V e s t n i k. Ccsarjsi Franca Jožefa l. jubilejska ustanova za uciteljske sirote na Kranjskem: G. Kmet Andrej, naduoitelj v Cerkljah na Gorenjskem, 5 glcl.; gosp. Cvar Andrej, učitelj v Vel. Poljanah, 2'40 gld. Učiteljski konvikt: G. Franc Kraigher, krojaški mojster v Ljubljani, 10 gld.; knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayr&Fed. Bamberg v Ljubljani, 10 gld.; učiteljstvo II. mestne šole v Ljubljani, 4 gld.; g. Janko Žirovnik, naduoitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, lgld.; g. Alojzij Gangl, c. kr. profesor, kipar i. dr. v Ljubljani, 6 gld. namesto venca na grob rajnkemu svojemu prijatelju g. Ivanu Šubicu iz Škofje Loke; gosp Arko Anton, učitelj na Vrhniki, na knj. kr. podr. št. 114. 2*50 gld.; učiteljstvo 1 inestne šole v Ljubljani 7 gld.; barjansko učiteljstvo 1 gld.; gosp. Josip Verbič, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, 0*50 gld.; g. Pr. Lavtižar, učitelj v Kamni gorici, 0*50 gld.; g. Stefan Primožič, nadučitelj v Postojini, 0*50 gld.; g. Evgen Lah, predsedstveni tajnik v Ljubljani, 1 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osobna vcst. G. prof. Anton Funtek je z novim letoin urednik uradnega lista ,,Laibacher Zeitung". Leveev vecer. Ljubljansko učiteljstvo je z mestnim šolskim svetom priredilo v soboto, dne 7. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma" svojemu nadzorniku, profesorju Frančišku Levcu ob desetletnici njegovega nadzorništva častni večer. Ljubljansko učiteljstvo se je udeležilo tega večera polnoštevilno, mestni šolski svet so zastopali župan Ivan Hribar, mag. ravnatelj Voneina, predsedstveni tajnik E. Lah in dr. Danilo Majaron. Večer je otvoril mestni katehet gosp. Rok Merčun kot predsednik ad hoc sestavljenega odbora. V nagovoru je naglašal veselje, ki navdaja danes ljubljansko učiteljstvo, ko praznuje desetletnico svojega delovanja njega priljubljeni nadzornik. Presrčno je pozdravil vse udeležence te slavnosti ter je dal besedo nadučitelju g. J. Likarju, ki je v daljšem govoru očrtal plodonosno, neumorno delo- vanje nadzornika prof. Levca, ki je prijatelj učiteljstva in šole, raož, ki se je trudil, da spozna ljudsko šolstvo ter je dvignil ljubljansko ljudsko šolstvo tako, da stoji danes na.visoki stopinji razvitka in blagoslovljenega delovanja. Temu vzornemu šolniku in prijateljskemu nadzorniku je pripil krepko zdravico z željo, da bi ga Bog ohranil še nmogo let v korist šolstva in učiteljstva. Potern je izročila voditeljica gdč. E. Gusl s primernira nagovorora gospodu nadzorniku dar ljubljanskega učiteljstva: srebrn, okusno izdelan tintnik s primernim vrezanim posvetilora. Župan in predsednik rnestnega šolskega sveta gosp. Ivan Hribar je naslikal v lepera govoru delovanje slavljenčevo na književnem polju ter je povdarjal narodno njegovo prepričanje, ki ga je vodilo ob vsein njegovem delovanju. Nupil je prof. Levcu kot rodoljubnemu nadzorniku. Gosp. nadzortiik se je z lepiini besedami zahvalil za te srčne izraze vdanosti, spoštovanja in ljubezni ljubljanskega učiteljstva ter liiestnega šolskega sveta in je obljubil, da bo še nadalje posvečeval vse svoje inoči povzdigi in napredku raestnega šolstva ter da bo vedno deloval kot prijatelj učiteljstva, kateremu napije. Gospod dr. Majaron je proslavljal s toplimi besedarni prof. Levca kot veleodličnega književnika slovenskega ter je napil navzoči railostljivi njegovi soprogi. Gosp. nadzornik A. Žuraer je poudarjal zasluge, ki si jih je pridobil prof. Levec še kot nadzornik radovljiškega okraja, na kar je napil g. nadzornik Levec vrliina mestnima katehetoma g. Merčunu in g. Smrekarju ter desni roki, premarljivemu gosp. predsedstvenemu tajniku Evgenu Lahu. Za napitnico sta se zahvalila g. Smrekar in g. Lah. Končno je govoril še g. Gabršek ter je napil slavljencu kot odličnemu slovenskemu pedagogu. Za zabavo so skrbeli gdo. Jakobina Tomec in g. J Maier, ki sta zaigrala čveteroročno na klavirju nekaj Dvofakovih skladeb, gdč. Mira Dev, ki je pela nekoliko pesmi, g. Vrabl, ki se je izkazal kot izvrstnega baritonista ter mešani zbor pod vodstvom gospoda Razingerja. Veselje je bilo splošno, zabava preprijazna in prijetna. — Vrletmi šolniku in zvestetnu svojeinu sotrudniku prof. Levcu želiiuo tudi mi, da bi ga nebo še dolgo ohranilo slovenskemu učiteljstvu in šolstvu — v korist, čast \n ponos! Dva prcdloga v kranjskem deželnem zboru. - Dr. Majaron je nujno predlagal, naj se pozove vlada, da takoj v državni proračun postavi vsote za ustanove slovenskim docentom na ljubljanskem vseuoilišču. Ivan Hribar pa je predlagal nujno, naj deželni zbor odpošlje do cesarja deputacijo s prošnjo za vseuoilišče v Ljubljani. Oba predloga sta bila odobrena z vsemi slovenskimi glasovi. V deputacijo so izvoljeni: deželni glavar Detela, škof dr. Jeglio, poslaneca Povše in dr. Majaron. Božičnica. Običajna božičnica za siromašne otroke mestnih ljudskih šol, katero prirede vsako leto slovenske dame pod vodstvom g. ces. svetnika Murnika, se je vršila 18. m. m. v slavnostno okrašeai dvorani prve mestne ljudske šole. Po primernih ogovorih okrajnega šolskega nadzornika prof. Levca in knezoškofa dr. Jegliča so gospe: baronica Heinova, dr. Tavčarjeva, Alešovčeva, Arkova, Fleischmanova, Fleretova, Hahnova, Moosova, Požarjeva, Prelesnikova, Premkova, Skaletova in Trillerjeva ter gospodične: Gostlova, Javornikova, Kajzeljeva, Kersnikova, Kleinova, Kremžarjeva, Lozarjeva, Nabrnikova, Nachtigallova, Premkova in Schlegljeva razdelile pripravljena darila med otroke, v katerih iraenu sta se zahvalila en šolar in ena šolarica. Knezoškof dr. Anton Jeglic je v soboto, dne 17. rainulega mes. počastil tukajšnji obrtni strokovni šoli s svojim posetom. Obiskal je vse oddelke ter v spremstvu ravnatelja Ivana Šubica ogledal najprej figuralno podobarstvo ter atelije kiparja A. Gangla, za tem pa delavnice pletarjev, sirugarjev, mizarjev in rezbarjev; takisto se je podrobno zanimal za napredek v risanju. Na oddelku za umetno vezenje in čipkarstvo je pazno sledil raznim tehnikam ter pohvalil marljive učenke. Po enournern mudenju se je z izrazi popolnega zadovoljstva najprijazneje poslovil. Prvo slovensko umctniško razstavo hočejo prirediti v Ljubljani in sicer prihodnje jeseni. V ta namen objavlja gospod Alojzij Gangl, akademični kipar in profesor na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani, poziv do vseh slovenskih kiparjev, slikarjev in arhitektov na udeležbo na ti razstavi, da zvesta naša ožja domovina in ostali izobraženi svet, nimaino - li Slovenci tudi kaj svojih upodabljajočih umetnikov in umetnic. Castno predsedništvo dotičnemu odboru, ki se sestavi svoj čas, je prevzel gospod župan Ijubljanski, Ivan Hribar. Grofica Thun, soproga rninistrskega predsednika grofa Thuna je dne 24. grudna umrla po daljši, raučni bolezni. Pokojnica je sestra češkega poslanca princa kneza Schwarzenberga. Rodila se je 1. vel. travna 1854. Grofica Thun je bila blaga žena, ki je storila mnogo dobrega trpečemu človeštvu. Njena dobrodelnost je bila v obče znana, in smrt plemenite žene obžaluje vsakdo, ki jo je poznal. Blag ji spomin! Pogreb umrle grofice se je vršil dne 26. m. m. ob veliki udeležbi občinstva. Med udeležniki so bili nadvojvodinja Marija Terezija, nadvojvoda Rainer, minister za vnanje stvari grof Goluchovski, minister za ukupne stvari, Kallay, ministri avstrijski in diplomatski zbor. Truplo pokojnice so po severni železnici odpeljali v Teschen na Ceško, kjer so ga položilo v rodbinsko rakev. Odlikovanje. Castnima papeževima komornikorna z naslovom nmonsignore" sta iraenovana bogoslovni profesor Anton Zupančič in gimnazijski profesor Torao Z u p a n. Čestitamo! Umrl je v Škofjiloki znani podobar Ivan Šubic, oče dežel. poslanca ravnatelja Ivana Šubica. Lahka mu zemljica! Postojina utegne dobiti slovensko trgovsko šolo. Merodajtii krogi si baje v tern smislu prizadevajo. Pa je tudi skrajni čas, da se glede šolstva kaj za Notranjsko stori; zakaj ta del kranjske dežele niraa niti srednje, niti kmetijske šole. Tudi glede prometnih sredstev je na slabšem nego sta ostala dela Kranjske, ki imata n. pr. več železnic in drugo. Postojina je metropola Notranjske, pa je v vsakem oziru od strani merodajnih faktorjev, od vlade in dežele precej po raačehovsko za njo skrbljeno. Dajte ji torej vsaj take šole, kakoršnih Slovenci še niraamo. Načrt zakona o deželncin šolskein zalogu za Goriško se glasi: Zakon z dne  veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katerirn se v izvršitev § 57. zakona 6. vel. travna 1. 1870 dež. zak. št. 30, glede ureditve osnovanja. vzdrževanja in obiskovanja šol poknežene grofije Goriške in Gradiške določa prispevanje deželnega zaklada k troskom šolskih okrajev. S privolitvijo deželnega zbora Svoje poknežene grofije Goriške in Gradiške ukazujem v izvršitev § 58. zakona z dne 6. vel. travna 1. 1870. dež. zak. št. 30, glede ureditve osnovanja, vzdrževanja in obiskovanja javnih ljudskih šol tako: Clen I. Od vsakkratne, proračunoma določane letne potrebščine za vse dejalnostne plače ustanovljenega bodisi začasno, bodisi stalno uameščenega učiteljskega osobja javnih ljudskih šol vsakega šolskega okraja z nagradami vred za poučevanje v verozakonu in ženskih ročnih delih se plačujejo iz deželnega zaloga 8O°/o. Deli prispevka, ki po tem pridejo na posamezne šolske okraje v deželi, ima deželni zalog odpremljati na okrajne šolske zaloge v enakih mesečnih anticipatnih obrokih. Clen II. V to svrho ima vsak okrajni šolski svet predložiti •jetni proračun o pravem času deželnemu šolskemu svetu, kateri ga po natančni presoji in popravi odobri in dopošlje deželnemu odboru, da sprejme omenjeni konkureiični prispevek v proračun deželnega zaloga. Clen III. Ta zakon zadobi moo s 1. prosincem 1900. Clen IV. Mojemu rninistru za uk in bogooastje je naročeno, da izvrši ta zakon. Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Stev. 236. Velecenjeno predsedništvo! V spornin na Nj. Veličansfvo, naše prerano umrle, blage cesarice je ustanovila BZaveza slov. učit. društev" pred nekaj časom tri ^cesarice Elizabete ustanove". Konstatovati pa moramo, da je imel naš tedanji poziv glede prostovoljnih prispevkov do sedaj le neznaten uspeh. Res je, da naše ginotno stanje ni ugodno, a kaj raalega žrtvuje lahko vsak izrned nas, ako iina le resno voljo. Ustanova, ki irna biti nekak izraz naših patrijotiških čutil in ki naj služi nam samim v korist, bi vendar ne srnela propasti. Prosimo torej velecenjeno predsedništvo najuljudneje, da izvoli obrniti i temu našemu vzvišenemu podjetju vso svojo pozornost in naklonjenost ter oživiti zanj vsestransko zanimanje. Priporoča naj učiteljstvu pri zborovanjih in drugih sestankih ,,cesarice Elizabete ustanove" v izdatnejšo podporo, vspodbuja naj p. n. društvene člene ustmeno in pismeno (potoin okrožnic), da nabirajo prostovoljne prispevke rned seboj, pa tudi med drugimi, učiteljstvu naklotijenimi krogi. — Doneske je pošiljati blagajniku ,,Zaveze", ki bo redno izkazoval imena p. n. darovavcev in vposlane zneske. Vsak še tako majhen znesek bo dobrodošel. Direktorij ,,Zaveze slov. učit. društev" v Št. Juriju pri Kranju, dne 12. grudna 1898. Drag. Če.suik,Fr. Luznar,L. Jelenc, t. č. tajnik.t. č. blagajnik.t. č. predscdnik. Zahvala. Visokočastiti gospod prelat, kanonik Andrej Čebašek, je podelil tukajšnji šolski knjižnici 11 letnikov aUČit. Tovariša" lepo in trdno vezanih. Prvi lefcnik nosi na prvi strani napis: Enajst letnikov wUčiteljskega Tovariša" daruje smleski šoli dr. —k, njen prvoletni učenec 1. 1829." Za ta lepi visokocenjeni dar izreka podpisano šolsko vodstvo najpresrčnejso zahvalo. Dragotin Benedik, vodja šole. Št. 6 Uradni razpisi učiteljskih služeb. o.šol.sv. Na trorazredni ljudski šoli na Studencu-Igu je popolniti s pričetkom drugega pollet.ja t. 1. izpraznjeno učno mesto s postavnimi prijemki stalno ali tudi začasno. Prošnje je poslati pravilno opremljene po predpisanern potu tukajšnjemu uradu do 18. prosinca t. 1. C. kr. okrajni šolski svet Ljubljana, dne 3. prosinca 1899. Listnica uredništva: Sivor II. na Primorskem: S poslanim člankom „0 podržavljenju ljudske šole" se strinjarno popolnoina; priobčili ga boino v prihodnji številki. Veselilo bi nas, če se še večkrat oglasite 0 tem vprašanju. Prepričani srno, da ljudski učitelji ne pridemo poprej do primernih plač, dokler natn država ne priskoči na pomoč; nekatere dežele so prerevne, da bi tnogle same nositi te stroške; nekatere pa tudi nitnajo volje, učiteljstvu pomagati. Država ima že tudi danes.prvo besedo pri šolstvu, le plače učiteljstva mora nositi dežela, ki je v tern slučaju nekako tovorno živinče brez pravic. Zatorej bodi naša parola: podržarljenje ljudske šole. Bratski pozdrav! Na Tolniinsko: Pri prvi priliki. Pozdrav!