povejte še besedico ali dve o delu pospeševalca, to je gotovo drugačno delo kot je vaše sedanje delo trgovskega potnika? MATEJ JAVORNIK: Bil sem terenski pospeševalec, prvi v DROGI. Veliko sta mi pomagala kolega Dragan (nadaljevanje na strani 4) NG: Ima DROGA zaradi te kristalizacije kakšne težave? MATEJ JAVORNIK: Tfežave so, pri velikih in malih, največje so januarja. PORABA JE MANJŠA-TERJAT-VE VEČJE, terjamo dolgove iz decembra, februarja pa zopet steče vse po starem. NG: Mali trg? Maloprodaja? NG: Po letu 1990 je trgovina v Sloveniji doživela nesluten razcvet. So Slovenci ta pravi trgovci? predstavljamo vam (nadaljevanje s strani 3) in Vinko. Obiskoval sem trgovine z osnovno nalogo POSPEŠITI, torej predstavljati nove in stare izdelke firme. Najtežje je prebroditi prvo prepreko. Ko poslovodje začnejo naročati manjkajoče proizvode, je uspeh lastnega dela že opazen. NG: Pospeševalec odpira vrata, zeleno luč, trgovskim potnikom? MATEJ JAVORNIK: Ne, ne gre za to. Gre za zapolnitev PRAZNINE, ki nastaja med grosističnim skladiščem in maloprodajo ter za predstavitev in ugled podjetja. NG: Kdaj in zakaj se odločate za degustacije? Saj sodijo v sklop vašega dela? MATEJ JAVORNIK: Gre za animacijo potrošnika tudi s pomočjo degustacije. Degustacija pa mora imeti CILJ: prezentirati in prodajati! NG: Ljubljana? Promet in druge ovire velemesta? Vas kdaj dlje pogrešajo, kličejo, če se dlje časa ne pojavite? MATEJ JAVORNIK: Naše delo je organizirano, tedensko smo dogovorjeni. Včasih nas pokličejo pred prazniki ali na plačilne dneve. Polica je pač polica, naše delo je, da ni nikoli prazna. Delo v Ljubljani ni lahko. NG: Tudi vi menite, daje konkurenca najmočnejša v Ljubljani? MATEJ JAVORNIK: Vedeti moramo, da vsako podjetje najprej ponudi blago v Ljubljani, pridobiti na primer MAXIMARKET je že posel... NG: Zadnja leta so se pogoji dela trgovskih potnikov vendarle tudi posodobili? MATEJ JAVORNIK: Res je. Precejšnjega pomena je naša mobilnost, telefon v avtomobilu, lahko pokličeš, se najaviš, se opravičiš... NG: Slišali smo že, da je vaš delovni čas precej nedoločen. MATEJ JAVORNIK: Velja le to, da delovnika ni. Veš, kdaj greš, in ne veš, kdaj se vrneš, kot je že dejal eden od mojih kolegov. NG: To je dejal Marjan Grižon, vaš starejši kolega. Vi, Matej, Jani in Vito - imate delovne kolege z dolgoletnimi izkušnjami. Vam jih posredujejo ali ne veljajo več... MATEJ JAVORNIK: ZNANJE BO VEDNO BOU NA PRVEM MESTU. Izkušnje starejših kolegov so vedno dobrodošle in vesel sem , ko mi kolega g. Plahutnik ali g. Faganel posredujeta svoje znanje.. Vendar pa gre čas svojo pot, mladi uporabljamo svoje metode in upam, da kdaj povemo tudi kakšno modro misel. NG: Kaj pa nove oblike permanentnega izobraževanja? MATEJ JAVORNIK: Pri svojem delu se “vrtimo” od skladišč do direktorjev komerciale. Dobro je videti, poznati ves poslovni proces, tudi ANUGO bi bilo koristno spoznati, obiskati, saj so tam predvsem novi proizvodi. NG: Interno, v DROGI ste trgovski potniki imeli... MATEJ JAVORNIK: Dva zelo zanimiva seminarja, predavanja z eno večjo pomanjkljivostjo - zadeva ni bila prilagojena našemu okolju, predvsem Sloveniji. Slovenija pač ni Amerika. . NG: Pred kratkim so mi očitali, da od vas, trgovskih potnikov ne smem “kupovati” vsega, kar mi prodajate. MATEJ JAVORNIK: Za kaj gre? NG: Da se nekateri potniki trudijo prodati kavo, ker največ “nese”, za druge izdelke pa tako tako... MATEJ JAVORNIK: To name ne more leteti. Svojemu kupcu EMONA - blagovni center sploh ne prodajam kave, pa tudi v nekaterih drugih večjih centrih prodajam le pet izdelkov. NG: Kako, prosim? Ne prodajate Barcaffeja? MATEJ JAVORNIK: Pač, tako je. Imajo svojo kavo in pospešujejo njeno prodajo. Zaradi tega moram bolj temeljito prodajati ostale proizvode in tako nadomestiti primanjkljaj. NG: Matej Javornik, vi pijete kavo? MATEJ JAVORNIK: Samo za degustacijo. Če kje zagledam kakšno novo znamko kave, poskusim, sicer ne. NG: Iz DROGE , pa ne pije kavice, kaj vam rečejo na to vaši kupci? MATEJ JAVORNIK: Stranke že vedo, da pijem čaj, in pravijo...kot direktor DROGE, tudi on ne pije kave. NG: Boste kakšno rekli o desortira-nosti? Da ne boste izjema? MATEJ JAVORNIK: Desortiranost je problem vsakega proizvodnega podjetja - to pa kupca nič ne zanima - če hočeš uspeh, MORA BITI KROG SKLENJEN. Četudi so objektivne težave, se moramo truditi, da je tega čimmanj. Trgovski potniki smo mesečno kontrolirani, koliko prodamo. Torej, zmanjšati desortiranost mora biti naš cilj. NG: Dobili ste nove izdelke, THOMY majonezo... reklame. MATEJ JAVORNIK: Smola pa taka, (nadaljevanje na strani 5) PREDSTAVLJAMO VAM DOGODKI (nadaljevanje s strani 4) prva naročila sem začel sklepati šele okoli 20.1.96, saj so predhodno naši tekmeci že pridno delali in nam priprli vrata. Mislim, da je bilo tudi oglaševanje napačno zastavljeno. Oglaševalo se je, ko še sploh nismo smeli prodajati, sedaj, ko blago je, pa se ne reklamira. Ob tem smo doživeli resnično nelojalno konkurenco, celo izjave so širili, da THO-MYja ne bo več, da ne bo istega okusa, ... v decembru so vsi, čisto vsi poslovodje dobili majonezo HELMAN'S v dar... NG: Smo premalo prodorni? MATEJ JAVORNIK: Včasih že, posebej pri nekaterih izdelkih. Pri proizvodih (npr. Čokoparty, ledeni čaj in palačinke), ki niso tako medijsko poznani, imamo večje težave pri prodaji. NG: Nekje se torej zatakne. MATEJ JAVORNIK: Mi, potniki smo z novimi izdelki prepozno seznanjeni. Morda bi bilo smotrno nas vključiti že v faze priprave izdelka, saj lahko posredujemo neposredne informacije s trga. Na primer, ko smo začeli proizvajati praškasti ledeni čaj, smo že vedeli, da bodo drugi delali ledeni čaj v pločevinkah. Vsega se res ne da napovedati, a nekatere stvari bi že morali predvideti. NG: Za THOMY je vendarle poskrbljeno. Novi sodelavec v Ljubljani za NESTLE program je že zaposlen. MATEJ JAVORNIK: Moje mnenje je, da ztuspešno koordinacijo lahko uspešno prodajamo tako THO-MYjev program, kot še kakšnih drugih trideset izdelkov. Pri THOMYju nam olajšuje prodajo tudi dejstvo, da je blagovna znamka prisotna na slovenskem trgu že trideset let. NG: Zelo mi je všeč vaša argumentirana kritičnost. Upam, da bo sprejeta dobronamerno, kot jo posre- dujete. Povejte, morebiti za zaključek, ste pričakovali kakšno vprašanje, ki vam ga nisem zastavila? MATEJ JAVORNIK: Prvo pravilo -sodelovanje, medsebojni odnosi, človeški odnosi, timsko delo, kaj hitro ugotovimo, da velja resnica: urejena zveza skladišče/potnik/komerciala zagotavlja ZADOVOLJNEGA POTROŠNIKA! NG: Vas potnike kaj posebnega moti? MATEJ JAVORNIK: Slišijo se očitki na naš račun, kadar so rezultati slabši, kaj vse se je spremenilo po letu 1991, pa se pozabi - nekateri se premalo zavedajo vloge in pomena trgovskih potnikov. NG: O NAŠEM GLASU pa menite? MATEJ JAVORNIK: Zelo sem vesel, da izhaja glasilo, kakršnega lahko s ponosom pokažem znancem, informacije v njem so zelo pomembne za osveščaje in boljše delo. Delavci moramo poznati svoje delovno okolje. Mi, dislocirani, pa verjetno še posebno radi dobimo NAŠ GLAS. NG: Matej, v tem letu boste doštudirali, drugo leto vas bo vaša hčerkica - letos dojenček - bolj pogrešala, če ne boste ob njej... MATEJ JAVORNIK: Za marsikaj zmanjkuje časa, zato ga je pač treba bolj premišljeno porabiti. Tak je tempo življenja. Res pa ves prosti čas, čeprav ga ni veliko, posvetim svoji Karin in študiju. NG: Zelo zanimivo seje bilo pogo-vorjati z vami. Želim vam mnogo uspeha in zadovoljstva, in če smem predlagati - napišite kdaj kakšno sporočilo tudi za NAŠ GLAS. MATEJ JAVORNIK: No, bom pa napisal. Lepa hvala. Dragica MEKIŠ PRIŠLI - ODŠLI od 1. 01.1996 do 31. 01.1996 PRIŠLI: RIJAVEC Vojko - pospeševalec prodaje II-SKUPNE SLUŽBE - delovno razmerje za nedoločen čas, LAKOVIČ Darko - direktor prodaje posebnih programov SKUPNE SLUŽBE - delovno razmerje za nedoločen čas, ROMIČ Mihajlo - komercialist I -SKUPNE SLUŽBE - delovno razmeije za določen čas, POGAČNIK Branka - pripravnica, dipl. ekonomist - SKUPNE SLUŽBE - delovno razmerje za določen čas, RADOVAC Karmen - saldakontist - FINANCE - delovno razmerje za določen čas, JUGOVAC Klemen - pripravnik, elektrotehnik - PC SOLINE - delovno razmerje za določen čas, BOŠTJANČIČ Bojana - pripravnica, upravni tehnik - PC ZLATO POLJE- delovno razmerje za določen čas, CAFUTA Roket - proizvodni delavec III -PC ZAČIMBA - delovno razmerje za določen čas ODŠLI: ŠČULUA Anica proizvod, del. III PC ARGO samovoljno NOVAK Janko odkupovalec II PC ZL. POUE sporaz. prenehanje CEPAK Tomaž pripravnik PC ARGO del. razm. za dol. čas 31.01.1996 je bilo v DROGI zaposlenih 694 delavcev, od tega 332 moških in 362 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 628, v delovnem razmerju za določen čas pa 66 delavcev, od tega 8 pripravnikov. V DROGI HRVATSKA je bilo v januarju zaposlenih 18 delavcev. KADROVSKA SLUŽBA CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSTOPEK PRIDOBITVE Bureau Veritas Quality International (BVQI) s sedežem v Londonu je organizacija znotraj sistema BUREAU VERITAS, specializirana za izvajanje presoj sistemov zagotavljanja kakovosti in za izdajo certifikatov o ustreznosti z zahtevami standardov serije ISO 9000. BVQI uporabfja mrežo 550 predstavništev matičnega podjetja Bureau Veritas v 132 državah sveta in je doslej izdal 5500 certifikatov v 46 državah. Na našo prošnjo nam bo BVQI poslal vprašalnik o naši organizaciji. Vsi podatki bodo obravnavani strogo zaupno. Na podlagi pridobljenih informacij nas bo BVQI obvestil o cenah certifikacijske presoje in nadaljnjih kontrolnih presojah. Na našo željo BVQI izvede predpresojo, da ugotovi glavne pomanjkljivosti uvedenega sistema zagotavljanja kakovosti in pripravljenost naročnika na izvedbo certifikacijske presoje. Približno štiri tedne pred dogovorjeno presojo je potrebno predložiti v pregled Poslovnik kakovosti oziroma ustrezno sistemsko dokumentacijo. To je potrebno, da se ugotovi, ali naš sistem zagotavljanja kakovosti v celoti izpolnjuje zahteve ISO 9000. Potem prejmemo poročilo, na podlagi katerega moramo odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti. Med certifikacijsko presojo temeljito preučijo naš sistem zagotavljanja kakovosti. Vse neustreznosti zabeležijo, nakar se dogovorimo o korektivnih ukrepih. Ko uspešno opravimo certifikacijsko presojo, nam BVQI izda Certifikat, ki velja 3 leta, če med tem ves čas uspešno vzdržujemo sistem zagotavljanja kakovosti. Vsakih šest mesecev opravi BVQI pri nas kontrolno presojo, ki pokaže, ali še vedno izpolnjujemo zahteve standarda ISO 9000. Po preteku triletnega certifikacijskega obdobja se opravi ponovna presoja, ki je ponavadi dosti krajša od certifikacijske. Mag. Zoran Lekič nam je na izobraževalni delavnici v decembru 1995 predstavil potek certifikacijske presoje pri BVQI. Damjana POBERAJ [DjfsOfta PORTOROŽ Prvi stik Predpresoja popravki, dopolnitve Poročilo o pregledu BVQI certifikat Poročila o neustreznostih Uradna prijava Ocenitev stroškov Ponudba/Pogodba Izvedba korektivnih ukrepov Odobritev Pregled Poslovnika kakovosti Nezadovoljiv Zadovoljiv Brez neustreznosti Certifikacijska presoja Neustreznosti NOVI OB NESTLE V DROGI PO DARKO LAKOVIČ: "Sprejet sem v ekipo, in to v zelo dobro ekipo!" Med novimi sodelavci v ljubljanski enoti trženja je tudi g. Lakovič. V pogovoru je predstavil sebe, svoja razmišljanja o delu in, na kratko, firmo Nestle, ki je povezana z deli in nalogami, ki jih g. Lakovič opravlja v DROGI. NAŠ GLAS: Ali se lahko predstavite sodelavcem? G. LAKOVIČ: “Ime mi je Darko, pišem pa se Lakovič. V meni se pretaka kraško-tolminska kri, saj je oče doma v Doberdobu, mati pa v Tolminu. Rodil sem se v Ljubljani, 15.avgusta 1951, kjer sem po končani gimnaziji in študiju ekonomije diplomiral leta 1975 na Ekonomski fakulteti. Pripravniško delo sem opravil v podjetju Yugotekstil-impex, leto in pol sem opravljal naloge referenta za raziskavo tržišča v Tedu, nato pa devet letv služboval v Živilskem kombinatu Žito kot vodja prodaje, direktor sektorja prodaje in kot direktor tozda Maloprodaja. Zadnjih devet let sem bil zaposlen v avtomobilski dejavnosti kot direktor tozda Zastava v okviru Zastava-avto Ljubljana, po reorganizaciji pa kot direktor podjetja Avtoline Ljubljana. Želja po spremembi, tako dela kot tudi delovnega okolja, poznavanje problematike trženja prehrambenih proizvodov in tudi splet naključij so botrovali moji odločitvi, da se vam priključim v DROGI. Velika uspešnost DROGE na tržišču pa je mojo odločitev samo olajšala.” NAŠ GLAS: Ste bili že pred prihodom v DROGO seznanjeni z deli in nalogami, ki naj bi jih tu opravljali? Ste si zastavili idejni program dela? G. LAKOVIČ: “Z deli in nalogami, ki me čakajo v DROGI, sem bil dodobra seznanjen in zato tudi vem, kaj se od mene pričakuje. Upam, da bom vsem tem zahtevam IH j eB& ki ! ■ \ G. Darko Lakovič kos in da bodo rezultati dela na koncu tudi potrdili pravilnost ene od dolgoročnih strateških usmeritev DROGE v povezovanje oz. tesnejše sodelovanje z eno od multinacionalk v prehrambeni industriji. Tudi sam operativni program mojega dela počasi dobiva dokončne obrise, toda o tem bi vseeno raje spregovoril kdaj kasneje, ko bo le-ta dobil svojo končno podobo in ko ne bo dopuščal več nobenega eksperimentiranja in volonterizma.” NAŠ GLAS: Ste imeli kaj treme pred prihodom v DROGO? Zakaj? G. LAKOVIČ: “Tremo? Zakaj neki? Vsi skupaj se moramo pač obnašati kot profesionalci. Tako kot npr. v ekipnem športu. V ekipo si pač sprejet s konkretnimi zadolžitvami in od tebe se pričakuje določene rezultate. Če jih ni, je morda možna še kakšna rošada, nato pa pristaneš na transfer listi. Razlika je le ena; v športni ekipi obstaja tudi rezervna klop, tuje pa eno- stavno ne more biti. Torej,-na vse skupaj gledam zelo preprosto; sprejet sem v ekipo, in to zelo dobro ekipo, naloge so mi znane, samo od mene in delovnih rezultatov je odvisno, ali bom mesto v ekipi zadržal, ali pa se bo vodstvo ekipe oz. trener (v tem primeru direktor) odrekel mojim storitvam. NAŠ GLAS: "Prepričani smo, da bi bralci glasila radi izvedeli kaj več o DROGINI odločitvi za trženje in proizvodnji izdelkov firme NESTLE oz. njenih blagovnih znamk THOMY in MAGGI. Kdaj, kako in zakaj je bila v DROGI sprejeta omenjena odločitev?” G. LAKOVIČ: "Odločitev o povezovanju DROGE z eno od prehrambenih multinacionalk je zapisana v osnutku strateškega plana DROGE kot strateška usmeritev oz. ena od strateških usmeritev. Mislim, daje prav tako. Osebno menim, da je prihodnost DROGINE proizvodnje v povezovanju, tako tehnološko-proizvodnem in marketinškem kot tudi v sami delitvi dela, saj bo bodoči enotni evropski trg, v katerega počasi, a vztrajno vstopamo, veliko zahtevnejši in bolj krut, kot je to naše majhno slovensko tržišče. Prav je, da se na zahtevnost in krutost tega trga že sedaj pripravljamo in to tudi z raznimi oblikami povezovanja oz. sodelovanja.” NAŠ GLAS: Ali nam lahko na kratko predstavite firmo Nestle? G. LAKOVIČ: “ Zelo na kratko: (nadaljevanje na strani 8) NOVI OBRAZI 7W0MY4 NOV/ 50DELAVC/- (nadaljevanje s strani 7) Nestle je multinacionalka živilske industrije, katere začetki segajo v leto 1867, ko se je v Švici pričela proizvodnja pripravljene otroške hrane, v proizvodnji kateri je podjetje še danes vodilno v svetu. Na vseh kontinentih v več kot 60 državah zaposluje Nestle preko 200.000 sodelavcev, ki ustvarijo letni promet v višini približno 50 milijard švicarskih frankov (cca 60 milijard DEM). Koncern združuje mrežo z več kot 400 tovarnami, v katerih se predelujejo surovine: mleko, kava, kakao, žitarice, meso, zelenjava in sadje v znane blagovne znamke. Nestle je zelo decentralizirano podjetje, ki sicer ohranja enotna splošna načela in smernice. Sama podjetja (tovarne), ki jih najdemo po celem svetu, pa ohranjajo svojo identiteto in lahko samostojno delujejo na posameznih tržiščih.” NAŠ GLAS: Katere proizvode v okviru dveh blagovnih znamk bomo samo tržili, katere pa tudi proizvajali? Kje in kdaj bomo pričeli s proizvodnjo? Ali so proizvodi, kijih bomo tržili, prilagojeni okusu domačega potrošnika? G. LAKOVIČ: “ V tem trenutku lahko z gotovostjo trdimo, da bomo proivajali ketchup pod blagovno znamko THOMY in ga bomo tržili tako v Sloveniji kot izven naših meja. Za ostale proizvode obeh blagovnih znamk pa taka možnost sicer obstoji, dokončne odločitve pa še ni in je tudi še ne more biti. Izračun rentabilnosti neke proizvodnje bo pač tisti, ki bo opredeljeval odločitve. Sama rentabilnost pa je odvisna od vrste faktorjev, ki so opredeljeni z normativi, ki veljajo na svetovnem trgu, v katerega počasi vstopamo. Zatorej je kaj več o sami proizvodnji in asortiman-ski širini le-te danes še nekoliko preuranjeno govoriti. Proizvodi, ki jih že tržimo in jih še bomo tržili pod blagovno znamko THOMY in MAGGI, so našim potrošnikom v glavnem že poznani. Prav zato smo od proizvajalca zahtevali isti okus proizvodov, kot ga pri nas že poznamo. Vsekakor pa bo potrebno izvajanje dogovorjenega stalno spremljati in po potrebi tudi dodatno prilagajati zahtevam tržišča. NAŠ GLAS: Ali obstaja možnost konkurence med proizvodi DROGE (npr. ketchup) in proizvodi THOMY oz. MAGGI? G. LAKOVIČ: "Zakaj je takoj pri- \ šotna bojazen konkurenčnosti in strah pred konkurenco? Sploh pa v tem primeru?! Proizvajali in tržili bomo eno in drugo, zato bi jaz osebno v tem primeru raje govoril o dodatni ponudbi oz. o dveh komplementarnih proizvodih. Na policah v maloprodaji naj bo več prostora za ketchup ARGO in THOMY in manj za TOMATINO in ostale, pa bo vse v redu.” NAŠ GLAS: Vemo, daje omenjene proizvode proizvajala oz. tržila Kolinska. Kakšen je odnos DROGA- (nadaljevanje na strani 9) NOVI OBRAZI (nadaljevanje s strani 9) KOLINSKA v zvezi s tem? G. LAKOVIČ: "Kolinska se je pač morala odločiti za eno od dveh multinacionalk, s katerima je do sedaj sodelovala. Blagovna znamka KNORR je opredelila razvoj Kolinske v prihodnje, zato je bil pač Ne-stlejev Thomy v trženje in možno kasnejšo proizvodnjo ponujen DROGI. Z aprilom se THOMY-ju pridružuje še MAGGI. Resnega sodelovanja z več partnerji oz. multinacionalkami iste dejavnosti ne more biti in rezultat vsega je pač tak kot je. Prepričan sem, da se je bilo o tem najteže odločiti prav Kolinski. O samih odnosih s Kolinsko pa tole: kot vem, so bili zelo dobri, so zelo dobri in taki naj tudi ostanejo v bodoče. Seveda pa to ne izključuje neizprosne borbe za trg in za potrošnika. Kot sem že omenil, eni in drugi delamo in moramo delati kot profesionalci, katerih tekma je neizprosna, nikakor pa ne izključuje čvrstega stiska roke zmagovalcu ob koncu tekme. Upam, da bomo zmagovalci mi, saj smo na zelo dobri poti, dobra ekipa z visokim imageom. Vprašanje je le, ali se tega tudi sami dovolj zavedamo?!” NAŠ GLAS: Kakšne so še možnosti sodelovanja s firmo Nestle glede na njene ostale proizvodne programe? G. LAKOVIČ: ”Smo šele na začetku sodelovanja z multinacionalko Nestle in prav od uspešnosti tega začetka je odvisna dimenzija sodelovanja tudi v prihodnje. Zatorej najprej THOMY in MAGGI, kasneje pa razširitev sodelovanja v skladu s smernicami Strateškega programa DROGE. NAŠ GLAS: G.Lakovič, tudi v imenu bralcev Našega glasu se vam lepo zahvaljujemo za izčrpne odgovore in zanimive misli, uredništvo pa se priporoča za ponoven pogovor na isto temo takrat, ko bodo “začetki “ že mimo in bo vaše delo potrdilo čvrsto mesto v izbrani ekipi. Majda VLAČIČ VARSTVO PRI DELU NABAVA IN PREVZEM STROJNE OPREME - KLJUČNI POGOJ ZA VARNO IN KAKOVOSTNO DELO Evropa je usmerjena v kakovost in varnost proizvodnje. Ko govorimo o kakovosti proizvodnje, govorimo o proizvodnji, ki ustreza najvišjim tehnološkim in tehničnim ter humanim in ekološkim standardom. Planiranje proizvodnih procesov zagotavlja odvijanje proizvodnje pod obvladljivimi pogoji po določenem načinu in zaporedju. Thka proizvodnja ustrezno obvladuje materiale, proizvodno opremo, procese in postopke, računalniško programsko opremo, osebje in pomožna sredstva dela ter pogoje okolja. V času, ko se v Sloveniji in tudi v našem podjetju poudarja standard ISO 9000, ki obravnava kakovost proizvodnje, pa se v državah z visoko tehnologijo sprašujejo (USA), če je ta standard zadnji domet, ki ga morajo doseči. Prišli so do ugotovitve, da mora management razumeti, da je potrebno kvaliteto sprejeti kot obveznost, ki se konča pri ljudeh. Podjetje potrebuje program, ki ga zaposleni sprejmejo in vanj verjamejo. Uveljaviti ga je potrebno postopoma po lestvici od vrha navzdol. Podpirati ga morajo vsi od vodilnega moža do zadnjega delavca. Evropa se na področju varnosti usmerja v praktično uporabo norm, ki obravnavajo to področje. Jedro teh norm sta normi EN 292 del 1 in 2. Poseben pomen ima izdaja certifikatov o tem, da so stroji varni. To zahtevajo EVROPSKI PREDPISI ZA VARNOST STROJEV (direktive EEC 89/391,91/368). Stroji, opremljeni z znakom CE, imajo potni list za prodajo v združeni Evropi. Čeprav ni obvezna uporaba znaka CE, pa imajo varni izdelki pri kupcu absolutno prednost. Oznaka za varen izdelek CE je samo vrh gore, ki jo predstavlja dejavnost, s katero se zagotavlja varnost. Slo- venija, ki se želi pridružiti državam ES in naše podjetje v njej, se mora že sedaj pripraviti na vstop v ES in pri nabavi nove opreme in postavljanju tehnologij v proizvodnji že upoštevati zahtevane normative. Po pri nas že veljavni zakonodaji sme podjetje uporabljati samo takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem zdravo in varno delo (26.člena Zakona o varstvu pri delu, Ur.list SRS št.47/ 86) Za uvožena sredstva za delo pa moramo kot uvozniki, skladno z 14.členom Zakona o varstvu pri delu (Ur.list SRS št.47/86), in z 3. ter 26. členom Pravilnika o listinah za sredstva za delo (Ur. list SRS št.26/88), izdelati PISNO IZJAVO pred sklenitvijo uvoznega posla, s katero zagotavljamo, da je sredstvo za delo varno in (nadaljevanje na strani 10) VARSTVO PRI DELU Pri predprevzemu strojne opreme sredstev za delo morajo sodelovati: • tehnolog, ki je opremo izbral, • vodja vzdrževanja oziroma oseba, ki bo zadolžena za pravilno in varno delovanje stroja oz. opreme ter za vzdrževanje le te, •predstavnik proizvajalca oz. dobavitelja. (nadaljevanje s strani 9) ustreza naši zakonodaji. Na podlagi III. poglavja 11.člen Pravilnika o preiskavah delovnega okolja, pregledih in preizkusih sredstev za delo (Ur.l. SRS št.35/88) mora podjetje ugotoviti, ali so izvedeni predpisani varstveni ukrepi ter upoštevani normativi in tehnični predpisi, kakor tudi ali so sredstva za delo varna. Za zagotovitev le-tega mora podjetje opraviti preglede sredstev za delo in o tem napisati zapisnik ter pozitivno poročilo. Preglede sredstev za delo moramo zakonsko opraviti: • pred pričetkom njihove uporabe, • po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo mesto dela, • po okvari stroja, z namenom, da se ugotovi, ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo zdravje ali življenje delavcev, • kot redne periodične preglede v zakonskih rokih, ki ne smejo biti daljši od treh let. Da bi se lažje prilagodili in uskladili z evropskimi normativi in uresničili zahteve pri nas veljavne zakonodaje varstva pri delu, je potrebno izvesti nabavo in prevzem nove opreme od proizvajalca, vključiti novo opremo v redno proizvodnjo in prevzeti opremo oziroma sredstva za delo po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo mesto dela v redno obratovanje po naslednjih smernicah. NABAVA SREDSTVA ZA DELO Na osnovi poslovne odločitve o nabavi strojne opreme je potrebno, da se z dobaviteljem sklene pogodba, v kateri so zajete tehnične in varnostne zahteve, ki jih mora izpolniti dobavitelj opreme. Dobavitelj opreme mora poleg strojne opreme predložiti še potrebno tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, katerim predpisom sredstvo za delo ustreza. Priložena morajo biti tudi navodila za varno delo, preizkušanje in za vzdrževanje v slovenskem jeziku. Za uvožena sredstva za delo je potrebno pred sklenitvijo uvoznega posla izdelati PISNO IZJAVO za uvoz, s katero se potrjuje usklajenost naprave oz. sredstva za delo z našimi predpisi. Opremo izbira tehnolog, ki je določen za vodjo projekta, s sodelavci, katere si izbere na osnovi zahtevnosti naloge. Pri sklepanju pogodbe mora poskrbeti, da je v pogodbi zajeto vse potrebno za varno delo in ustreznost tehnologije. Za uvoženo sredstvo za delo mora pred sklenitvijo uvoznega posla oz. pred sklenitvijo pogodbe izdelati pismeno izjavo za uvoz, ki potijuje usklajenost sredstva za delo oz. opreme z našimi predpisi. PREVZEM OPREME IN ZAČETEK OBRATOVANJA • Prevzem pri proizvajalcu (pred prevzem), • prevzem od proizvajalca v proizvodnji (po poskusnem obratovanju), • prevzem v redno proizvodnjo. PREVZEM NOVE OPREME -SREDSTEV ZA DELO OD PROIZVAJALCA PRI PROIZVAJALCU (predprevzem) Postopek predprevzema od proizva jalca Predprevzem od proizvajalca se izvrši pri proizvajalcu na osnovi ugotovitev pregleda. Obseg pregleda na predprevzemu sredstva za delo pri proizvajalcu Pri pregledu in preizkusu ugotavljajo zlasti naslednje: ■ ali ima sredstvo za delo predpisano tehnično dokumentacijo s potrebnimi načrti, • ustreznost varnostnih naprav, • konstrukcijske in funkcionalne elemente sredstev za delo in njihovo priključitev na energetske vire, ter • ustreznost navodil za pravilno (nadaljevanje na strani 11) 00 7/1 VARSTVO PRI DELU (nadaljevanje s strani 10) uporabo, vzdrževanje in preizkušanje. O tem se napiše zapisnik. Predprevzemni zapisnik o pregledu in preizkusu Predprevzemni zapisnik o pregledu in preizkusu sredstva za delo mora vsebovati podatke: • o podjetju, • o sredstvu za delo in o elementih, ki so bili predmet pregleda in preizkusa, • o kraju in času pregleda in preizkusa, ■ podpise vseh oseb, ki so sodelovale pri pregledu in preizkusu, datum in odtis štampiljke podjetja. PREVZEM NOVE OPREME - SREDSTEV ZA DELO OD PROIZVAJALCA V PROIZVODNJI (po uspešno opravljenem poskusnem obratovanju) Pri prevzemu strojne opreme - sredstev za delo morajo so delovati: • tehnolog, ki je opremo izbral, • vodja vzdrževanja, • vodja montaže, • strokovni sodelavec za varstvo pri delu, • predstavnik proizvajalca oz. dobavitelja. Prevzem od proizvajalca se izvrši po končanem poskusnem obratovanju na osnovi slednjih ugotovitev: - tehnolog pregleda pravilno namestitev sredstva za delo po izvršeni montaži ter ugotavlja, ali izpolnjuje vse zahteve iz pogodbe s tehnološkega vidika v času poskusnega obratovanja,kije določen v pogodbi. Komisija za varstvo pri delu izvrši predhodni pregled sredstva za delo, ko je izvršena montaža pred pričetkom obratovanja in o tem napiše zapisnik. Na osnovi zapisnika sestavi strokovni sodelavec za varstvo pri delu poročilo o pregledu in preizkusu, ki vsebuje poleg analize rezultatov še potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva pri delu. V kolikor komisija ugotovi, da sredstvo za delo ne zagotavlja varstva pri delu, pripravi program ukrepov in roke za njihovo izvedbo ter za sanacijo varnih delovnih razmer. Za- AAA.r ?R> '~b£Lk pisnik in poročilo sta sestavni del primopredajnega zapisnika proizvajalca. OBSEG PREGLEDA PRED PRIČETKOM OBRATOVANJA Pregled opravi komisija podjetja oziroma pooblaščene institucije. Pri pregledu in preizkusu ugotavlja zlasti: • dostavljeno predpisano tehnično dokumentacijo z vsemi potrebnimi načrti, • ustreznost varnostnih naprav, • konstrukcijske in funkcionalne elemente sredstev za delo in njihovo priključitev na energetske vire ter navodila za pravilno uporabo, vzdrževanje in preizkušanje. Zapisnik o pregledu in preizkusu sredstva za delo mora vsebovati podatke: • o podjetju, • o podjetju ali skupnosti, ki je po naročilu izvedla pregled in preizkus sredstva za delo, • o sredstvu za delo in o njegovih elementih, ki so bili predmet pregleda in l preizkusa, J.1— ° kraJu in času pregleda in -"St- preizkusa, • o predhodnem pregledu in preizkusu ali navedbo, da gre za novo sredstvo za delo, • o uporabljeni tehnični opremi in uporabljenih metodah izvedbe pregleda in preizkusa, • o vrsti, stopnji in smeri izobrazbe, delovnih izkušnjah, strokovnem izpitu in drugih pogojih, kijih izpolnjuje delavec, ki sodeluje pri pregledu in preizkusu sredstva za delo, • rezultate pregleda in preizkusa, • podpise vseh oseb, ki so sodelovale pri pregledu in preizkusu, •datum in odtis štampiljke podjetja oz. skupnosti. PREVZEMNI ZAPISNIK PO KONČANEM POSKUSNEM OBRATOVANJU MED PROIZVAJALCEM IN TEHNOLOGOM, KIJE VODIL PROJEKTNO NALOGO OZ. (nadaljevanje na strani 12) VARSTVO PRI DELU pisano dokumentacijo in meritve, z odpravljenimi vsemi pomanjkljivostmi, in napravo, opremljeno z navodili za varno delo, preizkušanje in vzdrževanje v slovenskem jeziku ter z vsemi napisi in opozorili v slovenskem jeziku, kar mora priskrbeti tehnolog, ki je opremo oz. sredstvo za delo izbral. Prevzem se izvrši med tehnologom, ki je vodil nabavo in izbral ponudbo za nova sredstva oz. opremo, pri stari opremi, ki je dana v obratovanje po remontu oziroma premestitvi pa med vodjo montaže ali remonta in med neposrednim vodjem, v oddelku katerega je sredstvo za delo. O prevzemu se napiše zapisnik. (nadaljevanje s strani 11) JE IZBRAL SREDSTVO ZA DELO Na osnovi ugotovitev je potrebno napisati primopredajni zapisnik, ki mora vsebovati podatke: • o podjetju, kjer se vrši prevzem, • o sredstvu za delo in o njegovih elementih, ki so bili predmet prevzema, • o kraju in času prevzema, • ugotovitve pri prevzemu in roke za odpravo eventualno ugotovljenih pomanjkljivosti z določitvijo nosilca naloge, • podpise vseh oseb, ki so sodelovale pri prevzemu, • datum in odtis štampiljke podjetja. OBVEZNI PREGLEDI IN ZAČETEK OBRATOVANJA (zakonska obveza) • Periodični pregled v zakonskem roku (navodilo proizvajalca, najdaljši rok je tri leta) • po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo mesto dela, • po okvari stroja z namenom, da se ugotovi, ali so nastale takšne spremembe, ki lahko ogrožajo zdravje ali življenje delavcev. Obseg pregleda pred pričetkom obratovanja Pregled opravi komisija podjetja oziroma pooblaščene institucije. Pri pregledu in preizkusu ugotavlja zlasti: • dostavljeno predpisano tehnično dokumentacijo z vsemi potrebnimi načrti, • ustreznost varnostnih naprav, • konstrukcijske ih funkcijonalne elemente sredstev za delo in njihovo priključitev na energetske vire ter • pravilno uporabo, vzdrževanje in preizkušanje. O tem se napiše zapisnik. Zapisnik o pregledu in preizkusu sredstva za delo mora vsebovati naslednje podatke: • o podjetju, • o podjetju ali skupnosti, ki je po naročilu izvedla pregled in preizkus sredstva za delo, • o sredstvu za delo in o njegovih elementih, ki so bili predmet pregleda in preizkusa, • o kraju in času pregleda in preizkusa, • o predhodnem pregledu in preizkusu ali navedbo, da gre za novo sredstvo za delo, • o uporabljeni tehnični opremi in uporabljenih metodah izvedbe pregleda in preizkusa, • o vrsti, stopnji in smeri izobrazbe ter delovnih izkušnjah, strokovnem izpitu in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavec, ki sodeluje pri pregledu in preizkusu sredstva za delo, • rezultate pregleda in preizkusa, • podpise vseh oseb, ki so sodelovale pri pregledu in preizkusu, • datum in odtis štampiljke podjetja ali skupnosti. PREVZEM V REDNO OBRATOVANJE (v vseh primerih) Prevzem v obratovanje oz. redno proizvodnjo se v vseh treh primerih izvede, ko imamo pozitivno pred- V zaključku bi dejal, da evropski moto DELAJ VARNO, DELAJ USPEŠNO lahko dosežemo, če bomo izvajali predloge oziroma smernice in bomo s tem izboljšali kakovost proizvodnje, izboljšali pogoje dela, ohranili zdravje delavcev, s tem pa zmanjšali tudi bolniški sta-lež in v celoti zmanjšali stroške poslovanja podjetja. Tb mora biti naš cilj, saj bomo le tako uspešnejši in konkurenčnejši na tržišču. Albert SUBAN SPREMEMBA NA BOLJE, NA RECIKLAŽNI PAPIR Konec tisočletja je na Zemlji tesno povezan s pojmom ekologija. Vemo, da je ekološka osveščenost prav na vseh področjih človekovega življenja in dela usodno povezana z vprašanjem, ali bomo sploh dočakali konec prihodnjega tisočletja (če ne že kar stoletja). Z mačehovskim odnosom do okolja se bomo zadušili v odpadkih, utopili v raztopljenih ledenikih, zastrupili z ekološko oporečno pridelano hrano... Vsak neznaten premik na bolje je mnogo bolje kot nič, to velja že za vsakega posameznika, toliko pomembnejša pa je taka miselnost v podjetjih. V DROGI Portorož smo ekološko naravnanost na vseh področjih vzeli kot osnovno vodilo našega dela. Na področju embalaže je bila prva skupina izdelkov z etiketami (opasicami), tiskanimi na reciklažnem papirju, skupina ketchupov in omak pod blagovno znamko Argo. Sčasoma je uredniški odbor Našega glasu prišel do spoznanja, da je prav, da tudi Naš glas že s svojo zunanjo podobo sporoča bralcem, da gre za glasilo podjetja, kateremu je varovanje okolja pomembna vrednota. Zato je Naš glas v vaših rokah odslej na drugačnem, okolju še prijaznejšem, reciklažnem papirju. Pred leti je bila celuloza beljena z naravi zelo neprijaznimi snovmi, v zadnjih letih pa je z ekološko osveščenostjo in razvojem tehnologije proizvodnje papirja kar pri 99% vrst papirja celuloza beljena z naravi manj škodljivimi snovmi. Tbrej je ekološko neoporečna že večina papiija. Kakšen je torej smisel menjave papiija pri Našem glasu? Novi papir je reciklažni. Povečana je vsebnost stare papirne mase, poleg tega je papir tudi manj beljen, odtod ta prijeten, topli odtenek. Barve niso tako sijoče kot na predhodnem papirju, ampak so bolj zamolkle, mat. Vendar pa ima tudi to svoj čar, mar ne? Tjaša ULČAR ZLATO POLJE SKLADISCIS PRIDIHOM ŽENSKOSTI KJjub temu da je minilo že kar nekaj časa, odkar smo se v Gradišču po kratkotrajni razdružitvi v dva profitna centra (PC Sudest in PC Zlato polje) zopet združili v en PC, imamo (v spomin na stare čase) še vedno dve skladišči. Skladišči pa nista skladišče surovin in skladišče končnih izdelkov, kot je to običajno v DROGI. Razdeljeni sta nekoliko drugače • v skladišče 150 spada vse, kar je v zvezi z zelišči: surovine, polizdelki, embalaža in končni izdelki, v skladišče 151 pa riž, instanti in začimbe. In še po nečem se naši skladišči razlikujeta od ostalih - značilni moški delovni mesti vodje skladišč in skladiščnika zasedata kar dve ženski. Naj kar takoj na začetku zapišem, kaj je bila rdeča nit v pogovorih s prav vsemi skladiščniki in delavci - niti eden ni pozabil omeniti MRAZA in PREPIHA. V skladišče zelišč sem prišla med nekakšno “gasilsko” akcijo - polovica skladišča je bila poplavljena, fantje pa so reševali, kar se je še dalo rešiti, in skušali odstraniti vodo. Zaradi izredno nizkih temperatur v preteklih tednih je namreč zmrznila voda v hidrantu, posledice počene cevi pa so se pokazale seveda šele ob otoplitvi. Pogovor sem začela s skladiščnikom zelišč Bojanom Ogrinom, ki se je v DROGI zaposlil pred osmimi leti kot skladiščni delavec, zdaj pa je že štiri leta skladiščnik. "Bojan, opiši nam, prosim, najprej svoje delo in sodelavce!" Bojan: V našem skladišču smo dva skladiščnika, poleg mene je tukaj še Petra Vrh, dva delavca - to sta Ivan Tone in Franc Lukač - in viličarist Danilo Mezgec. Dela imamo kar precej, saj moramo skrbeti za razkladanje surovin, dovoz surovin v proizvodnjo in odvoz polizdelkov in končnih izdelkov, prav tako pa spada v naše skladišče tudi vsa embalaža za klasične čaje in zelišča za lekarne. Za tak obseg dela nas je seveda premalo, zato nam v konicah priskočijo na pomoč tudi delavci iz skladišča 151. Količina zelišč se je v primerjavi s prejšnjimi leti res zmanjšala, vendar prihajajo zelišča še vedno v taki embalaži, da jih lahko razkladamo s tovornjakov le ročno, prav tako ročno pa moramo preložiti z viličarja na tovornjak vsa balirana zelišča, kijih izvažamo. Bale pa včasih tehtajo tudi do 100 kg. "V izpisu zalog sem naštela, da imamo v PC Zlato po^je samo pri zeliščih kar 326 različnih surovin, 243 polizdelkov in 474 končnih izdelkov. Vsa ta zelišča so v enakih vrečah in jih na prvi pogled ni mogoče razločevati. Ali ti tako veliko število različnih vrst zelišč povzroča kaj težav in kako se znajdeš med vsemi temi latinskimi izrazi?" Bojan: No, vseh teh zelišč seveda ni vedno v zalogi. S prepoznavanjem je bilo na začetku težko, po toliko letih dela pa si nabereš izkušnje in se naučiš tudi prepoznavati zelišča. Dostikrat pridejo k nam zelišča brez kakršnekoli oznake na vrečah, včasih so označena z ljudskimi imeni, kijih uporabljajo samo v določenem kraju in jih mi ne poznamo, pred leti pa smo seveda dobivali tudi oznake v cirilici. Takrat nam ne preostane drugega, kot da odpremo vreče in pogledamo, kaj je v njih. Ob sprejemu v skladišče pa mora biti seveda vsaka vreča označena z nazivom zelišča, težo in kontrolno številko. Poudariti moram tudi, da prav vsako vrečo ob prevzemu stehtamo, saj ima ponavadi vsaka težo. Latinska imena pa se prej ali slej tudi naučiš, saj moramo vse bale za izvoz označevati z latinskimi imeni. "Kaj pa je pri vašem delu najtežje?" Bojan: Prav gotovo mraz. Temperature v skladišču izredno nihajo. Prejšnji teden smo izmerili -6S C (sistem celovitega obvladovanja kakovosti predvideva merjenje temperature dvakrat dnevno!), če k temu dodamo še prepih, ki se mu je nemogoče izogniti, kadar nakladamo tovornjake, potem je vse jasno. V skladišču tako vleče, kot da bi stal na kraški burji. Danes, ko je eden najtoplejših dni v zadnjih mesecih, je temperatura v skladišču +3Q C.' G. Bojan Ogrin in g. Ivan Tone v skladišču zelišč "Kako pa kaj poteka uvajanje sistema ISO?" Bojan: V glavnem nam je to prineslo ogromno dodatnega pisanja in označevanja. Razen z obesnimi listki označujemo vse pošiljke tudi z obesnimi tablami, na katere dekleta iz kontrole potem lepijo barvne nalepke glede na kakovost surovin. Tlidi pri dovozu surovin v proizvodnjo moramo paziti na kontrolne številke in točno (nadaljevanje na strani 14) ZLATO POLJE (nadaljevanje s strani 13) vedeti, katero surovino s katero kontrolno številko pripeljemo v proizvodnjo. Med pogovorom z Bojanom sta se nama pridružila še skladiščna delavca Ivan Tone in Franc Lukač. Vedno zgovorni Ivan Tone mi je takoj natrosil nekaj svojih misli, s katerimi ponavadi zabava svoje sodelavce. "Obema bom zastavila isto vprašanje: kakšne so razlike med delom v skladišču zelišč pred leti in danes?" Franc Lukač: Še pred 15 leti nas je bilo v skladišču 11 delavcev, zdaj sva samo še dva. Seveda so bile takrat količine zelišč dosti večje, blago za izvoz pa smo vozili s tovornjaki na Kozino, kjer smo bale preložili s tovornjaka na vagon. Na mesec smo naložili tudi do 30 vagonov. Sedaj tega ni več, saj blago izvažamo kar s tovornjaki. Namesto tega pa vozimo surovine v proizvodnjo -tega pred leti nismo delali skladiščni delavci, ampak so po surovine prihajali delavci sami. Ivan Tone: Najhuje je bilo, ko smo morali zlagati vreče zelišč na gromne kupe, saj smo imeli v skladišču ogromne količine predvsem lipe in žajblja, ki pa jih nismo dobivali v balah kot sedaj, ampak v vrečah. Kupi so bili visoki tudi po 6 m, delavci pa smo stali na vrhu kupa in si podajali vreče. "Kaj bi spremenila v skladišču, če bi imela to možnost?" Franc in Ivan: Da nas ne bi tako zeblo! Poglejte, po skladišču so celo napeljane cevi za kurjavo, postavljeni so bili tudi kaloriferji, vendar so jih pozneje odstranili, saj niso nikdar delali. V takem mrazu pa je res težko Gospa Stana Butinar odstranjuje posledice poplave delati. Pri čiščenju posledic poplave je skladiščnim delavcem pomagala tudi Stana Butinar, ki je včasih kot čistilka spadala v skladišče zelišč k fantom. Zadnji dve leti sicer večinoma dela v proizvodnji, saj tam primanjkuje delavk, k fantom pa še vedno rada pride na obisk. "Stana, kako bi ocenila fante v skladišču?" Stana Butinar: Fantje so solidni. Z njimi se lahko pogovorim tudi resne stvari in zato jih rada obiščem. Vsak dan po malici spijem z njimi kavo v njihovi “baraki”. Moram povedati še to, da so si prav vse stene v baraki prelepili s slikami golih deklet. Odpravim se na lov za viličaristom z najlepšim viličarjem v Gradišču - to je Danilo Mezgec. Najdem ga v skladišču končnih izdelkov riža in instantov. Tudi če spada k zeliščem, mora delati povsod tam, kjer ga potrebujejo. Nekam slabe volje je in ne more se spomniti niti ene dobre strani svoje službe v DROGI. Danilo Mezgec: Najslabše je, da smo stalno na mrazu in prepihu. Najbolj pa me moti, da dosti stvari delamo brez potrebe. Komaj nekaj zložimo na oder (to je lesen podest v skladišču, “prvo nadstropje”,op.p.), že moramo to odpeljati v proizvodnjo. Organizacija dela je slaba. Pri nas viličarist ni gospod, ki bi samo prevažal palete naokrog, ampak si mora največkrat sam (ker ni dovolj delavcev) najprej zložiti vreče na paleto in potem vreče odpeljati v proizvodnjo. "Danilo, v DROGI ste že 14 let, skupaj pa imate 33 let delovne dobe. V katerem podjetju vam je bilo najlepše in zakaj?" Danilo Mezgec: Najlepše je bilo, ko sem bil zaposlen v koprski Agrariji. Tam je prišel direktor k meni celo, ko sem delal na njivi, mi dal roko in spregovoril z mano nekaj besed. Tlikaj pa imam občutek, da mi,delavci, nikogar ne zanimamo. "Še kakšne pripombe?" (nadaljevanje na strani 15) G. Danilo Mezgec na novem viličarju ZLATO POLJE (nadaljevanje s strani 14) Danilo Mezgec: Plače imamo prenizke, sploh pa je med nami in delavci premajhna razlika, saj dobim samo 1500 tolarjev več kot delavci, vozim pa viličar in imam zaradi tega dosti večjo odgovornost, saj lahko ob nepazljivem ravnanju naredim veliko škodo. "Kaj pa izleti (mislim si, da tega res ne bo kritiziral, saj na sindikalnih izletih nikoli ne manjka!)?" Danilo Mezgec: Na izletih nam je pa res lepo! Še bomo šli! Janko Dodič, sicer skladiščnik riža in instantov, je prisostvoval najinemu pogovoru in takoj “špiknil” Danila, ko je opazil, da si je kar sredi skladišča hotel prižgati cigareto. Oba sva to pripisala Danilovi živčnosti zaradi intervjuja. Nato smo še malo pomodrovali o drugih težavah. Andrej Valenčič in Damjan Cetin, po stažu najmlajša delavca v skladišču, se spomnita na miši, ki nam trenutno povzročajo največ težav v skladišču. Najrajši se hranijo z ajdovimi žganci. Janko pa doda, da imajo poleti težave tudi s kačami, ki G.Damjan Mihalič, g. Janko Dodič, g. Andrej Valenčič in g. Damjan Cetin v skladišču končnih izdelkov večkrat zaidejo v skladišče iz bližnje doline. In naj vam na koncu predstavim še tri “rožice”, zaradi katerih je nastal tudi naslov mojega prispevka. To so vodja skladišč Vlasta Žetko-Jugovec, skladiščnica zelišč Petra Vrh in administratorka Vinka Boštjančič. Ker sem se s fanti pogovarjala v glavnem o zeliščih, poprosim Vlasto za nekaj podatkov o ostalih surovinah in izdelkih. "Vlasta, katere so glavne težave, s katerimi se srečuješ pri svojem delu?" Vlasta: Največje težave nam povzročajo neustrezni skladiščni prostori, saj npr. nimamo enotnega skladišča za embalažo, ampak je embalaža bolj ali manj raztresena po celem obratu. Tkkoj na drugo mesto pa bi postavi- Naše tri rožice - gospe Vlasta Jugovec, Vinka Boštjančič in Petra Vrh la pomanjkanje delavcev - naši fantje ne delajo samo v skladišču, ampak morajo npr. tudi stresati riž iz vreč v silos, kar pa je že del proizvodnje. V skladišču 151 imamo poleg skladiščnika Janka Dodiča samo pet fantov. Administratorko imamo tudi samo eno za obe skladišči. 'V zadnjem času sem opazila, da prihaja riž tudi v big-bagih. Ali pomeni to za vas razbremenitev?" Vlasta: Big bag je ogromna vreča, v kateri je 1 tona riža in zaradi tega je razkladanje tovornjakov dosti bolj enostavno kot takrat, ko riž dobimo v 50 kilogramskih vrečah. Namesto sedmih delavcev lahko tovornjak raztovorijo samo trije. "Kako v skladiščih napreduje ISO?" Vlasta: Za način dela, ki ga zahteva ISO, imamo prav gotovo premalo ljudi. Označevanje nam vzame ogromno časa - mislim, da bi lahko en človek delal samo to in bi imel dovolj dela. "Kaj pa tonaža?" Vlasta: Norma za tonažo je 520 ton mesečno, v decembru pa smo npr. pretovorili 1150 ton surovin in končnih izdelkov. V tej tonaži pa ni upoštevan notranji transport - se pravi, dovoz surovin in odvoz izdelkov iz proizvodnje v skladišče. Petra Vrh pa je opisala delo v svojem skladišču takole: Pri nas moramo vsi delati vse, saj nas je tako malo, da si ne dela med sabo ne moremo natančno razmejiti. Skladiščniki tudi vozijo viličarje, viličaristi tudi ročno prekladajo vreče, če je treba, pomagamo tudi v proizvodnji. Če so zelišča prevlažna, moramo poskrbeti, da jih posušimo. Ker nimamo sušilnice, zelišča raztresemo kar v prostorih bivše balirnice na velike kose jute in ko nas kontrola obvesti, da so zelišča dovolj suha, jih moramo spet napolniti v vreče. Za skladiščenje zelišč imamo prostora dovolj, s preselitvijo pakiranja klasičnih čajev v Gradišče pa je nastal problem zaradi skladiščenja teh izdelkov, saj jih ne moremo skladiščiti skupaj s surovinami. Mislim, da bi bilo treba en del skladišča preurediti v ta namen. Manjkajo nam tudi regali v skladišču surovin za lekarne. Upam, da nisem nikogar izpustila. Vsem, ki so sodelovali, se najlepše zahvaljujem, svojo predstavitev pa zaključujem s predlogom našega viličarista Danila Mezgeca. “Vse imamo - piknike, zabave, izlete. Zakaj ne bi enkrat imeli tekmovanja DROGINIH viličaristov? Da vidimo, kdo je najboljši! “ Manuela FERENČIČ MEDEN ZAČIMBA O KVALITETI PISANJA ALI POZIV ČLANOM KOLEKTIVA DROGE Kvalitetno pisanje je vsako pisanje, ki je odkritosrčno. Pišite o vsem, kar poznate, kar doživljate, pišite o svojem okolju, pa bo vse odkritosrčno in torej kvalitetno. Nikar se, za božjo voljo, ne skušajte razpisati o stvareh, ki so vam neznane. O vsem, česar ne poznate, lahko samo ugibate ali sprašujete, kar je na straneh našega glasila tudi vedno dobrodošlo. Ne bojte se slovničnih napak in nerodnih besed! Kvaliteta je v lepi misli, ne v vejici ali podpičju! Če vasje učitelj slovenščine v šoli obremenil s kompleksom manjvrednosti, ker je on sam obvladal slovnična pravila vi pa ne, to še ne pomeni, da se ne znate lepo in razumljivo izražati! Le pogumno torej: napišite kaj o sebi, o svojem okolju! Pišite tako, kot vam tečejo misli, pa bo sestavek zagotovo lep in vreden objave v našem glasilu. Za tiste nesrečne vejice in kakšen šepav izraz bo že poskrbela lektorica! Sonja POŽAR • ranžirne zapore (ki spušča škatlice različnih vrst čajev z desetih prog na eno progo, ki vodi na tehtnico), • tehtnice (tehtanje vsake posamezne škatlice), • pasivne kretnice (ločevanje škatlic čaja na podlagi različnih velikosti), obstoječih ovijalnih strojev, • sortirnih sistemov (kjer se na podlagi čitanja črtne kode posamezne vrste čaja razvrščajo v posamezne proge), • vlagalnih strojev (vlaganje škatlic čaja v transportne kartone), • izstopov iz vlagalnih strojev s tiskanjem etiket, • nadzornega računalnika. Nova pražama kave v ZAČIMBI V ponedeljek, 12.02.96, smo avtomatiziranost linije prvič preskusili ob polni obremenitvi v proizvodnji, ko so delali vsi pakirni stroji. Pri tem se je pokazalo, kateri deli sistema potrebujejo dodelavo ali popravke, da bi bilo zagotovljeno zanesljivo delovanje. Najbolj občutljiva dela sistema sta ranžiranje in sortiranje. Časovna usklajenost prvega zagotavlja pravočasno odvajanje izdelkov od vseh desetih pakirnih strojev, medtem ko drugi skrbi za to, da avtomatsko pride v transportni karton točno določeno število in točno določena vrsta čaja, na koncu pa se sproti natisne in nalepi še ustrezna etiketa. PROJEKT AVTOMATIZACIJE V PC ZAČIMBA V prejšni številki Našega glasu smo zapisali, da se projekt avtomatizacije v prizvodnji čajev in kave nadaljuje s polno paro. Pri poskusnem zagonu prvega dela linije čajev ob koncu januarja so se pokazale nepredvidene motnje v delovanju računalniških povezav, ki so povzročile delne zastoje v nadaljevanju projekta. Po obsežnih meritvah, ki so jih opravili sodelavci z Inštituta Jožef Stefan, smo kulturni praznik in podaljšani vikend po njem izkoristili za nadaljevanje testiranj po posameznih sklopih (izvzeta je bila paletizacijska celica). Testirali smo povezave med njimi in sinhronizirano delovanje celotne linije, kije sestavljena iz: Dela v pražarni se nadaljujejo po predvidenem planu. Konec januarja smo začeli z montažo pražilnika in mlina, ki sta, tako kot večina opreme v pražarni, proizvod nemškega podjetja PROBAT. Mlin smo že preskusili in lahko rečemo, da z njim dosegamo dobre rezultate in da kava, zmleta z njim, ustreza našim internim standardom. Mlin ima kapaciteto okoli 1000 kilogramov fino zmlete kave na uro. Prevzem mlina v proizvodnji smo opravili 14.02.1996. Zahvala za uspešen potek montaž gre vsem vzdrževalcem PC Začimba, ki v polni meriposkrbijo, da se tudi problemi, ki pri tem nastajajo, sproti odpravljajo. Dušan POBERAJ Nov mlin za praženo kavo SOLINE SOL IN ZIMA V SKLADIŠČU SOLI “V skladišču soli se nekaj dogaja”, smo ugotavljali delavci DROGE, predvsem zaposleni na upravi DROGE v Portorožu. “Ladja je pogosto privezana za obalo, tovornjaki polni soli pa se kar vrstijo, eden za drugim.” Ugotovili smo, da to zagotovo ni posledica (ne)dobre sezone soli v preteklem letu 1995, saj je bilo le-te nabrano nekaj več kot 1200T (še za Krpana in njegovo kobilico premalo). Maurizio Primani, vodja v skladišču soli nam je namignil, da gre tu predvsem za posledico spremenjenega odnosa do soli v podjetju ter vztrajnega in uspešnega dela skupine ljudi v PC Soline, tako tehnologov kot vzdrževalcev. Vztrajnost in doslednost pri iskanju najboljše kvalitete soli za različne namene, je poplačana s povečanjem števila kupcev. Ze v lanskem letu so v Solinah prodali preko ogromne količine soli, letos pa se obeta še večja prodaja. Gre za tuniško sol, ki jo DROGA uvaža že preko dve desetletji. Zaradi ugodne klime, ki jo imajo v Tunisu, ni bojazni, da bi soli primanjkovalo. Vse kaže, da bo prodaja odvisna le od delovne zmožnosti zaposlenih. V Solinah je delo organizirano v treh izmenah. Sol je potrebno predelati in jo prilagoditi namenu oz. potrebam kupca. Resje, da večji prodaji botruje huda zima, toda tudi sol namenjeno posipavanju cest, je potrebno dodelati (sušiti, sejati, dodati sredstvo proti zmrzovanju in podobno). Dogajanja v Solinah so vsekakor obetajoča; velika delovna vnema, ki je posledica dobrih rezultatov, vodi k razmišljanju o še boljšem trženju soli, te življenjsko pomembne surovine. To bi bili lahko novi izdelki, taki, ki pripadajo višjemu cenovnemu razredu kljub nepreviso-kim proizvodnim stroškom. V PC Soline menijo, da se izplača potruditi. Majda VLAČIČ ARGO MI MED SEBOJ Kljub temu da je bil zunaj maj... V prejšnjih številkah našega glasila je že bilo predstavljenih nekaj DROGINIH pripravnikov in praktikantov. Tudi v Argu lahko pogosto srečamo nove, mlade obraze, le da marsikdaj odidejo, še predno se dobro zavemo, da so z nami.... Andreja Škafarje po poklicu živilski tehnolog. Po opravljeni diplomi novembra 1994 je zaprosila za pripravništvo v več obalnih podjetjih in po šestmesečnem čakanju se ji je nasmehnila sreča. Sprejeta je bila v DROGO. Pripravništvo je nastopila maja lani v razvojnem laboratoriju PC ARGO pod mentorstvom tehnologa programa Jerice Ručna. Njena glavna zadolžitev v okviru pripravniške naloge je raziskovalna naloga s področja paradižnikovih izdelkov, s pridom pa izkoriščamo njeno natančnost, neobremenjenost in veliko mero objektivnosti tudi na mnogih drugih področjih. Velikokrat nam pomaga njeno poznavanje računalnika, sodeluje pri programu za informatizacijo proizvodnje, z opravljenim tečajem za interne presojevalce pa seje uspešno vključila tudi v projekt ISO 9001. V otroštvu je Andrejo privlačilo delo z živalmi, zato se je pogosto zamišljala v vlogi veterinarja. Ko se je približal čas odločitve o izbiri študija, je zanimanje za ta poklic že znatno upadlo. Pri seznanjanju z možnostmi nadaljnjega izobraževanja je njeno pozornost pritegnila smer živilske tehnologije na Biotehniški fakulteti, ki je združevala Andrejino zanimanje za naravoslovne vede s praktično uporabnostjo, interdisciplinarnostjo ter (tako je izgledalo) obetala dokaj raznovrstne in široke možnosti zaposlitve. In....kocka je padla. Pred nastopom prve službe vsakogar prežemajo številna pričakovanja, dvomi in nenazadnje tudi bojazni (ambicij iz varnostnih razlogov raje ne omenjam). “Prva služba je eden tistih trenutkov v življenju, ko se človeku postavljajo vprašanja: Sem se prav odločil? Bom zadovoljen? Kako me bodo sprejeli? Kje sem s svojim znanjem? Se bom vključil v skupnost?”, razmišlja Andreja. “Kljub temu da je bilo zunaj vse v znamenju meseca maja, seje ob prihodu na dvorišče Arga vprašanju o pravilnosti odločitve priključil še dodaten velik vprašaj,” se spominja prvega dne. “Nato seje začel proces spoznavanja okolja, ljudi in dela. ARGO Prej našteta vprašanja so se hitro umaknila v ozadje, v ospredje pa so stopila druga, bolj vsakdanja in praktične narave: kje je laboratorij, kje skladišče, katera Zdenka mi bo povedala delež soli v Začinki, kam spada 400 ml čaša, kje dobim Kemijski priročnik... Čez čas so se prvotna vprašanja povrnila, skupaj z njimi in s prvimi izkušnjami pa tudi prvi odgovori. Ugotovila sem, da šolska eksaktnost in proizvodni proces ne hodita vedno z roko v roki, kar je včasih nuja, drugič pomanjkljivost. Ugotovila sem tudi, da ni le mlin tisti, kjer se dvakrat pove; pa še, da se včasih sploh ne pove, čeprav bi bilo morda potrebno celo zapisati.” In kakšna so njena upanja za prihodnost? “Prve slike so že rahlo zbledele, sestavil se je mozaik, v katerem prevladujejo svetle barve, za kontrast pa se tu in tam pojavi tudi kakšna temnejša. Upam, da bom ime- la priložnost, znanje in srečo, da bom lahko sodelovala pri širjenju tega mozaika.” Andrejini ožji sodelavci se vsekakor pridružujemo njenim željam, saj je prav ona tista, ki s svojimi svežimi pogledi in idejami pogosto “širi naše mozaike” (ki nemalokrat vsebujejo več temnejših odtenkov kot njen)... to je prijetno in blagodejno, kakor vetrič sredi vročega poletnega popoldneva. Običajno tovrstne članke spremlja slika, vendar si Andreja na nobeni ni dovolj všeč, posebej za NAS GLAS pa se tudi ni hotela slikati. Razlog - sramežljivost, zadrega, samokritičnost? Ni mi uspelo ugotoviti. Kakršenkoli že je, je neutemeljen, saj ja Andreja zelo prkupno dekle. Kdor ne verjame, naj nas obišče! Severina VOGRIČ INTERNET ELEKTRONSKA POSTA V prejšnji številki Našega glasu smo napovedali, da si bomo tokrat ogledali elektronsko pošto. S pomočjo aplikacije Net Ware User Tools smo si lahko pošiljali kratka sporočila, vendar, če ste si zapomnili, smo povedali, da si lahko ta sporočila pošiljamo le med sabo, v DROGI. S to aplikacijo smo omejeni tudi glede dolžine sporočila, zato je aplikacija primerna le za zelo kratka sporočila. “Dobro jutro, kako si kaj? nam ravno še uspe “stlačiti” v okence, naslovnika pa ne moremo niti vprašati, če mu je prijala jutranja kavica, saj nam za to zmanjka prostora. Ce torej želimo določeni osebi npr. voščiti dobro jutro in jo hkrati še vprašati, če je že popila jutranjo kavico in morda še kako se počuti, moramo uporabiti primernejšo aplikacijo - e-mail, kar po slovensko pomeni elektronska pošta. E-mail ima pred aplikacijo NetWare User še eno bistveno prednost in sicer je ta prednost v tem, da lahko s to aplikacijo pošiljate sporočila oziroma pisma kamorkoli po svetu, če seveda poznate elektronski naslov naslovnika. Elektronski naslov namreč marsikdaj predstavlja problem, saj žal ne obstajajo ne imenik ne informacije, kjer bi naslove našli. Če torej pišete neki osebi, morate od nje osebno najprej zvedeti njen elektronski naslov, sicer nimate možnosti, da bi ji pismo poslali. Če pišete osebi, ki dela pri podjetju XY, sicer lahko malce ugibate, saj je velika verjetnost, da bo elektronski naslov sestavljen iz imena in priimka osebe, domena pa bo ime podjetja. Vendar pa to ni pravilo. Pri nas v DROGI se držimo pravila, daje elektronski naslov oseb, ki to aplikacijo uporabljamo, IME.PRIIMEKŽDROGA.SI. IME.PRIIMEK predstavlja username, DROGA je ime domene, pod katero smo znani na Internetu, SI je oznaka za Slovenijo, med username in domeno pa je vedno še znak Ž. V angleščini se ta znak imenuje “at” in pomeni “pri” ali “v” , v slovenščini pa je ta znak znan pod imenom AFNA. Torej, če vam kdo po telefonu narekuje svoj e-mail naslov in vam pove npr. FRANCELJ.TAINTA - afna - XY.SI, to ne pomeni, da je Fracelj Tainta navadna afna, temveč da ima svoj e-mail preko podjetja XY. Aplikacija, za katero se skriva e-mail, je spravljena v oknu NetWare Tools in se skriva pod ikono Winpmail. NetVVare Tools NetWare User Tools w inpma Ji Netscape T elnet (Tl ^ ncs- FTP MCS FTP Tiswin taLJLjuLJiLir-ir j. i ni Elle £dlt Addresaea yflndow sonja.ulrih@droga.si Ko kliknete na to ikono, se vam odpre okno z naslovom Winpmail, ki zgleda tako: Elle Edit Addresses ^flflndovr Measage_______________Help Ktacs»6Bi»i?P1 X*0(y*B8t & f________________ Conflrm reading Conflrm delivery Copy selt Urgent Encrypt... No signature INTERNET Conflrm reading [/] Conflrm delivery dS & Abnki V vrstico “To”, kar po angleško pomeni “naslovnik”, napišemo elektronski naslov osebe, kateri želimo pisati. V našem primeru je pismo namenjeno SONJA.ULRIH. S tabulatorjem ali miško se pomaknemo v naslednjo vrstico, kjer piše “Subj”., kar je okrajšava za angleško besedo “subject”, to pa po slovensko pomeni naslov pisma. V našem primeru je naslov pisma Tfest. Ti dve vrstici moramo obvezno izpolniti, če želimo poslati pismo. V tretji vrstici piše “Cc”, to pa pomeni “Copy”. Vrstico izpolnemo, če želimo kopijo pisma poslati še komu poleg naslovnika. V našem primeru je pismo bilo namenjeno le SONJA.ULRIH. Nato z miško kliknemo v editor oziroma spodnji del okna, ki predstavlja naš list papirja in napišemo sporočilo. Nikar ne pozabite, da žal tudi v tej aplikaciji ne moremo uporabljati šumnikov, razlog za to in pa posledice tega pa smo podrobneje pojasnili v eni izmed prejšnjih številk Našega glasu, ko smo se učili pošiljati interna sporočila. Ko končamo sporočilo, z miško kliknemo na gumb, na katerem piše “Send” oziroma “pošlji”, ki se nahaja v levi strani okna. Sporočilo bo izginilo z ekrana, na dnu okna pa se bo izpisal stavek: “Message was sent successfully”, kar je potrdilo, da je bilo sporočilo uspešno poslano. Thko, prvo sporočilo smo poslali, drugič pa si bomo ogledali, kako prejeto pošto beremo. Sonja ULRIH Dve čebelici in ena muca - naše maškare Prass foi Mp Mos.age Ml unl .ucculul, SONJA.ULRIH on ZAČIMBA O ne« Zgoraj v oknu so gumbi, ki jih bomo podrobneje predstavili v naslednjih člankih, v spodnjem delu okna pa so trije gumbi. V levem gumbu se nam izpisujejo sporočila, v sredini je uporabniško ime osebe, v tretjem okencu pa je število novih (new) pisem. V trenutku, ko je bil ta članek pisan, vidimo, ima SONJA.ULRIH eno novo pismo. S klikom na prvi gumbek, ki predstavlja list papirja in pero, smo dobili v oknu Pegasus Mail še eno okno Message, to pa je okno, v katero pišemo sporočilo. Preprost primer, kako napišemo e-mail zgleda tako: SONJA.ULRIH on ZAČIMBA # Copy aelf Urgent Enaypt.. No signature NAŠ GLAS št. 2 - februar 1996 KNJIŽNE NOVOSTI Carina. Carinski sistemi. IZVEDBENI PREDPISI k novemu carinskemu zakonu s komentarjem, Ljubljana, PRIMATH, 1996 Strokoven in obsežen priročnik je uporabno in logično nadaljevanje Carinskega zakona s komentarjem, ki skupaj predstavljata zaokroženo celoto. Priročnik vsebuje podzakonske akte, besedila vseh uredb in besedila vseh pravilnikov za izvajanje carinskega zakona ter podroben in obsežen komentar k posameznim vsebinskim sklopom. Civilno pravo. Pogodbe. Dogovori. Odškodnina. DENARNA odškodnina za nepremoženjsko škodo, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995 Namen denarne odškodnine za nepromoženjsko škodo je doseči določeno odškodovančevo zadoščenje, kar mora biti sorazmerno odškodovančevemu prikrajšanju, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire. Prav predstavitvi razmerij med odškodninami za premoženjsko škodo, oblikovanih v odškodninskih primerih, obravnavanih na civilnem oddleku Vrhovnega sodišča RS, je namenjena ta publikacija. ZAVAROVANJE in utrditev obveznosti, 1.natis, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995 (Zbirka Pravna praksa) Namen knjige je čim popolnejša predstavitev možnosti, kijih pravni sistem ponuja upnikom, da se zavarujejo pred tveganjem neizpolnitve obveznosti. Tisti, ki izpolni kot prvi svoje obveznosti, išče zagotovila, da bo tudi druga izpolnitev pravočasna. Temu namenu služijo oblike zavarovanja in utrditev. Higiena prehrane. Fizikalna terapija. CARPER, Jean: HRANA - čudežno zdravilo, Ljubljana, EWO, 1995 Vpliv hrane, ki jo vsak dan uživamo, je pri tem lahko blagodejen, toda tudi zelo moteč, kakor pri nastajanju bolezni, tako tudi pri zdravljenju. Knjiga obsega najnovejša dogajanja o zdravilni moči hrane, starodavnih vedenjih o prehranjevanju, ter raziskavah inštitutov iz vseh koncev sveta, kako izkoristiti zdravilno moč hrane za preprečevanje, oziroma lajšanje bolezni. Vodenje in organizacija poslovala. TEMELJNI pojmi.Manager : abeceda praktičnega manage-menta, Ljubljana, DZS, 1994 Knjižica je jedrnat prikaz vsega tistega, kar zahteva praktični management. Razdeljena je na tri dele. Prvi del sestavljajo eseji o problemih z identifikacijo managementa. Drugi del je abecedni seznam najpomembnejših izrazov, ki jih managerji uporabljajo v vsakdanjem delavniku. Dodatki v tretjem delu knjige so informacije v obliki tabelarnih podatkov in dveh primerjalnih slovarčkov, nemško-angleško-slovenskega in fran-cosko-angleško-slovenskega. TEMELJNI pojmi. MBA : osnove managementskega razmišljanja in abeceda teorije, Ljubljana, DZS, 1994 Priročna knjižica jasno opredeljuje osnove in teorijo managementa. Vsebuje informacije o nekaterih vprašanjih, ki si jih pogosto zastavljajo managerji. Drugi del je abeceda misli in idej o managementu. Tretji del vsebuje širok spisek preglednic, posebnosti in dodatkov s koristnimi informacijami. INCOTERMS 1990 - mednarodni trgovinski termini s pojasnili in komentarji, Ljubljana, Center Marketing Int., 1991 Mednarodni trgovinski termini “INCOTERMS” so postali nepogrešljiv del v zunanjetrgovinskem poslovanju širom po svetu. Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu, ki “INCO-TERMS”-e izdaja, jih je v veliki meri spremenila in prilagodila vse bolj razširjeni elektronski izmenjavi podatkov v mednarodni trgovini. Glavni namen mednarodnih trgovinskih terminov je zmanjšanje oz. izognitev različnosti poslovanja, ki izvira iz različnih tolmačenj in pojmovanj pri medsebojnem definiranju odgovornosti v kupoprodajnih pogodbah. Korespondenca.Poslovno dopisovanje. KUNAVER, Dušica: SESTAVLJAM angleško in slovensko poslovno pismo, Ljubljana, samozaložba, 1995 (Zbirka Angleščina po mavrični bližnici) Poslovno pismo je nekakšna sestavljanka iz določenih, v poslovnem svetu sprejetih vzorcev stavkov in fraz. Zunanje trgovinski korespondent mora te vzorce poznati in jih uporabljati kot nekak “gradbeni material”. Poslovno pismo ne pomeni le poslovnega sporočanja, je tudi svojstveno ogledalo poslovnega sveta. Je spričevalo, ki govori o poslovni ravni podjetja ali tovarne, govori o znanju, oliki, taktnosti in o sposobnosti ljudi, ki sklepajo posle. Ekonomika podjetja. Stroški. REBERNIK, Marjan: EKONOMIKA podjetja, 2.izd., Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995 Umeščanje slovenske ekonomske znanosti v sodobne svetovne tokove je zahtevalo posamezne dopolnitve in nekatere vsebinske spremembe tudi v poučevanju ekonomike podjetja. Ekonomika podjetja proučuje ves tisti del ekonomske stvarnosti, ki se neposredno ali posredno nanaša na podjetje in na zakonitosti njegovega delovanja in obnašanja in je ni mogoče razložiti brez osnovnega vpogleda v teorijo firme, teorijo povpraševanja, teorijo proizvodnje in teorijo stroškov. Številni praktični primeri so namenjeni podjetnikom in poslovnim ljudem, s pomočjo katerih postane obravnavana tvarina jasnejša. Prodija. Razpečevanje. Promet. CHASTON, lan: CUSTOMER - focused marketing, London, McGraw-Hill, 1993 (Marketing for professionals Series) Med marketinškimi managerji narašča potreba po tem, da starejšemu managementu prikažejo, kako' podjetje pridobiva z vzpostavljanjem tesnejšega odnosa s potrošnikom (orientacija k potrošniku bi morala imeti v podjetjih mnogo večji pomen.). Tb je mogoče dosegati s prirejenimi marketinškimi strategijami in razvojem izdelkov. Zajet je širok izbor študij primerov z različnih področij. Ponujena je množica strateških orodij za načrtovanje, s katerimi si lahko managerji zagotovijo, da vsi elementi marketing mixa prispevajo k zadovoljitvi potrošnika. Alenka KUBIK PROSTI CAŠ REKREACIJA V decembru 1995 smo preko oglasnih desk izvedli anketo o interesu zaposlenih za rekreacijo. Rezultat ankete je bil presenetljiv, kar 48 zaposlenih je izrazilo željo, da bi se udeleževalo rekreacije. Po novem letu smo iskali prostor in ga našli v telovadnici v Luciji. Dogovorili smo se za termin: PONEDELJEK od 19.30 ure do 21.00 ure ČETRTEK od 18.00 ure do 19.30 ure, ter poiskali in našli vaditelja gospoda Mira Potočnika. Z rekreacijo smo pričeli konec januarja in upam, da bomo vztrajali do konca maja kot predvideno. Irena CERKVENIK KOŠARKAŠKE NOVICE Košarkaška ekipa DROGA PORTOROŽ nadaljuje z uspešnim igranjem na različnih tekmovanjih tudi v letu 1996. V Obalni A-l košarkaški trim ligi smo se uvrstili v zaključni del tekmovanja (play-off). V marcu se bomo štiri ekipe borile za naslov prvaka 1995/96. V januarju smo se udeležili dveh turnirjev in dosegli naslednje uvrstitve: 2. mesto na mednarodnem turnirju v TVstu. V finalu smo tesno izgubili z domačo ekipo MEDIOBASKET (rezultat tekme 82 : 83). Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran član naše ekipe Aleš Nussdorfer. 3. mesto na memorialnem turnirju Matjaža Dolinška v Luciji. Zmagovalec turnirja je bila ekipa DRAVOGRADA, za katero je zaigral znani košarkar Peter Vilfan. Na turnirju je igral tudi mojster te igre z žogo Nikola Plečaš. Jadran RUSJAN fespr* / roLiFi Tjaši Ulčar, članici uredniškega odbora NAŠ GLAS, iskreno čestitamo, ker sta z Gregom rekla DA, in sklenila zakonsko zvezo. UREDNIŠTVO PUST LAČNIH UST i' "Zima naj se poslovi, pomlad naj v deželo prileti, letina dobra in vse dobro za vse ljudi naj se zgodi", smo maškare sporočile Pustu. Mimogrede pa reklamirale lastne proizvode. Na upravi DROGE smo bile maškare dobrodošle in lepo sprejete - zato, nasvidenje drugo leto. Zrno do zrna. čez lužo do nas. Pijemo takd In drugače kuhano; vreča kave MINAS expres kavo na Pusta dan Čebelica Tinka, THOMY naš nov In vesela klovna z Obale 27 Rdeča BARCAFFE za vse. zelena TURKOM všeč. črna GRAND Izbirčne pomiri. Šallce vroče kave BARCAFFE. s smetano ali kapučino, po želji - sicer pa. spoznajte nas! MALO ZA SALO, PRECEJ ZARES EKSKLUZIVNO ZA KUNIGUNDO Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli pretresljivo pismo sledeče vsebine: Draga Kunigunda, pri nas, na Štajerskem, je kriminal v porastu. Dog^j^jo se namreč čudne reči: “viner šnicli” izginjajo iz menze! Svetuj nam, kako naj odkrijemo storilca kaznivega dejanja! Naj dodamo kratko obrazložitev: naročenih 41 malic, umazanih krožnikov 43. Dobavitelj trdi, da je poslal 45-46 zrezkov. Ostanejo lačni trije ljudje. Kako ugotoviti, kaj se je v resnici zgodilo? Zaskrbljeni in lačni delavci iz Gosada Čeprav stvar smrdi po čarovniji, vam predlagam tri različne ukrepe (vsaj eden bi moral pomagati): PRVIČ: ko pošiljka malic prispe, najprej preverite, če kakšen zrezek ni skrit pod koščkom krompirja ali pod nožem (glede na dimenzije zrezkov iz menz je to še najbolj verjetno). DRUGIČ: preverite, če dobavitelj sploh zna šteti; ni namreč rečeno, da nekdo, ki zna šteti denar (in vsi dobavitelji to znajo!), zna šteti tudi tisto, kar je dolžan dobaviti TRETJIČ: preverite, kako dobavitelj hrani svoje uslužbence; mogoče jih strada, pa zato pomladjo zrezke na poti od kuhinje do vaše jedilnice. Za vsak slučaj pa le pretaknite kote vašega obrata - mogoče je kriv maček, ki seje preobjedel miši! Draga Kunigunda, zakaj v našem glasilu objavljate samo intervjuje z nadrejenimi? Mar ostali ne znamo povedati nič zanimivega? Eden iz pritličja Ko pa je šefov, vodij in direktorjev več kot ostalih! Draga Kunigunda, pri nas šušljamo okrog vogalov vse mogoče neumnosti, ena pa meje dobesedno vrgla iz tira: da naj bi sedež Droge s časoma prenesli v Ljubljano! Nikar mi ne reci, da so te govorice osnovane! Zgrožen Pa še kako so osnovane! Ali ne čitaš časopisov? Znanstveniki napovedujejo, da se bo zaradi tople grede arktični sneg stopil in takrat bo moije seglo prav do Ljubljanskega baija. No torej...? Draga Kunigunda, si se letos kaj našemila za pusta? Veseljak Dandanes si šema, če snameš krinko, ne pa če si jo nadeneš... Draga Kunigunda, smo slišali, da bomo v kratkem delili dobiček. Kakšni pa bodo kriteriji? Vrabec v roki Tkkšni kot vedno: najbolj zaslužni bodo dobili najmanj! Draga Kunigunda, koliko let moraš delati v podjetju, da postaneš pomemben? Začetnik Ni pravila! Nekateri že leta sploh nič ne delajo, pa so vseeno pomembni! Draga Kunigunda, na račun slovenskega kulturnega praznika smo bili dva dni prosti. Ali seje ob tej priložnosti tudi znotraj podjetja zgodil kakšen kulturni dogodek? Izobražen Dan pred praznikom smo na delovnih mestih recitirali Prešernova dela uprava podjetja pesem "Ukazi”, direktorji profitnih centrov sonet "Očetov naših imenitna dela”, ostali člani kolektiva poezijo "Kam?”, delničarji pa so si izbrali Sonete nesreče. DROGA In SOLINE prisotni v pustnem sprevodu Portorož 1996 2 * Sf Ii'3 5‘i« rt> / i T \ to 1 A 2 d h < <£ 2 * X - - h- ~sr * :z til > O 2 23 6 ►-at o * o o žo > a/ 1 i u H i; VČ\ nn iti 3 « '2 i vS /O s 3sr JO £2 o- • i \ p' > a 05 6 = j« a > H) 5 5 te n p ^ < jo |3f 5 !> =» »2 0 5J 2 »i 2 »•i p Ol i S. 4* J-<0 gl 3n^ •2** d i. i • < A ^ i 5* 3 Ni 5 rog SiSi 3 1*3 ir / 3[c n h Z < |0 > > Al V £ liji J I s ^ * « “ 1' hi • o V,! v- c > ro 11 11 5 fs * i > i M O- * <0 < O c ^ /M <2 1 ^ i 5 4 f / Jd 1 i i *■ tSS < i?! S a ^ o >u \i\ §4$ h , 5 I5 a u) ^ a. > O nj_ o/ z' 2 5ŽSJS * [O p / a. 2 i ! 2 3 o h 31 z 5 X 1 < 2 \ J t? Ž m d > 1 - 3 s 3 52 5» i3 3 v /. O <0 — o :: v 1 cn 3* rešitev križanke ŠT. 1 VODORAVNO ČAČOVIČ, SKI, ALBERTO, VAS, RJ, RH, LAERT GAT ENOTA, POSLOVNI NAČR(T), SE, KABLIČ, HIT INK, TOBAK, AC, OE, KAVARNA, ANSA, SLAD, ARENA, ŠKRAT STENA, RAKETA, SILAŽA, NAM IVE, ELAINE, ISKALO, AAR, (ŠKI), AT DIM, IS. GESLO KRIŽANKE: STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT Število prispelih relenilt kriiankje bilo tokrat 62. Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Griionič, Milena Ujiit in Tjaia Ulčar Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme STANIČA SURUDŽIČ iz Izole; 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT prejme LJUDMILA JAKL iz Središča ob Dravi; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme ZDENKA BLAŽEVIČ iz Lucije. Nagrajencem Čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do ponedeljka, 11. marca, na naslov: DROGA Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 2”.