Št. 132 (14.528) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 -Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 20. MAJA 1993 BALKAN / ABSURDI Šibi oklicali mir Polah so objavili, da je v nedeljo 96 odstotkov bosanskih Srbov glasovalo proti Vance-Ownovemu mirovnemu načrtu az9lasitvi »deklaracije za mir« in premirja na Palah: general Morillon z generalom Mladičem in poglavarjem Karadžičem (Telefoto: AP) ^dzor nad ozemljem BiH ► H/vati/ ^slimani PALE - »Mirovni naCrt je mrtev, živel mirovni proces,« je patetično vzkliknil poglavar bosanskih Srbov Radovan Karadžič na skupščini samozvane Republike srbske na Palah, ko so objavili uradne podatke, da se je v nedeljo kar 96 odstotkov vseh njihovih »državljanov« izreklo proti mirovnemu receptu, ki sta ga za BiH predpisala Vanče in Owen. Zborovanje na Palah je spominjalo na že skoraj pozabljeno gledališče absurda, hkrati pa je izzvenelo tudi kot opozorilo, da so se KaradžiCevi ljudje pravzaprav razglasih za zmagovalce veC kot leto trajajoče vojne in da se s pozicije zmagovalca postavljajo nad nasprotnike in mednarodne posrednike in zahtevajo mir po svoji meri. »Poslanci« na Palah so sprejeli posebno »deklara-cijio za mir«, v kateri so razglasili, da je bosanska srbska vojska prekinila vse vojaške akcije in da se bo držala sporazumov, sklenjenih z Muslimani in Hrvati. KaradžiC se je po sprejetju »deklaracije o miru« goreče zavzel za mir in za nadaljevanje pogajanj ob pomoči mednarodne skupnosti. Da si vendarle ne upajo preveč (bržkone zaradi opozoril vrhovnih vodij iz Beograda), pa so na Palah dokazali s tem, da niso razglasili popolne neodvisnosti, ampak so se omejili na »pravico do sa- mostojnega razvoja Srbov v Bosni«. Novinarjem je KaradžiC vendarle izjavil, da bodo Srbi in Hrvati razglasili samostojni državi v BiH, Ce Muslimani ne bodo pristali na konfederacijo. »Bosanska konfederacija je možna, ker drug drugega potrebujemo,« je izjavil KaradžiC. Medtem ko so se Srbi na Palah posmehovah vsemu svetu z razglašanjem premirja in miru, so v Firmi zasedah ministri zahodnoevropske unije, po vseh zahodnih prestolnicah so premlevali možnosti in nemožnosti rešitve bosanskega zapleta, boji v Bosni in Hercegovini pa so se nadaljevali. (V. K.) n___LONDON / BQ HULDT n Za svet je bilo leto 1992 pravi »annus horribilis« Italijo se bo z reformomi izvleklo iz politične krize LONDON - Leto 1992 je bilo pravi »annus hor-ribilis« za strateško ravnotežje sveta, saj smo ob ruskih težavah priCa kitajskemu vzponu, tako da bi lahko ta država v začetku prihodnjega stoletja postala gospodarska velesila. Krizo v medatlant-skih odnosih in težave OZN nekoliko blažijo prva znamenja upanja, med katere lahko uvrstimo tudi Italijo, kjer je »izredna reformistična dejavnost zelo spodbudna«. To je mnenje o svetovnem redu, ki ga je včeraj v Londonu podal Švedski zgodovinar Bo Huldt, direktor Mednarodnega instituta za strateške Študije, ob predstavitvi letnega poročila svojega instituta. »Kaos vodi k Bogu«, je navedel Huldt ob vprašanju, ki se je nanašalo na Italijo. Švedski zgodovinar je poudaril, »da bi lahko reforme, ki jih pripravlja Italija, posodobile njen politični sistem in ji omogočile, da bi postala Se aktivnejši faktor pri ohranjevanju miru v svetu«. O morebitnih nevarnostih za Italijo zaradi bližine jugoslovanskih bojišč je Huldt izjavil, da je strah »zelo pretiran«. »Ni verjetno«, je navedel, »da bi lahko sile iz nekdanje Jugoslavije napadle cilje izven svojih meja.« Tudi grožnje o terorističnih napadih »jugoslovanskih gverilcev« v evropskih mestih so po Huldtovem mnenju »skrajno pretirane«. V tem »grozljivem letu« pa je vseeno nekaj svetlih točk: od izvolitvijo Billa Clintona do danskega referenduma. Po Huldtovem mnenju je bil danski rezultat »nova injekcija energije v žile Evrope«. Prav tako spodbuden je bil rezultat ruskega referenduma. Jelcina je treba podpreti, ker je edini sprejemljivi ruski politik, Huldt pa dvomi, da mu bo uspelo do kraja izvesti načrtovano gospodarsko reformo. Zelo težka je bila ocena o vodenju jugoslovanske krize. Po Huldtovem mnenju »bodo zgodovinarji dobesedno raztrgali« politike, ker so preuranjeno priznali Hrvaško in Slovenijo in ker niso pokazali dovolj odločnosti pri preprečevanju jugoslovanskega spopada. »Kakršen koli poseg je bilo treba sprejeti že prvi dan spopada«, je poudaril Huldt. Med krivce za nespodbudno vodenje jugoslovanske krize je Hurdt uvrstil tudi sredstva javnega obveščanja, ker so krute prizore vojne ponesli v dnevne sobe Zahoda, tako da sta pogojevala vlade predvsem tisk in televizija. »Mediji odločajo o dnevnem redu posegov politikov«, je poudaril in pri tem pokazal na izredno diplomatsko dejavnost zaradi Jugoslavije in na kriCeCo odsotnost v pozabljeni Burmi, kjer bi spopad lahko zadobil grozljive razsežnosti. Obsežnejši Članek o poročilu Mednarodnega instituta za Strateške Študije je na 8. strani. ITALIJA / VOLILNA KAMPANJA JE 2E V TEKU DANSKA / PO REFERENDUMU O EVROPSKI UNIJI Junijske upravne volitve bodo pomemben test v Milanu in v Turinu Med drugim bodo pokazale dejansko moč Bossijeve Severne lige RIM - Upravne volitve so v Italiji vselej pomemben test, saj merijo usmeritev volilnega telesa. Voltive 6. in 20. junija pa so še pomembnejše kot običajno. In ne samo zato, ker bo tokrat poklicanih na glasovanje okoli 11 milijonov volil-cev ali ker je treba obnoviti upravi pomembnih mest kot sta Milan in Turin. Junijske upravne volitve bodo dejanska generalka za nova volilna pravila, ki jih bo moral sprejeti parlament na osnovi referendumske opredelitve velike večine Italijanov. In od njihovega izida bo najbrž odvisna usoda marsikatere stranke in voditelja. Nova volilna pravila za krajevne uprave namreč predvidevajo možnost povezav. Za župana oziroma za predsednika pokrajine bo izvoljen kandidat, ki v prvem krogu dobi absolutno večino glasov ali, Ce nihče ne preseže 50 odstotkov, balotažo med najbolje uvrščenima. In v drugem krogu se bo izkazala resnično sposobnost strank, da oblikujejo širše koalicije, ki naj bi v prihodnje z večinskim volilnim sistemom jamčile izme-niCnost naprednih in konservativnih sil za krmilom države. Velika mesta, Turin in Milan pa še posebej, bodo preizkusni kamen za agregacijsko sposobnost levice in njeno pripravljenost na dogovarjanja, obenem pa tudi pokazatelj dejanske moči Bossijeve lige. Kajti jasno je, da Ce Bossiju ne uspe prodreti z Zupanom vsaj v eni od dveh severnih metropol, bo moc Lige politično krepko redimenzionira-na. V balotaži pa se bo morala opredeliti tudi KD. In Ce se bodo uresničila za Milan predvidevanja, ki napovedujejo najboljši uvrstivi za legi-sta Formentinija in levičarja Dalla Chieso, koga bo podprla Martinaz-zolijeva stranka? (V.T.) Zadovoljstvo v Evropi, nemiri v Kobenhavnu K0BENHAVN - Danski premier Poul Nyrup Rasmussen je zadovoljen z izidom referenduma, na katerem se je skoraj 57 odstotkov danskih volilcev izreklo za ratifikacijo maastrichtske pogodbe s popravki, ki so jih ostale Članice dvanajsterice sprejele v korist Danske. Prav tako se nad sprejemom pogodbe veselijo v drugih evropskih prestolnicah, kjer bodo sedaj nadaljevali s pripravami na udejanjenje Evropske unije, v kateri nihče veC ne vidi rešitve vseh tegob stare celine, ampak kvečjemu olajšanje številnih težav. Vendar s tem ne soglašajo vsi in tako je prisko vCeraj ponoči v danski prestolnici do hudih nemirov, ki so jih izzvali mladi nasprotniki maastrichtske pogodbe (Telefoto AP). VeC na 8. in na 24. strani. ^ ................................. ........\ P/"ll/P BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dUKd tržaška kreditna banka BANC0MT m danes v primorskem dnevniku Genovski župan Burlanda (DSL) v zaporu Pod obtožbo goljufije in zlorabe službenega položaja so včeraj v Genovi aretirali župana Claudia Burlanda, ki pripada Demokratični stranki levice. V zapor je moralo Se drugih osem ljudi, a bivši tajnik PLI Renato Altissimo je prejel že drugo jamstveno obvestilo zaradi kršitve zakona o finansiranju političnih strank. ...................stran 2. Najhujša kriza v zgodovini PSI Socialistična stranka Italije doživlja eno najhujših kriz svoje zgodovine ter ji zaradi finančnih težav in notranjih sporov grozi celo razpust. O usodi stranke bodo odločali danes, prej nat seji tajništva in potem na zasedanju parlamentarnih skupin. Notranja politična razprava pa je dokaj vroča tudi v drugih italijanskih strankah, med drugim v DSL, v SKPinvKD. ...................stran 2. Trst: precej tiha volilna kampanja Tržaške stranke se v precejšnji tišini pripravljajo na junijske volitve. V vseh taborih prevladuje velika previdnost, posebno glede izvolitve predsednika in skoraj gotovega ba-lotažnega glasovanja, ki bo 20. junija. ...................stran 3. Perelli (PSI) priznal prejem podkupnine Bivši tržaški socialistični občinski odbornik Alessandro Perelli, ki so ga predvčerajšnjim aretirali pod obtožbo, da je kršil zakon o javnem financiranju strank, je milanskemu sodniku Italu Ghittiju priznal, da je od družbe Co-gefar Impresit, ki sodi v grupo Fiat, res prejel denar za volilno kampanjo. Perellijev odvetnik je že vložil prošnjo za njegovo izpustitev na svobodo. ./stran 4 Rešili tržaška prekooceanska jadralca Včeraj ob zori je letalo odkrilo tržaška prekooceanska jadralca Paola Rizzija in Andrea Pri-baza osem dni po brodolumu, ki sta ga doživela zahodno od Azorskih otokov sredi Atlantika. Zdaj sta na krovu nizozemske ladje Heli-don, ki ju je rešilo iz iz oceanskih valov, in plujeta proti škotski. ....................stran 4.. Predstavitev list DSL v Gorici DSL je včeraj v Gorici predstavila svoje kandidate za pokrajinske in deželne volitve. Za predsednika pokrajine kandidira Maurizia Sa-lomonija s ciljem (isto kandidaturo podpira PSI), da bi se ob njem oblikovala nova, napredna upravna večina. Slovenska kandidata sta doberdobski župan Marjo Lavrenčič za deželni svet in dosedanja pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak za pokrajino: oba računata na izvolitev, ki bi pomenila potrditev dosedanjega slovenskega predstavništva v vrstah DSL. stran 7 Sen na hoče šesto zmago V Monte Carlu se danes začenjajo uradni treningi pred nedeljsko dirko formule ena, ki predstavlja enega od viškov avtomobilistične sezone. V tekmovanju za SP vodi Francoz Alain Prost, toda oči vseh so uprte v Ayrtona Senno, ki je v zadnjih šestih letih kar petkrat zmagal (enkrat je odstopil) in želi tudi letos stopiti na najvišjo stopničko. ........................stran 21... I TA Ll J A, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Četrtek, 20. maja 1993 RIM / USODNI DNEVI ZA SOCIALISTIČNO STRANKO PSI v vrtincu finančne in politične krize Tajnik Benvenuto: »Nočem biti strankin grobar« Vsedržavni tajnik PSI Giorgio Benvenuto (telefoto AP) VotMiR Tavčar RIM - Za Giorgia Ben-venuta bo današnji nedvomno eden najdaljših dni, od kar je pred dobrimi tremi meseci prevzel vodstvo socialistične stranke. Prej na seji tajništva in nato na seji parlamentarnih skupin bodo namreč odločali o usodi stranke, ki preživlja eno najhujsih kriz v povojnem obdobju in ni izključeno, da bi se zaradi nasprotij med strujami in zaradi finančnih težav stranka lahko tudi razpustila. Benvenuto, ki je že v ponedeljek zagrozil z odstopom, se je vCeraj sestal z^vodstvom poslanske skupine, s katerim je razpravljal predvsem o volilnem vprašanju in o tem, kakšno stališče naj zavzame stranka glede skorajšnje reforme volilnih pravil. Vprašanje je samo navidezno tehnično, ker predstavlja rešitev kompleksnega problema, kakšno strategijo zavezništev naj v prihodnje izbere PSI: približanje reformističnemu progresivnemu polu, za kar se opredeljuje Giorgio Benvenuto, ali pa iskanje vloge na levem centru, k Čemur težijo bivši Craxijevi sodelavci in k Čemur naj bi bil, s svojim predlogom o stranki Eta Beta (velika glava, šibek trup in v žepu odgovor na vsako vprašanje) naklonjen tudi bivši predsednik vlade Giuliano Amato. To razdvojenost pa vsekakor obremenjujejo še izredne finančne težave (okoli 300 milijard lir dolga), ki zelo skrbijo Benvenuta, medtem ko mu ostali očitajo, da se skriva za finančnimi težavami, da bi prikril pomanjkanje politične strategije. Včerajšnja razprava med tajnikom in vodstvom poslanske skupine je bila umirjena v tonih, vendar ni pomirila duhov. »Ne grozim z odstopom, vendar bom seznanil tajništvo z dejanskim stanjem stranke. Resnični problem ni tajnik, ki bi grozil z odstopom, resnični problem je zdravstveno stanje stranke. In sam noCem biti grobar PSI, saj je socializem še živo, krepko in vitalno vodilo,« je dejal novinarjem Giorgio Benvenuto. Tudi zaradi tega je napovedal za današnjo sejo tajništva obsežno tematiko, ki bi zadevala »politično in ekonomsko prihodnost stranke«. V ta okvir sodi tudi volilna problematika. Po tajnikovi oceni je namreč večinski sistem v dveh krogih po francoskem vzorcu tisti, ki omogoča oblikovanje široke levičarske kolicije, medtem ko bi bristanski vzorec botroval samo nejasni packariji«, individualni izbiri kandidata brez posredovanja stranke. Benvenuto se zato huduje nad poslanci (skoraj polovica skupine), ki so, ne da bi obvestili tajništva, podprli apel Marca Pannelle zato, da bi na zbornico raztegnili pravila, predvidena za senat. Predsednik poslanske skupine PSI Giusy La Ganga je skušal vCeraj politi z vrCem vode ogenj polemike, Ceš da je bila podpora Pannelli stvar osebne izbire poslancev. Tudi bivši premier Giuliano Amato, ki ne misli pustiti politike kar tako, skuša posredovati in starim strankinim oblastnikom oCita preostro oblegovanje tajnika. Za danes pa se kljub temu obeta ostro soočanje. In postavlja se res vprašanje, ali bodo razne strankine duše uspele najti vsaj nekaj stičnih točk. _____RIM / NE SAMO ZARADI VOLITEV_ V strankah poteka vrača razprava Ključne dileme Demokratične stranke levice. Stranke komunistične prenove in KD RIM - Podkupninska afera, izid referenduma, s katerim so se italijanski volilci plebiscitarno opredelili za večinski volilni sistem, pa tudi odločitev referendumskega liderja Maria Segnija, da pristopi k Demokratičnemu zavezništvu, so vnesli novo dinamiko v italijanski politični volilni sistem. Stranke se zavedajo, da z uvedbo novih volilnih pravil nobena od njih ne bo mogla ostati taka, kakršna je bila, obenem pa nikomur ni jasno, katero pot naj bi ubrale in s kom. Iskanje pa se največkrat spreminja v notranje spopade, tako da je ni stranke, ki bi bila imuna pred viharjem. V Demokratični stranki levice, kjer je vprašanje sodelovanja v vladi ’ in problem odnosa do Demokratičnega zavezništva in Maria Segnija že v prejšnjih tednih izzvalo soočanje, so se vode nekoliko pomirile. Toda problem ostaja. In vozel bo moral naCeti strankin »parlament«, ki se bo sestal junija, takoj po upravnih volitvah. Sestanek vsedržavnega sveta bo skoraj neke vrste predkongres DSL, sta poudarila vCeraj po seji politične koordinacije tajnik Achille Occhetto in koordinator tajništva Davide Visani. V bistvu bo »parlament« moral od- ločati o tem, kakšna zavezništva naj DSL sklene za politične volitve in v kakšni obliki. Kot priprava na to sejo pa bo Occhetto imel vrsto srečanj z levičarskimi in sredinskimi silami. »DSL ni prehodna stranka, ki bi se morala "stopiti” v nekem večjem kotlu, paC pa organizacija, ki je nastala zato, da bi spodbudila nastanek širše levičarske grupacije, ki naj se kandidira za vodstvo države,« je dejal Visani, Occhetto pa dodal, da »naše razprave ne bodo osredotočene na odnos z Demokratičnim zavezništvom.« Vprašanje odnosov na levi je razburkalo vode tudi v Stranki komunistične prenove, ki ja zasedalo v torek popoldne in vCeraj ves dan. Po pričevanju udeležencev je bila debata precej ostra in ni manjkalo napadov na politiko tajnika Sergia Garavanija. Nekateri pa so po izstopu Pietra In-graa iz DSL omenili možnost razpusta SKP in oblikovanja nove levičarske skupine, ki bi vključila še druge komponente opozicijske levice. Obenem pa so bila mnenja deljena tudi o vprašanju, kakšno vlogo naj ima SKP v spodbujanju enotnega nastopa opozicijske levice. Ali naj bo SKP agregacijska sila, h kateri naj pristopijo druge sku- pine in torej stranka zaprtega tipa, ii pa stranka odprtega tipa, ki naj stimulira zbližanje in nastajanje širšega levega opozicijskega pola, v katerem pa bi vsaka komponenta ohranila svojo identiteto. Vode so razbrukane tudi v Krščanski demokraciji, v kateri se oblikujejo nove težnje, ki presegajo dosedanje struje. Del stranke se ogreva za predsedniško republiko in vidi v bivšem predsedniku Francescu Cossigi svojega možnega liderja. Tako so se v torek zvečer sestali takoimenovani »Unionisti«, ki jih vodita Cossi-gov prijatelj Francesco D’Onofrio in južnjaški poslanec demente Ma-stella. Skupina sicer ni soglasna glede predsedniške republike, je pa enotna glede regionalizacije stranke in reforme volilnih pravil po vzrocu, ki ga je referendum nakazal za senat. Skupina, v sozvočju z »zmernimi« Pier Ferdinanda Casinija poziva tajnika Martinaz-zolija naj okrepi zakoreninjenost KD v sredini političnega loka. Na nasprotni strani je manjša levičarska skupina, ki se zavzema za pobotanje z Mariom Segnijem, vmes pa tajnik Martinazzoli, ki zgublja vlogo skupnega »dežnika«, ki so mu jo pred nedavnim vsi priznavali. (V.T.) RIM / V POSLANSKI ZBORNICI- Križev pot preosnove struktur RAI Trikrat zmanjkala sklepčnost RIM - Z besedami skoraj vsi zatrjujejo, da je reforma nujna, v dejstvih pa ji marsikdo nasprotuje in na tihem meni, da bi bilo bolje, Ce bi se zaenkrat nie ne spremenilo. Včeraj se je po nekajmesečni prekinitvi v poslanski zbornici nadaljeval »križev pot« zakona za reformo upravnih teles javne televizijske hiše RAI. In trikrat je bila razprava prekinjena, ker je ob glasovanjih o amandmajih zmanjkala sklepčnost. Zakonski predlog za reformo upravnih teles Raia je pripravila komisija za kulturo poslanske zbornice in predvideva, naj bi sedanji 16-clanski upravni svet, ki ga je imenovala parlamentarna nadzorna komisija, zamenjal ožji, 5-Clanski upravni svet, katerega elane bi imenovala predsednika senata in poslanske zbornice, slednji pa naj bi imenoval glavnega direktorja. Na ta naCin bi bila javna televizijska hiša manj izpostavljena lotozacijskemu pristisku strank. K temu predlogu sta MSI in Severna liga, ki odkrito nasprotujeta spremembam, predložila na desetine popravkov in ga skušala zaustaviti z obstrukcijo. Toda odkritemu nasprotovanju misovcev in »lumbardov« je treba dodati tudi podtalni odpor drugih strank, saj je nesklepčnost vCeraj iti, ker sta ložljivi Cas. Odso so bile vidne v jeh strank, še naj a pa je bila med •scanskih po^‘ uduBiancuzagm stopom, »ce zbor iradi 0^sotn0Vin vnikov KD ne rske stranice jovoril Predptais. lih Mauro Pais adi predsednik CiorgioNapoW ki je v tiskov' NOVICE Formalno vložen rekurz milanskega sodstva na Ustavno sodišče RIM - Milanski namestnik državnega pravdnika Gherardo Colombo, eden od sodnikov preiskav o podkupninah, je vCeraj v Rimu formalno izročil Ustavnemu sodišču zahtevo po razrešitvi konflikta med parlamentom in sodstvom glede pristojnosti. Gre za konflikt, ki je po oceni milanskih sodnikov nastal, ko je poslanska zbornica glasovala o odvzemu parlamentarne imunitete bivšemu upravnemu tajniku KD Citaristiju in bivšemu tajniku PSI Craxiju. Kot je znano, je poslanska zbornica pooblastila nadaljevanje samo nekaterih preiskav, drugih pa ne, s Čimer naj bi bi prisvojila pristojnosti, ki pripadajo samo sodstvu. Sodnik Colombo ni hotel odgovarjati na vprašanja novinarjev, ki so ga vCeraj popoldne Čakali pred Ustavnim sodiščem. Dejal je le, da bi morala poslanska zbornica v primeru, da bi Ustavno sodišče sprejelo rekurz milanskih sodnikov, morala spet glasovati o odvzemu imunitete političnima predstavnikoma. Zavrnjen odstop Rodotaja iz parlamenta RIM - Poslanska zbornica je vCeraj z 205 glasovi proti 151 zavrnila odstop Stefana Rodotaja, ki je kot znano nameraval zapustiti parlament, da bi se posvetil študijski dejavnosti. Sedaj se bo moral predstavnik demokratične stranke levice odločiti, ali naj vztraja pri odstopu ali naj ohrani svoje mesto v palači Montecitorio. 700 novinarjev tvega delovno mesto RIM - V roku nekaj mesecev bi se lahko 700 novinarjev znašlo na cesti. V samem Rimu, kjer je osredotočen najveCji del novinarjev, bi delovno mesto lahko izgubilo 350 oseb. Sicer pa so tudi drugi podatki zaskrbljujoči: meseca marca je bilo v državi 343 brezposelnih novinarjev, v Rimu pa 117, medtem ko jih je bilo leta 1.992 le 20. Vse te podatke o “zdravstvenem” stanju založniškega sektorja so nanizali vCeraj na zasedanju, ki ga je priredilo Združenje rimskih novinarjev v sodelovanju z Združenjem parlamentarnega tiska. Na zasedanju je prišla do izraza potreba po spremembi zakona o založništvu (št. 416 iz leta 1981), ki med drugim predvideva dodeljevanje javnih sredstev za sanacijo založniških hiš, ki izdajajo dnevnike in tednike. Ob vsem tem pa si ne prikrivajo težav, ker bi se sedanje stanje lahko tudi poslabšalo. V hudi krizi so tudi strankarska glasila, ker jih je politična kriza močno prizadela. Zgovoren primer je socialistično glasilo “Avanti”, kjer 35 urednikov ni prejelo plaCe že od meseca marca. Podobno pa se dogaja tudi pri demokristjanskem “Popolu”. Kriza namreč postopoma zajema celotni sektor: novinarje odpuščajo, nekateri že veC mesecev niso prejeli place, predvidevanja pa so vse prej kot rožnata. KORUPCIJA / ARETACIJE NA TEKOČEM TRAKU Genovski župan v zapor zaradi zlorabe položaja \/ ječo je morolo še osem drugih oseb - Bivši tajnik PLI Renato Altissimo dobil drugo jamstveno obvestilo GENOVA - Na podlagi naloga o preventivnem priporu in pod obtožbo goljufije ter zlorabe službenega položaja so aretirali vCeraj zjutraj genovskega župana Claudia Burlanda, ki pripada Demokratični stranki levice. Do aretacije je prišlo v okviru preiskave o nepravilnosti pri izvrtanju podzemnega prehoda na trgu Caricamento, ki so ga finansirali s sredstvi iz sklada za organizacijo proslav ob petstoletnici odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu. Elektronski inženir Claudio Burlando, 39 let, je veljal v Genovi za novo, svežo in vplivno politično figuro, za župana pa je bil izvoljen 3. decembra 1992 in je vodil odbor, v katerem so RIM - Oba sta odločno demantirala težke obtožbe, da sta bila »referenta« ka-more v dolini Seleja blizu Salerna. Bivši socialistični minister za urbana območja Carmelo Conte in demokršCanski poslanec Paolo Del Mese sta tudi na-povedala sodne prijave proti obrekovalcem. Obtožbe na njim raCun je izrekel skesanec kamore Pasquale Galasso sodniku Enniu Bonaviesu, ki ga je pred nekaj dnevi zasliševal. Dejal je, da je kamori-sticni klan družine Malaie zagotavljal volilno podporo političnima predstavnikoma v zameno za zaku- sodelovali - poleg DSL -še republikanci, socialdemokrati, Federalisti, Zeleni in Antiprohibi-cionisti. V njegovem programu je bil sklic novih volitev jeseni letos, sam pa je bil resen in verodostojen kandidat za župana, ki bi ga izvolili po noven volilnem sistemu. Sicer pa je bila genovska mestna vlada že nekajkrat na tem, da se zruši in sicer prav zaradi političnih težav, v katere je zabredla ob sprožitvi preiskav v zvezi z nekaterimi javnimi deli na raCun kolumbijskih proslav. Skupaj z Burlandom so aretirali še šest oseb, to so: občinski odbornik Vittorio Grattarola (DSL); gradbenik Emanuele RomanengO, pred- pe na območju doline Seleja. In dodal tudi nekaj podrobnosti o težkem odnosu med politiko in ka-moro. Sam Giovanni Malaie naj bi zagrozil, da bo s smrtno dozo heroina umoril Contejeva sina, ker da mu bivši minister ni nudil zadostnega kritja pri nekem procesu. Kot reCeno, sta oba politika demantirala. Del Mese je Galassove obtožbe označil kot »totalno smešne, lažne in obrekovalne«, Conte pa je trdil, da ni poznal nobenega kamoristic-nega predstavnika in da ni ničesar vedel o grožnjah proti njegovemu sinu. sednik konzorcija IRG 2 (Imprese Riunite Geno-vesi), ki je bil ustanovljen ravno za izgradnjo omenjenega podhoda; direktor IRG 2 Antonio Imperato; in funkcionarji Pilade Fiorini, Giovanni Villa ter Giacomo Pešce. V zvezi z nepravilnostmi pri oddajanju del v sklopu genovskega Expoja zaslišujejo tudi bivšega socialističnega senatorja Delia Meolija. V obtožnici je zapisano, da je prejel 120 milijonov lir podkupnine od družbe Techint Milano, kateri je bilo poverjeno nadzorstvo nad deli za omenjeni Expo. V Milanu so medtem poslali drugo jamstveno obvestilo odstopivšemu državnemu tajniku PLI Renatu Altissimu, ker je skupaj z bivšim podtajnikom Attiliom Bastiani-nijem dobil 500 milijonov lir od družbe Fiat Engineering, in aretirali 60-letnega predsednika družbe Siemens Teleco-municazioni Giorgia Scanavacco zaradi korupcije in motenja dražb državnega telefonskega podjetja. Scanavacca naj bi izplačal podkupnino 230 milijonov lir. V Riminiju pa so zaradi kršitve zakona o finansiranju strank aretirali podjetnika Erosa Gobbija, ki je bil svojCas v upravnem svetu tamkajšnje velesejemske ustanove. S pomočjo drugih podjetnikov, ki so delali za državne železnice, je zbral 600 milijonov lir, do tega trenutka pa še ni znano, kateri stranki ali kateremu politiku je bil denar namenjen. OBTOŽUJE JIH SKESANEC GALASSO Conte (PSI) in Del Mese (KD) zanikata vezi s kamoro Z A K I RIM - Ko ne bi bilo mafije, bi kriminalnost v Italiji ne bila pereč problem. To dokazuje raziskava, ki jo je izvedel Zavod za politične, ekonomske in socialne raziskave Eurispes, ki ga vodi Gian Maria Fara, na podlagi podatkov iz leta 1992 in prvega trimesečja leta 1993 o zločinih na Apeninskem polotoku, ki jih je posredovalo notranje ministrstvo. Iz primerjave z drugimi zahodnimi državami izhaja namreC, da je Italija, ki je bila leta 1991 na dvanajstem mestu kar zadeva prijavljene zločine vsakih 100.000 prebivalcev, leta 1992 zmanjšala še za 10 odstotkov celotno število zločinov. Poleg tega se je število ropov znižalo od 16.136 na 11.314, predvsem pa se je zmanjšalo število naklepnih ubojev od 1.812 na 1.444. Te številke kažejo težnjo k vse manjšemu obsegu kriminalnih dejanj. To dokazujejo tudi podatki, ki izhajajo iz raziskave o »Kriminalnosti in mafiji«, ki jo je pred nekaj dnevi objavil zavod Eurispes, po katerih je v prvem trimesečju leta 1993 bilo 28, 5 odstotka manj naklepnih ubojev in 2, 1 odstotka manj ropov. Istočasno je bilo prijavljenih 223 veC mafijcev; približno 1000 naklepnih umorov, ki so jih prijavili v letu 1992, so zagrešili v južnih deželah, kjer je pojav mafije doma (v Siciliji, Kampaniji, Kalabriji in Apuliji) Po podatkih iz raziskave zavoda Eurispes je 70, 8 odstotka naklepnih umorov zagrešenih na jugu in na otokih. Medtem, ko ima vsa severna in osrednja Italija 29, 1 odstotka ubojev, jih ima sama Sicilija 39 odstotkov. V Kampaniji je veC naklepnih ubojev kot v vseh severnih deželah skupaj. Od 2.949 prijavljenih v letu 1992 zaradi pripadnosti mafijskim organiza- NIMIVI PODAT IZ RAZISKAVE ZAVODA EURISPES O KRIMINALU Trojno sporočilo mafijskega atentata v rimski četrti Parioli cijam, jih je bilo 2.587 doma iz Sicilije, Kampanije in Kalabrije. V teh treh deželah se tudi nahaja 186 od 239 organizaciji mafijskega tipa, za obstoj katerih vedo tudi oblasti. Od 2.536 milijard lir, ki so jih zasegli V letu 1992 pripadnikom mafijskih organizacij, jih je kar 2.367 prihajalo iz omenjenih treh dežel. Eurispes je ugotovil, da v trenutku, ko se mafija zaCne na profesionalen način ukvarjati s kako zločinsko dejavnostjo, opusti svoje tradicionalne vrednote. Odpove se torej tistemu Čutu za klan in Čast, zaradi katerega so mafijce večkrat v preteklosti ljudje na jugu spoštovali in bili do njih obzirni v zameno za varstvo in red. Družba danes ne spoštuje veC mafijcev, o tem pričajo ne samo desetine ljudskih prireditev in demonstracij v zadnjih letih na jugu, ampak tudi pojav skesancev. Po mnenju zavoda Eurispes se je mafija že pred leti spremenila v organizacijo, ki se ukvarja s pridobivanjem bogastva z zločini in ne deluje veC kot posrednik med družbo in državo. Cena te spremembe je, da je družba mafijsko dejavnost dele-gitimirala in da je s tem konec Časti mafijcev. Posledice teh sprememb so bile porast hudodelstev, ki so jih zagrešili mafijci, širjenje mafije in njenih zločinskih dejavnosti tudi v druge dežele, pojavljanje novih oblik zločinov. Ugled mafije je torej v očeh družbe danes manjši, organizacija pa je krutejša in bolj profesionalna. Ravno družba in nekateri ugledni predstavniki inštitucij na jugu postajajo priljubljena tarCa mafijskega gangsterstva. V prejšnji raziskavi, ki jo je zavod izvedel julija lanskega leta, je bilo zapisano, da bi lahko bila naslednja poteza mafije ta, a dokaže svojo moC tudi v drugi italijanskih deželah. Gian Maria Fara vidi v tej luCi bornbn atentat v ulici Fauro v Rirnu, katerem je mogoče razbrati štir različna sporočila. Prvo sporočilo je po mnenj predsednika Eurispesa na menjeno inštitucijam. ^.a\j želi preprosto opozoriti, lahko udari kadar in kaho hoCe in lahko spremeni 1 a lijanska mesta, posebno Rim. novi Bejrut ali Belfast. Dru§ sporočilo je najbrž namenjeno javnemu mnenju in želi povz rociti negotovost glede tega. kdo bo zmagal v spopadu me mafijo in državo. Dokaza hoče tudi, da bi lahko bila v ta,, spopad vpletena vsa italijan ska družba in ne samo Sicilija-Tretje sporočilo je namenjeno mafijskim pripadnikom, naj ne dvomijo v organizacijske m vojaške sposobnosti matij6-Četrto sporočilo je najbolj za pleteno. V njem se skriva o govor na vprašanje, zakaj so za tarCo izbrali Maurizia Costan za. Odgovor je po mnenju Gian Marie Fara dokaj jaseT' Costanzo namreC podpira 1 sodeluje z inštitucijami; ma ij ne samo nasprotuje, ampak s tudi neposredno zavzema, bi okrepil protimafijsko zaves v Italiji. Costanzo sodeluje s policijo in je na pobudo nr tranjega ministrstva tudi iz lal posnetek proti mafiji- Je ve lik govornik. Sporočilo je potemtakem na menjeno vsem, ki oblikujejo m usmerjajo javno mnenje. Spo rocilo bombe v ulici Faro je, se mafija še najbolj boji, da bi s v Italiji izoblikovala protimatij-ska zavest. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJ IN A Četrtek, 20. maja 1993 VELIKA NEGOTOVOST PRED VOLILNO PREIZKUŠNJO 6.JUNIJA Pokrajina Trst: stranke zelo previdne Kdo bo dosegel balotažne volitve? Nemogoče volilne prognoze - Niti nacionalistična desnica nima vetra v jadrih TRST - Tržaške stranke se v Precejšnjem zatišju pripravljajo na Pokrajinske in deželne volit-Ve- Politični škandali, ki pretre-Sajo vso državo in tudi Trst, so 23 volilce bolj zanimivi in priv-aCni od volilnih programov in U(ii od samih volilnih mehanizmov, ki bodo za Pokrajino pov-sem novi. Ankete, ki so jih na vsedržavni ravni izvedle nekatere strokovne ustanove, namreč dokazujejo, da mnogo volilcev e oanes ne pozna točnih pravil Za neposredno izvolitev župa-n°v oziroma predsednikov pokrajinskih uprav. Za pokrajinske volitve v Trstu Pn tudi v Gorici) zato ponavljamo, da volilec na glasovnici mkko prekriža LE SIMBOL , TRANKE. Njegov glas bo šel istočasno kandidatu za predsed-nika (na levi strani simbola) in kandidatu za pokrajinski svet (na desni strani). Obe imeni bosta že datisnjeni na glasovnici in zato Za Pokrajino ni treba pisati prefe-mnc. Slednjo (s priimkom kandidata) lahko napišemo le na gla-s°vnici za deželno skupščino. pečina strank se na junijske . oktve pripravlja brez ekcesov jo vnaprejšnjih triunfalizmov. danko rečemo, da je povsod (pri Nekaterih veC, pri drugih manj) eio prisoten strah pred neu-sPehom, saj politični trenutek onemogoča vsakršne kolikor to-1k° resne volilne prognoze. To Za Pokrajino velja za razdroblje-110 in skregano tržaško levico, a v neki meri tudi za nacionali-sdCno desnico, ki morda res ni-jda tako močnega vetra v jadrih, *mt ga skušajo prikazati nekateri. ^ 0 tem bomo presojali 7. junija. Od tradicionalnih strank je tudi pri nas - kot drugod po Italiji - v najveCji krizi PSI, ki realno tvega pravi volilni polom. Aretacija občinskega odbornika Alessandra Perellija je še dodatno zaostrila itak hudo krizo, tako da zna tržaška PSI v teh pogojih izgubiti zastopnike tako v pokrajinskem, kot v deželnem svetu. Kandidat za predsednika Pokrajine Claudio Bonivento je pri samih volilcih PSI skoraj neznan, tako da obstaja stvarna možnost, da se bodo nekateri opredelili za Franca Codego, del pa za nacionalističnega prvaka Paola Sardosa Albertinija, za katerega bo v morebitni balotaži najbrž navijal tudi "komisar” Arduino Agnelli. Kandidatinja SKR Jelka Gerbec Bolj optimistično razpoloženje vlada v taboru Demokratične stranke levice in Zavezništva za Trst, kjer upajo, da bo Codega vendarle prodrl do balo-tažnega glasovanja, ki bo 20. junija. O balotaži bo najbrž odločala le pešCica glasov. Možnosti za drugi krog imajo vsekakor, poleg Codege in Sardosa Albertinija, še sicer bolj malo poznani Ennio Braida (Severna liga), Giampaolo Bartoli (KD) in verjetno tudi neofašist Mauro Di Giorgio. Za demokratični Trst bi bilo vsekakor zelo klavrno, Ce bi se v balotaži spoprijela ezulski prvak in neofašist, kar žal ne gre vnaprej izključiti. Stranka Slovenske skupnosti gleda na pokrajinske volitve s Kandidat SSk Josip Pečenko precejšnjim optimizmom. Njen kandidat za predsednika (v bistvu nosilec liste) Ivan Peterlin je na zadnjih volitvah zabeležil lep osebni uspeh in upa, da ga bo ponovil tudi tokrat. SSk raCuna v prvem krogu na glasove, ki bi ji omogočali zastopstvo v skupščini, medtem ko se bo stranka - ki je to že napovedala -v balotaži opredelila za najbolj odprtega kandidata. V tako imenovanih močnih okrožjih SSk kandidirata Maja Lapornik por. Pelikan (Nabrežina-Zgonik-Re-pentabor) in Josip PeCenko (Dolina). Stranka komunistične prenove raCuna predvsem na zastopstvo v skupščini (v zadnji mandatni dobi je imela na Pokrajini Kandidat DSL Dionisio Gherbassi dva svetovalca), o zadržanju v balotaži pa bo odločala po 6. juniju. Nosilec liste- kandidat za predsednika je Denis Visioli, lepe možnosti za uspeh pa ima Sergij Lipovec, ki kandidira v dolinskem okrožju, kjer je ta stranka na osnovi zadnjih volitev prva stranka v občini. Lipovec kandidira tudi za mesto deželnega svetovalca. V zahod-nokraškem okrožju zastopa SKP senatorka Jelka Gerbec. Demokratična stranka levice se, kot rečeno, poteguje za izvolitev Codege. Med Slovenci kandidirajo med drugim Nives Košuta (Nabrežina-Kras), dolinski občinski odbornik Dionisio Gherbassi (Dolina) in Igor Dolenc (Opcine-Zahodni Kras). Na listi Zavezništva za Trst je edini slovenski kandidat novinarka Vlasta Benard, ki se predstavlja v dolinskem volilnem okrožju, med socialisti za Pokrajino pa ni nobenega Slovenca. Za Pokrajino bomo torej glasovali po popolnoma novem volilnem sistemu. Po novem bodo tudi delili sedeže v pokrajinskem svetu. Predsednik, ki bo vodil upravo štiri leta, bo imel za sabo 14 svetovalcev, opozicija pa deset. Sedeže bodo razdelili po izvolitvi predsednika, a na osnovi rezultatov iz prvega volilnega kroga. Pokrajinske in deželne volitve bodo samo v nedeljo, 6. junija, morebitna balotaža za izvolitev predsednika bo dva tedna kasneje. Na volišču bomo dobili dve glasovnici, v kratkem pa bodo zaCele posamezne občinske uprave razdeljevati po domovih volilna potrdila. H*SL/PISMO MINISTRU ANDREATTI TRST / SREČANJE S PESNIKOM MARKOM KRAVOSOM V SLOVENSKEM KLUBU Turello: Dežela lahko odigra strateško vlogo TRst - Predsednik ezelne vlade Vinicio urello je pisno seznanil 10vega zunanjega mini-a Beniamina Andreat-,z znaCilnostmi in posle nT,s1Tni Furlanije-Julij-stv kra)ine ter s predno-di- ^ nalogami za njen ra2tnahn* ^spodarski te^°C se na odobrilo . 2avnega zakona St. virf1Z ■'-99-b ki pred-eva izjemne posege za r,LZVoj severovzhodnih niejnih območij, in lqQon,aSt- 212 iz leta na ,^3 spodbuja med- Ti r°n 0 s°delovanje, , rello poUclarja) da je ‘ a Poverjena deželi FJK TOmarna vloga pri iz-lit'0U kooporacijske po-kT,6 nasproti srednji in ganski Evropi; to gre ipisati tudi njenemu fopoliticnemu položaju j oomejne dežele v sk-sJV Bvropake skupno-tl, u aradi tega je nujno a žaceti dokončno iz-jah zakon o obmejnih bmoejih’ ki predvideva 0 vsedržaven program Posegov (izdelujejo ga ,Sa dežele Nord-Esta) - ?T uresnicitev centra ‘a hnanene in zavaroval-„i 6 storitve v Trstu (off v 2reL slednjega zavirajo TurpiiSliU’ Zat0 naProsa «uo mmistra za ustre-en Pritisk pri odgovorni evr°pski oblasti. Predsednik deželne ade podčrtuje zatem mA?“81 okrepitve pro-jaetiuh zvez med zahod-u vzhodno Evropo orej tudi avtocestnih «vezav) ter razvitja so-ovanja med gornjeja-jnskimi pristanišči, aKar izrecno omenja godne kooperacijske daose s Slovenijo in Hr- Odv. Vinicio Turello vaško. Ob tem naglasa problem revizije Osimskih sporazumov, ki da se ga je treba lotiti z »modrim realizmom« in ob upoštevanju spremenjenih mednarodnih razmer, tako da bi lahko tukajšnje obmejne predele spremenili v strateško območje za Čvrst zagon vsestranskega sodelovanja med srednjo in vzhodno Evropo, sicer tudi spričo nedavnega kooperacijskega dogovora med Slovenijo in Evropsko skupnostjo; slednji naj bi omogočil razmah industrijskega in tehnološkega sodelovanja med podjetji iz Evropske skupnosti, Slovenije in Hrvaške. Predsednik Turello nazadnje poziva ministra, naj posreduje pri slovenski in hrvaški vladi v korist italijanske manjšine na njunih tleh. Kravos: Vedrina na vrhu lestvice življenjskih vrednot Torkov večer z Markom Kravosom v Slovenskem klubu (foto Ferrari/KROMA) BENEŠKA SLOVENIJA / KONEC MESECA V ŽPETRU Proslavili bodo petstoletnico cerkve sv. Kvirina, simbola samostojnosti Benečije TRST - Slovenski klub je predsinoCnjim sklenil svojo spomladansko sezono s posebnim večerom, posvečenim Marku Kravosu. Slo je za prisrčen večer, ki ga je spodbudilo veC dejavnikov: prvi med temi Kravosovo »srečanje z Abrahamom«, nato s tem življenjskim dogodkom vezani izid pesniškega izbora Sredi zemlje Sredozemlje, ne nazadnje pa je srečanje v Gregorčičevi dvorani spodbudilo dolgoletno delo, ki ga je Kravos opravljal v vlogi predsednika Slovenskega kluba. Čudovit pesniški uvod v klubski večer je ponudil gledališki igralec Vladimir Jurc, ki je - poleg slavljenca prvi izmed treh priložnostnih gostov - z običajno odlično interpretacijo podal niz Kravoso-vih poezij. Marij Cuk in Ace Marmolja, književnika in slavljenčeva prijatelja, pa sta zbranim v dvorani posredovala svoje misli in spomine na skupne življenjske dogodke. Od prvega tesnejšega stika v ljubljanskem študentskem naselju, ko sta se tudi Cuk in Marmolja odločila za univerzitetno izobraževanje v slovenskem glavnem mestu, do poznejših skupnih pesniških večerov v Sloveniji in v zamejstvu. Cuk je posebej poudaril Kravosovo dolgoletno založniško skrb za vse, kar se je novega pojavljalo na ustvarjalnem obzorju: izpostavil jo je predvsem kot Človeško vrlino, s katero je začenši od Pesniških listov nudil možnost mar- sikateremu mlademu ustvarjalcu, da se je predstavil javnosti. Čukova zdravica pa ni mogla mimo trpke ugotovitve, da književnik danes žal ni najbolj priljubljen lik sodobne družbe, saj dobro vemo, v kakšnih gospodarskih in splošnih stiskah tiči še posebej zamejska kulturna in založniška dejavnost. Tudi Mermolja se je izognil estetsko-literarnemu prikazu Kravosove umte-niške poti. V vzdušju veCera se je raje zaustavil ob spominih na mnoga srečanja, ko sta poezija in njena moc bili v ospredju pozornosti glasnih razmišljanj slovenskih besednih ustvarjalcev. Tudi tedaj se je zaCelo snovati prepričanje, da je trdna vez med matičnim in zamejskim prostorom prepotrebna, da je važen tudi preliv kulturno-umet-niskih misli iz zamejstva v matični prostor. Kar je Kravos v svojem tridesetletnem delu večkrat jasno poudarjal. »Pesniški markord« - pobudniki so se v naslovu veCera paC poigrali z namigom na sloviti Fellinijev film Amarcord - je sklenil sam slavljenec: Marko Kravos je še s svojimi besedami spregovoril o svojem svetu, v katerem »smo majhni, a je vendar pomembno, da okrog nas ustvarimo še tako majhen, a osmišljen krog ljudi«. Odvrnil je morebitni občutek svojega otožnega gledanja na svet in kot prvo na svoji življenjski vrednostni lestvici postavil vedrino. SPETER - Cerkvica sv. Kvirina v Spetru, ki je nekakšen simbol samostojnosti Beneške Slovenije, praznuje svojo petstoletnico. V tem okviru je lani Studijski center Ne-diža pripravil niz predavanj na BeneCanskih kulturnih dnevih, ki so bili posvečeni tudi kulturnim stikom med Benečijo in Gorenjsko. Konec tega meseca, in sicer 29. maja, bodo obletnico proslavili s slovesnostjo, ki bo v Spetru. Ob tej priložnosti bodo Studijski center Ne-diža, spetrska župnija ter občine Speter, Škofja Loka, Idrija in Tolmin pri- pravili ob 20.30 v prostorih špetrskega županstva posvet o votivnih cerkvicah, kulturi in verski dediščini. Na njem bosta spregovorila prof. Tarcisio Venuti, avtor knjige ”Le chiese votive”, in dekan iz Spetra Dionisio Mateucig. Na večeru bo nastopila pevska skupina iz Tolmina, prisotni pa bodo tudi zastopniki videmske Pokrajine in gorske skupnosti za Nadiške doline. Proslava, ki jo bodo uvedli s slavnostno maso, s pričetkom ob 19.30, bo priložnost, da bodo na primeren način obeležili pol tisočletja zgodovine špetrske cerkvice. Povejmo, da je o njej Ivan Trinko napisal, da stoji na razvalinah poganskega templja, posvečenega boginji Diani. Po Trinkovem zapisu naj bi cerkvica predstavljala prvo krSCan-sko svetišče, ki je bilo postavljeno na beneškoslo-venskih deh. Cerkvica pa je znamenita tudi zaradi tega, ker so se pri njej shajali okoli kamnite mize pod starodavnimi slovenskimi lipami zastopniki vasi iz vseh treh dolin in tu razpravljali o deželnih stvareh, sodili prestopnike in hudodelnike ter ukrepali o javnem redu. VOLITVE Danes v Trstu glasnik Zelenih Ripa di Meana TRST - Danes bo v okviru volilne kampanje za bližnje volitve prišel v Trst vsedržavni glasnik Zelenih Carlo Ripa di Meana, ki se bo najprej srečal s predstavniki tiska (ob 15.30 v občinski tiskovni dvorani na Trgu Unitä), nato pa se bo skupaj s krajevnimi predstavniki zelenih in naravovarstvenih organizacij udeležil predstavitve dosjeja o “tržaških vozlih spleta med politiko in posli”. Predstavitev bo ob 18. mi v Časnikarskem krožku na Korzu Italia, ko naj bi Zeleni in naravovarstveniki razkrili ozadja gradnje velikih cestnih povezav, novega nogometnega stadiona in upepelje-valnika ter bankrota družbe Fintom. SKP o Severni ligi TRST - Na sedežu Stranke komunistične prenove v Ul. Tarabocchia 3 bo danes ob 18. mi lombardski publicist Vittorio Moioli govoril o »skrivnosti Severne lige: od protesta do vlade«. Srečanje bo vodil kandidat SKP za deželni svet Marino Calci-nari. Jutri na Opčinah "Slovenci in volitve“ OPČINE - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši vabi jutri zveCer ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine na razpravo na temo »Slovenci in volitve«. Govorili bodo Miloš Budin (DSL), Ivo Jevnikar (Slovenska skupnost), Rudi Pavšič (Slovenska komisija PSI) in Stojan Spetič (Komunistična prenova). SSk o zajamčenem zastopstvu manjšin TRST - Predstavniki Slovenske skupnosti so v Nabrežini skupno z veC pravnimi strokovnjaki razpravljali o novostih v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji in z volilnimi reformami, ki ogrožajo slovensko zastopstvo. Jasno je, da Maccanicov osnutek nikakor ne more veljati za osnovo pri iskanju pravičnega zaščitnega zakona, poiskati je treba izhodišča, ki niso diskriminatorska že v svoji zasnovi. V Času institucionalnih reform in težnje po večji demokraciji v državi bi morale pristojne oblasti to dojeti. Na zasedanju, ki ga je vodil deželni tajnik in nosilec kandidatne liste za junijske deželne volitve Ivo Jevnikar, je bil govor o mehanizmih, ki naj v volilnih reformah zajamčijo zastopstvo narodnih manjšin, saj jih večinski sistem moCno oškoduje. Udeleženci so pripravili tudi stvarne predloge za pobude, ki naj podprejo to skupno zahtevo naše narodne skupnosti. O tem bo govor v soboto dopoldne nai tiskovni konferenci SSk v Trstu. V okviru radijske volilne tribune bosta za Slovensko skupnost nastopila jutri ob 12.45 na Radiu Trst A pisatelj Alojz Rebula, ob 12.15 na italijanskem deželnem omrežju pa Josip PeCenko. NOVICE Protest prodajaln tobačnih izdelkov TRST, VIDEM - V Furlaniji in v Trstu se nadaljuje protestna akcija tobačnih prodajaln zaradi duty free-jev v Sloveniji, kjer se prodajajo tudi cigarete, seveda po znižani ceni. Predstavniki italijanske federacije prodajaln tobačnih izdelkov so vCeraj na tiskovni konferenci v Vidmu obsodili “uzakonjeno tihotapstvo“, ki ima hude posledice za trgovce ne samo v Trstu in Gorici, ampak tudi v Vidmu in Pordenonu. Prodajalne tobačnih izdelkov so bile včeraj popoldne zaprte v Trstu, Vidmu in ostalih deželnih centrih; ta oblika protesta je bila sprejeta, da bi opozorili na veliko škodo, ki jo država ima zaradi takega stanja. Predstavniki prodajaln tobačnih izdelkov iz naSe dežele in pa FIT so pozvali pristojne oblasti, da bi učinkoviteje nadzorovali meje s Slovenijo, da bi preprečili širjenje tihotapstva cigaret. Beneški umetniki razstavljajo v Tolminu TOLMIN - V okvim tolminskega občinskega praznika, ki bo jutri, 21. maja, bodo v občinski knjižnici Cirila Kosmača odprli razstavo beneških likovnih umetnikov. Na pobudi sodeluje večja skupina umetnikov, ki nekako predstavljajo zdajšnjo likovno stvarnost v Benečiji. Jeseni lanskega leta so s to razstavo zaceli daljše potovanje po Sloveniji z namenom, da bi Cimširšemu krogu ljudi prikazali delček iz bogate beneške kulturne ustvarjalnosti. Za glasbeni utrinek na petkovem odprtju razstave bo poskrbel moški pevski zbor Matajur. Primorski dimi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov de in sožalja po formatu. Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG NOVICE PODKUPNINE / NA ZASLIŠEVANJU V MILANU AFERA PERELLI / REAKCIJE Za mesto po meri človeka Svetovalska skupina DSL na Deželi, v sodelovanju s svojimi rajonskimi svetovalci iz tržaške občine prireja jutri v konferenčni dvorani hotela Continentale v Ul. S. Nicolo 25, zanimivo zasedanje na temo “Participacija in decentralizacija; za mesto po meri človeka; ponoven zagon rajonskim svetom“. Uvodno poročilo bo imela predstavnica bolonjske občinske uprave Francesca Bruni. Na zasedanju bodo spregovorili Marcello Bergamini, Giorgio De Rosa, Anamarija Kalc, Ugo Poli in Tiziana Roncarati. Vloga interniranih v prvi svetovni vojni Drevi, ob 19. uri bo v knjižnici “Nuova Universitas“ (v Drevoredu XX. septembra 16) javna razprava o vprašanju vojaških in civilnih internirancev v prvi svetovni vojni. Sodelovali bodo avtorji monografske številke revije “Qualestoria“, ki je v celoti posvečena temu vprašanju, in sicer Paolo Malni, Tristano Matta, Paolo Privitera, Sergio Ranchi, Marina Rossi in Marta Verginella. Uvodne besede bo podal Fulvio Salimbeni. Velesejemska ustanova brez predsednika Glavna skupščina Tržaške velesejemske ustanove se je v teh dneh sestala in sprejela na znanje odstop predsednika Renza Crosata. Skupščina pa je ob tem tudi pozvala predsednika deželnega odbora Vinicia Turella, naj poskrbi, da bi nemudoma bil imonovan nov predsednik. Člani skupščine so poudarili, da bi na Celo velesejemske ustanove sodil strokovno usposobljen človek, ki naj bi bil tudi dovzeten za mednarodno sodelovanje. Nov avtobus za zgoniško občino Občina Zgonik je razpisala natečaj za nakup novega avtobusa. Zainteresirana podjetja lahko dvignejo razpis na županstvu vsak delavnik od 8. do 14. ure. Ponudbe je treba dostaviti v zaprti ovojnici do 28. t. m. ob 14. mi. Ponudbe bodo pregledali 31. t. m. Za vse ostale informacije se je treba obrniti na zgoniško občinsko tajništvo. Poskus zastrupitve šolskih cedrov? V osnovni' šoli Collodi na Kjadinu so zaskrbljeni nad usodo šestih velikih cedrov, ki rastejo na šolskem vrtu. V vseh drevesih so neznanci naredili luknje, skozi katere so menda vbrizgnili posebno tekočino. Šolsko osebje je prepričano, da gre za poskus zastrupitve. Zato so poklicali policijo, ki je uvedla preiskavo. Perelli včeraj potrdil prejem podkupnine Perellijev odvetnik vložil zahtevo po izpustitvi iz zapora CGIL zahteva odstop uprave V federaciji PSI vlada popolna zmedo Bivši socialistični občinski odbornik Alessan-dro Perelli je tudi to noC prebil v nie kaj udobnem zaporu San Vittore v Milanu, kjer ga je včeraj zaslišal sodnik za predhodne preiskave Italo Ghitti. Zasliševanje Perellija, ki ga obtožujejo, da je prav v Času, ko je bil pokrajinski tajnik, kršil zakon o javnem financiranju strank (prejel naj bi bil okrog sto Kaj bo z GM? Kaj bo s Tovarno velikih motorjev pri Bo-Ijuncu, Se vedno ni znano. Včeraj je bil pri Intersindu sestanek med vodstvom tovarne in Fincantierija ter predstavniki delavskega sveta in sindikatov, na katerem je delodajalec sicer obljubil izdelavo načrta o celovitem preustroju obrata, ni pa pojasnil, kdaj bo do tega prišlo. Ve se samo to, da se bosta strani ponovno sestali v začetku julija. Kaj pa do tedaj? V sindikalnih krogih so zaskrbljeni. Tajnik kovinarskega sindikata FIOM Valdi Catalano nam je povedal, da bo preustrojitveni program vsekakor vplival na zaposlenostno raven, zato se bo treba zdaj boriti za obstoj delovnih mest. milijonov lir podkupnine za volilno kampanjo), je trajalo nekaj veC kot pol me. Denar je prišel iz blagajne Cogefar Impresit, ki sodi v grupo Fiat in ki je bila zainteresirana za izvedbo nekaterih večjih javnih del v Trstu. Kot je povedal odv. Salinari iz Milana, ki je prisostvoval zasliševanju, je Perelli potrdil prejem in nudil vsa potrebna pojasnila, tako da bi se danes lahko spet vrnil na prostost. Odv. Salinari je zahtevo v tem smislu že vložil pri sodniku Ghittiju. Zaenkrat ni znano, za kakšno uslugo je Perelli denar dejansko prejel. Perellija je za sabo pobral plaz, ki se je sprožil, potem ko je poverjeni upravitelj Fiata Cesare Romiti ukazal svojim ljudem, da morajo sodelovati s sodniki. Marsikomu se je razvezal jezik, a med temi je bil tudi menedžer Impresita Antonio Mo-sconi. Fiat je načrtovala prodor v Trst, kjer pa ni teklo vse tako, kot so Zeleh. Da bi se kolesje premaknilo, naj bi v vsedržavnem tajništvu svetovali, da se obrnejo do Perellija. Denar naj bi bil Perelliju v Švici izplačal Giovanni Leodari, legalni zastopnik ter odgovorni pri uradu za usluge Fiata Impresit ter poverjeni upravitelj Polisa, torej družbe, ki je načrtovala izgradnjo velikega direk- cijskega centra v starem pristanišču, kjer bi bil nov sedež družbe Generali ter morebiti offshoreja (v upravnem svetu Polisa pa je bil tudi Perelli, ki je bil svojcas svetovalec pristaniške ustanove, od junija 1990 do februarja 1991 pa predsednik finančne družbe Finporto). Leodarija najdemo še pri Fiat Sinport, torej družbi, ki je lani s Pristaniško u-stanovo podpisala predhodno pogodbo za privatizacijo 7. pomola. Trenutno obstajajo samo ugibanja, Ce je Perelli, sin nekega generala iz Piemonta, ki se je odloč- no zavzemal tudi za privatizacijo ACEGA, povezan samo z Impresitom ali bo kaj prišlo na dan tudi glede privatizacije 7. pomola. KlopCiC se je morda zaCel dokončno odmotavati tudi v našem mestu, kjer je bilo doslej veliko prahu, konkretnega pa bolj malo, a še to je bilo nekako »uvoženo«, na podlagi preiskav, ki so jih zaceli drugje. Vse te preiskave sicer niso zaključene in marsikdo pričakuje, da bo še precej gnilega prišlo na dan, saj je šlo za javne gradnje, vredne težke milijarde. Pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze CGIL je včeraj zahtevalo odstop Staffierijeve občinske uprave in takojšnjo oblikovanje novega odbora z ljudmi, ki imajo Ciste roke in ki niso kompromitirani z dosedanjimi koalicijami. Zahteva CGIL ne zadeva le aretacije bivšega odbornika Perellija, temveč tudi splošni problemo mora-lizacije javnega in političnega življenja v našem mestu. CGIL ugotavlja, da je bil Trst znova vpleten v sodne preiskave o korupciji in o podkupni- Pogled na pristanišče, okrog katerega so se pletle podkupninske afere (f. KROMA) nah in poziva sodnike, naj nadaljujejo na poti iskanja resnice ter naj enkrat za vselej razkrijejo vse povezave med tržaško politiko in velikimi gospodarskimi koncerni, kot je npr. FIAT. Sindikalna organizacija poziva zato župana in upravo, da iz korektnosti do državljanov takoj odstopita, tudi zato, ker nista sposobna reševati najbolj perečih in pomembnih upravnih in političnih vprašanj. To velja tudi za morebitno privatizacijo ustanove ACEGA, službe za mestno CistoCo in občinskih lekarn. Staffieri in njegovi sodelavci naj torej odstopijo, da ne bo nepotrebnih upravnih in političnih praznin pa bi moral - tudi spričo hudih problemov Trsta - občinski svet takoj izvolili novo upravo. V njej naj bi sedeli ljudje, ki niso soodgovorni za sedanjo hudo situacijo, program nove uprave pa mora biti jasen in zaobjeti nekatere temeljne točke, posebno na področju gospodarstva. Mestna skupščina bo zasedala jutri zvečer. Napoveduje se seveda burna razprava, o morebitnem odstopu Staffierijeve koalicije pa bo najbrž padla odločitev šele po junijskih pokrajinskih in deželnih volitvah. •ellijeva aretacija je povečala splošfl^ o v tržaški federa- OT 1 -»roiaVHO mV kampanji, za erbij o le nekateri iezni kandidati-se zahteve ne s i izrednem p° . cem kongresu,^ icm* — Vateri ranke - siva.;-sam tajnik Gi so se zbrali da- ,-. -'li, v bist" skupin.6 ndvitelji venela Zavez-•st, ki predsednika p pripravlja cj0,PMetne počitnice dovai-USpeSnim za" a,,, jivina obračunom Us 0V?nSa' Kot P° ze avljenj navadi je Uraden nast0Pil0 Pri vp občinskih slo-^snostih ob 1. novem- r 91 25- aprilu z zbo-, ln govornikom, saj g 0nčno zbor Jadran ^ini delujoči zbor , /hujski občini. Radi nn0raenili se vsakoletna °Metnico zbora in Ven i avo Dneva slo-jv. ,e kulture, kateri-sledi vsakoletna C‘lca’ P^ obeh pa n , tv° Slovencev mi-' „ obCine sodeluje z ^hovno golo. Med tra-dp/011^0 društveno tulavnost gre prišteti Dra,1 ®0delovan)e Pri S predavanja Valterja Škerka v Društvu Slovencev miljske občine o vojni v Bosni Prazni ovanju zavetnice Korošcev sv. Barbare, ki je povezano z zgodovino cerkvice in ki je bilo letos pov ezano z obiskom novega slovenskega vikarja msgr. ŽELITE AVTOMOBIL PANDAaiiUNO? 'feš rabljen avto tudi za odpad VELJA O mIujona O - C PANDO £,5 J7JT-7 ZASTOPNIK BOGO • LUCIOLI VSAJ MILIJONA za UNO TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 Franca Vončine. Temu je sledila Se uspela polnočnica, pri kateri je k cerkveni skupini pevk pristopil še mešani zbor Jadran. V pretekli delovni dobi je društvo priredilo sicer samo eno predavanje, ki pa je zadevalo nadvse aktualno temo o Bosni v tragični vojni vihri. Svoje vtise je s posnetki podal Časnikar Walter Skerk. Ne nazadnje gre omeniti društveno prisotnost v dveh kultur-no-socialnih občinskih komisijah, kar priča o povezanosti tudi z družbeno upravno stvarnostjo v občini. Pravi zaključek delovanja pred poletnimi počitnicami bo sicer Sele junija po običajni veselici, pri kateri imajo glavno besedo malčki iz vrtca in osnovne Sole, ter po načrtovanem izletu v Belo Krajino. Prav iz teh razlogov bo zbor Jadran zaCel svoje poletne počitnice že v soboto, 22. t.m., ko bo nastopil v dvojni sestavi - ženski in mešani. Nastop bodo popestrili gojenci Sole Glasbene matice "Marij Kogoj” iz Trsta. Poletne počitnice bo društvo posvetilo tistemu nevidnemu in zelo napornemu delu, ki zadeva okrepitev in pomladitev mešanega pevskega zbora in SirSemu kulturno-družabnemu delovanju pred jesensko obnovitvijo rednega dela. Tako bo odbor Društva Slovencev miljske občine deloval tudi Cez poletne počitnice s trdnim sklepom in željami po boljšem uspehu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE BALETNI VEČER Produkcija uCencev baletne šole in nastop solistov Opere in Baleta SNG iz Ljubljane. V soboto, 22. maja ob 20. uri Vstop prost Praznujemo skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja t K ^ (o'Seru/ut v športno - kulturnem centru v ZGONIKU jutri, 21. t. m., ob 20.30. - KRSTNI NASTOP AVSENIKOVIH NASLEDNIKOV - GAŠPERJI BODO PREDSTAVILI SVOJO NOVO KASETO ...GLASBA...ZABAVA...PRESENEČENJE... Rezervacije; eno uro pred nastopom pri blagajni. KD RdeCa zvezda in Kinoatelje prirejata pod pokroviteljstvom občine Zgonik v dneh 20. in 27. maja v SaleZu SREČANJE S SLOVENSKIM FILMOM Danes, 20. t. m., ob 20.30 predstavitev produkcije Ki-noateljeja: r DANJEL JARC - SEJEM PRIPADNOSTI ANDREJ MLAKAR - ZAMEJCI Vljudno vabljeni! vabi na SREČANJE s kandidatom ki bo danes, ob 20.30 v starem vrtcu v Šempolaju. Gost večera bo Anton Petje, z njim se bo pogovarjala Maja Lapornik. Tajništvo Slovenske skupnosti FJK SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Andersen - Jesih Cesarjeva nova oblačila Rezija Vladimir Jurc Jutri, 21. maja, ob 20.30 v gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 20. maja 1993 BERNARDIN Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 4.32 in zatone ob 19.43. Jutri, PETEK, 21. maja 1993 VALENS VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb narašča, veter zahodnik 10 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lavinia Busdon, Chiara La Pasqua-la, Federico Troncone, Ilaria Izzi, Giacomo Sammons. UMRLI SO: 77-letna Savina Chiuderi, 76-letna Emerica Cossi, 74-letna Li-via Zollia, 89-letna Amalia Visintini, 79-letna Concetta Marchetta, 86-letna Gugliel-mina Pegic, 77-letna Maria Bosco, 73-letni Glauco Guardian!, 80-letna Alba Marsigliano, 96-letna Pia Teltschik, 86-letna Gioseffa Battan, 81-letna Ernesta Oncsak, 84-letna Vittoria Lucari, 92-letna Maria Cola-rich, 87-letna Maria Bizjak.. □_ LEKARNE Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungo-mare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA OBČINA REPENTABOR OBVESTILO Občina Repentabor razpisuje licitacijo za dodelitev službe občinskega zakladnika od 1. 7. 1993 do 31. 12. 1995 na podlagi pogojev predvidenih v sklepu občinskega sveta 5t. 53/1992. Zainteresirani kreditni zavodi lahko predstavijo ponudbo do 14. ure dne 12. junija 1993, v zaprti kuverti naslovljeni na tajništvo občine Repentabor. Služba bo dodeljena na osnovi tajne ponudbe, ki mora vsebobovati vse pogoje, ki jih prosilci nameravajo nuditi. Dokončna dodelitev bo izvršena na podlagi enotne dražbe in tudi v primeru ene same ponudbe, na podlagi veljavnega K. O. 827/1924. Ponudbo mora podpisati pravni predstavnik ustanove in ista mora vsebovati izrecno obvezo za podpis pogodbe z občinsko upravo. Komisija bo pregledala ponudbe glede sprejmljivosti dne 14. junija t. I. ob 9. uri na Repentaber-skem županstvu. Ostale informacije in kopijo zadevnih aktov lahko zainteresirani dobijo na repöntaberskem občinskem tajništvu. Repentabor, 12. 5. 1993 Podpisani župan Križman Alessio Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavjjanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.30 in 20.35 »Yellow Submarine« ter ob 19.00 in 22.00 »Let it be«, The Beatles. Na ogled sta dva filma za ceno enega. EXCELSIOR -17.45, 20.00, 22.15 »Pomodori Verdi fritti alla fermata del tre-no«, i. Katthy Bates. EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 19.50, 22.00 »Lezio-ni di piano«, r. Jane Cam-pion, i. Holly Hunter. NAZIONALE 1 - 18.15, 20.15, 22.15 »Massima co-pertura«. NAZIONALE 2 - 19.45, 22.15 »Madadajo«, r. Akira Kurosawa. NAZIONALE 3 - 18.00, 20.00, 22.15 »Wind - Piü forte del vento«, r. F. F. Coppöla, i. Matthew Modi-ne, Jennifer Grey. NAZIONALE 4 - 18.00, 20.00, 22.15 »Mister sabato sera«. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Ec-citanti passioni anali« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Poster. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »La moglie del solda-to«, r. Neil Jordan, i. Stephen Rea, Miranda Ri-chardson, Forest Whitacker. ALCIONE - 18.00, 20.15, 22.00 »II grande cocomero« r. Francesca Archibugi, i. Sergio Castellito, Anna Ga-liena. RADIO - 15.30, 21.30 »Caldi e bagnati - Moment of love«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. J PRIREDITVE V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU, Ul. Do-nizetti 3 bo v soboto, 22. t. m., ob 18.30 na sporedu razgovor z vsebino MOŽNOST PISATELJSKEGA USTVARJANJA V TEM ČASU IN PROSTORU. Gost veCera bo pisatelj Alojz Rebula. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE priredi v soboto, 22. t. m., ob 20.0 v Slovenskem centru v Miljah VEČER ZBORA JADRAN. Sodelujejo gojenci Sole GM M. Kogoj iz Trsta. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov , v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: Societä Filarmonica di Ber-tiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! KD PRIMORSKO vabi na spominsko svečanost ob 50-letnici požiga vasi v nedeljo, 23. maja v Mackoljah. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 15.30. Ob 16. uri bo kratka svečanost pred spomenikom padlih v NOB, nakar bo sledil nastop TPPZ P. Tomažič v Borovem gozdiču. Slavnostni govornik bo Stojan Spetič. Sodelovala bosta pihalni orkester Breg in MePZ Primorsko. SKD TABOR obveSCa, da nedeljski koncert iz pomladanskega ciklusa OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ odpade zaradi bolezni. TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom; Taborniki Rodu modrega vala organizirajo v petek, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobijo v Dijaškem domu, tel. 573141. □____OBVESTILA JUSARSKI ODBOR IZ TREBČ vabi vaščane na VAZEN SESTANEK, ki bo danes, 20.5., v »Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20. uri. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri elanih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in studijski knjižnici. KRUT obveSCa elane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 . združenje aktivistov IN INVALIDOV NOB sporoča Članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 . KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine, Prosvetni dom jutri, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE ’93. Spregovorili bodo Miloš Budin - DSL, Ivo Jevnikar - SK, Rudi PavsiC -PSI, Stojan Spetič - SKP. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Trst, Gorica, Videm KULTURA: TEMELJ IDENTITETE, MOC DIALOGA - 29. REDNI OBČNI ZBOR v Go- rici, 22. maja, ob 15. uri -sejna dvorana pokrajinskega sveta (Korzo Italija 55). OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barkovlje NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO PO- PEVKO. Za vse informacije tel. na St. 363452 ali 415797 v poslovnih urah. TELEVIZIJA KOPER vabi občinstvo, da se udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo nase stezice», ki bo danes, 20. t.m., ob 19.45 na dolinskem županstvu. Oddaja bo posvečena ljubiteljski kulturi in kulturi nasploh. SK Brdina sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče v torek, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi. PEVCI, ki se zanimate za običajni poletni seminar, ki ga vsako leto prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu se nemudoma oglasite pri odbornikih organizacije. _______________IZLETI Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. Za informacije tel. 228378. Klub prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh uCencev sv. Cirila in Metoda“ ( RoC, Hum in DraguC). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu. H SPISKE VESTI DANES, 20. maja je za srečanje s štirimi pesniki v Ajdovščini Se nekaj mest v avtobusu. Tel. na St. 299632 (Vera Tuta Ban). H ČESTITKE Paola in Andrea želita nonotu LOJZETU UŠAJU vse najboljše za rojstni dan. Danes praznuje 80. rojstni dan nas dragi mož in oCe BERTO ŠVAB. Vse najboljše mu želijo žena in otroci. MALI OGLASI OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku. OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in Črno vino OSMICO imata v Ricmanjih Zoran in Ervina. OSMICO- ima Ivan TerCon - Mavhinje St.42 s pijačo in jedačo. OSMICO je odprl Alfre-do Brajnik, Domjo 172. Toči belo in Črno vino, tel. St. 281244. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18. OSMICO sta odprla Pepi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in Cmo vino. PRI DACEVIH so v Doberdobu odprli osmico. Točijo belo, Cmo in rose vino. NA PROSEKU je na prodaj večja stanovanjska hiša s ca 500 kv.m dvorišča. Odlična lokacija za razne dejavnosti: gostinstvo, trgovina, ambulanta. Pismene ponudbe pod šifro "Invest” na Publiest - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst/Trieste. PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78118 ob uri kosila. PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju, december 1989. Tel. St. 421412. PRODAM fiat 127, 900 L, rdeC, 65.000 km, komaj opravljen tehnični pregled v dobrem stanju. Tel. St. 225590. PRODAM na Kolonkov-cu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. St. 818182. PRODAM na Kolonkov-cu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. St. 818182. NUJNO iscem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78118 v večernih urah. UVOZNO/IZVOZNO podjetje s sedežem v Trstu isce uradnika/co v komercialni dejavnosti. Zaželjena večletna praksa. Pismene ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro “Komerciala”. DIPLOMIRAN psiholog isce primerno zaposlitev. Tel. St. 364231. SLOVENSKA DRUŽINA iSCe hiSo v okolici Trst ali na Krasu. Tel. st. 910142. PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. St. 226324 ob uri obedov. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. St. 228297. PRISPEVKI Ob 40-letnici rojstnega dne predragega sina Sergija darujeta mama in tata 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na 22. obletnico smrti prof. Ivana Sosiča darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na Ludvika Mokoleta daruje prijatelj Ivan Kante iz Gabrovca 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujeta JoZe in Rado Sancin (Dolina 95) 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič in tovariši. Namesto cvetja na grob Silvestra Guštin daruje družina Rusian (Repen 98) 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje družina Ravbar (Col 23) 30.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Maksa Spetiča darujeta Viktor in Norma Stopar 30.000 lir za SZ Sloga. V spomin na drago Ljubko Šorli darujeta Vera in Janko Ban 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na hčerko Nado Ronzani in na Ondino Sabadin daruje Eda Indri 25.000 lir za Center za rakasta obolenja in 25.000 lir za Skupnost družina OpCine. Ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča in v spomin na umrle tovariše iz Križa daruje Viktor Bogateč 50.000 lir za Združenje bivših deportirancev ANED, 30.000 lir za Združenje aktivistov OF in 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. Ob plaCanju članarine prispeva za Društvo slovenskih upokojencev Emil Ha-rej 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Štefanije Gulič daruje Danilo Puntar 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na drago Tončko Vidali daruje Di Sciascio 100.000 lir ter Olga, Bruna in Miranda 150.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Livijevo mamo Marijo Valencie darujejo kolegi programskega odseka Radia Trst A 150.000 za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Marije Sosič daruje Ivanka Bolčina 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ludvika Mokole darujeta družina Rojc in Zofka Obad 40.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Marijino mamo Tončko Vidau darujeta Anica in Severina 40.000 lir za KD Grad - Bani. V spomin na Cati Raubar in Prasselli darujeta Elena in Dario 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na pokojne družine Doles daruje N.N. 50.000 lir za KD Barkovlje. V spomin na Stanota Korošca darujeta Marica in Anton Strajn 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec. V spomin na dragega Ludvika Mokole daruje družina Rogelja 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Pogreb Silvestra Švare bo danes, 20. t. m. ob 13. uri v cerkvi v Sempo-laju Sežana, Trnovca, Sempolaj 20. maja 1993 Krožek Foto Trst 80 se klanja spominu svojega dolgoletnega priljubljenega elana in prijatelja Antona (Toneta) Stran-carja in izreka prizadeti družini občuteno sožalje 20. 5. 1991 20. 5. 1993 Silvij Kobal Slovenski igralec Vsi, ki se te spominjamo Trst, 20.5. 1993 JAZZ / V PONEDELJEK V VIDMU RAZSTAVA / V TRICESIMU PRI VIDMU PESNIKOV ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Belolasi »mladeniči« Giuffre-Bley-Swallow Zgodovinski trio navdušil sicer maloštevilno občinstvo Pohištveni izdelki Le Coibusiera Umetnost in trgovina v skladni povezavi Marjan Kemperle Trije že belolasi »mladeniči« so v ponedeljek v videmskem Palamostre na najlepsi način sklenili letošnjo revijo Udine Jazz ’93. Koncert Jim-myja Giuffreja, Paula Bleya in Steva Swallowa ni bil le komercialni, slavnostni remake tria, ki se je s svojimi posnetki in nastopi v začetku Šestdesetih let vpisal v zgodovino jazza, paC pa dokaz, kako vitalna in aktualna je Se njegova glasba. Trije belopolti glasbeniki so se spet »združili« v začetku devetdesetih, skoraj bi zapisal bolj za Salo, kot zares. Za francosko gramofonsko družbo so v novi aranž-majski preobleki posneli vrsto skladb, ki so zaslovele tri desetletja prej. Uspeh je bil neverjeten: prejeli so Številna priznanja, vabila na koncerte. In tako so se klarinetist in saksofonist Jimmy Giuffre, pianist Paul Bley in basist Stewe Swallow spet zašli na skupno glasbeno pot, ki jih je v ponedeljek popeljala v Videm. Glasba tria ostaja kljub vecdesetletnem Časovnem odmiku avantgardna. Združuje primesi belega coola in atonalnega Črnega freeja, ki so jih jazzisti z leti notranje »premleli«, omilili fre-ejevske hrapavosti in jih zabelili v valujoče melodije, variacije, kontrapunkte. 72-letni Jimmy Giuffre je bil s svojim sopran saksofonom in klarinetom najveCja atrakcija večera (preveč bi bilo zahtevati, da bi igral še na svoj nekdaj »prvi« instrument - tenor saksofon). Spoštljiva starost ni vplivala na njegovo igranje in ustvarjalnost. S pianistom Paulom Ble-yem se je večkrat spuščal v hudomušne, igri- ve duete, ki jim je dajal šeststrunski električni bas Stewa Swallowa solidno a nevsiljivo ritmično podlago. Trio je prišel najbolj do izraza v španskem ritmu pesmi, ki jo je konec šestdesetih let za Liberation Musič Orchestra priredila bivša Ble-yeva žena Carla, in v zadnji pesmi drugega dela, spevni, pretresljivi, krasni baladi Will be to-gether again, v kateri je zvok Giuffrejevega klarineta zaplaval do src si- cer maloštevilnih gledalcev. Trije protagonisti ves večer niso zinili besedice, saj to tudi ni bilo potrebno. Namesto besed je govorila glasba: Cista, jasna, obilna. Belolasi »mladeniči« so se na veliko željo občinstva dvakrat vrnili na oder, in obakrat zaigrali, kot da bi Sele zaceli. Tudi to je dokaz o njihovi veliki ljubezni do glasbe, ko te le-ta prevzame do zadnjega atoma moči. Marko Waltritsch Res je, da so arhitekti zavzeti predvsem z načrtovanjem stavb, spomenikov in podobnih stvaritev. Najbrž pa ga ni uveljavljenega arhitekta, ki se ne bi ukvarjal tudi z manjšimi, vCasih zelo preprostimi stvarmi. Znano ime seveda vleče kupca in ker je arhitekt tudi sam umetnik, zna največkrat iz predmeta za vsakdanjo rabo narediti umetnino. Tako je bilo vedno in povsod. Tudi z znanim Švicarskim arhitektom Le Corbusierom. To je bilo njegovo umetniško ime. Rodil se je kot Char-les-Edouard Jeanneret leta 1887 v Chaux-de-Fonds v Švici, umrl na Ažurni obali, v Roque-brune Cap Martin 1. 1965. Njegove arhitekturne atvaritve so posejane po vsem svetu. Ukvarjal pa se je tudi z drobnimi stvarmi. Konec dvajsetih let tega stoletja je v njegov studio prišla mlada arh. Charlotte Perriand. Kaj kmalu sta naredila nekaj kosov pohištva, ki so danes, bolj kot pred pol stoletja, še vedno moderni. Bili so to kovinski izdelki takoimenovane serije »Equipement interieur de 1’habitation«, prvič razstavljeni na Salon d’Automne v Parizu leta 1929. Narejenih je bilo le nekaj maloštevilnih kosov. Postali so prava rariteta, njih slike pa so krasile strokovne revije po vsem svetu. Njihov sloves je bil tolikšen, da so jih tisoči neznanih risarjev preplonkali in da nekaj podobnega originalu so izdelovali in izdelujejo v najbolj zakotnih delavnicah pohištva po vsem svetu. Preprosti so, prav zaradi tega so še danes zanimivi za tiste, ki si žele z okusom opremiti stanovanjske in pisarniške prostore. Cassina je naslov ene najbolj znanih italijanskih tovarn pohištva. »Cassina i Maestri« je naslov posebne serijske izdelave kosov pohištva po originalnih naCrtih Razstavljeni artikel svetovnih mojstrov. Ta lombardijska tovarna sije že leta 1964 zagotovila od dedičev pokojnega Le Corbusiera ekskluzivo za izdelavo miz, foteljev, stolov in omar, za katere je on takrat, ob koncu dvajsetih let, naredil naCrte. Sedaj pričenja z njihovo prodajo. Vsak kos pohištva je oštevilčen. Taksnih umotvorov pa ne daš na trg brez primerne predstavitve. Temu bo služila priložnostna razstava, ki so jo prvič v Italiji odprli v soboto, 15. maja v prodajnem salonu pohištva Del Fabro v Tricesimu, nedaleč od Vidma. Razstava bo tam odprta do konca maja, potem pa bo romala v druge italijanske kraje. Lastnica Giulietta Del Fabro je na predstavitvi povedala, da bodo na jesen pripravili podobno razstavo kosov pohištva znanega ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wri-ghta. O Le Corbusierje-vih stvaritvah je govoril furlanski arhitekt Nino Tenca Montini. Za nameček Se podatek, da se salon nahaja v stavbi, za katero je v štiridesetih letih naredil naCrt eden najbolj znanih furlanskih arhitektov Ermes Mide-na, ki se je zelo uveljavil v furlanskem prostoru. Tudi Sežana počastila Marka Kravosa Otvoritev Miheličeve razstave Tudi sežanska Kosovelova knjižnica je v petek počastila 50-letnico tržaškega pesnika Marka Kravosa. V večernih urah se je v Čitalnici knjižnice zbralo veliko pesnikovih prijateljev z obeh strani meje. Delavke knjižnice pa so poskrbele za svečano vzdušje in vse prostore knjižnice okrasile s spomladanskim cvetjem. Tudi vsak obiskovalec je ob vhodu dobil travniško marjetico in eno Kravosovo pesem opremljeno z Miheličevo grafiko, ter za to priložnost posebej natisnjeno pravljico Začarani grad, ki jo je Kravos pripravil kot posebno darilo za svoje prijatelje. V pozdravnem nagovoru je Lučka Čehovin orisala vsestransko delo Marka Kravosa, ne le pesniško ampak tudi prevajalsko in uredniško, in izrazila ogorčenje in prizadetost, da se ukinja Založba tržaškega tiska in s tem tudi delovna mesta prizadevnih delavcev. Marija Pirjevec je s posebno poglobljenostjo predstavila vse vrednote in pomen Kravosove poezije. Izbor- pesmi pa je prebral Anton Petje. Ob Marko Kravos literarnem veCeru je bila tudi otvoritev razstave risb Franceta Miheliča, ki je tudi zadnje dni v aprilu praznoval svoj življenjski jubilej. Na ogled je dal svoj zadnji opus, ki ga je poimenoval Ribe faro-nike. O Miheličevem ustvarjalnem delu je govoril dr. Milcek Ko-melj. Marko Feri z Opčin pa je s svojo kitaro poskrbel za lepo glasbeno spremljavo. Založba Mihelač pa je obiskovalcem predstavila in ponudila pesniško - Sredi zemlje Sredozemlje. Praznično vzdušje ob teranu in drugih kraških dobrotah je obiskovalce Se dolgo zadržalo v knjižnici-Pokrovitelj prireditve je bil Casino Portorož. a.n. GOSTOVANJA / VELIK USPEH STEFANA NANUTA MANJŠINE / V OSRČJU FRIZIJSKE SKUPNOSTI S harmoniko in dobro voljo med pariškimi Slovenci Srečanje raziskovalcev manjšinskega šolstva Našo manjšino zastopal Slovenski raziskovalni inštitut Vili Prinčič Pred nekaj dnevi se je iz Pariza, kjer je bil gost tam živečih Slovencev, vrnil Stefan Nanut, znan go-riski ljudski glasbenik. Poiskali smo ga na njegovem domu v Sovodnjah in ga zaprosili, naj za bralce našega dnevnika pove kaj o nastopu v francoski prestolnici, pa tudi o svojem bogatem glasbenem življenju. Stefan, Čeprav si že zelo mlad, je tvoja glasbena pot že dokaj dolga. Res je. Z glasbo se ukvarjam že veC kot 17 let. Pod vodstvom Ivana Klanjščka sem se kot mlad fantič na Glasbeni matici v Gorici naučil igranja harmonike, s 15 leti pa sem že nastopil pred publiko, saj smo tedaj v Stan-drežu ustanovili glasbeni kvartet in z njim sodelova- li na vseh vaških praznikih. Kasneje sem igral v skupini Novi ansambel, nato pa Se v skupini Misel, s katero občasno nastopamo tudi sedaj. Sestavili smo tudi veliko lastnih skladb narodno zabavnega značaja in bili na tem, da posnamemo kaseto, vendar stroSek je bil previsok in vse je ostalo le pri željah. Kar vemo, veliko nastopaš tudi sam ali v duu. Tako je. Vabijo me vsepovsod. Ljudi razveseljujem na društvenih praznikih, sindikalnih večerjah, kabaretnih veCerih, itd. NajveC pa igram na ohcetih, povprečno veC kot tridesetkrat letno. Poleg harmonike igram tudi na klaviature in za hec se »martram« tudi s trobento. Poleg igranja pa tudi pojem. One man band oz. enočlanski ansambel torej. Sam držati pokonci družabni veCer pa mora biti precej naporno! Seveda je naporno. Toda Ce si vztrajen, navdušen nad glasbo in ljubiš veselo družbo, pozabiš na ves napor. Od godca je dostikrat odvisno, ali bo veCer uspel ali ne. Samo igranje ni dovolj. Z vici in raznimi pripombami mora godec navezati stik z družbo in se Čimbolj vključiti v dogajanje v dvorani. Kaj pa tvoj repertoar, oz. kaj imajo ljudje najraje? Na ohcetih in podobnih večerih ni niti tako važno, kaj igraš. Samo, da je veselo. Moj repertoar pa obsega vse vrste glasbe: od narodnozabavne do ever-greenov in disko glasbe. Skratka, glasba za vsak okus. Pred kratkim si bil v Parizu in igral na prazniku, ki so ga organizirali tam živeCi Slovenci. Kako je sploh prišlo do tega? Podpredsednica Kluba pariških Slovencev je Verena Koršič, ki je Gori-Canka po rodu. Pred kakim mesecem je bila na obisku v Gorici in me je slišala igrati. Sledilo je povabilo, kateremu sem se seveda rad odzval. Kdo pa bi se ne? To je bil zame velik izziv, pa tudi veliko priznanje, saj se ne zgodi vsak dan, da svoje znanje prikažeš v enem najlepsih mest na svetu. Nastopil sem na družabnem večeru v društveni dvorani, ki stoji v južnem predelu Pariza. Zbralo se je veC kot 250 Slovencev iz Pariza in okolice in prepričan sem, da se domov niso vrnili razočarani. Skoraj brez pavz sem igral do pozne ure in izvajal skladbe vseh zvrsti slovenske glasbe. Precej pesmi pa je bilo tudi mojih. Predsednik društva Janez Zorec, pa tudi drugi elani so bili z mojim nastopom tako navdušeni, da so me povabili na podobno prireditev, ki bo prihodnje leto. V Parizu si bil veC dni in si imel nedvomno priložnost spoznati kulturno in družbeno življenje tamkajšnjih Slovencev. Kako so sploh organizirani? Društvo Slovencev v Parizu deluje že od leta 1961 in poleg oblik družabnosti skrbi tudi za slovenski pouk in za slovensko mašo. Občasno pa prireja predavanja ter literarne, pesniške in zabavne večere. Pred kratkim se je zaključila razstava slovenskih umetnic Andrejke in Marjetke Dolinar. Stefan, najlepsa hvala za ta pogovor in ti seveda želimo, da te bodo poleg Pariza vabili še kam, le da ne pozabiš na Goriško! Naj še dodamo, da je Stefan Nanut pariškim Slovencem prenesel pozdrave pokrajinske svetovalke Aleksandre Devetak in pozdrave sovodenjske-ga župana Vita Primožiča. Iz Pariza pa prinaša zahvalo in topel pozdrav vseh tam živečih Slovencev. Leewarden, mesto s približno 80.000 prebivalci na severu Nizozemske, glavno središče fri-zijske manjšine, je bilo prejšnji teden spet aktualno za Slovence v Italiji. Po nedavnem gostovanju slovenske srednje šole na festivalu manjšin-, skih šol, so bili tokrat na vrsti raziskovalci manjšinskega šolstva: toCneje raziskovalci, ki so povezani v omrežje Mercator -education. Naziv predstavlja eno izmed pomembnejših in uspešnejših pobud, ki jih je zastavil Urad za manj razširjene jezike, ki je neuradni organ Evropske skupnosti za manjšinsko problematiko. Ime »Mercator« predstavlja omrežje manjšinskih raziskovalnih organizacij in Ognježerec razsvetljuje vedno boli mračne tržaške večere Prizor s Trga Zedinjenja, ki ga je ujel S. Ferrari (KROMA). Trst je menda res vedno bolj potreben ognja, tistega pravega, srčnega in razsvetljenskega,.. Predsedstvo posveta: od leve Jantsje A, Sikma, Durk Gorter in D. Lenarduzzii univerzitetnih inštitutov, ki povezujejo svoje znanje in napore pri oblikovanju skupne banke podatkov na naketarih bistvenih področjih; poleg šolskega področja je bila doslej uspešno zastavljena tudi tematika množičnih občil. Vsako od teh omrežij koordinira neko središče: šolstvo je bilo zaupano osrednji raziskovalni ustanovi frizijske manjšine, ki se imenuje Frizij-ska Akademija in ima svoj sedež v Leewardenu. Delo se je začelo pred skoraj desetimi leti in je zabeležilo že vrsto uspešnih razvojnih etap. Prva naloga je leta' 1984 zajela predšolsko vzgojo. Opisani in analiz-rani so bili manjšinski vzgojni sistemi te stopnje v večini držav Članic ES. Gradivo je bilo predstavljeno na velikem posvetu ravno v Leewardenu leta 1985. Sledila je analiza pe- tletne osnovne Sole, ki se je tudi zaključila z velikim posvetom v Friziji leta 1988 in z objavo zbranega gradiva, ki je dokumentiralo stanje 34. manjšin. Ekipa, ki je vodila dela, se je tedaj usmerila v poglabljanje nekaterih vprašanj tega področja in v izdelavo osnovnih orodij, ki naj služijo manjšinam pri njihovem medsebojnem povezovanju. V teh zadnjih letih so tako nastale primerjalni analizi o izobraževanju učiteljev ter o učbenikih; nova, ažurnirana slika manjšinskih predšolskih struktur; priročnik z naslovi in opisom vseh glavnih manjšinskih znanstveno raziskovalnih struktur v Evropi ter načrt za enotno bibliografsko bazo podatkov za vse teme, ki se tičejo manjšinskih šol, zlasti jezikoslovne plati. Tako razvejano delovanje z zelo širokim kro- gom sodelavcev, ki se do-slej niso med seboj poZ' nali, je zahtevalo premo1 za razmislek ter za utrdi' tev nastalih vezi. To je bil namen srečanja, ki je potekalo od 13. do 15' maja v Leewardenu. Posvetu so dali s svojim prispevkom Se posebno težo J. E. Kuipers, ni' 1 zozemski ekspert manjšinska vprašanja (K1 j je tudi sam Frizijec), g°' | spa J. Liembrug, pokrajinska odbornica za šolstvo ter D. LenarduzzL i visok funkcionar Komisije ES, po rodu iz Furlanije, ki vodi povezovanj6 Šolske in mladinske pr0; blematike na evropsk1 ravni. Srečanja se je udeleži' | lo omejeno Število manjšin; za Slovence iz Italija je bil zastopan Slovenski j rzaiskovalni inštitut, ki j® tako utrdil svojo povezanost s Številno in odlično pripravljeno ekipo Mercator pri Frizijski Akademiji. (PS) VOLITVE / PROGRAM IN KANDIDATI DSL Cilj je združitev naprednih sil Slovenca na listi M. Lavrenčič in A. Devetak Demokratična strank; emce se na biižnjii P^vnih volitvah pred .j ia kot stranka, ki že Povezati vse napredni usmerjene politične sik ciljem prevzema krmil; ajevnih uprav. Da je te 8a sposobna, je strank, e dokazala v gorisk Pokrajinskj upravi, kje blla v zadnjih sedmi! asecih zastopana verna odbornicama fVeksandro Devetak h v ' Rosario Di Dato, in j lem skromnem časi msnicila stvari, ki ji! Prejšnja koalicija ni bil sPosobna v štirih letih. zhajajoč iz teh ugotc i ev je pokrajinski taj oik Maurizio Salomon a včerajšnji predstavita andidatov in volilneg Programa DSL utemelji v°jo kandidaturo z Predsednika Pokrajine ozdravil je prenovo Soriški socialističn zalel, da bi se druge farske sile in napre “He prispevale k obl anju močnejše in e be levice, ki lahko p ^ame upravo gori Pokrajine. Na prvem mestu Srama sta prenovi Verjela! P°litike' je balomom z arjal dosedanje d soje DSL in menil, c Prenest stranki P adatavnikov v neka Podkupninske afere 5 Marjo Lavrenčič marginalna. Nadalje se bo DSL zavzemala za večji poudarek krajevni avtonomiji, za odprto obmejno politiko, pri čemer je omenjena vloga slovenske manjšine, za utrditev gospodarstva in zaposlovanja, za aktivnejšo vlogo pokrajine pri načrtovanju na raznih področjih, za skladnost vseh posegov z varstvom okolja, za izboljšanje sedanjih prometnih zvez, za ovrednotenje kultur s poudarkom na prevečkrat zakritih večkulturnih in večjezikovnih zgodovinskih značilnostih Goriške. Prav s tem v zvezi je posegel doberdobski župan Marjo Lavrenčič, Maurizio Salomoni kandidat za deželni svet, ki je poudaril, da ohranja DSL doslednost pri zavzemanju za priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti in to, bolj kot v volivnih razglasih v vsakodnevni praksi. Stranka, je podčrtal, je doslej še vedno in na vseh ravneh zagotovila izvolitev slovenskih predstavnikov, kot dokazuje dejstvo, da je edini goriški senator Slovenec. Pri tem je seveda računa na strnjeno podporo slovenskih volivcev, ki lahko izvolijo Lavrenčiča v deželni svet in potrdijo Aleksandro Devetak (v okrožju Doberdob, Sovodnje, Za-graj) na pokrajini. Mreža želi biti protiutež Ligi Za solidarnost in moralizacijo Gibanje Mreža (La rete) je predsinoči predstavilo kandidate za deželne volitve. Med njimi je inž. Marjan Cefarin, nekdanji občinski odbornik v Gorici (v vrstah KD) in član“ občinske Konzulte za vprašanja slovenske manjšine. Drugi kandidati “ekipe”, kot so sami označili skupino, ki ne privilegira posameznikov, so Giuseppe Mirabella, Miriam Jose Nadaia, Mauro Perissini, Mauro Punteri, Roberto Ra-maglioni in Pia Spa-gnolo Visintin. Izbor je raznolik, saj so skupaj bivši pripadniki KD, DSL, DP, Acli ter osebe, ki prvič aktivno nastopajo v politiki. Mreža se predstavlja kot začasno gibanje za moralizacijo politike in premostitev sedanjega sistema strank, nakar naj bi se razpustilo v bodočem naprednem polu. Računa na glasove volivcev, ki zahtevajo resno prenovo v politiki, a se tudi bojijo Severne lige: na razliko o le-te Mreža ne ločuje temveč povezuje ljudi in poudarja solidarnost kot temeljno vrednoto. JAMARJI / POD TRAVNIKOM IN V REVMI Podzemlje skriva kup presenečenj Člani skupine Bertarelli doslej raziskali več stotin metrov zanimivih podzemnih rovov Ze od začetka meseca maja lahko vidimo na nekaterih krajih v mestu oznako, ki nad kakim odprtim pokrovom-vho-dom v mestno kanalizacijo pojasnuje, da je tam na delu speleološka skupina raziskovalcev. To so člani skupine “L.V.Bertaelli“, ki so seodločili, da raziščejo podzemni svet pod mestom. Gre za izredno slikovita in presenetljiva odkritja, ki jih bodo morali zgodovinarji, arhitekti in tudi geologi šele pojasniti in razložiti, če se jih bo seveda dalo. Skupina speleologov, ki jo sestavljajo Walter Tu-rus, Lucia Mian, Luigi Barbana, Giovanni Gra- natiero in Roberto Silvestri, skuša skozi raziskovanje podzemnega sveta našega mesta priti do nekaterih odgovorov, ki nam jih je zgodovina zamolčala. Tako so pred kratkim bili v podzemnem svetu na Travniku, kjer so našli zelo lepe, obokane - velbane hodnike, ki s svojo lepoto presenečajo nepoznavalce in tudi zgodovinarje. Mnenja o tem podzemnem svetu so si zelo različna, saj nekateri te podzemne hodnike, ki so običajno narejeni iz lepo klesanih kamnov, postavljajo nekaj sto let nazaj. Pod Travnikom so dobili celo hodnik, kjer se jasno vidi, da je tam nekoč bil na steno pritrjen žleb za pitno vodo, zraven pa so pritrjene železne kljuke, na katerih so gorele baklje in hodnik vodi proti Rašte-lu, kjer je bila nekoč mestna mitnica. Domišljija nekaterih je sprva takoj pomislila na tihotapce.... Se posebej zanimivo je odkritje podzemnih kanalov-hodnikov v bližini Pevme. Točnega mesta vhoda vanje speleologi nočejo povedati, ker se bojijo, da bi se vanje podajali ljudje, ki bi poškodovali to dediščino, povejp le, da ni zelo oddaljen od pevmskega mosta. Doslej so tam odkrili štiri do 37 metrov dolge hodnike. Skoraj gotovo so nekoč sluzili kot odtoki za vodo, ker se jih večina koničasto konča. Tudi ti so spretno zgrajeni in so imenitno ohranjeni. Goriška skupina speleologov namerava z raziskovanji nadaljevati, zbirajo tudi ustrezno fotodokumentacijo, ki jo bodo dali v roke znanstvenikom, da bi le-ti razložili ta umetno narejeni podzemni svet. Čeprav si raje vnaprej ne obetajo veliko, bodo skušali raziskati tudi vse podzemne rove in hodnike pod goriškim gradom, za katerega se v mestu govori, da skriva še veliko skrivnosti. Lepo ohranjen rov pod Revmo (foto: skupina Bertarelli) NOVICE Stota številka revije ”Nuova Iniziativa Isontina” Gorica in obmejno območje v krizpotju vzhoda in zahoda, severa in juga. Tej temi je v celoti posvečena najnovejsa stota številka revije “Nuova Iniziativa Isontina”, ki jo ureja furlanski pesnik in publicist Celso Macor, izdaja pa jo študijski center Rizzatti, ki mu predseduje Nicolö Foma-sir, morda najvidnejši predstavnik goriške skupine katoličanov, ki so se pred nedavnim oddaljili od KD in ubrali novo smer delovanja tako v politiki kot na socialnem področju. Te težnje se zrcalijo tudi v prenovljeni reviji, katere jubilejno 100. številko bodo predstavili nocoj ob 18. uri v Cocolinovi dvorani v Ul. Seminario 7. O reviji, še posebej pa o družbenih spremembah tako v Italiji kot v sosednjih vzhodnih državah, bo na nocojšnji predstavitvi govoril prof. Giulia-no Giorio, docent sociologije na univerzi v Trstu in Gorici. Bob Roberts v kinu Vittoria Kinoateljejeva četrtkova sezona Gorica Kinema predstavlja nocoj - kot vedno ob 20.45 v kinu Vittoria - film “Bob Roberts”, režiserski prvenec ameriškega igralca Tima Robbinsa. Bob Roberts, ameriški pevec country glasbe, kandidira za Senat. Simpatičen je, lepo poje, priljubljen je pri ljudeh, ima torej veliko možnosti, da bi ga izvolili. Odločno nasprotuje vsem idealom Šestdesetih let in, ko ga tisk razkrinka, si ne pomišlja načrtovati atentat, da bi se rešil. Slog, ki ga je režiser uporabil, je dokumentarističen, samo zgodbo pa prekinjajo videi Robertsovih pesmi. Proces zaradi upepeljevalnika se bo nadaljeval 15. junija Sojenje odgovornima osebama družbe Saspi in nekdanjemu goriškemu Zupanu Scaranu zaradi onesnaževanja ozračja s plini in prašnimi delci iz upepeljevalnika se bo nadaljevalo 15. junija ob 16. mi. Tako je v torek zvečer odločil pretor dr. Milocco, ki je več ur zasliševal sodnega izvedenca Ermanna Annovija in izvedenca, na katerega so se obrnili obtoženci. Slednji je seveda skušal izpodbiti trditve in ugotovitve prvega. Pred zaprtjem Upima v Tržiču? V Trstu bo danes sestanek med sindikatom in vodstvom verige veleblagovnic Upim glede usode trgovine v Tržiču. V tej enoti, ki je kakih dvajset let prisotna v Tržiču, v ulici Duca d’Aosta, je zaposlenih šestnajst uslužbencev. Ze pred časom so se pojavile precejšnje težave in je podjetje celo zaprosilo za ukrep dopolnilne blagajne. Zdaj je slišati o dokončnem umiku, oziroma zaprtju poslovalnice v okviru racionalizacije poslovanja koncema La Rinascente. r£ VOLILNA KRONIKA Slovenska komponenta DSL ?a izvolitev Lavrenčiča na deželi m Devetakove na pokrajini Junijske volitve za deželni in pokrajinski svet na Goriškem so v marsičem prelomne, ugotavlja v sporoči-*9 23 tisk Slovenska komponenta goriške DSL. Za deželni svet bo z novimi pravih sprememba radikal-na. Več kot polovica strank, ki sodelujejo na volitvah, bo ostala zunaj, kar pomeni, da bodo glasovi za šibkejše stranke izgubljeni. Slovenski komponenti Pri DSL je seveda še posebej pri srcu izvohtev slovenskih predstavnikov, zato napoveduje, da se bo še naprej zavzemala za primemo zagotovljeno slovensko predstavništvo, obenem pa podčrtuje, da je tokrat na Goriškem edini slovenski kandidat za deželo z možnostjo izvolitve doberdobski župan Marjo Lavrenčič. Vsak drugi kandidat nima nobene dejanske možnosti, zato vabijo slovenske volilce na razmislek: 2 razpršivijo glasov bi goriški Slovenci ostati brez svojega predstavnika v deželnem svetu, dejanske možnosti za izvolitev v pokrajinski svet jma tudi Aleksandra Devetak, ki je z odličnim delom kot pokrajinska odbornica, poudarja DSL, prispevala k rešitvi problematike slovenskih šol in Uspešno delovala na področju šolstva in kulture. Uba slovenska kandidata bodo predstaviti nocoj ob 20.30 na sedežu KD Jezero v Doberdobu. Navzoča bosta tudi sen. Darko Bratina in skupni kandidat UBL in PSI za predsedinka pokrajine Maurizio Salo- SKP noče shoda masovcev Stranka komunistične prenove v pismu prefektu, goirškemu županu in ministru za notranje zadeve izraža protest zaradi dovoljenja oblasti pripadnikom nekdanje fašistične X. MAS, da se zberejo v Gorici. Manifestacija elanov grupacije, ki je bila v službi nacističnega okupatorja, pomeni apologijo nacizma, ugotavlja SKP, in je torej v nasprotju z določiti od-joka proti ti. naziskisnsom, objavljenega v uradnem listu 27. aprila letos. Liga se huduje, ligaši se prepirajo Severna liga, ki je predsinoči predstavila svoje kandidate v Sovodnjah sicer maloštevilnim domačinom, se huduje, ker bodo konec meseca v Gorici zaprti del Korza Itatia zaradi namestitve novih kablov SIP- Pokrajinski tajnik lige Giorgio Grossi protestira, ker naj bi dela v tem času oškodovala trgovce. Med ligaši pa se pojavljajo tudi prepiri. Eden od pr-vjh članov, Maurizio Ferligoi, se je v odprtem pismu obregnil ob deželnega tajnika Roberta Visentina. Obtožuje ga laži, spletkarjenja in koristolovstva, ker je postavil za pokrajinskega tajnika Giorgia Grassija, namesto da bi ga pregnal iz lige in ker je vsilil kandidaturo bivše liberalke za predsednico pokrajine. Gre uga s hitrimi koraki po stopinjah najslabših med štrankami? Ferligoi je v to prepričan in pravi, da se mu je zrušil ideal. KD predstavi kandidate Krščanska demokracija bo svoje goriške kandidate 23 dežeclni in pokrajinski svet predstavila nocoj ob 19. uri v Palace hotelu. Na srečanju bo sodeloval tudi vladni podtajnik Coloni. ŠOLSTVO / UKINJANJE ZAVODA S. GREGORČIČ Ostro protestno pismo Sindikata slovenske šole Samo ekonomski oli številčni razlogi ne morejo biti odločujoč faktor - Priziv no upravno sodišče Sindikat slovenske šole je 18. t.m. poslal senatorju Bratini, poslancu Widmannu, pokrajinskima šolskima skrbnikoma v Trstu in Gorici in deželnemu šolskemu skrbniku ter Ministrstvu za šolstvo republike Slovenije, pismo, ki ga je v zvezi z odlokom o priključitvi pedagoškega liceja S. Gregorčič klasičnemu liceju P. Trubar Ministrici R.R. Jervolino pisal predstavnik slovenske šole v Vsedržavnem šolskem svetu, Pino Pečenko. V pismu ravnatelj Pečenko opozarja na dejstvo, da v načrtu racionalizacije šolske mreže za obdobje 1990/91 1994/95, ki ga je pripravilo goriško šolsko skrbništvo, ni bilo predvide- no krčenje ali združevanje šol s slovenskim učnim jezikom. Pečenko opözarja na bogato tradicijo šolstva na Goriškem, ki sega v obdobje Avstro-ogrske in ki je ves čas delovalo, razen seveda v obdobju fašizma. Pečenko opozarja tudi na negativne posledice ukrepa, ki očito omejuje pravico pripadnikov manjšine do izobraževanja v materinem jeziku. Čudi izredna dinamičnost Ministrstva, ko gre za ukinjanje šolskih struktur, medtem ko isti osrednji, oziroma perife-rični organi delujejo počasi, ko je treba odločati o drugih vprašanjih s področja šolstva in v korist manjšinjskih skupnosti. To se je pokazalo v primeru prošnje za osamosvojitev slovenske sekcije zavoda ITI in goriške sekcije zavoda 2. Zois, glede priznanja dvojezičnega centra v Spetru itd. Pečenko ob koncu pisma napoveduje, da se bo’do prizadeti pritožili po upravni poti, kakor so to storili že ob podobnem primeru v Trstu, da bi od Države vendarle iztrgali, tudi sodnim potom, uveljavljanje po ustavi zajamčenih pravic in mednarodnih konvencij. V pismu se ugotavlja tudi, da ni na šoli, ki se jo namerava ukiniti, velikega pomanjkanja profesorjev, ali drugih težav. Z ministrico Jervolinovo naj bi se še ta teden sestal senator Darko Bratina. TRŽIČ / SMRT POSEGLA MED ROJAKE V LAŠKEM Odšel je Franc Pahor \/ Tržič je prišel z družino, s Kraša, takoj po prvi vojni Med tistimi, ki jih je razdejanje po prvi svetovni vojni pognalo iz porušenih domov na Krasu, so bili tudi Pahorjevi. Mnogi so se utopili v tuji okolici, bilo pa je tudi veliko takih, ki na svoje korenine niso pozabili. Med temi je bil Franc Pahor. Danes (pogreb bo ob 12. mi iz bolnišnice) ga bodo pokopali v Tržiču, kamor se je z družino preselil že kmalu po prvi svetovni vojni, potem ko je dobra tri leta občutil dobrote begunstva. Pokojnik se je rodil pred 87 leti v Opatjem selu. Prvi stik z Laškim je skupaj z brati in sestro doživel v Fiu-micellu, nato se je družina ustalila v takratnem predmestju Tržiča. Tu sta z ženo Cvetko ustanovila družino, (prihodnje leto bi do polnila 60-letnico poroke) ki je tudi v najhujšem obdobju druge svetovne vojne izpričevala svojo zvestobo narodu. Pri Pahorjevih so aktivisti NOB zmeraj našli pripravljenost in požrtvovalnost. Te vrednote sta Cvetka in Franc prenesla tudi na otroke, Anico, Dragota in Joškota ter na številne vnuke. (V. K.) Pocenitev mesa in mesnih izdelkov pr. cone Meso je na Goriškem spet cenejše, kajti EGS je odpravila ukrep o prepovedi uvoza živine in mesa ter mesnih izdelkov iz držav vzhodne Evrope, kjer so ugotovili žarišča slinavke in parkljevke. Trgovinska zbornica obvešča, da so s prekli-com ukrepa o prepovedi uvoza spet začele veljati maloprodajne cene, ki so bile v veljavi pred embargom. Cene za meso proste cone morajo biti izpostavljene na vidnem mestu in to v vseh mesnicah, kjer se prodaja meso proste cone. Nekaj primerov: najvišja možna maloprodajna cena za meso brez kosti v zadnjem delu 12.300 lir za kilogram, za zrezke 12.700 tir, roz-bif 18.200 lir, bržolo 23.500 tir , meso brez kosti v pred-njem delu 9.500; meso v zadnjem delu, brez kosti 10.800, meso v prsih 5.800 tir itd. V času prepovedu uvoza so se cene mesa in nasploh mesnih izdelkov znatno povišale. KINO GORICA VITTORIA Gorica kinema: 20.45 »Bob Roberts«. Rež. in igra Tim Robbins. CORSO Danes zaprto. Jutri: 18.00-20.00-22.15 »Proposta indecente«. Prep. mladini pod 14. letom. TRZIC COMUNALE Ni predstave. EXCELSIOR 17.30-22.00»Ragazzine vizio-se«. Prepovedan mladini pod 18. letom. H RAZSTAVE V LIKOVNI GALERIJI LA BOTTEGA v Gorici, Ul. Nizza 4, bodo danes ob 18. mi odprli razstavo akvarelov goriške slikarke Cecilie Seghizzi. Raztsa-vo, ki bo na ogled do 3. junija (delavniki: 17.00-19.30, prazniki 10.30-12.30), bo predstavil prof. Sergio Tavano. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FE1GEL Jutri, 21. maja, ob 17. uri dr. BORIS PATERNU: POGLAVJA O PESNIKU KOCBEKU Predavanje iz niza o slovenski knjižavnosti bo v čitalnici knjižnice v Ul. della Croce 3. VABLJENI! SLOVENSKA SKUPNOST GORICA prireja Predvolilni praznik v Rupi v nedeljo 23. maja ob 19. Vabljeni v kar večjem Številu. Spregovorila bosta: Damijan Terpin in Ivo Jevnikar. Za glasbo, jedačo in pijačo preskrbljeno Tajništvo Slovenske skupnosti Gorica . OBVESTILA DE2. ODBOR SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA obvešča, da bo napovedan sestanek danes, 20. maja ob 19. uri v Nabrežini in sicer na glavnem trgu pri “Knjigarni Terčon”. Osrednje točke dnevnega reda so: izboljšave zakona o slovenskem državljanstvu oziroma optantih, problematika šole v zamejstvu in razmere v manjšini pred bližnjimi volitvami. R KONCERTI OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU: jutri, 21. maja, ob 20.30 koncert sezone Danubio. Nastopa Komorni orkester iz Padove in Veneta, dirigent in solist Bruno Giu-ranna, violinistka Victoria Mullova. J PRIREDITVE KD JEZERO in PEVSKI ZBOR JEZERO vabita v soboto, 22.t.m., ob 20.30 na pevski večer. Potekal bo v občinski telovadnici, sodelovali pa bodo mešani pevski zbor Jezero, dekliški pevski zbor Jezero in zbor KD Svoboda iz Ptuja. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppina Trampuš iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 13.15 Rita Gaus iz splošne bolnišnice v Redipuglio. Zapustil naš je naš dragi mož, oče in nono Franc Pahor Žalostno vest sporočajo Zena Cvetka, hči Anica, sinova Drago in Jožko, snahi Orfea in Sonja, vnuki Alenka, Jožko, Igor Davorin, Tamara in Franci. Pogreb bo danes, ob 12. uri iz mrliške veže tržiske bolnišnice na občinsko pokopališče v Tržiču. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Tržič, 20. maja 1993 Ob izgubi dragega očeta, ravnateljstvo, učno in neue-no osebje ter dijaki poklicnega in trgovsko tehničnega zavoda Ivan Cankar v Gorici, izrekajo Jožku Pahorju in njegovi družini najglobje izraze sožalja. Društvo slovenskih lovcev FJK »Doberdob« izreka svojemu nekdanjemu dolgoletnemu predsedniku Jožku Pahorju in družini iskreno sožalje ob smrti očeta Franca. Ob izgubi dragega moža in očeta Franca Pahorja izrekamo iskreno sožalje ženi Cvetki, hčeri Anici in sinovoma Dragu in Jožku, družine Blažič, Cej, Comel, Korošec, Ku-sic, Primožič in Šuligoj. NOVICE Švedsko zajel stavkovni val STOCKHOLM - Delavski nemiri v »deželi blaginje« so se razrasli v sredo, ko je sindikat delavcev v gradbeništvu po propadu dogovarjanj o plačah zagrozil s prekinitvijo del na vseh večjih gradbiščih v državi. 5.600 nezadovoljnih gradbincev naj bi se 27. maja pridružilo 17.000 stavkajočim električarjem, ki že od ponedeljka ne opravljajo nobenih popravil ali instalacijskih del. V obeh primerih so nepopustljivi tako delodajalci kot sindikati; kaže, da bo šlo za ena težjih pogajanj, odkar se je začela na Švedskem poglabljati recesija. (Reuter) Lokalne volitve na Severnem Irskem BELFAST - V sredo so na Severnem Irskem pod strogim nadzorom varnostnih sil ter britanske in irske vlade potekale lokalne volitve. Strah pred morebitnimi incidenti je po ponedeljkovem oboroženem napadu protestantskih skrajnežev na svetovalni center stranke Sinn Fein levega dela Irske republikanske armade v Belfastu več kot upravičen. Vladi v Londonu in Dublinu upata v zmago zmernih kril na obeh straneh, tako katoliški kot protestantski, saj si želita čimprej obnoviti novembra lani pretrgane mirovne pogovore in končati enega najdaljših konfliktov na svetu. Rezultati vohtev bodo znani v petek. (Reuter) Vojaške vaje azijskih držav PO DANSKEM REFERENDUMU TOKIO - Admiral Fumio Okabe, poveljnik japonske vojne mornarice, je napovedal, da nameravajo japonske obrambne sile organizirati skupne pomorske vojaške vaje z več državami jugovzhodne Azije. Admiral Okabe je po poročilih japonskega tiska dobil neposredne zahteve za manevre s strani Singapurja, Tajske in Indonezije med obiskom teh držav prejšnji mesec. Pojasnil je, da potekajo vaje »v mejah prijateljskega sodelovanja«. Japonska ustava sicer prepoveduje uporabo sile za urejanje mednarodnih sporov, vendar pa je junija lani parlament sprejel poseben zakon, ki japonskim vojakom dovoljuje sodelovanje v mirovnih operacijah OZN. (STA/AFP) Sami bi bili izgubljeni v 21. stoletju Evropskih težav ne bo konec, bodo pa manjše Voditelji evropskih držav so navdušeno pozdravili odločitev Danske, da se bo približala maastrichtski stopnici evropskega združevanja. Kljub temu, da danski kroni ne bo treba v železni objem Evropske monetarne unije (EMU) in se bo lahko izognila sodelovanju v prihodnji evropski vojski, je namesto veselja francoskih voditeljev upravičena zahvala, ki jo je Dancem namenil nemški kancler Kohl, in razumljivo olajšanje britanskega premiera Johna Majorja. Ze druga danska zavrnitev Maastrichta bi bila še hujši psihološki udarec evropskemu združevanju, kot je bila prva pred več kot letom dni. V drugih evropskih prestolnicah bi bili nasprotniki izgubljanja nacionalne in državne suverenosti še glasnejši kot zdaj. Najpomembneje pa je, da ambiciozni program združevanja, ki so ga Evropejci decembra 1991 podpisali v obmejnem nizozemskem mestecu Maastricht, ne more zaživeti brez ratifikacije vseh članic Evropske skupnosti. Zdaj ga morajo odobriti samo še v britanskem parlamentu in v ustavnem sodišču v Karlsruheju odločiti, ali je v skladu z interesi nemške države. Voditelji drugih evropskih držav bi bili brez danskega pristanka na Maa- Barbara KRAM2AR stricht v hudih težavah. Po torkovem referendumu bodo laže načrtovali Evropo prihodnosti - in se hkrati še naprej bojevali za svoje nacionalne interese. Nemški kancler Kohl namreč ob zahvali kraljevini ob meji med celino in skandinavskim polotokom ni omenil svojih visokih obrestnih mer in plačevanja združitve z vzhodnimi deželami na račun evropske finančne stabilnosti. Francoski voditelji so bili tiho o svojih malih vojnah za francoske kmete, ki jih v domovini termina laissez faire skušajo popolnoma zaščititi. Francozi zaradi svojih kmetov ne grozijo samo s svetovnim trgovinskim spopadom v okviru urugvajskega kroga pogajanj Gatta, ampak jim lani jeseni ni bilo za svoje nekdanje kolonije žal niti tako imenovane »bananske vojne« z Nemčijo, pa čeprav nemški ljubitelji karibskih, in ne afriških banan od vseh evropskih valut nesebično podpirajo samo francoski frank. Tudi britanski premier John Major ni bil popolnoma iskren z izrazi olajšanja ob izidih danskega referenduma, saj britanski izstop iz evropskega monetarnega sistema veselo izrablja za gospodarsko rast in krepi- tev svojega političnega položaja, ne da bi razmišljal o inflacijski prihodnosti in vseevropskih finančnih idealih. Kakšne težave ima z drugimi, bolj obrobnimi državami Evropske skupnosti, ki še najraje prosijo razvitejše za pomoč, vesta samo gonilna sila združevanja Evropska komisija in njen predsednik Jacques Delors. Večina evropskih držav ima poleg tega pro-računski primanjkljaj visoko nad dovoljeno stopnjo treh odstotkov bruto narodnega proizvoda, državna zadolženost pa presega dovoljenih šestdeset odsto-kov. Toda evropska dvanajsterica je z danskim »da« kljub temu veliko pridobila, saj je izgubila izgovore za več kot enoletni zastoj. Ce bodo svojo dolžnost do združevanja izpolnili tudi Britanci in Nemci, bodo vsi skupaj morah poiskati rešitve za gospodarsko krizo, ki pretresa vso Staro celino. Naloga ne bo lahka, saj se nezaposlenost v večini držav Evropske skupnosti približuje desetim odstotkom ali jih že presega. Evropska komisija pa je že začela spreminjati svoje preveč optimistične napovedi gospodarske rasti, ah bolje, padanja. Ce so januarja še upali v ničelno gospodarsko rast, zdaj napo- vedujejo zmanjšanje za odstotek. Ceno, ki jo bodo v posameznih evropskih državah plačali predvsem predragi socialni sistemi in premočna nacionalna čustva, naj bi odtehtalo tistih 200 do 300 milijard dolarjev na leto, ki naj bi jih s skupnim trgom pridobili vsi skupaj. Danska epizoda združevanja je ponovno dokazala, da Evropa nima alternative. Kljub močni tradiciji nacionalne suverenosti, zaradi katere so v tem stoletju Evropejci dvakrat vodili »svetovne« spopade, so bili sposobni leta 1957 podpisati rimsko pogodbo in jo počasi nadgrajevati vse do Maastrichta. Ustanavljanje vseevropskih ustanov je izjemna izkušnja, ki je druge celine ne poznajo. Združevanje Evrope pa je preživelo naftni šok v sedemdesetih letih in val pesimizma v začetku osemdesetih, zato bo najbrž preživelo tudi pomanjkljivosti maastrichtske pogodbe, ki zaradi svoje zahtevnosti in premajhne demokratičnosti odbija prebivalce evropskih držav. Naj so posamezne evropske države še tako razvite, vse se dobro zavedajo, da so za tekmovanje v 21. stoletju premajhne - in same prešibke za zunanjepolitične krize, kakršne se rojevajo na njihovem vzhodu in jugu. Posamezne države evropske dvanajsterice in maastrichtska pogodba o finančnem, zunanjepolitičnem in varnostnem približevanju Evrope. IRSKA: Prva sprejela pogodbo 19. junija 1992 VEL. BRITANIJA: Ratifikacija najverjetneje 25. maja NIZOZEMSKA: Sprejela decembra 1992 DANSKA: Po tesni zavrnitvi pogodbe junija 1992 je v torek glasovala »za« . s. NEMČIJA: Parlament je potrdil Maastricht, poleti pa bo o njegovi ustavnosti odločilo ustavno sodišče Maastrichtska pogodba MONETARNA UNIJA: ES bo 1. januarja 1994 ustanovila Evropski monetarni inštitut (EMI), zametek evropske centralne banke, ki naj bi do leta 1999 začel tiskati enotno evropsko valuto. NOVA POLITIKA: Na zasedanjih ES odločitev ne bodo več sprejemali soglasno, ampak z večino. Bruselj bo lahko razširil svoje pristojnosti nad področji, ki so zdaj v domeni držav: izobraževanjem, zdravstvom, kulturo, varstvom potrošnikov, industrijo, raziskovanjem, razvojem, varovanjem okolja in socialo. Evropski zakoni bodo veljali le, če bodo učinkovitejši od zakonov držav. POLITIČNA UNIJA: ES bo oblikovala skupno zunanjo in varnostno politiko. Odločali bodo soglasno, razen če ne bodo vse države soglašale z glasovanjem. O obrambnih vprašanjih se bodo posvetovali z Zahodnoevropsko unijo (WEU), vojaško organizacijo devetih evropskih držav. Leta 1996 pa bodo države razmislile, ali bodo WEU preoblikovali v vojaško organizacijo in oblikovali evropsko obrambno politiko. EVROPSKI PARLAMENT: 518-članski parlament bo poveda svoje mnenje ob imenovanjih v izvršnem organu, Evropski komisiji, in dobil omejeno možnost vplivanja na trgovino, ekologijo, izobraževanje, zdravstvo in varstvo potrošnikov v ES. DRŽAVLJANSTVO ES: Prebivalci posameznih držav bodo lahko volili in kandidirali na lokalnih volitvah tudi v drugih državah, če imajo tam stalno bivališče. Po letu 1993 bodo lahko v tujini izkoristili diplomatsko pomoč katerega koli evropskega veleposlaništva. KRIZNA ŽARIŠČA / POROČILO INŠTITUTA ZA STRATEŠKE ŠTUDIJE Nevarnost grozi z Vzhoda Vojni na Balkanu in na Kavkazu ne ogrožata Evrope toliko kot morebitno zamenjava predsednika Jelcina - Pomoč Rusiji je prišla prepozno LONDON - Leto 1992 je bilo katastrofalno za Evropo, ki jo je doletela recesija na Zahodu, nered na Vzhodu, zlasti pa krvavi spopadi na Balkanu in v Zakavkazju, kot poroča letno poročilo Mednarodnega inštituta za strateške študije, ki so ga objavili v sredo. Kakor hitro se je leta 1989 sesul »umetni sistem, ki ga je vsiljevala hladna vojna, je v to praznino vdrl v letu 1992 kaos. Izbruhnile so krvave etnične vojne, gnane od nacionalizmov, ki so začele pustošiti po Balkanu in Kavkazu, ob neprestani grožnji, da se razširijo na sosednja območja zahodne Rusije,« ugotavlja poročilo Mednarodnega inštituta za strateške študije, ki ima svoj sedež v Londonu. V nekdanji Jugoslaviji »kar precej razlogov govori proti upanju, da bi se spopadi utegnili kmalu končati«, ugotavlja poročilo. »Čeprav bodo sedanja diplomatska prizadevanja okronana s sporazumom, predloženi načrti ne morejo zadovoljiti protislovnih ambicij silnic, ki so v spopadu«. Kot omenja poročilo, »so zahodni vojaški vodje popolnoma upravičeno previdni do večjega vojaškega posega na področje, kakršno je Bosna in Hercegovina«. Področje je logistično skrajno zahtevno, nobenih znamenj o koncu spopadov ni, vojaške operacije pa bi zahtevale velikansko število ljudi in denarja«. Poročilo Mednarodnega inštituta za strateške študije tudi omenja, da ta spopad, za katerega obstaja velika verjetnost razširitve, zadeva v prvi vrsti voditelje evropskih držav: »Treba je pretehtati dolgoročno grožnjo, ki jo ta konflikt prinaša evropski varnosti, za katero si je prizadevala Evropa v svoji Deklaraciji leta 1990.« Vendar pa je za Zahod na prvem mestu neko drugo področje, kar zadeva varnost: Rusija. »V nobeni drugi državi ne bodo interesi Zahoda tako ogroženi kot v primeru, če v Rusiji spodletijo politične in gospodarske reforme,« ugotavlja poročilo. Poročilo tudi obžaluje, da je bila Rusiji tako pozno odobrena gospodarska pomoč, ki bi pomagala Borisu Jelcinu v njegovem spopadu s tistimi silami, »ki se želijo vrniti edinole nazaj«. »Bleščeči oklep Borisa Jelcina se lesketa manj, vendar je po vsej verjetnosti še zmeraj najboljši človek v Rusiji. Če bi ga pregnali z oblasti ali mu vzeli iz rok pooblastila, bi bile posledice za Rusijo, njene sosede in za ves svet zelo resne. Ena najresnejših posledic bi vsekakor nastopila na jedrskem področju. Številni nasprotniki Borisa Jelcina »ne bi samo zavrnili novega zmanjševa-nja»strateških arzenalov, »zavrnili bi tudi sporazume« o razoroževanju Start, ki so že sklenjeni, piše v poročilu. »Vpliv tega bi bil prav tako velik« na tri druge jedrske republike nekdanjeSo- vjetske zveze: Belorusijo, Kazahstan in predvsem Ukrajino, edino, ki ni ratificirala sporazuma Start 1, »delno tudi zaradi strahu o ruskih namerah«. »Vse glasnejše zahteve po obnovi ruskega cesarstva« bi prav tako utegnili prestrašiti novo nastale države nekdanje-Sovjetske zveze oziroma nekdanjega varšavskega sporazuma, ugotavlja Mednarodni inštitut za strateške študije. AFP Nepredvidljivi dogodki utegnejo presenetiti Clintonovo administracijo LONDON - Volja do kontinuitete usmerja zunanjo in obrambno politiko ameriškega predsednika Billa Clintona v nasprotju z notranjo politiko, v kateri bodo spremembe veliko bolj občutljive, meni Mednarodni inštitut za strateške študije v svojem letnem poročilu, ki so ga v sredo objavili v Londonu. V porušenem ravnotežju med notranjimi in zunanjimi cilji nove ameriške administracije narašča tveganje, ugotavlja omenjeni inštitut. »Če se bo Clinton usmeril predvsem na strategijo oživljanja notranjega gospodarstva in se mu ob tem ne bo posrečilo določno razvrstiti prioritet zunanje politike, se utegne ameriška administracija znajti pred mednarodnimi dogodki, ne glede na to, kako bo nanje pripravljena,« piše v poročilu Mednarodnega inštituta za strateške študije, ki dodaja, da bi v tem primeru »začele neodložljive zadeve prevladovati nad zares pomembnimi«. Združene države Amerike si bodo še naprej prizadevale »ohraniti svojo dejavno politično in vojaško vlogo tako v Evropi kot v Aziji«, če se želijo »izogniti sleherni dolgoročni grožnji za svojo nacionalno varnost«. Za ohranitev dejanskih vojaških ameriških zmogljivosti si predsednik Clinton in obrambni sekretar Les Aspin »prizadevata okrepiti mobilnost in fleksibilnost« oboroženih sil z izrazitim poudarkom na intervencijskih letalskih silah in hitrih morskih plovilih« ter na »veliko večjem številu čet, razmeščenih na ozemlju Združenih držav«, piše v poročilu. Poročilo tudi omenja, da namerava ameriški predsednik število uniformiranih vojakov zmanjšati od 2,1 milijona na 1,4 milijona. Od sedanjega števila 325.000 ameriških vojakov, ki so nameščeni v Evropi, jih bodo ohranili le 100.000. Prav tako namerava skrčiti število ladij od 450 na 340, letalonosilk od 12 na 10, aktivnih divizij od 12 na 9 ter lovskih letalskih eskadrilj od 15 na 10. Bill Clinton se bo še naprej ukvarjal s tistim področjem, ki mu je že njegov predhodnik Georg Bush posvečal veliko pozornosti: z »nadzorovanjem razširjanja jedrskega, kemičnega in kon-vencionalnlega orožja«. Čeprav je glavni cilj predsednika na gospodarskem področju, da okrepi mednarodni položaj Združenih držav Amerike, »bo moral vse- kakor priznati, da so korenine ameriških gospodarskih težav predvsem doma«. Zaradi zvišanja davkov in zmanjšanja proračunskih postavk bodo sicer Američani pogoltnili marsikatero »grenko pilulo«, hkrati pa je jasno, da so nekatera trgovinska prizadevanja Japonske in Evrope »odigrala pomembno vlogo pri velikem primanjkljaju ameriške trgovinske bilance«, kot ugotavlja poročilo. Predsednik je zato odločen, da bo pritisnil na Evropo in na Daljni vzhod, da bosta spremenila svoje obnašanje. Zdi se, da je svojim partnerjem pripravljen kratkoročno marsikaj odpustiti samo zato, »da bi si dolgoročno oblikoval izhodišče za takšne trgovinske odnose, ki bi bili bolj po meri Združenih držav Amerike«. AFP POLJSKA / ZAHTEVE SINDIKATA SOLIDARNOST Splošna stavka ali odstop vlade premierke Suhocke Neuspešna pogajanja o zvišanju plač - Opozicija se boji kaosa Timothy Heritage / Reuter VARŠAVA - Voditelji poljskega sindikata Solidarnost so se v sredo sestali, da bi se odločili o morebitni splošni stavki in povečali pritisk na vlado premierke Suhocke, da odstopi. Torkova pogajanja med sindikalnimi voditelji in predstavniki vlade o povišanju plač delavcev v zdravstvu in učiteljev so bila neuspešna. Predstavniki Solidarnosti razmišljajo o splošni stavki kljub opozorilom, da bi s tem lahko destabilizirali razmere na Poljskem ravno v trenutku, ko so reforme začele kazati prve rezultate. »Predlogi vlade niso resni, krivdo za neuspešna pogajanja pa skuša vlada zvaliti na sindikat. Pogajanja z vlado so postala nesmiselna,« meni Ewa Tomaszewska, ena od voditeljic sindikata Solidarnost. Vladni predstavniki so povedali, da je Suhocka delavcem v javnem sektorju, ki so stavkali 5. maja, obljubila zvišanje plač šele oktobra, in to šele po dogovoru med vlado in sindikati. Premierka Suhocka je zavrnila možnost takojšnjega dviga plač v javnem sektorju zaradi restriktivne politike državnega proračuna, kar je od vlade zahteval Mednarodni denarni sklad. Predsednik sindikata Solidarnost Marian Krza-lewski je vladne predloge že zavrnil. Suhocka je v ponedeljek pozvala sindikate in opozicijske stranke, naj podprejo vlado pri vseh pomembnejših vprašanjih, tako da bi zagotovili pot h gospodarskemu okrevanju. Toda sestanek Nacionalnega odbora Solidarnosti v sredo lahko izniči vsa prizadevanja za miroljubno sožitje. Sindikat Solidarnost, ki se je v preteklosti bojeval proti komunističnemu režimu, ima okoli dva milijona članov. Stavkovna vala lansko poletje in to zimo sta pokazala, da ima Solidarnost še vedno zelo velik vpliv. Nekateri sindikalni voditelji pa so vseeno zaskrbljeni, da bi mnogi de- lavci prezrli poziv k splo' šni stavki, kar bi še bolj poglobilo razkol v vrstah delavcev. Bolj se namreC zavzemajo za nezaupnico vladi premierke Suhocke kot pa za splošno stavko-Izid morebitnega glasovanja o nezaupnici je še vedno neznanka, čeprav ima koalicijska vlada 1® podporo manjšine v parlamentu. Mnogi opozicijski voditelji ne bi glasovali pro; ti sedanji vladi, saj ne bi mogli oblikovati nove, zato se bojijo, da bi nezaupnica Suhocki pomenil3 kaos. Nekateri pa predsednika Lecha Walenso p0' zivajo, naj on oblikuje novo vlado. Walensa je dejal, da bi zamenjava vlade prinesla novo nestabd' nost, razen če bi šlo za jasen program. IRAK / POSLEDICE TRILETNEGA EMBARGA OZN Sadamovo milijonsko mesto vse bolj tone v revščini ■ Podhranjenost in vročina povzročata visoko smrtnost Maher Chmaytelli / AFP BAGDAD - Prav vse pride prav, če hočeš preživeti v tem Sadamovem mestu: za pol dolarja na dan brskajo otroci, ki hodijo v »enajsto šolo«, po smetnjakih ali prodajajo pitno vodo v tem obljudenem okolišu Bagdada. Aida ponuja na stojnici bazarja vrč pitne vode. Mimoidoči jo ogovori, potem se obme in gre naprej. Ta mlada, 13-letna Iračanka prodaja pitno vodo, katere svežino ohranja pred sončno pripeko s krpo; kozarec stane četrt dinarja. Najmanj petdeset jih mora priti, da bo zaslužila približno četrt dolarja. Sadamovo mesto, v katerem živi več kot milijon prebivalcev, tone v revščino zaradi embarga, ki so ga Združeni narodi pred več kot tremi leti uvedli proti Iraku. Pločnik glavne ulice se je spremenil v bolšji trg, na katerem tisti, ki so brez vsega, ponujajo naprodaj tisto, kar bi mogoče še lahko pogrešah. Kasem, upokojeni učitelj, ki mora preživeti tri otroke, je tu lani prodal nekaj pohištva. Danes je tukaj zaradi prodaje oblek. V bolnišnici Al-Qadissiya Abdel Monem Hamed pripoveduje, da sta revščina in podhranjenost skupaj s skrajno slabimi higienskimi razmerami glavni razlog smrtnosti v tej ustanovi. Na grafikonu nam ta 50-letni zdravnik kaže krivuljo smrtnosti, ki se neizprosno vzpenja, bolj ko se bliža poletje. »Ta letni čas je ugoden za razvoj mikrobov in bolezni: ga-stroenteritisa, driske, dehidracije, vse to je pekel,« dopoveduje. Aprila je kar 59 otrok, se pravi šest odstotkov vseh, ki so jih sprejeli v bolnišnico, tatu tudi umrlo, dvakrat ve® kot pred uvedbo sankciji ugotavlja in pripominja' da njegova ekipa »stori Cisto vse, kar more, a narediti ne more nič«, saj imajo na voljo samo 20 odstotkov potrebnih zdravil. Embargo se sicer ne nanaša na zdravila in živila-vendar pa Bagdad, ki noče izvažati svoje nafte pod tistimi pogoji, ki so mu jih postavili ZN, saj meni, da posegajo v njegovo suverenost, nima dovolj denarja za nakup sredstev za humanitarno pomoč. BALKAN / POGAJANJA Medugorje brez čudeža Mirovnega načrta za celotno Bosno in Hercegovino ni več - Hrvate in Muslimane so k oboroženim spopadom spodbudili prav Ownovi zemljevidi - Delitev oblasti v treh provincah Mostar - spopadi med hrvaškimi in muslimanskimi enotami v Mo-starju, ki so se začeli zara- I lnterPretacije mirovnih Z6mljevidov Združenih Narodov, 80 za pogajalsko mm0 Pripeljali Tudmana II Izetbegoviča. Mirovni načit za Bosno, ki je propadel zaradi Srbov, je zaradi Hrvatov propadel tu- 1 v Hercegovini, vendar P°8ajalci ZN zdaj vztraja-)°> da je treba izvajati nje-§°ve preostanke. Lord Wen je v Medugorju poskusil, kako deluje njego-a nova igračka: »Postopno izvajanje Vanceovega m njegovega mirovnega rračrta tam, kjer je to mogoče«. • trinajstimi dne-W, ko je postalo jasno, da rbi ne bodo podpisali načrta, je prvikrat upora-1 ^a izraz, na torkovem srečanju med Izetbegovi-arn, Tudmanom in Bo-anom pa mu je poskušal ati oprijemljivo vsebino, endar tudi neposredna hžina svetišča Device Darije ni prispevala k ču- Mirovnega načrta za oaiotno Bosno in Herce-§°yino ni več, predsta-^piki mednarodnih orga-pizacij zdaj pod njegovim jnienom le poskušajo zakrpati popolnoma poru-Sene odnose med Musli- mani in Hrvati, ki so jih o k°ristnosti oboroženega sPopada prepričali prav Ervin Hladnik Milharčič / Mostar Ownovi zemljevidi. »Mi se samo držimo mirovnega načrta in ravnamo v skladu z njim,« pravi tiskovni predstavnik hrvaškega obrambnega zbora Veso Vergan v svoji z vrečami peska obloženi pisarni v Mostarju. Spopadi med hrvaškimi in muslimanskimi enotami v Mostarju, Konjiču in Srednji Bosni »so posledica, ne pa vzrok«, ponavlja predsednik hrvaške skupnosti Herceg-Bosna Mate Boban. »-Vzrok je bila politična vizija BiH. Za nas je bil to od prvega dneva Vance-Ownov načrt«. Le da je mirovni načrt kot test za barvno slepe, pri katerem vsakdo vidi nekaj drugega. Mate Boban in vojaki hrvaškega obrambnega zbora so na njih prebrali, da so mesta ob Neretvi in v dolini Lašve hrvaška in da morajo Muslimani ali brezpogojno priznati oblast hrvaške države v BiH ali pa se izselili v na tistih nekaj deset kvadratnih kilometrov ozemlja okrog Zenice in Tuzle, ki je še pod muslimanskim nadzorom. Toda Muslimani so se iz porazov s Srbi naučili, da samo takojšen silovit odgovor na poskuse vojaškega izvajanja političnih načrtov lahko prepreči brezpogojno politično vdajo, ki sledi vojaškim porazom. Tako kot so pred meseci to storili lokalni poveljniki v Gornjem Vakufu, je tudi poveljnik mostarskega korpusa Arif Pasalič ob prvih znakih povečane agresivnosti hrvaškega obrambnega zbora mobiliziral vso svojo vojsko in jo razpostavil po obrambnih položajih na desni obali Neretve. S tem sicer ni dobil vojne, vendar je hrvaške enote, »ki so samo izvajale mirovni načrt«, prisilil k premočnim ofenzivnim akcijam, ki so bile v ozkih mestnih središčih obsojene na neuspeh. Hrvatje so se zato začeli znašati nad civilisti. Vendar je Mostar preblizu Splita, hrvaške verzije etničnega čiščenja, ki jo satelitske televizijske hiše prenašajo v živo, pa celo stoični britanski pogajalec ni hotel gledati. To, kar tolerirajo Srbi Hrvatom, ni dovoljeno in Owen je v Medugorju zbral skoraj vse, kar premoreta hrvaška in muslimanska politika, da bi ostanku mirovnega načrta dal ustrezno interpretacijo. »Vsakdo bo dobil nekaj, nihče ne bo dobil vsega,« ostaja še vedno delovni princip mirovnega načrta, vendar je zdaj skrčen na tri province, kjer je vsaj približno mogoče govoriti o Bosni in Hercegovini: Mostar, Travnik, Zenica. Z grožnjo gospodarskih sankcij je predsednik Tudman nagovoril Sobana, da je vsaj na besedah sprejel postopno ukinjanje Herceg-Bosne kot paradržavne tvorbe in pristal na mešano vlado v posameznih provincah in sodelovanje v hrvaško-muslimanski koalicijski vladi BiH. »Vpeljali bomo pojem guvernerja, viceguvernerja in začasne provincij-ske vlade,« je lord Owen razložil, kako si predstavlja prihodnjo ureditev. V Mostarju in Travniku bo guverner Hrvat, viceguverner pa Musliman, v Zenici pa bo Musliman guverner, viceguverner pa Hrvat. »Pustili bomo prosta mesta za bosanske Srbe za tisti čas, ko bomo slišali, da bosanski Srbi zahtevajo polno zasedenost in da hočejo uveljaviti isti vzorec v provincah, ki so delno ali v celoti vojaško zasedene«. Na vprašanje, če to pomeni ukinitev Herceg-Bosne, je Mate Boban skozi stisnjene zobe izdavil, da bo v trenutku, ko bo izpeljan mirovni načrt, na podlagi medugorskih dogovorov Herceg-Bosna »izgubila funkcijo, ki jo je imela«. Vsi skupaj so še enkrat ponovili, da morajo vojaške enote preneha- V nekdanjem romarskem središču sta se o vojni in miru pogovarjala hrvaški predsednik Franjo Tudman in predsednik BiH Alija Izetbegovic (Jelefoto:AP) ti z medsebojnimi spopa- stah, da bi se izognila dela mesta v drugega se di in uskladiti svoje delo- ostrostrelskim kroglam, pomikajo le transporterji vanje proti srbskemu cesta, ki pelje mimo zgo- Združenih narodov. Civi- agresorju, vendar že v rele veleblagovnice, je listi so počistili in spet sredo zjutraj v Mostarju mrtva cona, na obeh nje- pripravili za gibanje za- ni bilo jasno, kako bi do- nih straneh pa z zaščitni- klonišča, ki so jih ob umi- govor lahko veljal. Voja- mi jopiči v pripravljeno- km srbskih sil ponovno ška vozila divjajo po ce- sti ležijo vojaki. Iz enega preuredili v kleti. ZAHODNOEVROPSKA UNIJA Odločnost je navidezna Razlike med Rusijo, ZDA in Evropo so vse večje Vojmir Tavčar/Rim RIM - Mirovni načrt, ki sta ga izdelala Vanče in Owen, je glavni predlog zahodnoevropske unije WEU za pomiritev Balkana. To so poudarili včeraj v Rimu po nekajurnem posvetu zunanjih in obrambnih ministrov Unije. WEU ne izključuje nobenega sredstva za dosego tega cilja in poudarja nujnost stalnega pritiska na Srbijo, da sodeluje pri uresničevanju mirovnih prizadevanj. Toda enotnost je bolj navidezna kot dejanska. Medtem ko se Jelcinova Rusija postopno vključuje v mirovna prizadevanja in obljublja tudi svojo udeležbo v mirovnih silah, Clintonova administracija opušča prizadevanja in se bolj posveča notranjim težavam. Pa tudi v samem ministrskem svetu WEU je odločnost bolj navidezna kot dejanska. Zaključno sporočilo sicer govori o nadaljevanju pritiskov na Srbijo in Cmo Goro, zavzema se za skupen nastop Evrope in ZDA, ožigosa nedeljski referendum bosanskih Srbov kot neveljaven, obsoja »etnično čiščenje« in tudi hrvaško ofenzivo zoper muslimansko prebivalstvo. Delno sprejema tudi predlog ruskega zunanjega ministra o številčnejših mirovnih silah. Toda, kot je ob koncu pojasnil italijanski zunanji minister Andreatta, »zaenkrat ni mogoče povedati, kdaj bodo modre čelade lako razmeščene kat tamponska sila«, hi šele tedaj bi morebitni napadi na te enote po Andreattovih besedah lahko izzvali odločen vojaški poseg. Danes konvencijo, WEU prevzeli nadzorstvo na Donavi, da bi tako sklenili obroč okoli Srbije. Toda tudi ta poteza je zahtevala skoraj šest mesecev. Vzporedno z zasedanjem ministrskega sveta WEU sta bila včeraj sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Owen in Stoltenberg v Neaplju, kjer sta se srečala s poveljnikom zahodnih zavezniških sil v Evropi Shalikashvilijem in poveljnikom sil za Južno Evropo Boordo, s katerima sta proučila vlogo enot Nata pri uresničevanju mirovnega načrta. Pozitivno sta ocenila delo Nata, lord Owen pa je nakazal »edino možno pot«: podpora resolucijam OZN, nadzorovanje meja BiH, krepitev mirovnih enot na zavarovanih območjih in »uresničevanje mirovnega načrta, ko bo le mogoče in ko bodo beograjski voditelji prepričali bosanske Srbe, naj sprejmejo stvarnost«. ISTRA / NOV SPOR Z ZAGREBOM ALBANIJA / LETO DNI PO DEMOKRATIČNIH VOLITVAH Dvojezničnost v Bujah je že sprožila politični plaz O zakonitosti začasnega odloka bo odločalo ustavno sodišče Goran Moravcek / Reka REKA - Med Istro in prednjo oblastjo v Zagrebu )e (spet) prišlo do zelo re-jjttega političnega spora. Gdkar je istrski demokrat-s*d sabor (IDS) Ivana Jakov-Gča prevzel lokalno upra-v°> se bije boj okoli dvojezičnosti v Istri. Regionalisti polotoku, tako Hrvati Kot Italijani, imajo resne Pripombe glede začasnih ^npanijskih predpisov, ki Jni je vsem hrvaškim župa-rPjarn ponudila vlada Nikina Valentiča. Istrani so pre-aiožili kar devetnajst Amandmajev k listinam, ki s° prišle iz Zagreba, v štirih Pa se ukvarjajo z zahtevo |~R, naj bi v Istri uvedli dvojezičnost. To pomeni, da bi poslanci v istrski županiji italijanske narodno-ah hneli pravico razpravlja-d v maternem jeziku, obvezo pa bi tudi vse doku- mente tiskali dvojezično. V skladu s takimi opredelitvami IDS, ki je dobila podporo dveh tretjin volil-cev v Istri, med njimi tudi večine. Italijanov, so v Bujah sprejeli (začasen) odlok, ki predpisuje enakopravno rabo italijanščine in hrvaščine. V tem istrskem mestecu, kjer živi blizu 35 odstotkov Hrvatov, trideset odstotkov Italijanov ter trinajst odstotkov regionalno opredeljenih prebivalcev, je v javnih službah obvezna uporaba dvojezičnih obrazcev, pečatov, štampiljk in žigov. Takšen odlok o dvojezičnosti v Bujah so v mes-tnem svetu sprejeli samo z dvema glasovoma proti. Proti odloku sta bila dva člana HDZ. V Bujah pravi- jo, da je bil dovolj samo telefonski klic Jadranke To-mljenovič, članice hrvaške vladajoče stranke, in že se je sprožil pravi politični plaz. Vlada Nikice Valentiča nasprotuje dvojezičnosti v Istri, vendar pravi, da je mogoče predpisati, da je manjšinski jezik v upadni rabi. Pojasnilo vlade je, da je uradna raba manjšinskega jezika obvezna takrat, kadar je pripadnikov etnične in narodnostne skupnosti ali manjšine več kot polovica prebivalcev. V Istri tega ni, saj je po popisu prebivalstva iz leta 1991 tu živelo 204.351 prebivalcev, od tega 15.306 Italijanov ali 7, 5 odstotka. Kljuh takšnemu številčnemu razmerju pa prebivalci Istre - člani IDS - menijo, da so Italijani na polotoku »avtohtona»manj-šina. Zato ima zanje, kot pojasnjuje istrska podžupanja dr. Loredana Bogliuni-Debeljuh, dvojezičnost »velik simboličen pomen», kajti po mnogih letih nerazumevanja gredo Italijani v Istri po poti plurietničnega življenja, ki v njihovem vsakdanu že živi. Zaradi »trmoglavosti« Istranov in nepopustljivosti HDZ, ki se boji italijanizacije Istre, je stekel pred ustavnim sodiščem Hrvaške spor okoli (ne) ustavnosti istrske dvojezičnosti. Tako sta se jezik in pohtika znova, kot že tolikokrat poprej, zapletla med zakonske paragrafe, čeprav bi bilo problem mogoče najbrž rešiti tudi brez velikih sporov, ko bi v Zagrebu bolj upoštevah mnenje »baze». SRBIJA / CETNISKI VOJVODA NAPADA JUGOVOJSKO »Šešelj je izgubil kompas, razdelil Srbe, ne upa si pogledati v oči mini, zato še naprej razpihuje vojno« , BEOGRAD - Generalštab jugoslovanske vojske je s aadimi besedami odgovo-M na žalitve, ki jih vojski Nasploh, posebej pa njene-jjjn prvaku generalu Životu Baniču te dni izreka Voji-sHv Šešelj. V vojski pravi-IT da je »izgubil kompas», '‘na dela sistematično pri abstrukciji srbske enotno-®h»in »da si ne upa pogledati v oči miru in zato podpihuje vojno«. Posebej so apozorili, da je »po kadrovskih spremembah ostal brez svojih obveščevalcev v generalštabu«, s čimer so sicer posredno, vendar ja-Sbo priznali, da je imel Se-Seij do nedavnega vpliv na Nadezda Gače / Beograd politiko generalštaba prek dveh pred kratkim odstavljenih generalov. Medtem ko Šešelj na mitingih promovira nove četniške vojvode, hodi okoli oborožen in s spremstvom, grozi, da bo bombardiral sosednje države in na juriš osvojil Sarajevo ter redno omenja JA kot zalego kriminalcev in nesposobnežev, se je vojska odločila, da mu bo odgovorila šele, ko je užalil neposredno njenega poveljnika. Čeprav poln hudih besed, pa ta odgovor vendarle spominja na prispe- vek v boju za »varstvo lika in dela« generala Paniča kot pa na normalno reakcijo redne vojske, na delovanje paravojske, ki jo vodi Šešelj. V nasprotju z njim pa Miloševič ob zamenjavi le nekaj čelnih ljudi v vojski vleče počasne poteze in skuša doseči nemogoče, da namreč ne pride sam s seboj v protislovje, da pa z žrtvovanjem Šešlja v Srbiji ter Karadžiča in Biljane Plavšič v Bosni nekako preusmeri potek dogodkov v svojo korist. Toda Šešlju je v času, dokler je bil predse- dnikov miljenček, uspelo postaviti tako v vojski kot v policiji številne sebi vdane ljudi, tako da ostrih besed vodilnih ljudi ne bo tako lahko uresničiti. Miloševič se lahko znebi neprijetnega nekdanjega zaveznika, vendar bi bila cena za to velika lastna izguba. Ves ta čas pa Šešelj, ki sicer navidez razmišlja samo o vojaških akcijah v Bosni, mrzlično skuša in tudi uspe prebiti medijsko blokado, pred katero se je nenadoma znašel, in izrabi vsako priložnost, da napade »komuniste», ki vladajo v Jugoslaviji, pri čemer je prvič tarča tudi sam Miloševič. Dolga pot na Zahod Albance čaka še trdo in slabo plačano delo - Sprostitev zakonodaje je pritegnila tudi Kitajce - Samo s prodajo surovin država ne bo obogatela Miloš Ekar/Tirana TIRANA - Dolgolasi blondinec kakih desetih, morda enajstih let, ki se je lani v slikoviti Kruji ponujal, da nam bo varoval avto, medtem ko si bomo ogledovali muzej znamenitega Gjergja Castriotija Skenderberga, je letos s prijatelji že prodajal spominke, razglednice in ročno izdelane vžigalnike z vgraviranim' albanskim dvoglavim orlom. To je počel na enako vsiljiv in nadležen način kot leto pred tem, presenetil pa me je miselni skok, ki ga je napravil v tem času: če je želel priti do skromnega zaslužka, se je odločil, da bo potencialnim kupcem pač ponudil tisto, kar se mu zdi, da bi jih utegnilo zanimati. To je bistveno boljše od početja pred letom dni, ki bi ga še najlaže označil kot izsiljevanje, saj je bilo takrat v Albaniji znano, da so nadebudni mladci vneti »zbiratelji« avtomobilskih delov, kot so okrasne letvice, vzvratna ogledala in drugi deli, ki so jih lahko sneli z avta med voznikovo odsotnostjo. Malček z začetka naše zgodbe pooseblja skok, ki so ga Albanija in njeni prebivalci naredili v letu dni po izvolitvi prvih demokratično izvoljenih oblasti po sedemdesetih letih. Leta 1925 so bile v takrat še skoraj povsem novi balkanski državici organizirane prve demokratične volitve. Toda predsednik Ahmed Ben Zogu se je že čez tri leta proglasil za kralja in se ta-• ko obdržal na oblasti do leta 1939, ko so državo že drugič v tem stoletju - prvič se je to zgodilo leta 1914 - zasedli Italijani. Med sprehodom po glavnem mestu ali med vožnjo skozi bližnje vasi nehote dobiš občutek, da vsi Albanci trgujejo. Skoraj vsaka, še tako skromna baraka, ki je še lani samevala prazna in zanemarjena, se je spremenila v malo pro-dajalnico, popravljalnico, bife ali kaj podobnega. Seveda za zdaj še ne kažejo bistveno bolj uglednega videza kot pred letom dni, nedvomno pa bodo tisti, ki jim ni le do hitrega in lahkega zaslužka, kmalu začeli paziti tudi na to. Celo nekemu Kitajcu, pe-tintridesetletnemu Xiaomingu Yeju nekje z juga največje države na svetu se je zdelo vredno priti prodajat v Tirano. S prijateljem in njegovo družino so v glavnem mestu Albanije pred mesecem dni v najeti hiši odprli trgovinico s kitajskimi otroškimi oblačih in športno opremo. Pravi, da jim gre dobro in da bodo kmalu odprli še eno tako trgovinico v bližini. Le tovarne in nekdanje državne zadruge, od kate- rih so ostala prazna ogrodja, ponujajo bolj žalostno podobo. Industrijske proizvodnje v državi, ki se je nekdaj hvalila s skoraj popolno samozadostnostjo, skorajda ni. V dveh letih nemirov in pričakovanj boljših časov (od leta 1990 do leta 1992) so marsikatero tovarno uničili ali povsem izropali, tiste pa, ki so se ohranile, so preveč zastarele ali pa jim primanjkuje surovin za obnovitev proizvodnje. Kdo ali kaj ima potem zasluge za omenjeni napre- dek? Delno je spremembe mogoče pripisati liberalnejši zakonodaji, ki je sprostila skromne domače prihranke in sorodnikom iz tujine dovolila pošiljanje vsakršne pomoči v Albanijo. Po madnih podatkih zdaj že približno deset odstotkov Albancev dela v tujini. Državi to ustreza, saj se tako zmanjšuje domača brezposelnost, pa še denar, ki ga »gasterbajterji« prinesejo domov, pomaga razvijati domači trg. Tudi postopno zviševanje cen domačih kmetijskih proizvodov spodbuja podjetnost kmetov in posrednikov, ki v prodaji hrane vidijo neizčrpen vir dohodkov. Vprašanje pa je, kako se bodo obnesle gospodarske reforme in približevanje albanskih cen svetovnim, ki jih napoveduje Bash-kim Kopliku, podpredsednik albanske vlade in vodja vseh državnih služb, ki skrbijo za izvedbo korenitih sprememb. Zdaj, ko so Albanci dobili demokratično državno ureditev, bi radi kar čez noč odpravili velik prepad v življenjski ravni, ki Zija med njimi in zahodnim svetom. Tega pa se brez trdega in nemalokrat tudi ne najbolje plačanega dela ne bo dalo doseči. Tuji vlagatelji bodo v državo prišli samo, če bodo za to imeli zares tehtne razloge. Tako kot na primer naftne družbe, ki so v Jadranskem morju že postavile vrtalne ploščadi za iskanje dragocenega zemeljskega bogastva. Samo s prodajo rudnih bogastev, ki jih Albaniji sicer res ne manjka, se namreč doslej ni posrečilo obogateti še nobeni državi. Kdaj bo na ulicah albanskih mest videti bolj sodobne avtobuse? (FOTO:S..Ž, / TRIO) _________DRŽAVNI ZBOR / RAZPRAVA O NACIONALNI VARNOSTI _ V predlogu izhodišč omenjena tudi letalstvo in mornarica Nekatere poslance je motil izraz »slovenska vojska« - Poziv k nacionalni strpnosti LJUBLJANA - Ce sodimo po včerajšnji precej dolgi in pestri razpravi poslancev državnega zbora, bo predlog resolucije o izhodišCib zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki ga je predstavil obrambni minister Janez Janša, le stežka dobil zeleno luC v predloženi obliki. Poslanci so se namreč »spotaknili« celo ob naslov tega pomembnega dokumenta in pri tem podprli predlog odbora za obrambo, naj ga dopolnijo tako, da bo že iz naslova razvidno, da gre za zasnove nacionalne varnosti le z vidika obrambe, varnosti, zaščite in reševanja. Poslanci so namreč opozarjali, da resolucija ne upošteva drugih sestavin varnosti (notranja, zunanja, socialna, zdravstvena in podobno). Tako so pravzaprav spodbili Janševo trditev, da je predlog resolucije nekakšna vladna sinteza. Zahtevali so, da je to iz dokumenta tudi dejansko razvidno. Dokument je naletel na veliko drugih kritičnih pripomb, od zelo splošnih (da je vsebinsko pomanjkljiv in neuravnotežen) do zelo Ivanka Mihelčič konkretnih (da je vloga parlamenta v tej resoluciji pomanjkljivo določena, da želijo vpeljati v šole predmet, podoben SLO in DS, in da sta se v njem na nenavaden način nenadoma znašla tudi slovensko letalstvo in mornarica). Nekatere poslance je ob prebiranju dokumenta presenetila tudi uporaba pojma »slovenska vojska«, saj v ustavi izhajamo iz »obrambnih sil« ter iz mirovne politike in spoštovanja nenasilja. Poslanci so se spuščali tudi v medsebojne dialoge, zlasti ob razpravi Marjana Poljšaka, ki je predlagal, naj se v resolucijo zapiše tudi to, da je nacionalna varnost Slovenije med drugim lahko ogrožena tudi zaradi ju-goslovansko-srbske-Cr-nogorske pete kolone in možnosti nastajanja neformalnih oboroženih organizacij Muslimanov in Albancev. Menil je, da je v Sloveniji danes prek 20.000 oboroženih Neslovencev (5000 pripadnikov nekdanje JLA in njihovi družinski elani), ki so potencialno nevarni za državo, zato je terjal njihovo razorožitev. Poslanec Roberto Battelli se je od tega ogradil, saj se mu je zdelo nevzdržno enačenje petokolonašev s poštenimi državljani, ki niso Slovenci. Poslance je opozoril, naj ne zlorabljajo parlamenta za ustvarjanje parafašisti-Cnega razpoloženja v Sloveniji. Marjeta Ko-žuh-Novak je pozvala k spoštovanju ustave, ki med drugim izrecno prepoveduje razpihovanje rasnih in drugih nestrpnosti. Zaradi velikega števila dopolnil, do katerih se mora najprej opredeliti vlada, poslanci državnega zbora vCeraj še niso odločali o predlogu resolucije. Prav tako še niso razpravljali o zakonih, ki obravnavajo strategijo razvoja slovenskega kmetijstva. Med drugim so nadaljevali razpravo o predlogu zakona o gospodarskih družbah in o spremembah zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Med sejo odbora se je vCeraj sestala tudi komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je z večino glasov sklenila predlagati zboru, naj za namestnika direktorice SDK izvoli kandidata Bogomirja SpiletiCa. Brez besed (F°to: L Lombar / TRIO) PARLAMENTARNA PREISKAVA AFERE HIT^ Slepa ulica ali otroške bolezni? Ni jasno, ali bodo začetne težave spodbuda ali blokada dela komisije Tanja Starič Zadnje, v katerih se je znašla parlamentarna preiskovalna komisija, so navidez zgolj formalne, pokazalo pa se je, da lahko bistveno upočasnijo preiskavo. Za začetek bo komisija morala enkrat za vselej razčistiti, kaj pravzaprav preiskuje - finančne malverzacije Danila Kovačiča in Hita ali vpletenost politikov v gospodarski kriminal. Preiskavo je parlament začel zaradi suma, da je v nezakonite posle vpletena »polovica slovenske politike«. Druga, najpomembnejša težava je pomanjkanje pravnih predpisov. Ne samo, da bodo zato elanom komisije vedno znova očitali »napake pri delu«, prav lahko se bo tudi zgodilo, da se bodo preiskovalci na vsakem pričevanju zapletli v pravne zanke spretnih odvetnikov. Zato seveda ni naključje, da so na včerajšnji seji sklenili, da bodo v ponedeljek, ko bodo pričali Kovačič, Kodrič, Makuc in Debeljak, komisiji pomagali pravni strokovnjaki, in da so nekateri elani (Podobnik, Šešerko) napovedali, da bodo s seboj pripeljali svoje odvetnike. Dvom o uspehu preiskave zbuja tudi dejstvo, da so nekateri preiskovalci že javno napovedali, da gradiv o Hitu ne bodo bra- li. Poleg 1500 strani Viso-ve dokumentacije zdaj obstaja še nekaj 1000 strani drugih dokumentov, ki jih je komisija dobila iz Hita, vlade, SDK in drugih ustanov. Shranjeni so v parlamentu (v sobah 326 in 10) in zanje velja pravilnik o ravnanju s strogo zaupnimi dokumenti. Nekateri preiskovalci so vCeraj »začudeni« ugotavljali, da bo neka Časopisna hiša, ki naj bi kupila Visov dosje, objavila vso vsebino, preden bo komisija sploh začela preiskavo. Toda v zvezi s tem ni nihče na primer vprašal Miha Brejca, ali je torej, kljub njegovim nasprotnim trditvam, obstajala vsaj še ena kopi- ja dosjeja. To bi mofda prispevalo k razkritju oza dij afer Hit in Vis. Medtem pa (zaradi dvo ma o zmožnostih komis1 je?) v javnost prihajajo vedno novi dokumenti. Vce raj je Ivo Hvalica razdeli novinarjem pismo nekeja njega vodje Hitove posojil ne službe Bruna Sacca l zdaj živi v Keniji), ki j® v bistvu ovadba Danila Ko vaCiCa italijanskemu pra vosodju zaradi groženj in izsiljevanja. Hvalica bo dokument, ki mu ga je p°' slal Sacco, izročil tudi ko misiji, za pomoC slovenskim medijem pa se je od" tno odločil zato, ker »5e tavajo, medtem ko jih h3' lijanski prehitevajo«. NOVICE Sporazum o kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti LJUBLJANA - Včeraj sta se sestali pogajalski skupini vlade Republike Slovenije in sindikatov, podpisnikov kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, in se pogovarjali o podpisu kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti. Vlada je sindikatom ponudila v podpis predlog pogodbe, v katerem je opredeljena veljavnost normativnega dela in vključena večina sprememb, ki so jih predlagali sindikati. Vlada pa zaradi omejitev v republiškem proračunu ni mogla sprejeti sindikalne zahteve za zvišanje izhodiščnih plaC, predlagala pa je, da se v kolektivno pogodbo zapiše eskalacijska lestvica iz kolektivne pogodbe, ki je prenehala veljati in ki zagotavlja prilagajanje višine izhodiščnih plaC. Pri tem je vlada sindikate seznanila s svojim amandmajem k zakonu o lastninskem preoblikovanju, s katerim je tudi zaposlenim v negospodarstvu omogočena veCja udeležba v lastninjenju. Predstavniki sindikatov so menili, da eskalacijske lestvice in tarifnih razredov ni mogoče ločevati od izhodiščne plaCe in da se je o tem možno pogajati le v celoti. Na koncu sta se obe strani odločili, da bosta pripravili dokončno besedilo pogodbe brez določi o plaCah, o njenem podpisu, ki bo predvidoma sredi prihodnjega tedna, pa se bodo sindikati, podpi-snUd odločalo individualno. (L. G.) Socialni pakt ne sme v mrtvi kot LJUBLJANA - Strokovni svet Neodvisnosti-KNSS je na zadnji redni seji obravnaval osnutek socialnega pakta. Skupno stališče je, da »bi bila velika škoda, zlasti za nižje delavske sloje, Ce bi se socialni pakt znašel v mrtvem kotu«. Na seji so oblikovali tudi nekaj stališč. Po njihovem mora vlada opredeliti nominalno višino inflacije, do katere bo sporazum še veljal. Inflacija namreč najbolj prizadeva delavstvo. Ta družbeni sloj ima nizke plaCe, ki se jim izplačujejo enkrat na mesec, zato ni sprejemljiva katerakoli višina inflacije. Besedilo o zajamčenih plačah v sporazumu je po njihovem mnenju nesprejemljivo in bi moralo biti dopolnjeno vsaj z zahtevo, da pri določanju teh plaC sodelujejo tudi sindikati. Pri politiki zaposlovanja je nejasno, ali bodo v podjetjih delavski direktorji ali bodo možne kolektivne tožbe. Ni znano, kakšne so sankcije za kršitev, glede davCne politike pa sindikate moti le to, da je brez sleherne konkretizacije. (L. G.) Windisch-Graetz pri Peterletu LJUBLJANA - Minister za zunanje zadeve RS Lojze Peterle je vCeraj sprejel kneza Mariana Huga Windish-Graetza, dediča in glavarja rodbine, ki je stoletje domovala na Slovenskem (njen matični grad je bil Hošperk pri Planini). Princ Windish-Graetz, ki je prispel iz Rima, se je zanimal za pridobitev slovenskega državljanstva, za možnosti gospodarskih naložb v naši državi in možnosti promocije Slovenije v tujini. (L. G.) PO STOTIH DNEH VLADE / MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE Pripravljajo revizijo vseh prejemkov s področja socialnega varstva Za presežne delavce so namenili 576 milijonov tolarjev LJUBLJANA - Po izteku stotih dni vlade se je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mini- Mija Gacnk strica Jožica Puhar je uvo- stva, ki je z novim zako-doma poudarila, da si od nom o vladi pod svoje po-zaCetka delovanja ministr- kroviteljstvo sprejelo tudi Socialne zadeve in družinska politika zdaj sodi v resor ministrice za delo (Foto: T.L./TRIO) RAZVOJNO RAZISKOVALNI PROGRAM ES Na pomoč ES lahko letos prvič računajo tudi slovenske raziskovalne ustanove LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so vCeraj predstavili razisko-valno-razvojni program Evropske skupnosti, ki predvideva pomoC raziskovalnim organizacijam in podjetjem v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Namen projekta je okrepiti in ohraniti skrb za znanost in tehnologijo, obnoviti produkcijo in izboljšati kakovost življenja v omenjenih državah. Letos je med enajstimi izbranimi državami (poleg Albanije, Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Lucda Grobler Poljske, Romunije in Slovaške) prvič tudi Slovenija, ki je v projekt vključena kot edina izmed nekdanjih jugoslovanskih republik. Področja, za katera je ES tako kot lani odobrila 10, 7 milijona ekujev, so: okolje, biomedicina, zdravstvo, jedrska varnost, zviševanje življenjske ravni in mobilnost v prostoru. V letošnjem letu se za takšno vrsto pomoči lahko torej prijavijo tudi naše raziskovalne usta- nove, pri tem pa morajo poleg opisa nameravanega projekta, kvalifikacij strokovnjakov, ki bi se z njim ukvarjali, in namena uporabe rezultatov svojega dela v prošnji navesti še denarni sklad, ki bi bil za to potreben. Slednji ne sme presegati 100 tisoč ekujev, saj je interesentov v omenjenih državah veliko (lani jih je bilo kar 12 tisoC v vrednosti 1, 6 bilijona ekujev). Za večino projektov se morajo zainteresirani prijaviti že do 2. julija, za projekte raziskovanja okolja pa do 19. julija. področje borcev in vojaških invalidov, socialne zadeve in družino, še niso uspeli ustvariti kadrovskih in prostorskih razmer za normalno delo. Med nalogami, ki jih je opravilo ministrstvo v stotih dneh, kaže omeniti »nepriljubljeni« zakon o zamrznitvi plaC, predlog zakona o soupravljanju delavcev, sprejeti zakon o reprezentativnosti sindikatov, interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti in osnutek zakona o poraCunavanju obveznosti republike do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na področju zaposlovanja je ministrstvo za ohranitev produktivnih delovnih mest sodelovalo s 65 podjetji in za 10.114 zaposlenih delavcev namenilo 350 milijonov tolarjev. Za financiranje stroškov razreševanja 11.390 presežnih delavcev v državnih podjetjih in drugih proračunskih porabnikih ter v podjetjih, ki so na Skladu za razvoj, je ministrstvo namenilo 576 milijonov tolarjev. V pripravi je tudi predlog za izdajo zakona o varnosti in zdravju delavcev pri delu in teze zakona o inšpekciji dela, ki bodo kmalu posredovane v zakonodajni postopek. Trenutno na ministrstvu skupaj s strokovno skupino pripravljajo tudi revizijo vseh prejemkov s področja socialnega varstva. Oblike socialnih pomoči naj bi bile po nekaterih informacijah namreč prebogate, prihajalo pa naj bi tudi do zlorab. Kot primer je navedla upokojence, ki se pojavljajo v delovni sferi in tako povzročajo nelojalno konkurenco, in žgoC problem sive ekonomije. Revizija naj bi bila sicer že končana, vendar zaradi občutljivosti tematike lahko pričakujemo prve predloge sprememb na tem področju šele junija. Plače urejati brez socialnega sporazuma LJUBLJANA - Na včerajšnjem nadaljevanju pogajanj predstavnikov sindikatov s predstavniki GZS, Sklada za razvoj, Obrtne zbornice in Ministrstva za gospodarstvo so za sklenitev kolektivne pogodbe za gospodarstvo določiti datum, ko naj bi do podpisa tudi dejansko prišlo -15. junij. S pogajanji pa naj bi končati že naslednji teden. Veljavnost sedanje kolektivne pogodbe namreč poteCe 30. junija. Dogovorih so se, da naj bi plače urejati le s kolektivnimi pogodbami, in ne s socialnim paktom. Med GZS in sindikati ni bilo nobenih razlik: vse, kar so že doslej uskladiti, bodo vnesti v novo besedilo. Glede izhodiščnih plaC pa naj bi obveljala rešitev, ki je opredeljena v sedanjem aneksu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. (M.G.) GLOSA Eksotika izgube spomina Ivanka Mihelčič Začelo se je s hvarskim belim vinom (znamenito bogdanuSo) in kitajskimi pomladanskimi zvitki, končalo pa z indonezijskimi mesnimi kroglicami s kokosom in čilsko črnino. Vmes? Vmes ... pa ni bilo prav nič tako eksotičnega, pač pa nekaj zelo otožnega in komornega, kot je lahko otožen in komoren en sam dolg propagandni blok na temo Demos, kdo pa tebe ni ljubil. Tako je namreč izzvenel letošnji zadnji torkov poslanski večer prenovitelja Leva Krefta, ki je z igrivo zapisanimi mislimi v vabilu sicer obetal intelektualni politično obarvani posladek. Kreft je gostil Janeza Podobnika in Igorja Bavčarja, ki naj bi prispevala uvodne misli na temo Opozicija in velika koalicija ali kam pl(j) ujemo, kar je prvi gost razumel tudi kot rahlo žalitev, drugi pa kot iztočnico, da ob kasnejšem koreferatu svojega strankarskega kolega in prijatelja Dimitrija Rupla razloži tezo, da z volitev niso odšli kot poraženci, saj volilni izid tako ali tako (po Bavčarjevem mnenju) ni bil odločilen za oblikovanje vladajoče koalicije. Ta je namreč le rezultat nekega kupčkanja, ki so ga demokrati odklonili. In nato se je začelo. V dvorani navzoči predstavniki opozicije so debelo uro in pol dokazovali, da vladajoča koalicija nima perspektive, ker da je to pragmatična vlada, ki ji gre le za delitev intere- snih sfer. Ona prej, Demosova, pa da je bile programska. In je imele vizijo, ki jo pri zdajšnji močno pogrešajo. Vizija je bila osamosvojitev, ki jo je Demos dosegel, o drugem delu te vizije, ki so jo Se pred osamosvojitvijo nekateri poslanci takratnega parlamentarnega sklica predstavili skozi poosamosvojitveni jedilnik, na katerem bi bik le trava, pa so danes vsi mimo pozabili. Tako kot so pozabili, da je Demos padel tudi zato, ker poleg zgodovinskega cilja osamosvojitve na področju gospodarstva ni storil ničesar, da bi se njegova vlada pripravila denimo na velikansko izgubo južnih trgov, obračanje k Zahodu pa je ostalo le na ravni naših idealno obarvanih želja, ne pa tudi na ravni naših realnih zmožnosti. In zato je Demos padel. In zato so sicer nesporni heroji osamosvojitve izgubili na volitvah. In zato je danes sicer opozicijsko upravičeno, a realno rahlo smešno govoriti o volilnih poražencih kot nespornih zmagovalcih in narobe. Pri vsej zadevi pa nikakor ne gre kovati sedanje vlade v zvezde, saj vsekakor drži trditev, da je vla-■ dajoča koalicija tako nenaravna, da se mora njeno delo nujno izteči zgolj pri delitvi interesnih sfer in kupovanju stolčkov. Vendar to Se ne pomeni, da je bila Demosova zdmžba kaj boljša. In zato se je Kreftov poslanski večer, obetavno sladek, končal kislo. bruselj/es Fischler zahteva vmesne ureditve DUNAJ - Avstrijski ^jinister za kmetijstvo J'ischler je konec preteklega tedna na sedežu fjVropske skupnosti v Bruslju pri pogajanjih s Svojim kolegom v ES, Agrarnim komisarjem Renejem Steichenom, vztrajal pri zahtevi po Posebnih prehodnih rešitvah za avstrijske kmete. Gre predvsem Za gorske kmete, ki Predstavljajo skoraj dve tretjini vseh avstrijskih kmečkih obratov. Minister Fischler je s tem v zvezi poudaril, Pa Avstrija Evropski skupnosti zlasti pri žitu Predalga sedemletno Prehodno ureditev, da Pa so izjemne oz. vrnete rešitve potrebne tu-Pi na drugih področjih kmetijstva. S strani Evropske skupnosti je komisar Gleichen izrazil svoje razumevanje za avstrijske zahteve insvojemu avstrijskem kolegu Fi-sohlerju zagotovil, da °o brez dvoma tudi Prišlo do posebnih ure-Pitev, odprto pa je, na kakšen način v kašnem obsegu. Zastopnik Evropske skupnosti je še dejal, Ps bo v mesecu juniju obiskoval Avstrijo, ter Se na licu mesta infor-jniral o situaciji in de-mvnih pogojih gorskih kmetov in kmetov-de-mvcev. Jl-SCHMIDT Čestitke liberalcee iz skoraj vse Evrope LONDON/DUNAJ - Ju-rus Maaten, generalni sskretar Liberalne internacionale (LI), je uspešni nastop Liberalnega foruma bivše podpredsednice svobodnjaške stranke Deide Schmidt pri mzjeavstrijskih deželno-fborskih volitvah označil kot »presentljiv in veliko °lj pomemben, kot to morda izraža 5,1 odstotni elez volilnih glasov«. Članstvo Liberalne in-ernacionale z zanimanjem zasleduje razvoj nove skupine liberalcev v Avstriji, Liberalni forum Pa s tem v zvezi velja kot nstrezni partner za bodočnost. Maaten je izrazil npanje, da bi Liberalni fo-rum lahko bil sprejet v Liberalno internacionalo na naslednjem zase-anju izvršnega komiteja M. ki bo zaCetek julija v t alinnu. , Kot smo poročali, se Je predsedstvo Liberalne mternacionale - po prvotnem študijskem obisku Maatena meseca apri-a letos v Avstriji - na svojem nedavnem zasedanju v Sofiji izreklo za mkljucitev Haiderjeve svobodnjaške stranke iz me dnarodnega združenja liberalnih strank. Heide Schmidt medtem resno razmišlja tudi n nastopu Liberalnega toruma pri deželno-zborskih volitvah na Koroškem. Kot je v torek poveda-ta na tiskovni konferen-m. priprave na tako kandidaturo že tečejo. Deželnozborske volitve na Koroškem bodo ali še jaseni letos ali pa najkasneje spomladi pri-nodnje leto. Večina je zdaj proti vstopu v ES... CELOVEC/DUNAJ - Po večmesečnem kolebanju Avstrijcev na meji med ’za’ in ’proti’ pristopu k Evropski skupnosti je celovški ’Human-institut’ v svoji raziskavi zaCetek maja zabeležil odklonilno stališče večine Avstrijcev. Potemtakem 51 odstotkov odklanja vstop v Evropsko skupnost, 49 odstotkov pa je na vprašanje »Ali odobravati pristop Avstrije k ES v zdajšnjem trenutku?« odgovorilo pritrdilno. Odklonila stališča so zaradi pričakovanih negativnih posledic Evropske skupnosti posebej prisotna pri kmetih ( 75 odstotkov), osebah s prostimi { 58 odstotkov) in samostojnimi poklici (63 odstotkov). Zagovorniki integracije pa so predvsem zaposlenci v industriji in v turizmu. Povprasa-nih je bilo 800 oseb po celi Avstriji. Ali bo torkova danska odločitev spremenila oceno Avstrijcev glede Evropske skupnosti, bo pokazala junijska raziskava. ______AVSTRIJA / REFERENDUM O MAASTRICHTSKI POGODBI_ Danci so Avstriji na stežaj odprli vrata v skupnost Veliko olajšanje pri vladni koaliciji - Opozicija zahteva izjeme DUNAJ - Dokaj prepričljiva odločitev Dancev za maastrichtsko pogodbo, ki predvideva tesno sodelovanje držav Evropske skupnosti na gospodarsko-monetar-nem, varnostnem in zunanjepolitičnem področju, so avstrijski politiki sprejeli z velikim olajšanjem in zadovoljstvom. Napovedali so pospešena pogajanja, cilj zvezne vlade pa je, da bo Avstrija postala najkasneje leta 1996 polnopravna Članica ES. Referendum o morebitnem vstopu Avstrije v Evo-psko skupnost pa bo predvidoma že leta 1994. Zvezni kancler Franz Vranitzky je v prvi reakciji na odločitev Dancev govoril o »težko pričakovani pozitivni odločitvi«, ki je bistveno prispevala k bolj jasnimi razmerami glede nadaljnjega poteka evropskega integracijskega procesa. Izid referenduma da pomeni nadaljnji korak pri zbliževanju evropskih narodov ter za prizadevanja, doseči veCjo stabilnost in mir v Evropi, je poudaril Vranitzky. Za Avstrijo, ki vodi od 1. februarja letos dalje v Bruslju pogajanja o pristopu k Evropski skupnosti, pa pomeni odločitev Dancev »dodatno motivacijo za pospešena pogajanja, saj ta zdaj ne vec bremeni senca more- Iv an Lukan bitnega zastoja v procesu evropske integracije«. Danska odločitev pomeni tudi podporo vsem tistim, ki zagovarjajo vstop Avstrije v Evropsko ’ skupnost, je dejal avstrijski zvezni kancler in hkrati priznal, da se je bal odklonilnega rezultata, saj bi tak brez dvoma zvezni vladi povzročil veliko preglavic. Odločitev Dancev pa da je pomembna tudi glede odločitve Velike Britanije. Parlament v Londonu bo namreC še pred poletjem moral glasovat o tem, ali je za sprejem maastrichtske pogodbo z vsemi njenimi posledicami li ne. »Tudi v tej luči je treba videti rezultat torkovega referenduma na Danskem«, je dodal Vranitzky. V zvezi z avstrijskimi prizadevanji za Čimprejšnji vstop v Evropsko skupnost pa je zvezni kancler dodal oz. ponovil stališče, da je magični rok oz. cilj, da Avstrija na zasedanju predsednikov vlad držav Evro-spske skupnosti leta 1996 že sodeluje kot polnopravna Članica. Na tem zasedanju, tako Vranitzky, bodo padle vse pomembne odločitve glede bodočega razvoja v Evropi. Glede poteka pogajanj v Bruslju pa je Vranitzky poudaril, da Avstrija - v nasprotju z Dansko - ne bo skušala doseči CimveC izjem, »marveč da je mnenja, da je treba zmanjšati razlike in nasprotja, seveda brez da bi pri tem bili narodi in dežele ogroženi v njihovi identiteti«. Kot znano, so Danci -po prvi zavrnitvi maastrichtskega sporazuma -dobili na edinburškem vrhu dvanajsterice večjo svobodo kot druge Članice Evropske skupnosti. Konkretno ne bodo sodelovali pri tretji stopnji gospodarskega in monetarnega združevanja, ki predvideva skupno valuto, ne bo jim treba sodelovati pri skupni obrambi, predvidenega evropskega državljanstva pa ne bo mogoče zamenjati za dansko državljanstvo. Tudi odločitve Evropske J* "" v Zadovoljen z izidom referenduma: kancler Vranitzky. skupnosti na področju sodstva in sodelovanja policij bodo Danci odobrili Sele v parlamentu ali z ponovnim referendumom. Tudi avstrijski zunanji minister Alois Mock je izid danskega referenduma oenil pozitivno in pristanek Dancev označil kot »pomemben impulz za celo Evropo«. Hkrati se je izrekel za »dinamična pogajanja« s strani Avstrije v Bruslju. Predsednik avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider pa je izjavil, da danski referendum ni potrdil maastrichtsko pogodbo, marveč jo pokopal, saj so Danci dali svoj pristanek na edinburškega sporazum, ki predvideva vrsto izjem oz. posebnih ureditev. Predsednica Liberalnega foruma Schmidt je menila, da so temeljni Evropske skupnosti po danskem referendumu zasidrani, poslovodja Zelenih Peter Pilz pa je dejal, da je Evropski skupnosti uspelo razcepiti dansko prebivalstvo. »Zagovorniki ES na Danskem so zmagali, za avstrijske pogajalce pa je to naloga, naj v Bruslju -tako kot Danci - Cim veC iztržijo. »Kaj je za Dansko dobro, za Avstrijo ne more biti slabo«, je zaključil govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu. AVSTRIJA / RAZPRAVA O MEDIJIH Še naprej čakanje na zakon o regionalnem radiju Kritike na račun vladnega osnutka se množijo Igor Schellander DUNAJ - Zakonski osnutek o zasebnopravnem regionalnem radiju na seji ministrskega sveta pretekli torek ni bi obravnavan, Čeprav je rok za oceno in podajanje izvedenskega mnenja o vladnem osnutku medtem že potekel. Na raCun osnutka je bilo podanih mnogo kritičnih pripomb, tako da so zelo verjetna nova koalicijska pogajanja in spremembe zakonskega osnutka. Po koalicijskem sporazumu med socialdemokrati in avstrijsko ljudsko stranko naj bi zakon o regionalnem radiju bil sklenjen še poleti, toda do tega zagotovo ne bo prišlo. Medijska referentka Zeleni, gradiščanska Hrvatica Marijana GrandiC, je v ponedeljek vabila na parlamentarno anketo o vprašanju zasebnopravnega radija. Poleg strokovnjakov iz medijskega področja so kot referenti bili zastopani tudi generalni sekretar avstrijskega radija in televizije (ORF) Kurt Bergmann in predsednik sindikata novinarjev Franc C. Bauer. Prevladovala so odklonila stališča do zakonskega osnutka koalicijske vlade. Bauer ga odklanja za- to, ker dovoljuje in predvideva udeležbo tiskovnih medijev pri zasebnih radijskih projektih, kar naj bi iz njegovega vidika privedlo do previsoke medijske sodelavce. Tudi Bergmann je opozarjal na nevarnost dodatne medijske koncentracije Časopisnih velikanov. Zavzel se je tudi za nekomercialne, svobodne radijske postaje, ki jih zakonski osnutek socialdemokratov in ljudske stranke ne predvideva. Taki oddajniki naj bi po Bergmannovi zamisli bili deležni posebih podpor posameznih deželnih vlad. Kot smo poročali, so Zeleni pred nedavnim predstavili svoj lasten osnutek za uvedbo privatnega radija, ki upošteva tudi ustanovitev neodvisne in nekomercialne radijske oddajnike. Pri (poletni) parlamentarni razpravi o zasebnem radiju ga bodo vnesli kot protipredlog proti spornemu vladnemu osnutku. Marijana GrandiC je dejstvo, da vladni osnutek v ministrskem svetu ni bil -kot predvideno - odo-bravan, označila kot posledico številnih in zlasti s strani Zelene alter-natnive formuliranih kritik. AVSTRIJA / AUSTRIAN AIRLINES Mehak pristanek v »davčnem raju« v Rokovskem zalivu Letaska družba v središču kritike DUNAJ - Spet kritika na račun 'nacionalne’ letalske družbe AUA. Tokrat gre za okoliščino, da podjetje, ki je pod večinsko kontrolo države, letno privarčuje okoli 80 do 90 milijonov šilingov davčnih dajatev. AUA je namreč na britanskem otoku Guernsey v Rokavskem zalivu, ki zaradi svojih nizkih davčnih določil velja kot ’dovcni raj’, z eno milijardo šilingov osnovnega kapitala ustanovila svojo družbo za financiranje (Au-strian Airlines Lease and Finance Company Ltd). Preko te hčere naj bi v naslednjem letu tudi potekal nakup novih Airbusov tipe A-340 v X7re»rlrmcti trph miliiarH šilingov. Poleg davka na premoženje avstrijska državna blagajna tudi ne bo deležna davčnih dajatev v zvezi z nakupom teh novih letal. Medtem ko finančni minister Lacina kot zastopnik večinskega lastnika AUA pravi, da je zadeva korektno urejena, je generalni sekretar ÖVP Ferdinand Maier zaCetek tedna ostro kritiziral 'davčno ugodno’ ureditev, ki da ne more biti v skladu z načeli državnega podjetja ter interesi večinskega lastnika. Navsezadnje, tako poudarjajo pri ljudska stranki , je državna AUA s to ureditvijo zelo slab zgled za avstrijsko gospodarstvo. (I.S.) Ä1 NOVICE Bodo inozemski delavci lahko postali člani obratnih svetov? DUNAJ - Predsedstvo Zveze avstrijskih sindikatov je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju, ali lahko inozemski delavci postanejo tudi elani obratnih oz. podjetniških svetov. Vprašanje je postalo aktualno, ker je Avstrija pred vstopom v tako imenovani Evropski gospodarski prostor, v pristopni pogodbi pa je tudi pozitivno urejeno to vprašanje. Možnost izvolitve inozemskih delavcev v obratni svet predvsem podpirata sindikat privatnih nameščencev ter sindikat za nastavljence v turizmu. Sindikat ne vidi nevarnost nekontroliranega posega tujih delavcev v podjetniške strukture, saj v praksi postane elan obratnega sveta tisti nameščenec, ki že dalj Časa dela v podjetju in ima tudi zaupanje svojih kolegov. V Avstrijih je trenutno okoli 8 odstotkov delavcev iz tujine. Požar v hidroelektrarni SALZBURG - Požar je v ponedeljek popoldne uničil enega izmed štirih generatorjev v glavni centrali elektrarne pri gorskem jezu Kaprun v Visokih Turah na Salzburškem. Vzrok samovnetja je bila verjetno napaka pri izolaciji 50-megavatnega generatorja. Zaradi nevarnosti eksplozije je bilo izklica-no alarmantno stanje. Nastala je škoda v višini 20 milijonov šilingov. Izmenjava generatorja bo trajala pol leta. Vojska z ’MistralonV DUNAJ - Avstrijska vojska bo dobila francosko raketno orožje. Odločitev je zdaj dokončna, v torek je bila v obrambnem in v gospodarskem ministrstvu podpisana pogodba s proizvajalcem raketne tipe 'Mistral’, francoskim koncernom Mafra. 1, 2 milijardi šilingov bo stala nabava novega orožja, ki ga zvezna vojska potrebuje za protitankovsko in protiletalsko obrambo. V okviru posla z raketami je Avstrija s Francijo sklenila obširne kompenzacijske posle. Nabavljanje raket za avstrijsko vojsko ni samo naletelo na kritiko protimilitaristiCnih krogov, temveč je zaradi vrste formalnih napak in neredno-sti pri razpisu pred kratkim skrbelo za notranjepoh-tiCne razprave: 20 milijonov šilingov podpore CELOVEC - 20 milijonov šilingov je v preteklih dveh letih dala dežela Koroška za pospeševanje oskrbe s živili. S tem so podprli okoli 500 neposrednih oskrbovalcev ali skoraj 70 odstotkov malih trgovcev, ki so se poslužili te podpore. Pristojni referent pri koroški deželni vladi je s tem v zvezi dejal, da je celoten obseg storjenih investicij na ta način dosegel 300 milijonov šilingov. Umni župnik Franc Jančar CELOVEC - V 77. letu starosti je v bolnišnici Eli-zabetink umrl župnik Franc Jančar, ki je nad 40 let skrbel za duhovno dobrobit vernikov v Slovenjem Plajberku in v Sentlenartu v Brodeh. Rajni župnik se je rodil v Zgornji Radgoni v Sloveniji, junija leta 1944 pa je v Ljubljani bil posvečen za duhovnika. Maja leta 1945 pa je pribežal v Avstrijo. Bil je med drugim v begunskem taborišču vVetrinju, od junija leta 1947 pa je deloval v krški škofiji. Najprej je kot kaplan nameščen v Borovljah, v Železni Kapli, v Selah, v Šmihelu nad Pliberkom, v Kapli ob Dravi, v Tinjah, v Zvabeku in v Pliberku. Od marca leta 1953 dalje pa je bil župnik v Slovenjem Plajberku. Pogreb cenjenega dušnega pastirja je danes popoldne na pokopališču v Slovenjem Plajberku. Akademija za turizem CELOVEC - Koroška trgovinska zbornica bo jeseni letos razširila svojo ponudbo na področju strokovnega izobraževanja v gospodarstvu. Na inštitutu za pospeševanje gospodarstva bodo ustanovili strokovno akademijo za turizem, nadalje bodo priceh s strokovnimi akademijami za področja trgovina, tehnika za avtomatizacijo ter prostorsko urejanje. Za pomlad letq 1994 pa je predvidena ustanovitev strokovne akademije za računstvo in controlling. Podrobnejše informacije dobite pri trgovinski zbornici za Koroško, telefon (0463) 5868, poseben informacijski večer pa bo 27. maja s pričetkom ob 18. uri na inštitutu za pospeševanje gospodarstva v Celovcu, Kolodvorska cesta 42. Jani Oswald bral na Dunaju DUNAJ - Koroški slovenski peseni-avantgardist Jani Oswald je pretekli teden na vabilo Združenja avstrijskih narečnih avtorjev bral v »Hofschenke« v 17. dunajskem okraju. Mladi avtor (zbirki »Zaseka« in »Babilon« pri založbi Drava, Celovec) je predstavil slovensko-nemške pesmi in variacije z dvojezičnim, ne samo včasih hudobnim besednim, temveč tudi neprizanesljivim družbenokritičnim poigravanjem. ŠENTJAKOB Ponovitev Prometeja ŠENTJAKOB - Po uspešni premieri Vklenjenega Prometeja bo novo ustanovljeno Društvo za razvoj samostojnega gledališča na Koroškem ponovilo uprizoritev dramska dela starogrškega dramatika Ajshila. Ponovitev drame bo danes, Četrtek, in jutri petek ob 20.30 uri v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Dramo je režiral Marjan Stikar, poleg domačih igralcevv predstavi sodelujejo tudi dijakinje Višje šole iz Sentpetra, sceno pa je zasnoval domači scenograf Tonej Reich-mann. Zemljanko lo odlično v gibu in besedi upodobi Marjeta Leskovšek, slika: Marko Lipuš CELOVEC / NA POBUDO LJUDSKE VISOKE SOLE Poučen literarni pohod CELOVEC - Konec preteklega tedna je Ljudska visoka šola v Celovcu poiskusila nov naCin izobraževanja in povabila zainteresirano publiko na »literarni pohod po Celovcu«. Klaus Amann in Hubert Lengauer, docenta na celovški univerzi, sta pripravila obsežen program in vodila lepo število radovednežov oz. vedoželnježev od Musilovega arhiva preko 12 postaj do rojstne hiše slovite pisateljice Inge-borg Bachmamr. Na vsaki postaji je pisana publika slišala tek- ste iz celovške literarne zgodovine in tako dobila tudi globok vtis politične zgodovine glavnega mesta Koroške. Zvedela je, da so se posamezniki že v 19. stoletju borili za slovenščino v Celovcu (Rizzi, Einspieler in slovensko Časopisje na eni strani), seznanjeni pa so bili tudi z izjavami opazovalcev »druge miselnosti« na drugi strani (»Celovec je Cisto nemško mesto«, D. Spitzer 1867; »Nemčija, ti naša zibeljka«, Josef Friedrich Perkonig). »Nastopila« pa sta tudi Ingeborg Ba- chmann (»Človek bi moral biti tujec, da bi tako mesto kot je Celovec prenašal dalj kot eno uro ali sploh tukaj živel ...«) in Johannes Ciesciutti (»V mojem literanem okolju vlada rjavkasto nem-Curstvo, ki odklanja na-Ceno moje pesništvo...«) Za zaključek je bilo na sporedu pesniško branje slovenskega rojaka Janija Oswald. Le-ta je razvedril publiko z dvojezičnimi pesmi iz svojih zadnjih zbirk in dokazal, da je mojster besede v obeh deželnih jezikih. Helga Mracnikar in Stefan Alekto pa sta vodila diskusijo o temi »Pisati v maslomešCanskem okolju« in publiko seznanila sprednosti in tudi težavami manjših založb kot sta to na primer Drava in Alekto. Dobra literatura ni odvisna od pomembnosti izvora, ne od velikosti založbe; merodajna je kakovost založbe. Razlika da je v tem, da imajo velike založbe drugačne, veliko večje in močnejše možnosti promocije svojih avtorjev, je bilo poudarjeno. RECENZIJE / CD PLOŠČE Painkiller - Buried Secrets (CD, Earache 1992, trajanje 27 minut; distribucija NIKA) Druga plošCa le na prvi pogled bizarne navezave John Zorn - Bill Laswell - Mick Harris nadaljuje in ndagrajuje začetni zvočni udar. Odkar se je nadustva-rjalni iz jazza izhajajoči glasbenik John Zorn navdušil nad hitrostjo v glasbi, slednja ni nikoli veC taka, kot je bila prej. Hitrost, hitre spremembe in kljub temu izredno kompaktna glasba so ene od najbolj fasci- nantnih značilnosti Zornovega ustvarjanja. V projektu Painkille, poleg vsega naštetega in Se njegovega alt saksofona, zapovrh slišimo še hrumeči glas Billa Laswella (ex Massa-cre, Material, Golden Palominos, predvsem pa je bil producent širokega razpona, od Micka Jaggerja via Motorhead do Ramo-nes) in mojstrovine nekdanjega bobnarja Napalm Death. Na dveh najdaljših komadih sodelujeta še elana psevdo-metal-grun-ge dua Godflesh in zapolnita zvoCno podobo s še enim basom, kitaro in ritem mašino. Podirajoči se ritmi in razpredene kitare teh dveh skladb pa poslušalca navdušijo manj kot preostanek - kajti ostalih osem komadov, katerih trajanje znaša včasih tri sekunde, včasih pa tri minute in pol, je Časovno gledano skorajda zares preostanek. ZvoCno pa se- veda prav nasprotno. Jedro Painkiller je neenakomerno stopnjujoča se in pojemajoča hitrost. Vidov ples saksofona, basa in bobnov (in predvsem še en dokaz, da kitara v bendu sploh ni potrebna). Na plošči sta celo dva duh komada, kar je očiten vpliv ameriške instrumentalne skupine Blind Idiot God, ki je pred Časom navdušila Zorna. KonCna podoba ni tako niti najmanj homogena, tako da vtise in občutja prej razcepi in razširi v nešteto smeri kot pa zbira skupaj. Zaključni komad, izveden s pomočjo Godflesh, ki je edina skladba s petjem, pa jih dokončno razprši. Painkiller ne prinašajo lahkih sanj, pravzaprav jih sploh ne prinašajo. Dario Cortese Fred Frith / Francois - Michel Plesenti - Heiter Skelter (CD, RecRec Musič 1993, trajanje 55 minut; distribucija NIKA) Odkar je razpadla skupina Henry Cow, si je njen kitarist Fred Frith še bolj utrdil sloves enega od vodilnih glasbenh avantgardistov. Sodeloval je s številnimi glasbeniki (-John Zorn, Brian Eno, Bill Laswell, Lol Coxhill, Henry Kaiser,...) in posnel nekaj samostojnih plošC, v živo pa smo ga že večkrat videli tudi pri nas. Njegovo novo delo je glasba za opero oziroma glasbena verzija Pesentijeve opere Heiter Skelter, ki zato na plošCi deluje dovolj samostojno. Napis na' plošči vse, ki opere niso videli, pouči, da je njena najbolj zgovorna prispodoba slika Ladja norcev Hierony-musa Boscha. Vizionarska alegorija posadke in potnikov, ki so se vkrcali na neskončno in brezupno potovanje proti sodnemu dnevu; proti nori, usrani, nesmiselni apokalipsi sedanjosti. Tej daje ritem glasba Freda Fritha. Za svoj najnovejši projekt je Frith angažiral skupino petnajstih »glasbenikov v nastajanju« iz Marseilla. Zato je interpretacija nekaj posebnega, površinsko neobdelana in surova, vendar za pozorna ušesa nenava- dno zanimiva. Na plošCi Heiter Skelter tu pa tam prepoznamo »frit-hovske« pasaže, sicer pa spoj najrazličnejših instrumentov ponuja vse prej kot običajno zvoCno sliko. Dva soprana in kontraalt (del materiala je bil posnet tudi na predstavi v Zagrebu) se na plošči Heiter Skelter srečujeta s semplerji, sintesizerji, električnimi kitarami, saksofoni, tolkali, bobni... PlošCo sestavljata dva dela s po osmimi skladbami. V nasprotju s prvim je drugi del glasbe veliko bolj komoren in težko vzdušje sili v poslušalca iz vseh instrumentov. Heiter Skelter ni lahka plošCa in proti koncu dobiva Boscheva slika v Frithovi glasbi vedno bolj izrazite obrise. Dario Cortese Terence Trent D’-Arby: »Symphony Or Damn« (Založila Columbia - Prodaja: Dots; 1993; 65 min; soul, okoli 2.100 tolarjev) Kaj naj naredimo s tem Terenceom D’-Arbyjem? Pred šestimi leti smo ga uvrstili med nove funk-soul bogove. Na lestvicah je kraljeval njegov debi-album »Har-dline According To ...«, v nekaj mesecih pa je postal seks simbol, ego manijak in velik gobe-zdaC hkrati. Pred štirimi leti, ob izidu druge,, neslavno propadle plošCe »Neither Fish Nor Flesh«, smo ga lahko odpisali kot še eno zvezdo enodnevnico, ki je za trenutek zasijala na glasbenem nebesnem svodu, nato pa se je pod bremenom slave pogreznila v temo vesolja. In zdaj se je Terence vrnil. Nekoliko bolj umi- rjen, malo manj prepotenten, napolnjen s pozitivno energijo ljubezni, seksa in vere. V trenutku, ko tole pišem, mi še ni znano, kako visoko je njegova plošCa pristala na angleški lestvici. Ampak Ce bi bilo kaj pravice na tem svetu, bi moral tale album prej-koslej priti na prvo mesto. Terence nam za to ponuja vsaj deset zelo dobrih razlogov, deset odhCnih pesmi, zaradi katerih lahko pleše kot ob Prince, zapeljuje drugi spol kot ob glasbi Barryja Whitea in se ljubi kot na primer ob »Sexual Hearing« Marvi-na Gayea. »V redu,« me boste ujeli, »ampak na plošCi je 16 pesmi, in ne deset.« Res je in res je tudi, da jih je nekaj odvečnih, nekaj preveč golih in nekaj plehkih, kot Cma senca, ki se vleCe od minule plošCe. Toda res je tudi, da se večina plošC sestoji iz deset do dvanajst pesmi, kar pomeni, da nam Terence prinaša veC dobrih pesmi kot večina današnjih albumov (ki seveda tudi ne morejo brez slab(š) ih skladb). D’Arby nadaljuje tam, kjer se je končala prva plošCa. V šestih letih se je veliko naučil, bil pod vplivom stare in nove do- bre muzike ter posnel izredno moCno (rock), nabito (funk) in Čustveno (soul) ploščo. Primerjave niso potrebne. To je D’Arby, »Hardline ...« drugi del. Glasba nadaljuje varno komercialno pot prvenca, besedila pa ohranjajo duhovnost drugega albuma. Seveda je ta daleC od kakšnega celibata in zato skladno eksistira z telesnostjo, ki vre iz Te-renceovega glasa in stasa. V spomin mojega CD gramofona sem vstavil številke 5, 2, 14, 8 in 16: »Dericate« (delikaten duet s pevko Des’ree), »She Kissed Me«, »I Stili Love You« (naslednica »Sign Your Name«), »Wet Your Lips« (dedič »Wishing Well«) in »Let Her Down Easy«. Ob poslušanju »-Symphony Or Damn« torej lahko na različne načine uživamo. Prepustimo se izvrstnemu vokalu Terencea Trenta D’Arbyja, njegovi topli in energični muziki, predvsem pa svojim Čustvom in Čutom; pleši, meditiraj, raziskuj, zapeljuj in se ljubi. Marko K. Milosavljevič Sflfi HO C < Err- m Son House - Father Of The Delta Blues (The Complete 1965 Sessi-ons); založila Columbia, 1992, prodaja Dots, cena 3491 SIT Legendarnega pevca so ponovno iskali v Delti, »odkrili« pa so ga v Rochestru, New York. Columbijina serija Ro-ots’N’Blues je konec lanskega leta na trg plasirala ploščo, ki pomeni »moram« za vsakega zbiralca bluesa. Prvotno izdajo iz leta 1965 dopolnjujejo neizdani posnetki s tistega famoznega snemanja, ki ga je organizrial John Hammond, na katerem je mož iz Delte skupaj z Alanom Wilsonom preigraval in prepeval svoje tradicionalne folk blues pesmi. Srhljivo intenzivna pesem Sona Ho-usa, predirljivi slide in robato ubiranje po strunah so del tistega vznemirljivega doživetja, skozi katerega so šli poslušalci, ko se je na odru pojavil »-eden najveCjih«. Son House, manj virtuozen na ki- tari, zato pa toliko bolj nabit z emocijami v petju, potrjuje legendo, ki so jo o njem širili pevci, ki so ga občudovali pred vojno in ki jo je bilo mogoče razbrati s plošC na 78 obratov. To je plošCa, ki te zapelje k poslušanju Housovih prvih posnetkov, njegovih kompanjonov, pevcev iz Delte. V trgovini Rec Rec jo boste ugledali pod Son House And The Great Delta Blues Singers (1928 -1930). Na njej so še redki posnetki Willieja Browna, Garfielda Akersa, Kida Baileya in drugih, Ico Vidmar Izid nove knjige o Marilyn Monroe LOS ANGELES - Izšla je nova knjiga o Marilyn Monroe, opremljena s fotografijami, ki so bile kar dvajset let zakopane na dvorišču njenega fotografa Andresa de Dienesa. Fotograf je bil nekaj Časa igralkin najožji zaupnik. Po njeni smrti leta 1962 je očitno neutolažljivi Dienes zakopal negative fotografij z igralkinimi posnetki na svoje dvorišče in se zaobljubil, da le-te nikoli ne bodo objavljene. Po dvajsetih letih pa je fotografa po njegovem pričevanju v viziji obiskala Marilyn. Njen duh ga je »vodil« k izkopu negativov in njihovemu renoviranju. Knjiga Monroe, katere rob je obložen s 24-karatnim zlatom, vsebuje približno sto igralkinih fotografij. Avtorica Norma Jane je v knjigo vključila intervjuje z Marilynimi najožjimi prijatelji in sodelavci. Fotografije, od katerih so bile le redke objavljene, obsegajo igralkino kariero vse od divjeoke devetnajstletnice do svetovno slavne zvezde. Založnik knjige Lincoln Mbit je sporočil, da bo natiskanih okoli 100.000 izvodov knjige. Prodaja knjige bo omejena na ZDA, Kanado in Japonsko, večinoma prek poštnih naročil. Na sliki rosno mlada Marilyn Monroe. (Reuter) Kriza v britanski filmski produkciji LONDON - Minister za kulturo Peter Brooke je povedal, da se namerava sestati z vodilnimi osebnostmi angleške filmske produkcije in skupaj z njimi ugotoviti, kakšne so možnosti denarne pomoči vladajoče politike za to področje. Kot razlog za denarno pomoC je med drugim navedel uspeh britanskih filmov, ki so se potegovali za oskarje, kar dokazuje odličnost in kakovost britanskega filma kljub skromnosti produkcije. Letos je Velika Britanija dobila za svoje filmsko delo kar pet Oskarjev, med drugim tudi tistega za najboljšo žensko vlogo Emme Thompson. Zaradi denarnih in distribucijskih težav je Britanija izgubila kar precejšnje število nadarjenih igralcev, ki so raje skleniti pogodbe v Hollywoodu. V letu 1991 so Britanci posneti le 48 filmov. Ti so bili v primerjavi z milijonsko filmsko produkcijo Hollywooda večinoma financirani iz neradodarnih proračunov televizijskih družb. (Reuter) Sponzoriranje v Avstriji DUNAJ - Tudi v sosednji Avstriji, kjer jim gre dosti boljše kot trenutno nam, se avstrijska podjetja in kreditni zavodi, ki kaj dajo nase, ne morejo odreci soodgovornosti za javno kulturno življenje. »Gospodarstvo in kultura« je geslo, ki je že leta nujen sestavni del vsakega pomembnega podjetja. Kreditni zavod Giro Credit, tretja najvecja avstrijska banka, ki ima samo na Dunaju dvajset podružnic, vlaga precejšen del svojega denarja v sponzoriranje umetnosti in kulture. Tako je GG samo v lanskem letu pomagal uresničiti dva velika kulturna projekta. Skupaj z Rank Xeroxom je sponzoriral jubilejno razstavo Novi svet ob petstoletnici odkritja Amerike v njihovi narodni knjižnici. Drugi projekt je bilo nadaljevanje 1991. leta začetega sodelovanja z avstrijskimi galerijami in muzeji. V omejenih možnosti za kulturo lahko tudi avstrijska država muzejem in galerijam marsikaj oprosti, v nobenem primeru pa ni mogoCe zasebno finansiranje velikih muzejev. Kreditni zavod GiroCredit je lansko leto in letos finančno pomagal postaviti dve veliki razstavi v Avstriji; lani razstavo F. Hodlerja, letos pa G. Waldmüllerja. Razen tega pomaga pri organizaciji in prispeva denar za vse publikacije, Id jih izdajajo avstrijske galerije. V zameno pa ima možnost uporabljati prostore muzejev in galerij za lastne predstavitve. Ta projekt uspešnega sodelovanja z muzeji in galerijami je bil lansko leto razglašen za enega od treh najboljših v okviru njihove akcije Meceni ’92. (D. V.) Dražba na Beverly Hills BEVERLY HILLS -Komplet štirih navi-tkov filma s Prest-leyeve tiskovne konference v Las Vegasu leta 1970 je prejšnjo nedeljo dražbar Lot Odyssey ponudil kot premijo na dražbi, kjer je bilo veC kot 700 predmetov, na primer Cek, ki ga je podpisala Marilyn Monroe, razglednica, ki jo je napisal Jim Morrison, vodja skupine The Doors, in Chaplinova gravirana paličica. Filmski trakovi so bili ovrednoteni od 30 do 40 tisoč dolarjev, na njih pa je predstavljenih trideset Prestleyevih pesmi, pomešanih s humorjem in nespodobnostjo. Posnetke je dal v prodajo Joe Esposito, vodja nekdanjih Preslejevih Memphis Mafia. Preslejeva kaseta, ki jo je umetnik posnel v zakulisju tiskovne konference pred svojo vrnitvijo pred kamere, je bila ovrednotena na 10 do 15 tisoC dolarjev. Morrisonova razglednica, ki jo je glasbenik junija ’71, tri mesece pred smrtjo, iz Pariza poslal svojemu odvetniku, je bila ovrednotena na 8 do 9 tisoC dolarjev, Cek Marilyn Monroe za 35 dolarjev na 3 do 3500 dolarjev, paličica z vgraviranim Chaplinovim imenom, prvotno namenjena materi Garyja Cooperja, pa na 5 do 7 tisoC dolarjev. Esposito je prodajal tudi posnetke za nesojeni album, ki naj bi ga posneti leta 1969. Posnetki vključujejo tudi verzijo pesmi skupine Beatles Hey Jude. PlošCa je bila ovrednotena na 2 do 3 tisoč dolarjev. Na sliki Elvis Prestley kot otrok. (Reuter) Evropska literarna nagrada BONN - Pisatelj Hans Magnus Enzensberger je letos opravil selekcijo leposlovnih del, ki bodo kandidirala za evropsko literarno nagrado. Odločil se je za pesnika Mir-cea Dinescuja in njegovo zbirko Nagobčnik za travo, za Paava Haavikka (Jesenska dežela, ki je nastala med letoma 1987 in 1990) in za kratke zgodbe W. G. Sebalda. Devetčlanska žirija bo staknila glave in med nominiranci iz dvanajstih držav, Članic Evropske skupnosti, izbrala zmagovalca. Nemški elan žirije je pisatelj, prevajalec in vodja nemškega DAAD Joachim Sartorius. Nagrada bo zmagovalcu prinesla 40.000 nemških mark, podeliti pa jo bodo konec leta v letošnji evropski kulturni prestolnici, Antwerpnu. Dosedanji dobitnild evropske literarne nagrade so Francoz Jean Echenoz, Italijan Mario Luži in Spanec Manuel Vasquez Montalban. (A. K.) Razpis za scenarij Štiri mednarodne oziroma regionalne francoske organizacije za boj proti aidsu (Medecins Du Monde, CRIPS, APS in AESSA) razpisujejo natečaj za najboljši scenarij za kra-tkometražni igrani film na temo aidsa. Natečaja se lahko udeležijo posamezniki ati skupine, katerih Člani so stari največ 20 let. Scenarij lahko obsega največ 10 tipkanih strani, vključno s predstavitvijo zvoCne podlage ati avtorjev scenarija. Posebna komisija bo izbrala 30 najboljših scenarijev, po katerih bodo priznani režiserji posneti kratke filme (dolge najveC 5 minut). Filme bodo predvajati na francoski televiziji. Scenarije (v francoščini) pošljite do 31. maja 1993 na naslov: 3000 Scenarios Contre Un Virus Centre Regional D’information Et De Prevention Du Sida 3/5 Rue De Ridder 75014 Paris France Dodatne informacije na številki: 40 44 40 50 »Mein Kampf« v ruščini MOSKVA - Ruski izvod “Mein Kampfa”, veroizpovedi Adolfa Hitlerja so pred kratkim zaceli ponujati Črnoborzijanski prodajalci po uticah Moskve. Knijgo je izdalo založništvo "Vodnik”, zasebne hiša iz Achkhabada, glavnega mesta Turkmenistana. V soboto so jo prodajati po 4.500 rubljev (5 dolarjev), za Lubjanko, sedežem varnostne službe - bivši KGB - na prodajnih mizah poleg "erotične literature”, angleških slovarjev in romanov Aleksandra Soljženitcin in Mihaila Boul-gakova, prepovedana avtorja za Časa sovjetskega režima.. En prejšnji izvod "Mein Kampfa” se je pojavil pred nekaj meseci v Sanktpetersburgu, drugem mestu Rusije. Sank-tpetersburška uprava je tožila založnika knjige, sklicuje pa se na člen kazenskega zakonika o hujskanju k rasnemu sovraštvu in nasilju. Rusko Vrhovno SodišCe bo primer obravnavalo 15 junija. (AFP) Rusko gledališče v Porurju BONN - Gledališče Teather an der Ruhr je pripravilo gledališki festival z naslovom Gledališka pokrajina, na katerem bodo nastopila tudi štiri gledališča iz Rusije. V Času od 2. do 17. maja so se zvrstile naslednje predstave ruskih gledališč: peterburška monodrama Nema scena, ki temelji na Gogoljevem Revizorju, moskovski Tovarniški atelje KLIM bo gostoval s predstavo Lestev-drevo, katere scena-rij se naslanja na slavno rusko pesnitev Pesem o pohodu Igorjevem iz 12. stoletja, peterburško gledališče Teater m-skih noCi pa se bo predstavilo z dramo Moskva, molitev za polno Čašo. Na koncu festivala je nastopilo še moskovsko gledališče Stanislawskega, ki je gostovalo s predstavo Plešasti rjavolasec avtorja Danija Ginka. S to predstavo ]e ta gledališka skupina že gostovala v Nemčiji: preteklo leto je na Bonnskem bienalu zaradi nje prišlo do zelo zaninu-vih diskusij med gledališčniki. (A.K.) Ukrajina bo vrnila nemške umetnostne zaklade KIJEV - Ukrajinski ministrski predsednik Leonid Ku®13 in nemški predsednik Richard von Weiszäcker sta se dogovorila, da bo Ukrajina Nemčiji vrnila umetnostne zaklade, ki so jih zavezniške sile po porazu Nemčije odpeljal6 v nekdajo Sovjetsko zvezo. Ukrajinski premier je celo obljubil, da bo umetnine predal osebno. Med umetinna-mi sta tudi dve Goethejevi risbi: Pokrajina z velikim cfr6-vesom in Portret sestre Cometie. Obe risbi bosta prešli v last miinchenske Državne grafične zbirke. V Ukrajino p3 so po drugi svetovni vojni odpeljati še nekaj Goethejevin stvaritev: dve litografiji, na katerih je upodobljena njegova sestra Cornelia, štiri rokopisna in eno natisnjeno pisrnO' Tudi ta dela bodo vrniti. (A.K.) Nobelove nagrade so letos vredne 6.7 milijonov švedskih kron STOCKHOLM - Lansko leto so bile Nobelove nagrade za kemijo, fiziko, medicino, literaturi in mir vredne 6.5 miu-jonov švedskih kron, vendar so jih zaradi padca vrednsou švedske valute povečati na 6.7 milijonov kron. Od oktobra, ko so proglasiti zmagovalce, do izročitve Čekov v decembru, je švedska krona devalvirala, v primerjavi z ameriškim dolarjem, za veC kot 10 odstotkov. Med veC kot sto nominiranci, se za Nobelovo nagrado za mir potegujeta tudi Cyrus Vanče in Lord Owen žaram svojih naporov za mir v bivši Jugoslaviji, so sporočiti iz Osla. V množici kandidatov za nagrado za mir, so tudi Češki predsednik Vaclav Havel, nemški kancler Helmut Kohl in bivši ameriški predsednik George Bush-Lansko leto je bil dobitnica Nobelove nagrade za mir voditeljica gvatemalskih Indijancev Rigoberta Menchua. (Reuter) Dvajsettisoči obiskovalec komedije Zbeži od žene KRANJ - Ob snovanju gledališke sezone 1992/93 se je Prešernovo gledališče iz Kranja zavestno odločilo, da pritegne v gledališče »nove« obiskovalce s komedijo, zato so uvrstili na repertoar uspešnico angleškega avtorja Raya Cooneya Zbeži od žene. Komedijo je režiral Zvone Šedlbauer, v njej pa poleg Judite Zidar, Dareta Valiča, Mirana Kende, Tineta Omana, Matjaža Višnarja in Pavla Rakovca nastopa Bernarda Oman, ki je za vlogo Mary Smith na letošnjih Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtna komedijantka. Odziv občinstva na Cooneyevo komedijo je tolikšen, da v PG Kranj ne morejo zadostiti številnim povpraševanjem po vstopnicah in po gostovanjih po vsej Sloveniji. Od premiere v začetku oktobra lani je bilo kar 53 ponovitev komedije v matični gledališki hiši in 19 na gostovanjih, tako da si je predstavo ogledalo že veC kot 20.000 obiskovalcev. Gostovati so v krajih od Murske Sobote do Kopra ter od Brežic do Jesenic; obiskovalci prihajajo na predstrave v Kranj s posebnimi avtobusi iz Ajdovščine, Domžal, Idrije, Ilirske Bistrice, Raven na Koroškem, Ljubljane, Škofje Loke, Tržiča itd. Na ponovitvi 11. maja so po predstavi dvajsettisocemu obiskovalcu Stojanu Potočniku podelil dve brezplačni abonmajski vstopnici PG Kranj v naslednji sezoni. 19999. obiskovalka predstave je bila Metka Debeljak iz Zirov, 20.001. obiskovalka pa Ada Nabergoj iz Vipave. Vsi trije so prejeli tudi knjigo Matija Logarja PeGe med včeraj in Jutri. V PG Kranj pričakujejo, da bodo ob zaključku letošnje gledališke sezone Wyl iß proslaviti že 90. ponovitev te uspešnice. (P. R.) Srečanje umetniških vodij slovenskih gledališč LJUBLJANA - Prejšnji teden so se v prostorih Mestnega gledališča ljubljanskega sestati umetniški vodje slovenskih gledališč na pobudo Zvoneta Šedlbauerja (umetniški vodja MGL) in Matija Logarja (umetniški vodja PG Kranj). Pobudnika sta povedala, da sta to srečanje organizirala iz naslednjih razlogov: S tem ko umetniški vodje niso vabljeni na srečanja Skupnosti slovenskih gledališč, so v bistvu izrinjeni iz procesa načrtovanja in odločanja o razvoju gledaliških ustanov. Na omenjenih srečanjih se sestajajo samo direktorji kulturnih ustanov, ki s svojim ek-skluzivizmom spreminjajo umetniška vodstva in stroko v nekakšen servis, ki naj ubogljivo služi udejanjanju njihovih tehnokrat- sko dobičkarskih vizij. Poleg tega prihaja tudi do zlorab, ker menedžerski kader izrablja kulturne ustanove za namene in podjetja, ki ne sodijo v kulturo. Ker še vedno ni izdelan predlog gledališkega zakona, vlada znotraj institucij pravi kaos, ki ovira delovni proces. Zaradi vseh naštetih problemov se je pokazala potreba po močnejši povezanosti in s tem informiranosti umetniških vodij posameznih gledališč. SreCanja so se udeležiti vodje vseh slovenskih gledališč, razen Drame SNG Maribor. Vsi navzoči so potrditi, da je podedovani vodstveni dualizem (direktor/menedžer in umetniški vodja/dramaturg/ režiser) nevzdržen, ker umetniškemu vodstvu onemogoča, da bi korektno izpeljal zastavljeni program. Direktor s preveC širokimi pooblastiti posega tudi v umetniško delovanje, za kar pa ponavadi ni strokovno usposobljen. Kot primer so navedli zgražanje direktorjev nad delom strokovne skupine za pripravo gledališkega zakona, ki jo je vodil dr. Lado Kralj. Vili Ra' vnjak, ki je bil elan skup1' ne, je pojasnil, da skupü13 zaradi Časovne stiske in zamenjave ministra ni izdaj3 nobenega poročila. Polde Bibič je menil, da je potrebno Cimprej izdelati zakon o gledališčih in s tem prašeči agonijo, v kateri smo se znašli. Albert Kos, svetovalec za gledališče pri ministrstvu za kulturo, je navzočim obljubil, da bo ministra Pelhana seznanil s problemi, ki pestijo slovenska gledališča in hkrati organiziraj sestanek umetniških vom) z ministrom, kjer naj bi oblikovati novo strokovno skupino, ki bi nadaljevala delo prejšnje v nekoliko razširjeni in spremenjeni sestavi. Na koncu razprave, ki so se je poleg omenjenin udeležiti še dramaturgi iz nekaterih slovenskih gleda lišC, je bilo dogovorjeno, naj srečanja gledaliških vo dij postanejo redna, da j31 se z večjo povezanostjo m informiranostjo postavi J po robu stihiji, ki pusto i po gledališčih. (P. R) Umetniško gledališče na Poti v Damask LJUBLJANA - SinoCi se je občinstvu v Jožefovi cerkvi v Ljubljani (filmsU atelje Viba filma) predstavilo Umetniško gledališče s svojo Četrto premiero, kultno dramo svetovne dramatike Pot v Damask A. Strindberga v adaptaciji in režiji Aleksandra Jurca. Vizionarska drama, napisana ob prelomu stoletja, prvič prikazana na slovenskem odru, predstavlja s svojo vsebino sintezo problemov »duše« 20. stoletja in z njimi povezan aktualni razmislek in pogled v današnjega Človeka. Scenografski delež k uprizoritvi je prispeval akademski slikar Janez Bernik, nastopili pa so Rade Serbedžija, Mojca Türk, Štefka Drolc, Ivo Ban, Jože Babic, Tone Gogala in Mateja Rebolj. (M. T.) KULTURA Četrtek, 20. maja 1993 13 Demolition Group oživljena LJUBLJANA - Prejšn Petek je bil v KUD Frai —»v v.citajtuisKe SK P^e Demolition Grou a njem so predstavi oj novi album »Be ^nozm rut Kit emolition Group ^radi svojega inova Piega odnosa do elekt 7*0*- godbe zaznamov tnkajgnjg giasbene store že v osemdeset razgodovina te zased stik8016 Pri skupini ( r . a)trs. ki je bila z oc onm debitantskim alt “ioni »Ni življenja bt it e,Zra<< ena izmed i rnih skupin slovensl ® ustanovili tri stra giasbene projekte, Masohistics, Silver I udas in Demoli 1 r?iUt)’ Pa tudi lastn 02Opus manu f1 kateri so izdali samostojnih kaset, ojuni se danes izs Produkcijsko in vst s^o nenadkriljiva »h ?a«- V tem času s, Z,1 tudi sodelovt Kopinami in ustvar °t so Laibach, M recejj^ kasneje pa h Ltdadojko Youn “orghesio, Janijem K ^Cem in drugimi j^holj uspešnega, p ,1 najbolj glasn med treh projekte Je lzkazal Demoli Group, in skupina je kmalu opozorila nase z nastopom na Drugi godbi, predvsem pa na barcelonskem bienalu, kjer so podpisali pogodbo z italijansko založbo Crui-sin’ / Hiara, pri kateri so tudi izdali dve plošči, LP »Mizerika« in EP »Mira-cle«. Kvalitetno in nesporno izvirno uporabo ritem mašine v povezavi z električnimi in akustičnimi instrumenti so nato potrjevali na tukajšnjih in italijanskih klubskih prizoriščih, temu pa so kmalu sledili nastopi na rock festivalu v San Remu, Berlinskih dnevih neodvisne glasbe in raznih drugih pomembnih prireditvah, s Čimer so se uvrstili med vidnejše evropske izvajalce alternativne glasbe. Poleg tega so leta 1988 za Heli-don izdali še drugi album Gastrbajtrsov, »Pot v raj«. Leto prej sta zasedbi Demohtion Group in Gastrbajters prejeli priznanje zlata ptica. Demolition group se po premoru zopet vračajo na glasbeno prizorišče, na plošči, ki so jo v studiu Kif Kif snemali kar pet mesecev, pa so jim pomagali še Mitja Vrhovnik - Smrekar, DJ MG Brane in Uroš Srpčič, bobnar hardrokov-ske skupine Polska Mal-ca, ki bo z njimi poslej nastopal tudi v živo. Na petkovem večeru v KUD F. P. si bo ob predstavitvi knjige pevca skupine, Gorana Salamona, moč ogledati še razstavo slik saksofonista Jožeta Pegama. Demolition Group bodo promocijo novega albuma nadaljevali v Novi Gorici (21. 5), Kopru (25. 5) in Mariboru (28. 5), v Avstriji in Italiji pa se bpdo predstavili v juniju in juliju. Na sliki elani Demolition Group v studiu in ovitek njihove nove plošCe. Vasja Ocvirk KLOBUK DOL! / KNJIGA Priveži me! Vlado Miheljak- Mirjana Nastran Ule: Psihologija vsakdanjega življenja; založilo Znanstveno in publicistično središče Ljubljana, 1993, mehka vezava, 256 strani, cena cca 1.400 SiT Ste si že odgovorili na vprašanje, kaj je tako privlačnega na Almodovarje-vem filmu Priveži me? Tako na pamet, po nekakšni perceptivni inerciji in lenobnosti bi rekli, da razkriva neznane dimenzije človekove duše, svet strasti, ki je onkraj normalnega, vsakdanjega in se človeku k sred pripeti le kdaj pa kdaj. No, iz bolj pozornega gledanja sledi, da dogajanje, ki ga nudi filmska fabula (strasti, nekoliko karikirano sadomazohistično razmerje, v katerem pač mučitelj fetišizira svojo žrtev, žrtev pa se po drugi strani identificira s 'svojim mučiteljem itd.) pokaže ravno nasprotno, da strasti, obscenosti in tako naprej niso presežek vsEikdanjega življenja, ampak njegov konstitutivni del. Torej del vsakdanjega življenja. In veličina Al-modovarja je ravno v tem, da je z izjemno nadarjenostjo pokazal, kako so vprašanja fetišev in rekvizitov (špaga, flajštri etc.) predvsem tehnični problem, tako rekoč infrastukturno vprašanje vsakdanjega življenja. Tekoča filmska PSIHOLOGIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA pripoved se z izjemno lahkotnostjo prebija skozi točke, ki bi jim med - filmskimi režiserji pogosto -zateženi iskalci sveta strasti pridajali gromozanske simbolne in označevalne momente. Spomnite se samo, kako se gospa Lola, ki se iznenada vrne v stanovanje, še bolj iznenada spomni, da mora lulat, in to naredi tako lahkotno in pristno (se usede z nogami na iks, prijetno vzdihne, ker ji je odleglo, narahlo, narahlo potrese z zadnjico in na koncu še nemarno pobriše osramje s papirjem...), da za trenutek pozabite, da sedite v lanu, saj platno pričara pristnost, ki ste je sicer deležni zgolj ob pogledu na osebo, s katero ste za daljše časovno obdobje vzajemno zakupili intimo. In kakšno zvezo ima Almodovarjeva oda vsakdanjemu življenju z najnovejšo knjigo Mirjane Ule? Večjo, kot že tako obeta sam naslov (Psihologija vsakdanjega življenja). Knjiga Mirjane Ule je nekakšna teoretska refleksija istega segmenta človekove dejavnosti, je prolog v plastično oslikavo vsakdanjega življenja, v katerem kuhanje in šeškanje, posoda AMC in stezniki, strešna kritina iz bitumenske skodle in macho spodnjice zasedajo približno isto me- sto. No, da ne bo nesporazuma, pri vsakem drugačno; paC glede na okus, interese in arhitektonske ter interierne značilnosti vašega domovanja. Potem ko je Mirjana Ule napisala nekaj uspešnic s področja psihologije - med drugimi: Od krize psihologije h kritični psihologiji (1986), Mladina in Ideologija (1988), Socialna psihologija (1992) - v katerih je (zlasti v prvih dveh) razgrinjala elementarne modele in refleksije ideoloških praks, ki zaznamujejo naše delovanje ter (v Socialni psihologiji) razgrnila inventar in mehaniko družbenega in socialnega delovanja posameznika, je v knjigi Psihologija vsakdanjega življenja s pomočjo najbolj relevantnih avtorjev in teorij zapopadla človeka tako rekoč pri rutinskem opravljanju velikih in malih potreb. V konciznem jeziku in preglednem nizanju je Uletova obdelala razsežnosti vsakdanjega življenja: in-terpersonalno komunikacijo, psihopatologijo vsakdanjega življenja, genealogijo kriznih življenjskih situacij, življenjski svet družine, moralno identiteto in spolne razlike, ekonomijo dominantnega in pasivnega v interpersonalnem odnosu, psihologijo intime, socialno konstrukcijo subjekta in mikrostuktura-cijo moči in dominacije... Zdaj, ko ste Almodova-rjev film že videli, knjige Mirjane Ule pa še niste prebrali, je nesmiselno razglabljati, ali je nujno prebrati knjigo, da bi razumeli film, ah nasprotno, videti film, da bi razumeli knjigo. Ce ste v pavzah med šeškanjem in kuhanjem vajeni kaj prebrati, pač pohitite v knjigarno. Knjiga bo v kratkem razgrabljena. ^HiZfLO JE... / REVIJE FOR0ART Revo maj lg Formart, letnik H, št. 6, marec 1993, 80 strani, cena 499 tolarjev Edina strokovna revija za oblikovanje v slovenskem prostoru je kljub finančnim zagatam vendarle izšla. Osnovna tema te številke je grafična podoba volitev na Slovenskem, predstavljeno je propagandno gradivo političnih strank z volitev ’90 in ’92. Poleg tega v reviji lahko preberemo intervju s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom in nekaj o novih tendencah avtorskega prava v Wipo, Gattu in EGS. O problemih manjšanja formata CD plošč piše Ičo Vidmar, o oblikovanju na Tajvanu pa Barbara Prinčič. Gorazd Suhadolnik se je pogovarjal z Andrejem Detelo, slovenskim fizikom in izumiteljem, ki konstruira najsodobnejši elektromotor na svetu, Nataša Prosenc pa je predstavila beograjskega oblikovalca v »eksilu«, Eduarda Čehovina. O vizualni identiteti muzejev in galerij piše Nina Pirnat Spa-hic, Svetlana Slapšak pa pod naslovom Azteška erotika - evropsko telo govori o semiotiki čokolade. O simbolih v politiki, njihovi sterilnosti, Stankah, ki Črpajo svojo moC iz simbolov padlih ideologij, piše Ronald Brunner, o političnih škandalih pa Aldo MilohniC. Agencijo Futura predstavlja Urša Ceršak, poleg vseh pisanih člankov pa v reviji, tiskani na recikliranem papirju, lahko najdemo obilo slikovnega in grafičnega gradiva, ki je prava paša za oči. (V. S.) ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (12 Bratko Bibič Kaj je to: Začne se s »Hare, Hare«, konča pa s »Krišna, Krišna«? To je bil dogodek, katerega značilnost je bila, da je konec prejšnjega tedna tako ali drugače vzbudil pozornost tako rekoč vseh tiskanih in elektronskih množičnih medijev. In gotovo je res, da mediji določajo v veliki (Ce ne največji) meri utrip življenja v metropoli in, kolikor imajo nacionalni domet, tudi v vsakem drugem kraju dežele. Za slovenske tiskane množične medije z nacionalnim dometom je značilno to, da izhajajo oziroma da imajo v velikanski večini sedež v Ljubljani. Od šestih slovenskih dnevnikov jih razen Večera, ki izhaja v drugem največjem slovenskem mestu, Mariboru, v Ljubljani izhaja pet: Delo, Dnevnik, Slovenec, Slovenske novice in kajpada Republika. V Ljubljani je sedež treh nacionalnih radijskih in dveh televizijskih programov, nadalje edinega slovenskega poli-tično-kulturnega tednika (Mladina) in - slednje glede na frekvenčni domet sicer izstopa iz nacionalnih okvirov, ne pa tudi, ko gre za vprašanje širitve samega dometa - edine slovenske neodvisne (zasebne) televizijske postaje (Kanal A). V odnosu do drugih krajev pomeni to za metropolo veliko primerjalno prednost. Medijska navzočnost (promocija, poročanje, kritika) takšnih ali drugačnih dogodkov, ki se dogodijo v Ljubljani, je pogoj za obstoj dogodka kot takšnega v zavesti t. i. (percepcijsko) individualizirane medijske publike, ta obstoj pa je pogoj ne samo za ustvarjanje javnega mnenja via interpretacije, temveč tudi za to, ah se in v kakšni meri se publika z medijsko (so) določenim motivom in povodom zbere (kolektivizira) na določenem (javnem) kraju ob določenem času in za določen Cas. V kontekstu mikrodifu-zije množice na mestnih ulicah, katere posamezni udeleženci zasledujejo vsak svoj bolj ali manj odmaknjen cilj, inscenacija dogodka na Čopovi ulici ali Prešernovem trgu povzroči fuzijo pešcev v občinstvo, ne da bi bilo potrebno za to kaj dosti medijskega pompa. Dovolj je doseči to, da se mimoidoči človek zaustavi, malo bolj pozorno prisluhne in pogleda bolj od blizu - in že se sredi ceste (cone za pešce) ali trga ustvari bolj ah manj obsežen in zaprt krog, tako rekoč grški gledališki amfiteater iz živih ljudi. Ce v večini primerov pouličnih glumačev lahko ugotavljamo njihovo zadovoljstvo ob tem, da pade v malho kakšna večkrat pomnožena enota, pa lahko tisto sobotno poplesavanje in mantranje pred Prešernovim spomenikom, ki se zaCne s »Hare, Hare«, konča pa na »Krišna, Krišna«, zapopademo prav toliko kot nekakšen zapozneti re-make ameriške scene iz šestdesetih let tudi kot komplementarni dogodek medijski promociji festivala Hare Krišna v Hali Tivoli. Stroški zastonjskega dela festivala (reklame) so se poplačali s prodanimi cca. 2000 vstopnicami po 1400 enot. Za meseca maj in junij v Ljubljani že dolgo velja, da se v njiju nakopičijo vsakovrstne prireditve, še zlasti pa tiste na prostem. Letos so se s tem tednom in z relativno dosti medijske anticipacije zaceli SKD. Kar seveda ne pomeni Študentsko kulturno društvo, temveč Študentski kulturni dnevi, ki jih organizira Študentska organizacija ljubljanske univerze. Osrednje prizorišče SKD so Križanke, razen ene izjeme pa je vse, kar se je in se bo zgodilo, za obiskovalce zastonj. Lepa gesta, ki vnaprej zagotavlja dobro obiskanost, s tem pa navsezadnje učinek uspešnosti in dodatne teže študentske populacije v javnem (kulturnem) življenju univerzitetnega mesta. Izbor ene strateških lokacij v središču mesta je prav s tega stališča na mestu. Toda upamo lahko, da je umik iz Študentskega naselja samo taktičen. Naslednji korak bi moral biti tudi (vnovična) uveljavitev tega naselja kot za mesto kulturno pomembnega kraja. Ni dovolj, da množice študentov hodijo v mesto, naj tudi mesto kdaj stopi k študentom. S svojo brezplačnostjo vzpostavljajo Študentski kulturni dnevi v Križankah afiniteto po sorodnosti s temeljno ekonomsko značilnostjo konzuma pouličnih kulturnih dogodkov, nehote in nevede pa tudi po strukturi programa navezujejo na predzgodovino etabliranja Križank kot kraja »drugačne kulture«. Križanke so postale le-tej in njeni publiki dostopne v zgodnjih osemdesetih letih. Najprej tako rekoč po nesreči s (prvim) Spomladanskim festivalom (mešanica predvsem pouličnega gledališča in glasbe v organi- zaciji Skuca), ko je bilo preddverje Križank (zaprt, razmejen prostor) v sporu med politiko/policijo in organizatorjem, ki je hotel festival izpeljati na odprtih ljubljanskih ulicah in trgih, uveljavljeno kot kompromisna (alternativna) lokacija. Dogodki na ulicah so bili v takratni varnostno-politični optiki in njeni notorični povezavi z malomeščanskim terorjem domačijske intimnosti seveda razumljeni kot bogokletno oneCašča-nje za proslave in javni red in mir rezerviranega javnega prostora. Naslednji korak v etabliranju Križank kot kraju »drugačne kulture« je bil storjen z Novim rockom v poletnem gledališču. Druga godba, ki nas bo dokončno reducirana na prejko-ne enoznačni etno imenovalec doletela kmalu na istem kraju, navezuje na ista izhodiščna fizično (prostorsko) psihična (telesna) izhodišča (prvobitno semantično akumulacijo), le da zdaj v bolj eksotično specializirani (normalizirani) redakciji. Kdo pa se še spomni Izreza poletja pred Metalko? Tudi te prireditve so bile zastonj. Tako kot so še vedno prireditve v okviru Poletja v Stari Ljubljani. Jazz festival ni bil zastonj nikoli in tudi danes ni. Toda razlika med tem, ah se dogaja v Cankarjevem domu ali pa v Križankah, kjer se je vse do pred nekaj leti, je očitna. Hkrati z isto - ah nemara celo višjo - ceno vstopnice to razliko v obliki zmanjšane kvalitete recepcijskih pogojev, kakršne nudi odprt prostor, poravna vsakdo, ki vstopnico kupi. Skica Miklavža Kamelja NOVICE Težave s »črnimi jezeri« AL KUVAJT - Ko so iraške enote proti koncu Zalivske vojne razstrelile na stotine kuvajtskih naftnih vrtin, so se znanstveniki bali zelo hudih ekoloških posledic. Po neki črni napovedi bi sajast dim iz gorečih vrtin utegnil obdati planet in zastreti sonce. Drugi so trdih, da se to ne bo zgodilo, ker bo dež spral saje na zemljo. Pokazalo se je, da je resnica kot običajno nekje vmes. Sonce ni bilo zastrto, vendar so raziskovalni baloni celo nad ameriškim Wyomingom izmerih visoko koncentracijo delcev, ki so bili tako kemično kot fizikalno podobni delcem, presbeženim v Kuvajtu. Kuvajtski znanstveniki so pozornost potem posvetili nafti, ki ni zgorela. V kuvajtski puSCavi se je zlila v prava jezera - velike Cme pasti za žuželke in ptice. Na sreCo nafta ni prodrla do podzemnih zalog vode, kajti pod sipkim površinskim peskom so jo zaustavih sloji trdega peska. PaC pa nafta neusmiljeno izhlapeva in duši ter zastruplja rastlinske in živalske vrste na prosbanih površinah. Sežig »jezer« bi bila sorazmerno hiba rešitev, vendar bi bili tedaj spet soočeni s težavami onesnaženega ozračja. Ostane le Čiščenje, to pa je opravilo, ki bo bajalo dolga leta. Coca-cola proti zanositvi HARVARD - Znanstveniki iz harvardske medicinske šole so nedavno dokazah, kar so mnogi najstniki vedeli že prej - da namreč coca-cola uničuje spermije. Zdaj so tudi laboratorijski poskusi pobelili, da je coca-cola - sbokovno reCeno - spermicid. Pri poskusih so poleg klasične coca-cole uporabili tudi t. i. nove cole (z vec sladkorja), dietetično colo (z manj sladkorja) in colo brez kofeina. Za konbolo je rabila slana raztopina. Raziskovalci so enake vzorce sperme eno minuto natapljali v teh napitkih, potem pa so merih gibanje spermijev. Ugoto-vih so, da najmočneje učinkuje dietetična cola in da je navadna coca-cola (klasična) v tem pogledu petkrat močnejša od nove cole. Vpliv cole na spermije so raziskovalci pripisah sorazmerno visokemu faktorju kislosti (pH). Ker pa je pH v vseh teh različicah coca-cole tako rekoC enak, skupina s harvardske medicinske šole meni, da je pravi vzrok delovanja na spermatozoide skrit v skrivni formuli, tisti ključni sestavini napitka, ki ga v različnih odmerkih dodajajo raznim vrstam coca-cole. Raziskovalci obenem opozarjajo, da uporaba coca-cole kot kon-bacepcijskega sredstva nima smisla. Ker namreč spermiji hibo prodrejo v reprodukcijski bakt ženske, ne more coca-cola, ki jo ženska popije po spolnem odnosu, prav nie veC spremeniti. ■ I Električni avto na dvojni pogon KARLSTAD - Energetska kriza in sbožji ekološki predpisi so mnoge avtomobilske družbe po vsem svetu - predvsem v ZDA, Japonski, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Švedski - prisihli, da so se posvetile razvoju električnega avtomobila. Švedska družba Solon AB je pred kratkim izdelala električni avto na dvojni pogon: na tok iz svinčenih akumulatorjev ozboma na »kombiniran« tok iz akumulatorja in sedemkilovatnega plinskega generatorja. Če je pogon samo akumulatorski, avto s hibostjo 110 km na uro prevozi 70 km. Z okrepljenim pogonom avto prevozi kar 550 kilometrov, vendar se maksimalna hibost zniža na 90 km na uro. Avto je sbogo aerodinamične oblike: spredaj nizek in splošCen, zadaj višji in zaobljen skoraj kot krogla. Trdna šasija in dobra karoserija zagotavljata v primeru prevračanja ah boCnih trCenj veCjo varnost. Več hrane iz žita MELBOURNE - Raziskovalci z Univerze La Trob iz Melbourna preučujejo biokemijo rastlinskih cehe, da bi odkrili, kako uporabiti doslej neizkoriščen vb beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi - stene cehe hranljivega tkiva (endosperma) žitaric. Te cehce so polne zalog škroba in glutena, ki rabijo za razvoj bilke oziroma Človeku kot glavni vb ogljikovodikov in beljakovin v hrani. Endosperm obdaja sloj alevron-skih cehe debelih sten, ki se po mletju spremenijo v obobe. V prebavilih Človeka in domačih živali, na primer perutnine in svinj, encimi teh sten ne morejo razkrojiti. Zato ni mogoCe prebaviti alevronskih beljakovin visoke hranljive vrednosti, koristnih vitaminov B in rudninskih snovi, vse dokler te bogate cehce ne pridejo v debelo Črevo, kjer se stene beljakovin razkrojijo zaradi mikrobiološke aktivnosti. Znanstveniki iz avsbalske prestolnice zdaj skušajo priti do vsebine nerazkrojenih alevronskih cehe. Ena izmed možnih metod je drugačen način mletja. Raziskujejo tudi v smeri uporabe encimov, da bi spremenih zgradbo alevronskih cehe. Do takšnih sprememb prihaja tudi v naravi, in sicer med klitjem, ko endogeni (notranji) encimi deloma presnovijo zunanjo, debelejšo steno cehce, medtem ko nobanja, tanjša stena ostane nepoškodovana. Podobne procese naj bi torej sprožili z eksogenimi (zunanjimi) encimi. Če se bo znanstvenikom posrečilo razviti ti metodi za razkroj sten alevronskih cehe žitaric, bo to živilo še bogatejši vb beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi. Sl * ■ ■ v : A/: : I ■ Generator proti impotenci MÜNCHEN - V Nemčiji so predstavih majhen aparat sodobnega »alternativnega« imena biopotenzor, ki naj bi pomenil rešitev za impotentne moške. Gre za aparat premera štiri centimetre, ki ga uporabnik pribdi na hlače blizu genitalij. V aparatu je generator na baterijo, ki ustvarja izmenično magnetno polje nizke frekvence. To polje menda pospešuje pretok krvi v mišičnem tkivu penisa in tako neposredno vpliva na potenco. Profesor Rainier Pelka z miinchenske univerze je aparat preskusil s skupino desetih ljudi, starih 30 do 60 let, in vseh s hudimi motnjami glede potence. Po »zdravljenju« je bilo pri vseh moških opaziti večje ah manjše izboljšanje potence. Zanimivo je, da so tudi v konbolni skupini desetih ljudi enake starosti in s podobnimi spolnimi težavami pri beh ljudeh ugotovih izboljšanje potence, Čeprav so vsi elani te skupine namesto »biološkega potencorja« dobih prazen aparat - Cesar pa seveda niso vedeh. Do izboljšanja je očitno prišlo pod vplivom sugestije. Nemški androlog Carl Schirren meni, da je tudi v prvi skupini vsa izboljšanja pripisati zgolj avtosugestiji. Opozarja, da je »pretežno število primerov impotence posledica psiholoških vzrokov«, a ne fizioloških. Zato je tedaj, kadar je »do impotence prišlo zaradi psiholoških konfliktov ozboma hormonskih ali nevroloških motenj - denimo nepravilnega delovanja hipo-fize - beba iskati pomoč pri speciahstu«. In ne se torej zanašati na »biopotenzor«! (E.).) TEHNOLOGIJA / PREPROSTOST TEHNOLOŠKEGA PRENOSA, CE GRE ZA BIOINŽEN1RING Nova kulturna revolucija na Kitajskem in prehrana Premislek o tem, kaj bo jutri jedlo 1,2 milijarde kitajskih ust Če verjamemo reviji New Scientist, je transfer tehnologije »iz Severa na Jug« zelo preprost, ko gre za biomženbing. Pobebno je le nekaj bisbih glav in majhen kupček ne predrage krame, pa vlak spelje. Pravzaprav gre za bansfer iz Severa na Vzhod, bisba glava pa je Zhan-Lian Che, kitajski biotehnolog, ki se je po temeljitem šolanju na Zahodu vrnil domov in v nekaj letih - svetu neopazno - zaplodil novo kulturno revolucijo. Zhan-Lian ne kultivira prevratniških ah maoisticnih idej, ampak bansgenski krompb, paradižnike in tobak. Zahodni suhoparni znanosti navkljub tega ne poCne po ustaljenih pravilih preverjanja in ponovnega preverjanja, ampak na desetinah hektarjev plodne kitajske zemlje. V svet so že prišla poročila o bansgenskih cigaretah, ki so narejene iz tobaka, odpornega proti mozaičnemu virusu, vzgojenega pa na najveejem tovrstnem polju na svetu. Imenujejo jih China in državna komisija, ki jih je puhala, je bila z njimi zadovoljena. Eden od sojev bansgenskih rastlin je vse-'boval pol manj nikotina in pobudil upanje, da bodo odkrili »nikotinski« gen in ga pomnožih, tako da bi cigarete prihodnosti lahko vsebovale več nikotina in seveda sorazmerno manj škodljivih kabanov. Na 50 hektarih polja po- skusno pridelujejo bansgenski krompir, odporen proti virusom X in Y in bi-omanipuliran paradižnik, odporen proti mozaičnemu virusu. Paradižnik je obrodil 40 odstotkov bolje, da pa bi preprecih mešanje semen z okoheo, so ga zakopali. Okoliški kmetji, ki so opazovali poskuse, so paradižnike skrivaj spet odkopali, jih pojedli, seme pa porabili za lastno setev. Že te poskusne farme so najveCje na svetu, še na mnogo obsežnejših površinah pa kmetje že redno posipajo rekombinantne mikrobe iz družine rhizobia, ki sicer žive na koreninah sboCnic in edine lahko bogatijo prst z dušikom naravnost iz zraka. Na teh poljih se je prinos povečal za 10 d020 odstotkov in Zhang-Liana kmetje zato navdušeno podpirajo. Zahodni zeleni gledajo na te poskuse z nejevoljo, Ceš da so preuranjeni, in na jesenski konferenci o rastlinski biotehnologiji pripravljajo napad nanj. Njihov argument je, da bi bilo za subsi-steneno kmetijstvo Juga mnogo bolje razvijati bans-genske kulture, odporne proti suši, v razvitem svetu pa da je že tako preveč hrane. Razvoj v tej smeri naj bi podpiral le delničarje in poslovneže. Kitajci že zdaj odgovarjajo, da se to njih ne tiče in da morajo predvsem razmišljati, kaj bo njihovih 1, 2 mihjarde ust jutri jedlo. (M. E.) Larry Keenan, California 1993 EKONOMIJA / KNJIGA »VZPON IN PADEC TRETJE POTI; JUGOSLAVIJA 1945-1991« Za ekonomski uspeh potrebujemo kompromis med desnico in levico Tretja pot ni zgolj ponesrečen poskus jugoslovanskega samoupravljanja Robert Longo, Galerie Hans Mayer, Düsseldorf 1993 Filozof Santyana je nekoč zapisal: »Tisti, ki ne razumejo preteklosti, so nagnjeni k temu, da jo ponovijo.« Aplicirano na naše sedanje razmere, bi navedeno misel lahko razumeli takole: »Ljudje se morajo učiti na svojih napakah.« To je cenbalni moto knjige Vzpon in padec bet j e poti; Yugoslavia 1945-1991 profesorjev Paula Phillipsa z Ekonomske fakultete Univerze Manitoba v Kanadi in Bogomila Ferfile s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Knjiga je pravkar izšla pri Založbi Fernwood Publishers, Halifax, Kanada. Knjiga se začenja z zgodovinskim pregledom povojnega razvoja Jugoslavije, ki je skušala najti betjo pot v primežu med rigidnim avtoritarizmom sovjetskega in vzhodnoevropskega komrmizma in neenakostjo in krivicami zahodnega kapitalizma. Knjiga se tako začenja pri razcepu s Sovjetsko zvezo in konca z razpadom jugoslovanske federacije 1991. leta. V plejadi gospodarskih in političnih reform, ki so bile vmes, skušata avtorja analizirati ne samo, kaj je bilo v njih zgrešenega, marveč tudi, zakaj je do neprestanih oziroma »zaželenih« napak tudi prihajalo. Osrednjo pozornost seveda usmerjata na »instituciji dvojčka«, družbeno lastnino in samoupravljanje, ki sta nedvomno predstavljali specifičnosti jugoslovanske tretje poti. V cenbalnem, sedmem poglavju, Phillips in Ferfila primerjata jugoslovanski samoupravni model z drugimi delavsko vodeni- mi, nezasebno lastninskimi sistemi, zlasti še s kompleksom proizvodnih kooperativ v Španiji. Eden od zaključkov tega poglavja in knjige je, da je bil del gospodarskega kolapsa jugoslovanskega samoupravljanja pogojen z ideološko grandioznostjo partijskega projektiranja, ki je v veliki meri zabla potencialno vrednost betje alternative. Proučevanje »tretje poti« je tudi za Slovenijo danes še kako pomembno. Predvideni koncept privatizacije bo ustvaril nekakšno delavsko delničarstvo in sodelovanje, določeno pri upravljanju. Tudi najbolj razgretim slovenskim kapitalističnim glavam počasi že postaja jasno, da so delavci pomemben partner kapitalu, da Slovenija potrebuje kompromis med levico in desnico, ki je doslej v zgodovini pogojevala uspešnost skoraj vseh gospodarskih in političnih reform. Avtorja s »betjo potjo« seveda ne razumeta zgolj ponesrečenega poskusa jugoslovanskega samoupravljanja, marveč šbok spekter propulzivnih ustanov zahodnih gospodarstev: od koncepta delavskega soupravljanja v Nemčiji in na Švedskem, procesov humanizacije dela in odločanja v okviru opravil na delovnem mestu (shopflor decision ma-king), vloge sindikatov, ESOP in drugih delavskih delničarskih shem, vloge sindikatov pa vse do vloge države pri kreiranju ekonomskih in drugih politik in usmerjanju javnega sektorja. (P. P.) ZGODBA 24 Zaustavitev vlaka pogube Bojan Rauter Kosič Odkar je Filozof dodelal svoj abstraktni miselni model in pričel z njim pojasnjevati dejstva Ko-zmosa, se je svetlobna vizija, skrivnostni vzor njegove paradigme, pojavljala zelo poredko. Nekajkrat jo je ugledal v stanju lucidnih sanj, zlasti kadar je fiksiral pozornost na izbran sanjski predmet in hrati brisal vpletajoče misli. Ampak namerno se ni več vračal k njej, kajti v celoti jo je nosil v svoji »glavi«, zato mu vnovično spogledovanje z njo ne bi moglo več v ničemer koristiti. Prav tako se ni več spraševal o njenem izvoru; vedel je, da presega meje njegovega izkustva in domet njegovega uma. Verjel pa je, da bo čas odkritja njenega porekla in smisla Se prišel, če ne prej, pa gotovo tedaj, ko bo razpletal poslednje zanke Uganke Kozmosa. Filozof je torej navsezadnje že skorajda povsem pozabil na mater svoje modrosti - zato je bil toliko bolj presenečen, ko je neke noči doživel nenavadno videnje, kar najtesneje povezano s svetlobno vizijo... Sanjal je, kako hodi po pobočju neke gore. Ko je zavil med skale, se je pred njim pojavila nenavadno gladka, poševna skalna polica, podobna deski večje pisalne mize. Opazil je, da se površina rahlo svetlika. Prebudil se je v stanje lucidnih sanj, vzpostavil zavest in pričel razmišljati o smislu videnega. Stopil je bliže in opazil, da se na plošči pojavljajo obrisi nekakšnega zemljevida. Razpoznal je Evropo, brez oznak mest in meja, zgolj gore, morje in druge geografske značilnosti. Slika je bila črno-bela, čeprav se mu je zdelo, da je modrikasto obarvana. Opazil je, da je v določenem delu svetlejša kot v drugem. Sledil je svetlim in dognal, da je najsvetleSi del nekje na področju znane skupine planin njegove domovine, vendar ni mogel natančno dognati, katera planina je to, saj jih je po imenih slabo poznal. Od tam se je svetloba Sirila vsenaokoli, vendar bolj na zahod kakor na vzhod in bolj na sever kakor na jug. Naj-lepsa svetloba se je raztezala od pobočja neke visoke planine pa do nižinskih krajev, kjer je tedaj bival. Drugod je bila motna in Šibka. Ni vedel, kaj naj bi to pomenilo, zato je pričel iskati z očmi po kakšnem pojasnilu. V tem trenutku je slika izginila in nadomestil jo je tekst, izpisan kakor na velikem računalniškem zaslonu. Besedila ni razumel, saj je bilo napisano v njemu nerazumljivih znakih, ki pa so mu bili po drugi strani zelo domači; bilo je, kakor da bere jezik, ki ga je nekoč obvladal, a ga je pozabil. Ko je po zaslonu iskal morebiten ključ, s katerim bi mogel dešifrirati napisano, je opazil, da je po sredini prelomljen s svetlo navpično črto. Na desni polovici je bilo besedilo, napisano v znanem, njegovem materinem jeziku. Usmeril se je nanj ter začel brati. Besedilo je bilo naslovljeno s POROČILO O EKSPERIMENTU ČLOVEK in je bilo zelo dolgo; pomikalo se je po ekranu dovolj počasi, da mu je lahko tekoče sledil. Vrstice so bile prekinjane z množico tabel, grafov in zemljevidov, ki jih Filozof ni razumel najbolje in si jih ni mogel zapomniti. Ko se je predramil, je brž zapisal, česar se je spominjal. Dolgo časa ni mogel verjeti svojim očem, zato je znova in znova bral skrivnostno sporočilo ter ga skušal povezati z realnostjo. In bolj ko je povezoval, bolj se je vse ujemalo... Iz vizije je izvedel o eksperimentu, ki so ga pripadniki tuje civilizacije pred dobrim desettisočle-tjem izvedli na naravnih prednikih človeka; z njim naj bi dokazali ali ovrgli hipotezo o primarnem vzroku njihove civilizacije. Vendar se jim je eksperiment že kmalu iztrgal iz vajeti, kajti človeštvo je začelo počenjati številne nepredvidljive, samomorilske neumnosti. Odtlej so znanstveniki tuje civilizacije večkrat posegli na eksperimentalni planet, želeč popraviti svojo napako ter preprečiti negativne posledice svoje nepremišljenosti, vendar vselej brez pravega uspeha. Zadnji možni rešilni poskus so izvedli pred nekaj desetletji, in sicer v obliki UNIVERZALNE MATRICE, specialnega znanja, ki vsebuje najvišje domete njihovega intelekta in s katerim je zato mogoče odgovoriti na prav vse neznanke Kozmosa. Filozof je iz besedila in spremljajočih zemljevidov izvedel še to, da matrico oddajajo nekakšni aparati, montirani na pobočju neke planine na severu njegove domovine; od tamkaj se širi v obliki Šibke sevalne energije, prirejene človeškim možganom. Univerzalno matrico naj bi zaznali odprti človeški umi, z njeno pomočjo odpravili svoj miselni kaos, pojasnili neznanke ter poiskali ustrezen prijem za zaustavitev globalnega vlaka pogube, pa tudi ustrezno rešitev nakopičenih problemov in pot k srečnejšemu, človeški naravi primernejšemu življenju. Filozof je dojel, da je njegova univerzalna paradigma, ki jo je bil zgradil v trenutkih spogledovanja z bleščečo mrežo, prav to: človeško znanje, dirigirano z močjo univerzalne matrice. Univerzalna paradigma je bila subjektivni odraz objektivno obstoječe univerzalne matrice. Filozof je bil realist in ni rad mistificiral. Ce se mu je kdaj zgodilo kaj nenavadnega in tega ni mogel pojasniti racionalno, je najraje zamahnil z roko in odložil problem za nedoločen čas. A sanjsko razkritje o eksperimentu tuje civilizacije mu ni dalo miru. Pomislil je sicer, da gre zgolj za igro njegove fantazije, vendar se je preveč ujemala z realnostjo, da bi jo mogel in smel ignorirati. Kakšna je torej njegova vloga? Zakaj je bil »izbran« kot sprejemnik univerzalne matrice? Jo zaznava in uporablja še kdo? Je njegova naloga res to, kar mu je sugeriralo besedilo s svetlobne plošče? Je njegov veliki cilj rešitve Uganke Kozmosa zgrešen in se bo mogral zadovoljiti z manjšim, bolj zemeljskim in konkretnim, ali pa gre zgolj za nekakšno vmesno nalogo, morda za zagotovitev razmer za nemoteno nadaljevanje njegove dokončne uresničitve? Filozofova dilema je bila tolikšna, da se je odločil za takojšnje potovanje na sever... I gledališča Lslovenija Uubuana Cankarjev dom (061/222-815) Strnisa/Frey: ŽABE (sobota, 22. 5. ob 21. uri, krogla dvorana). Producenta Koreodrama jubljana in CD. Igrajo Štefka Drolc, Željko kus, Pavle Ravnohrib. KRALJ LEAR (nedelja, 23. 5. ob 18. uri, Gal-usova dvorana). Zadnja predstava v sezoni, adomestna predstava za odpovedano predstavo 13. marca. Veljajo iste vstopnice. drama sng (061/221-511) Kh Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (danes, 20. 5. ob 19.30. uri -za abonma Četrtek in izven, konto; petek, 21- 5. ob 19.30. uri - za abonma Petek in iz-ven, konto). mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA (petek, 21. 5. ob 20. uri). Za izven (konto). M. Gad: SAMO IGRA JE IN NE BOLI (sobota, 22- 5. ob 20. uri). Za izven (konto). Igrata Nataša Ralijan in Kristijan Muck. OPERA (061/331-945) Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SE-^iRA ANGELIKA, GIANNI SCHICCHI (da-6s, 20. 5. ob 19. uri). Dirigent Loris Voltoli-j11’ režija: Kresimir DolenCič. Za red Četrtek Hoffmanove pripovedke (sobota, 22.5. hi k^ |Ur^’ ^^8ent K°ris Voltolini. Za izven TmS?° GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852) A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 20. • °b 19.30 uri, za abonma Red B in izven; petek, 21. 5. ob 19.30 uri, za abonma Red V). TTw?T°dic’ M' Pokoren, B. Tadel: KLINIKA UVOLI d. p. o. (petek, 21. 5. ob 22. uri). Za «ven in konto. I3/KA/ IN ZDAJ (v nedeljo, 23.5. ob 20.uri). ZA PREGNANCE IZ BIH. Program prireditve: KLINIKA TIVOLI > režija Boštjan Tadel; KOT DA NI-M VEG OTROK, premierna projekcija okumentamega filma o beguncih iz BiH, cžija: Branko DuriC-Duro; Glasbeni pro-v Uvedbi ekipe predstave Klinika Timi in gosta iz Sarajeva Saša LoSiča mlovi orkestar). Vstopnice po 3.000 SIT so prodaji v PIC MGL. S svojim obiskom bo-s e pomagali Žrtvam iz BiH. Pokrovitelj do-Dr°delne prireditve je predsednik RS go-sP°d Milan KuCan. pDOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE iq ^Cbternbusch: SUSN (sobota, 22. maja ob a' mn)- Režija: Eduard Miler. Za izven. SÄ)SKO GLEDALIŠČE G- Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (sobota, 22. 5. ob 19.30 uri - za abonma red Sobotni in izven). GLEDALIŠČE GLEJ (061/216-679) Tomaž Štrucl: HAMLETS N'ROSES! (petek, 21. 5. ob 21. uri, PREDPREMIERA; sobota, 22. 5. ob 20.30. uri, PREMIERA). Režija: Tomaž Štrucl, reciklaža: Zdravko Duša, igrajo: Goran Bogdanovski, Matej Filipčič, Gregor Fon, Mojca Kalar, Spela Rogel. (Novo soočenje T. Štrucla in W. Shakespeara v gledališču Glej! Ni rečeno, da bi bilo Shakespearu vsec. In tudi A. R. ne bi bil nujno zadovoljen ali pa, kdo ve. Kajti to je reciklaža, kompletna. Reciklaža je ta hip in... UMETNIŠKO GLEDALIŠCE/ATELJE VIBA FILMA, Zrinjskega 9 (061/325-971, int. 23) Avgust Strindberg: POT V DAMASK (petek, 21. 5. ob 20. uri). Adaptacija in režija: Aleksander Jurc. PREDDVERJE KRIŽANK TRETJI KULTURNI SOU FESTIVAL '93: OZ (danes, 20. 5., ob 21. uri). NajnovejSa predstava modnega teatra One Fiction Factory, po motivih znane hollywoodske pravljice, oblikovalk Irene Mrhar in Metke Bizjan. COLUMBUS, SCHWARTZ & CAPONE (petek, 21. 5. ob 21.30 uri). Posodobljena verzija razvpite uspešnice ho-ruk gledališča Grapefruit. KD ŠPANSKI BORCI (061/448-920) Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE (danes, 20. 5 ob 20. mri; sobota, 22. 5. ob 20. uri). Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. MARIBOR DRAMA SNG (062/221-206) D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA/ PA-RADISO (danes, 20. 5. ob 19.30 uri, za red Petek 1; petek, 21. 5. ob 19,30 uri, za izven; sobota, 22. 5. ob 19.30 mi, za red Petek 2). MALI ODER Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ (danes, 20. 5. ob 21. uri, za izven; petek, 21. 5. ob 21. uri, za izven). Avtorski projekt Svetlane Makarovič, ob spremljavi tria Popcom. Za izven. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326) R. Vitranc: VOLKODLAK (petek, 21. 5., ob 10. uri). Gostovanje v Ajdovščini. ŠENTJAKOB FARNA DVORANA Aischylos: VKLENJENI PROMETEJ (danes, 20. 5. ob 20.30. uri; petek, 21. 5. ob 20.30. uri). V izvedbi Teatra Trotamora. Režija Marjan Sticker. furlanija-julijska krajina IBS! KULTURNI dom Hanes, 20. t. m., ob 16. mi (abonma Red I) -Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jmc. onovitev jutri, 21. t. m., ob 11. uri izven abonmaja: V soboto, 22. t.m., ob 20. uri BALETNI ECER. Produkcija uCencev baletne Sole SSG in nastop solistov Opere in baleta SNG 12 Ljubljane.Vstop prost. Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva nova oblačila»: v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri v vojašnici v Postojni; v ponedeljek, 24. t.m., °b 16. uri in v torek, 25. t.m., ob 9.00 in 10.30 v Murski Soboti. DVORANA tripcovich Operna sezona in Baleti 1992/93 Jutri, 21. t. m., ob 20. mi (red C)..- J. S. Bach ®Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo«. irigent Charles Farcombe. Režija Ivan Ste-fanutti. Predprodaja vstopnic za baletne predstave (od is. junija do 23. junija) »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Caselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih). gledališče rossetti Danes, 20. t. m., ob 20.30 (red četrtek) gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z SILOVEC mestno gledališče Danes, 20. t. m., ob 19.30 »Bela roža«. Ponovitev v soboto, 22. t.m. ob 19.30. ZA NAJMLAJŠE Lslovenija________________ Uubuana lutkovno gledališče (061/314-962) S' Makarovič: KORENČKOV PALČEK (sobota, 22. 5. ob 11. uri, Veliki oder). Kulturnica, židovska steza i Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (danes, 2o- 5. ob 19.30 uri, PREDPREMIERA in pe-H. 21. 5. ob 19.30 uri, PREMIERA). Nastopajo: Janez Albreht kot gost, Peter Dougan, Preda Hrovatin, Alenka Pirjevec, Nace Si-ruoncic, Nina Skrbinšek, Jernej Slapernik in hena Zubalic. Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija Mario Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek št. 11. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA Danes, 20. t. m. ob 20.30. - Združenje Teatro Grado predstavlja »Nelle lagune venete» (od Calma do Goldonija). Režija Tullio Svettini. Vstopnica 8.000 lir. V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore h un treno» z Danielo Mazzucato in Max Rene Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.. GLEDALIŠČE MIELA V torek, 25. t. m. - »II grande pop corn«. Nastopata Anatoli Balasz in Maurizio Grande. Predstavo organizira Združenje Globogas. BOUUNEC GLEDALIŠČE FRANCE PREŠEREN Jutri, 21. t. m., ob 20. uri Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi SSG. Režija Vladimir Jurc. Jutri, 21. t.m., ob 19.30 Gaetano Donizetti »Ljubezenski napoj«. V vlogi Pavlihe se bo predstavil NACE SIMONČIČ, ki bo s premiernim nastopom praznoval svojo 75. letnico (in 43 let zvestobe lutkovnemu odru! V alternaciji z njim bo nastopala Alenka Pirjevec. Vodja predstave je Uroš Smasek, scenski delavec Andrej Slinkar. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748) Jana Kolarič: O GOBAH, STONOGI IN PLEVELU (nedelja, 23. 5., ob 11. uri). Režija: Bojan Čebulj koroška PRVO SREČANJE MLADIH PLESNIH USTVARJALCEV REPUBLIKE SLOVENIJE v nedeljo, 23. maja ob 18. uri v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju Predstavili se bodo mladi plesalci, ustvarjalci, člani plesnih skupin, učenci baleta, sodobnega izraznega in umetniškega plesa, stari od osem do osemnajst let, ki so pripravili samostojen avtorski ples. Sodelujoči so iz Celja, Ljubljane, Domžal, Kopra, Kranja, Lukovice, Maribora, Velenja in še od kod. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA KRIŽANKE TRETJI KULTURNI SOU FESTIVAL '93: Okrogla miza GAY IN LEZBIČNA KULTURA (danes, 20. 5. ob 11. uri, Viteška dvorana). Predavanje dr. Gerde Buxbaum iz dunajskega Inštituta za modo: BLACK-CRNA BARVA V ZGODOVINI MODE (petek, 21. 5., ob 16. uri, Viteška dvorana). Modna revija CE NEKE NOČI ČIPKA... (petek, 21. 5., ob 19.30 uri, Viteška dvorana). CANKARJEV DOM Predstavitev romana BALKAN EXPRES, Sla-venke Drakulic (danes, 20. 5., ob 19. uri, Kosovelova dvorana). CEKINOV GRAD / REMBRANDTOV TEDEN NARAVA V GLINI (danes, 20. 5., od 16.30 do 19. ure). Otroci bodo na opazovalnem sprehodu po Tivoliju nabrali razne predmete in gozdne sadeže. Vtise s sprehoda in nabrane predmete bodo naslikali in izdelali iz gli-namola v obliki vaz, brošk, ogrlic... ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, Miklošičeva c. 2 MOŠKI PEVSKI ZBOR »GRAFIKA« (petek, 21. 5. ob 19. uri), jubilejni koncert ob 70-let-nici zbora. Šodelujega še MPZ Dušan Jereb iz Novega mesta in Talum iz Kidričevega. KNJIŽNICA ŠIŠKA, Celovška c. 161 VeCer z igralcem POLDETOM BIBIČEM (danes, 20.5. ob 19.30. uri). Ni vstopnine. PORTOROŽ AVDITORIJ Predstavitev knjige Sonje Ane Hoyer: HIŠA TARTINI V PIRANU (danes, 20. 5., ob 11. uri). VELENJE KNJIŽNICA Kulturni večer s sestro Vido Žabot: NA RAZKRIZJU JE VSE MANJ NEGOTOVOSTI (danes, 20. 5., ob 20.30 uri). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ipsr GLEDALIŠČE MIELA V sredo, 26. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v francoščini »La meilleure facon de Marcher« GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Koncert orkestra Slovenske filharmonije (danes, 20. 5., ob 19.30 uri, za Modri abonma L; petek, 21. 5. ob 20. uri, za Modri abonma II., Gallusova dvorana). PERSPEKTIVE '93-Big Band RTV Slovenija (danes, 20. 5., ob 21.30 uri, Klub CD). Big Band Vam bo predstavil glasbo, ki je Se niste sliSali. Bos’e Damen- MARTINA FRENZEL (petek, 21. 5., ob 21.30 uri, Klub CD). Martina Frenzel Vam bo po ciklu Paris la nuit predstavila kabaret, kakršnega gojijo v Nemčiji. PREDDVERJE KRIŽANK TRETJI KULTURNI SOU FESTIVAL'93: Copting Rain (Lj) in Demolition Group (Cerklje) (danes, 20. 5., ob 22.30 uri), domači metalno-plesni skupini, pododdelek tehno projekta Godgarden. It's only Rock'n'Roll (Band) (petek, 21. 5., ob 22.30 uri). Člani glam ansambla Bombe in kopica izbranih gostov v jam Session prepletu klasik rock'n'rolla. FURANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MIELA ZATTERE ALLA DERIVA: v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Gütler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA GLASBENA MATICA - ZAKLJUČNE AKADEMIJE : jutri, 21. t. m., sredo, 26. t. m., petek, 28. t.,m. in v sredo, 2.junija ob 18. uri zaključne Akademije svojih gojencev. Vabljeni! BBC CLUB Danes, 20. t. m., ob 21. uri koncert tržaške rock skupine Disequazione. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 21. t. m., ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale - koncert Komornega orkestra iz Padove in Veneta pod vodstom Bruna Giurana. Na programu Orban, Schubert, Be-rio in Zemlinsky. VIDEM STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. TORREANO Dl MARTIGNACCO CITTA’ FIERA V soboto, 22. t. m., ob 18. uri jazz koncert »Barbara Errico quartet«. BASSANO DEL GRAPPA V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton.. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Danes, 20. 5.,bo po razstavi vodil prof. Marijan Tršar. Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. V Mali dvorani CD razstavlja slikar TONE LAPAJNE. MALA GALERIJA Razstava FRANZA WEST A, slovitega dunajskega umetnika. VODNIKOVA DOMAČIJA Vabimo Vas na otvoritev razstave slik slikarja VINKA HLEBSA (danes, 20. 5. ob 19. uri). V kulturnem programu bodo nastopili: Elena Hribernik-preCna flavta, Maja Hri-bernik-violina, Marjetka Hribernik-violon-Celo in Marko Hribernik-klavir. Razstavo bo odprl prof. Janez Ster. Razstavo si lahko ogledate do 8. junija. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968) Do konca maja razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. GALERIJA ILIRIJA Na ogled je razstava slik IRENE POLANEC GALERIJA SLOVENIJALES Na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. Razstava bo na ogled do konca junija. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA. BLED HOTEL ASTORIA Razstavlja akademska slikarka KLEMENTINA GOLIJA. CEUE HOTEL MERX Do 30. maja razstava slik JOŽETA PERCICA-JUSKINA. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavih prostorih je na ogled stalna zbirka Likovnega salona Celje. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Vabimo Vas na otvoritev razstave slik MIRNE PAVLOVEC: Sprehodi po Go-rajtah (danes, 20. 5., ob 18. uri). GALERIJA MESTNE HIŠE Vabimo Vas na otvoritev razstave slik in grafik NATAŠE PICMAN: Žrtvovanje pomladi (danes, 20. 5., ob 18.30 uri). UUTOMER GALERIJA ANTE TRSTENJAK Na ogled je prodajna razstava del LJUTOMERSKIH SLIKARJEV. MOZIRJE GALERIJA MOZIRJE Na ogled je razstava akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA. POSTOJNA MODRIJANOV MLIN Otvoritev razstave del ak. slikarja TO-DORCETA ATANASOVA (danes, 20.5. ob 20.30 uri). Razstava bo odprta do 15. junija. NOVA GORICA GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA Otvoritev likovne razstave erotičnega ciklusa SABASTJANA PERSOLJA -SLIKE-GRAFIKE-SKULPTURE (petek, 21. 5., ob 20. uri). Avtorja bo predstavil likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Razstave se bosta udeležila dr. Dimitrij Rupel in gospod Igor BavCar. V kulturnem programu sodelujeta LADO JAKŠA, glasbenik in samostojni umetnik iz Ljubljane, ki bo predstavil svojo vizijo slikarjevih del in fotograf Metod Zavadlavs fotografsko vizijo razstavljenih skulptur. ŽALEC SAVINOV LIKOVNI SALON Na ogled je razstava likovnih del akademskega likovnega umetnika ANDREJA GROŠLJA. FUR^\NIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušic. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). ART GALERY (Ul. S. Servolo 6) Do 31. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92» videmske slikarke Manuele Pl o'7'7rvLto GALERIJA BASSANESE Se danes je na ogled razstava Paola Patellija. Urnik: od 17. do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. JULIET Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure. ART LIGHT HALL Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. BANI rOPČINE) OVČARJEVA HIŠA Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape, listine in priCevanja.Urnik: ponedeljek, petek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. me. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer.. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl. Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Haid, Herbert Achternbusch. BEUAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis. / MENJALNIŠKI TEČAJI BANKA SLOVENIJE MEDPODJETNIŠKI TRG A Banka AMTK Plus Atelje 92 Idrija Avtohiša* Ažur Grosuplje Banka Vipa Bela vrtnica Bobr Trzin In Fužine BTC Terminal Sežana BTC d.d. Ljubljana Come 2 us Dom Kaffe Dom na trgu Emona Globtour * Eros Ljubljana* Eros Kranj* Eurotours International Feniks Koper* Feniks Markovec Koper* Feniks Portorož* Fiba Koper Firadas Galileo Kozina Golfturist Domžale Golfturist Ljubljana HIda* Hipotekarna banka Koper Hram Rožice Mengeš Hranilno kreditna služba Idila Sečovlje (lirika Ilirska Bistrica Ulrika Slovenj Gradec Ulrika Postojna Ulrika Sežana Italdesign Nova Gorica Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Bled* Kompas Fintrade Kompas Holidays Libertas Koper Ljubljanska banka d.d. LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje LB Dolenjska banka NM LB Komercialna banka NG LB Kreditna banka MB d.d. LB Splošna banka Celje LB Splošna banka Koper Ma Vir Madai Nova Gorica* Madai Šempeter* Media Otok Bled Optimizem Lož Optimizem Postojna* Petrol Pigal Solkan * Pigal Kobarid * Pigal Obutek * Pigal Diskont * Poštna banka Slovenije* Probanka Maribor Publikum Ljubljana Publikum Celje Publikum Dobova Publikum Kostanjevica Publikum Krško Publikum Maribor Publikum Metlika Publikum Mozirje Publikum Novo Mesto Publikum Piran Publikum Tolmin Publikum Sevnica Publikum Šentilj Publikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Publikum Zagorje Publikum Žalec Shalaby Koper Sit - on SKB banka d.d.* ** Slovenijaturist Ljubljana Slovenijaturlst zel. p. Ljubljana Slovenijaturist Jesenice Slovenijaturist žel. p. Maribor Slovenska investicijska banka Sl. hran. in posojilnica Kranj Sonce SZKB d.d. Ljubljana Tartarus Postojna Tentours Domžale Tori Tourist Service Portorož Upimo Wolf 71,50 72,90 10,10 71,80 72,40 9,90 71,20 72,30 10,00 70,92 72,81 10,20 71,50 73,00 10,00 71,50 72,90 10,00 71,70 72,80 10,00 71,50 72,20 10,15 72,05 72,49 10,06 71,90 72,80 10,20 71,50 72,50 10,10 71,50 72,50 10,10 71,20 72,95 9,97 71,15 72,90 9,95 71,20 72,90 9,98 71,50 72,80 10,00 69,95 72,40 9,80 72,05 72,15 10,21 71,40 72,50 9,95 71,60 72,10 10,10 71,20 73,00 9,98 71,90 72,99 10,05 71,50 72,80 9,88 71,90 72,80 9,98 71,50 72,80 9,90 71,90 72,70 9,98 71,80 72,80 10,10 72,00 72,70 10,10 71,70 73,21 10,03 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,90 72,60 9,95 71,40 72,50 10,00 71,00 73,40 10,09 70,10 74,20 9,96 70,30 73,15 9,62 70,00 73,00 9,90 71,00 72,50 10,00 71,50 72,50 10,00 71,50 72,50 10,00 71,50 72,50 10,10 71,50 72,49 10,00 71,50 72,90 9,90 71,50 71,99 10,20 71,00 72,80 10,10 71,00 72,80 10,10 71,00 72,80 10,10 71,00 72,80 10,10 71,20 73,20 9,96 70,20 72,80 9,95 72,00 72,10 10,10 72,00 72,75 9,95 71,95 72,95 9,61 71,95 72,95 9,61 71,95 72,95 9,61 72,25 72,90 10,15 71,50 73,20 72,88 10,00 71,80 10,00 71,50 73,20 10,00 71,50 73,25 9,98 71,90 72,79 10,15 71,90 72,90 10,00 71,60 73,35 10,00 72,10 73,05 10,05 70,60 73,50 10,00 72,10 73,30 10,00 71,80 72,99 10,00 71,30 72,90 10,00 70,00 72,90 9,86 71,30 72,80 10,13 71,80 72,40 10,15 71,70 72,40 9,97 71,30 72,60 9,97 71,50 72,40 10,00 71,80 72,30 10,15 71,90 72,50 10,00 71,20 73,00 9,98 71,53 73,46 9,84 71,00 72,70 9,70 71,80 71,99 10,18 72,00 72,20 10,20 10,27 7,68 7,89 10,40 7,72 8,10 10,30 7,50 7,90 10,40 7,60 8,00 10,30 7,70 7,87 10,35 7,60 8,00 10,20 7,70 7,85 10,45 7,50 7,95 10,30 7,75 7,95 10,30 7,82 7,94 10,35 7,60 7,90 10,35 7,70 7,90 10,35 7,70 7,90 10,35 7,69 7,89 10,35 7,69 7,88 10,30 7,66 7,88 10,40 7,75 7,90 10,30 7,50 7,80 10,26 7,85 7,90 10,85 7,65 7,95 10,28 7,90 8,00 10,35 7,68 8,10 10,35 7,75 7,99 10,30 7,72 7,98 10,27 7,69 7,89 10,90 7,78 7,94 10,27 7,80 7,90 10,30 7,80 7,88 10,30 7,70 7,90 10,33 7,66 7,95 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,45 7,80 10,25 7,80 7,96 10,43 7,40 8,04 10,54 7,68 8,13 10,41 7,30 7,95 10,25 7,40 8,00 10,40 7,75 7,99 10,30 7,78 7,88 10,30 7,78 7,88 10,35 7,70 7,90 10,22 7,71 7,96 10,35 '7,60 8,00 10,30 7,80 7,95 10,30 7,80 7,95 10,30 7,80 7,95 10,30 7,80 7,95 10,30 7,80 7,95 10,33 7,30 7,70 10,30 7,42 7,95 10,19 7,70 7,88 10,25 7,60 7,90 10,00 7,05 7,60 10,00 7,05 7,60 10,00 7,05 7,60 10,28 7,45 7,5 10,10 7,50 7,70 10,40 7,50 7,84 10,10 7,50 7,70 10,30 7,68 7,88 10,35 7,75 7,94 10,30 7,40 7,65 10,36 7,45 7,85 10,35 7,60 7,94 10,19 7,50 7,72 10,39 7,60 7,95 10,30 7,60 7,89 10,50 7,75 7,92 10,30 7,52 8,00 10,34 7,80 8,00 10,27 7,75 7,85 10,20 7,60 7,95 10,20 7,65 7,85 10,30 7,70 7,95 10,25 7,70 7,90 10,30 7,60 7,98 10,35 7,68 8,10 10,29 7,64 7,96 10,20 7,45 7,85 10,26 7,90 8,00 10,40 7,80 8,00 Tečaj velja danes: * Zaradi tehničnih težav podatkov nismo dobili: - 19. maj 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) nakupni prodajni Avsfrijski šiling (tečaj za 1 ATS) nakupni prodajni Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) nakupni prodajni 71,00 72,80 9,97 IVI K1NLJ /VI NICA /V Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 Tečajna lista št. 96 z dne 19. maja 1993 — Tečaji veljajo od 20.5.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 inarja s« avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta "uporablja za izkaze 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 >vanje rezultc 76,0138 963,1119 329,5961 86,6367 1766,2019 1993,1591 2009,4188 6774,8441 7,4524 98,6417 6042,1447 1600,2182 71,2036 1490,1270 7454,3609 168,8291 109,5696 132,7192 88,8182 atov iz poslovanja 76,2425 966,0099 330,5879 86,8974 1771,5164 1999,1566 2015,4652 6795,2298 50,1284 165,8036 7,4748 5,2000 98,9385 6060,3257 1605,0333 71,4179 1494,6108 7476,7913 169,3371 109,8993 133,1186 89,0855 z Republiko Hrvašf 76,4712 968,9079 331,5797 87,1581 1776,8309 2005,1541 2021,5116 6815,6155 50,2788 166,3010 7,4972 99,2353 6078,5067 1609,8484 71,6322 1499,0946 7499,2217 169,8451 110,2290 133,5180 89,3528 da poročilo Mednarodnega denarnega sklada ugotavlja, da odo morda potrebni dodatni ukrepi za oživitev gospodarstva, poudaril pa je, da vlada ne bo določila novih davkov. »Ce bodo potrebni ukrepi, bodo usmerjeni k zmanjšanju stroškov, k hitrejšemu pobiranju davkov in intenzivnejši privatizaciji,« je dejal. Poročilo Mednarodnega denarnega sklada je pohvalilo nedavne ukrepe za nadaljnjo liberalizacijo gibanja kapitala in poudarilo pomembnost zaupanja v vladno odločenost, da doseže gospodarski zasuk, pravi Manos. Dodal je, da poročilo poudarja nujnost intenzivne privatizacije, nadaljnjega krčenja javnega zaposlovanja in manjšanja porabe, da bi dosegli enoštevilCno inflacijo in zmanjšali kronično velik primanjkljaj. (Reuter) Stečaj za drugo jeklarno . Mesečno izguba jeklarske družbe Saarstahl AG je znašala 30 milijonov mark -Velike izgube pripisujejo tudi cenenemu uvozu iz vzhodne Evrope William Boston / Reuter BONN - Včeraj je jeklarska družba Saarstahl AG prijavila stečaj, s Čimer je postala že druga nemška jeklarska družba, ki se je zrušila pod bremenom najhujše industrijske krize v zadnjih desetletjih. Oskar Lafontaine, predsednik zahodnonem-ške Saarske pokrajine, ki ima 27, 5-odstotni delež v Saarstahlski matični družbi, je na tiskovni konferenci v Saarbriicknu povedal, da je jeklarna mesečno ustvarjala izgubo 30 milijonov mark (18, 5 milijona dolarjev). Saar-stahl AG bo odslej delovala pod stečajnim upraviteljem, ki ga bodo imenovali v Četrtek. Saarstahl AG je šel v stečaj podobno kot decembra Klö-ckner Werke AG, pri ka- teri še Čakajo dokončno odločitev o tem, ali se bodo upniki odločili za re-strukturiranje njenega dolga v višini 2, 7 milijarde nemških mark (1, 66 milijarde dolarjev). Stečajni upravitelj bo upravljal proizvodnjo v Saar-stahlu in pripravil temelje za naCrt prestrukturiranja, ki bo sposoben odplačati dolgove. »Pokrajinska vlada bo sprejela vse odločitve, s katerimi bo zagotovila nemoten proces dela v jeklarni,« je izjavil Lafontaine. Povedal je, da ta nemška pokrajina, ki meji s Francijo, ne bo zaprla vseh obratov, in izrazil vso pripravljenost za pomoč jeklarski industriji. Pri Sa- arstahl AG so povedali, da bodo odslej v naslednjih 18 mesecih veliko hitreje zmanjševali število zaposlenih s sedanjih 7.200 na 4.500, kot so objavili že marca. »Saar-stahl AG bo nemudoma sprejel vse ukrepe, ki so potrebni za to, da se bo proizvodnja v spremenjenih okoliščinah lahko nadaljevala,« je sporočil novi upravni odbor. Saar-stahl AG je last DHS Dil-linger-Hütte Saarstahl AG, družbe, v kateri ima francoski proizvajalec jekla v državni lasti Usinor Sacilor SA 70-odstotni delež. Preostale deleže imata luksemburška jeklarska družba Arbed SA in Saarska pokrajina. DHS v svojem stališču ugotavlja, da matična družba Dillinger-Hiitte in njene podružnice niso bile prizadete zaradi stečajnega postopka. Lafontaine je tudi povedal, da so se skupaj z drugimi lastniki odločili za stečaj Sa-arstahla zato, ker niso mogli veC kompenzirati Čedalje večjih izgub, medtem ko Usinor ni bil veC pripravljen vlagati novega kapitala. Saar-stahl skupaj z Usinors Unimetal zagotavlja približno 25 odstotkov jeklenih palic, drogov in žice v Evropski gospodarski skupnosti. Usinor je skušal prevzeti nekatere dele proizvodnje Saarstahla in Unimetala, da bi tako zmanjšal izgube v tem sektorju, vendar se ni odločil za to, da bi združil obe proizvodnji. Leta 1992 je imel Dillinger-Hiitte Saarstahl samo pri prodaji 151 milijonov mark (93, 2 milijona ameriških dolarjev) izgube, celotna izguba pa je znašala 5, 9 milijarde mark (3, 6 milijarde dolarjev). Saarstahl AG je zabeležila velike zgube v Času, ko je imel Dillinger-Hiitte v letu 1992 54 milijonov mark (33, 3 milijona dolarjev) operativnega dobička. Pri Saarstahlu AG menijo, da so njihovo izgubo povzročili cenen uvoz iz vzhodne Evrope, šibko gospodarstvo v Nemčiji ter vpliv carinskih pristojbin, ki jih je na tuje jeklo uvedel Washington. -^MADŽARSKA / NISO ZADOVOLJNI Z EVROPSKO SKUPNOSTJO FINSKA / BREZPOSELNOST ES pozablja na obveznosti do Vzhoda Tako misli madžarski zunanji minister, saj država še ni dobila »vabila« za članstvo Globoka gospodarska recesija Stopnja brezposelnosti je že dosegla devetnajst odstotkov HELSINKI - Na Fin- BRUSELJ - Madžarska v torek opomnila Bvropsko skupnost, naj njkar ne pozabi na svoje obveznosti do nekdanjih komunističnih držav vzhodne Evrope, ki zaenkrat niso dobile še nobe-pJb obljub dvanajsterice o e®> kdaj se ji bodo lahko Pridružile. Ob svojem obisku v Bruslju je madžarski Kdnister Geza Jeszenszky izrazil upanje, da bodo Madžarska, Poljska, Češka 111 Slovaška začele pogajala o združevanju v ES leta 1996, clanice pa naj bi postale konec tega stoletja. Menil je, da mora vrh ES, ki bo v Kopenhagnu, po- nuditi ne sicer urnika, vendar pa »zelo jasno perspektivo«, kljub odporu nekaterih držav Članic ES. »Upam, da se bo zahodna Evropa pokazala vredno tistega zaupanja, ki ji je bilo izkazano v letih 1989 in 1990 ter da bo zares izkoristila zgodovinsko priložnost, da svoje meje in blagostanje razširi proti Vzhodu,« je izjavil Jeszenszky. »Bila bi prava tragedija in velika neumnost, Ce združitev Evrope ne bi vodila k novemu blagostanju. Prepričan sem, da moralno ni sprejemljivo, kaj šele koristno, Ce bi se ES odrekla tovr- stni politiki.« Čeprav so nekatere države pritiskale znotraj ES, naj se ta bolj odpre tržiščem v vzhodni Evropi in z njimi natančneje opredeli medsebojne obveznosti, so druge zaskrbljene zaradi učinkov, ki bi jih to utegnilo imeti na njihova gospodarstva. Čeprav je ES sporazum o pridruženem članstvu s Poljsko in Madžarsko podpisala že leta 1991, ju je samo 5 od 12 držav clanic ratificiralo. Ob razdružitvi Češkoslovaške se ES pogaja o dveh novih sporazumih o pridruženem Članstvu s Češko in Slovaško. Sporazu- ma o pridruženem članstvu z Bolgarijo in Romunijo pa sta bila podpisana v začetku tega leta. Evropska komisija je postavila šest pogojev za članstvo, vključno z uvajanjem pravil ES, zagotovili o demokraciji ter spoštovanju Človekovih pravic, kakor tudi tržnega gospodarstva. Hkrati pa je Evropska komisija zahtevala pospešitev trgovinskih koncesij vzhodni Evropi in Zeli na vrhu v Kopenhagnu jasno povedati, da se bodo te države Evropski skupnosti lahko pridružile, kakor hitro bodo izpolnile zahtevane pogoje. (Reuter) skem je bil položaj glede brezposelnosti v aprilu še vedno skrb zbujajoč, saj je bila skoraj petina delovne sile brez dela zaradi globoke gospodarske recesije. Ministrstvo za delo je v sredo objavilo, da se je število ljudi brez zaposlitve povečalo za 1600 in da imajo zdaj 470.100 iskalcev od skupno pet milijonov prebivalcev, kolikor jih je v tej nordijski državi. Stopnja brezposelnosti je torej 19 odstotkov de-lazmožnega prebivalstva. Lani je znašala ta stopnja 13, 3 odstotka oziroma je iskalo zaposlitev 342.000 ljudi. Finsko gospodarstvo je doživelo upad za deset odstotkov v dveh letih, po pričakovanjih pa se bo krčenje gospodarske aktivnosti nadaljevalo tudi v tem letu, pac pa predvidevajo približno dvoodstotni porast v letu 1994. Finsko je zelo prizadel razpad Sovjetske zveze, kamor je v osemdesetih letih pošiljala četrtino svojega izvoza. Težave ima tudi zato, ker zahodni trgi slabo sprejemajo njene izdelke, ki večinoma izvirajo iz gozdarstva, kovinske in strojne industrije. Po dveh devalvacijah domače valute od novembra 1991 izvoz trenutno hitro narašCa, vendar je domači trg še vedno zelo šibak. Tudi statistični zavod Finske objavlja svoje ugotovitve glede brezposelnosti, ki jih uporabljajo za mednarodne primerjave. Po zadnjem statističnem poročilu je bila stopnja brezposelnosti v marcu 17, 4 odstotka, v februarju pa 18 odstotkov. (Reuter) Ne marajo revizorjev DUNAJ - Avstrijska revizorska zbornica je sporočila, da so v Länderbank Bank Austria zavmih dovoljenje, s katerim naj bi pri njih opravili revizijo. Mesto Dunaj je lastnik približno petdesetih odstotkov Bank Au-strie, zvezna vlada pa približno 25 odstotkov. Banka je izjavila, da ne bo dovolila revizije brez dovoljenja njenega supervizijskega odbora, zbornica pa je odgovorila, da bodo še naprej vztrajali pri reviziji. (Reuter) Pričakujejo posojilo BRATISLAVA - Slovaška upa, da bo od Mednarodnega denarnega sklada dobila posojilo v vrednosti 120 milijonov ameriških dolarjev po novosprejetih, posebnih pogojih za države, ki prehajajo v tržno obliko gospodarstva, je v torek dejal predstavnik nacionalne banke. Ta posojila, znana kot posebna tranzicijska pomoC, so bila ustanovljena letos, z njimi pa naj bi pomagali državam, ki so se oblikovale iz razpadle Sovjetske zveze. Predstavnik banke Juraj Matejovsky je za Reuter izjavil, da Slovaška pričakuje odločitev o posojilu do sredine junija ali Se prej, po obisku skupine iz IMF v Bratislavi 25. maja. Posebna tranzicijska pomoč je namenjena državam, ki z IMF nimajo običajnega stand-by sporazuma. (Reuter) Manj delovnih mest MÜNCHEN - Kot poroča IFO - ekonomski raziskovalni inštitut, pričakujejo podjetja v zahodni Nemčiji večletni porast industrijske proizvodnje po povprečni letni stopnji 2, 5 odstotka od leta 1994. Toda podjetja bodo kljub pričakovanemu okrevanju še naprej krčila število delovnih mest, ugotavlja najnovejši pregled zahodnonemškega poslovanja. Podjetja načrtujejo ostre reze v zaposlenost do konca leta 1994, nato pa bi do leta 1997 počasneje zmanjševala število zaposlenih. IFO predvideva, da se bo letos v zaho-dnonemški industriji število delavcev zmanjšalo za štiri odstotke. Naložbe se bodo v prihodnjem letu zmanjšale za štiri odstotke, saj podjetja odlašajo z večjimi nakupi. Poročilo pa tudi navaja, da je pričakovati porast investicij v letu 1994 in približno petodstotno letno rast do leta 1997, saj bo imela industrija Čedalje vec zaupanja v gospodarsko oživitev. Naložbe v vzhodnem delu Nemčije poročilo ocenjuje na približno deset odstotkov v letošnjem letu, nato pa bodo upadle, ker bodo podjetja dokončala velike projekte, ki so jih začela ob združitvi obeh delov države leta 1990. (Reuter) Manj dobička DUESSELDORF - Pri Henklu, znanemu nemškemu proizvajalcu kemičnih in pralnih sredstev, so objavili, da so imeli v prvem Četrtletju veC kot sedem odstotkov manj profita, vendar so prepričani, da bodo s celoletnim dobičkom vendarle zadovoljni. Poročilo z letnega sestanka skupine pravi, da je dobiček v prvem Četrtletju znašal 125 milijonov mark, v istem obdobju lani pa 135 milijonov mark. V istem obdobju se je prodaja zmanjšala za dva odstotka, prodali so za 3, 6 milijarde mark blaga, vendar bi se bila povečala za dva odstotka, Ce ne bi bilo fluktuacij v menjalnih stopnjah. Henkel predvideva, da bodo letos zabeležili dvoodstotno rast celoletnega prometa, namreč 14, 4 milijarde mark, medtem ko je le-ta lani znašal 14,1 milijarde mark. (Reuter) VAS STIK S SVETOM TISKA / / w / / - / / > / / I / / / DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL. 067/73373 FAKS 067/31202 RADIO TV Četrtek, 20. maja 1993 LLO VENSKI PROGRAMI fr SLOVENIJA 1 10.45 11.35 12.00 12.30 13.00 15.45 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.35 21.30 22.15 22.45 00.00 Zgodbe iz školjke, ponovitev 19. mednarodni mladinski pevski festival Celje '92: Mladinski zbori, ponovitev Analiticna mehanika, ponovitev 15/32 dela ameriške izobraževalne serije Domači ansambli: Ansambel Vrtnica, ponovitev Poročila Obiski: 50 let mladine, ponovitev TV dnevnik Ziv žav Regionalni studio Maribor Besede, besede, besede, tv igrica Risanka TV dnevnik Zarisce, VPS 2035 2035^’ S^0W *ja cfrkus: Čarobni svet glasbe, 1. del, VPS Tednik, VPS 2135 TV dnevnik 3, VPS 2215 Sova Ona in on, 10/13 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245 Vrtinec, 4/13 del južnoafriške nadaljevanke, VPS 2310 (igrajo: Todd Jensen, Michael McGDovern, Jana Cillers, Lesbe Rochat, Billy Second in drugi) Video strani Q RAI 1 6.50 10.15 11.55 12.00 12.30 12.35 13.30 14.00 14.30 14.45 15.15 15.45 17.30 17.55 18.15 18.50 19.50 20.40 23.00 23.15 24.00 0.30 0.40 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik Film: II fantomatico Edward Sims (krim.), vmes (11.00) dnevnik Vremenska napoved Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 La signora in giallo . Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Aktualno: Primissima Dok.: Centominuti Otroški variete Mladinski variete: Big! Golf: Open Italije V Parlamentu in vesti Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Dok.: Kvarkov svet Vreme, dnevnik, šport Glasba: II canzoniere dell’anno Dnevnik 1 Aktualno: A carte sco-perte Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči fr SLOVENIJA 2 RAI 2 15.50 17.25 17.50 18.45 19.17 19.30 20.00 20.10 20.35 22.15 Film tedna, ponovitev Ko zaprem oci, ponovitev slovenskega barvnega filma Sova, ponovitev V Športnem duhu, 7/15 del ameriške humoristične nanizanke Vrtinec, 3/13 del južnoafriške nadaljevanke Ze veste? Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV dnevnik 2 Poslovna borza Znanost, 19. oddaja Umetniški večer Opazovalec z okna: Sijaj Loare, 5., zadnji del nanizanke avstrijske televizije Ves svet je oder, 4/13 del angleške dokumentarne serije Video strani 4, KANALA 09.00 09.50 11.00 20.00 20.15 20.30 21.20 22.05 23.30 00.25 00.35 01.00 RIS, risanke in spoti Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 163. dela ameriške nad. Risanka Dnevno informativni program Drugačen svet, 164. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev Fine dame iz New Yorka, ameriški barvni film (igrajo: Jennifer Delora, Ruth Collins, Heidi Paine, Scott Baker in drugi) Dnevno informativni program Astrološka napoved MCM Video strani Ü KOPER 18.00 Primorski forum KOROŠKA 13.45 Dober dan, Koroška 7.00 8.45 9.05 9.30 11.00 11.30 11.45 12.00 13.00 14.10 15.30 17.15 17.25 19.15 19.45 20.20 20.40 22.25 23.15 24.00 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: La vera storia di Lucky Welsh , Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: La ragazza del palio (kom., It. ’57) Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.20 Miami Vice, vmes (18.10) šport Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Domini al passo (dram., ZDA ’91) Aktualno: Rock cafe TG 2 - Pegaz NoCni dnevnik ^ RAI 3 6.45 12.15 13.45 14.00 14.20 14.50 15.15 15.45 18.00 18.50 19.30 19.50 20.30 23.15 0.30 1.10 Jutranja oddaja: L'al-trarete, vmes vesti Pogled na umetnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Sola se posodablja Sport: golf open Italije, športne oddaje, 16.45 tenis, Derby Dok. in nanizanka Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, nato Blob in Dna Cartolina Aktualno: II rosso e il nero (vodi M. Santoro) Dnevnik in Omnibus Dnevnik, pregled tiska, kultura in vreme Variete: Fuori orario TV SLOVENIJA 2 / 20.35 1 Umetniški večer: Živahno življenje ob rekah \/ dokumentarnih oddajah si boste lahko ogledali bogato kulturno dogajanje ob bregovih Loare in Temze V Umetniškem večeru si lahko ogledate zadnji del avstrijske nanizanke Opazovalec z okna z naslovom Sijaj Loare. Francija je dežela Velikih katedral, veličastnih gradov in dvorcev. V dolini Loare se jih bohoti prek petdeset. Pogled na mogočne stavbe, ki jih ovija najdaljša francoska reka, nudi izjemen Užitek tako naključnim popotnikom kot poznavalcem Umetnosti. Od tu, ne iz Pari-Za, so vladali vladarji Francija- Zgodovina dežele ob Loari )e zgodovina vladarske hiše Valois in njene stranske veje Orleans-Angouleme, ki je v Času vladanja Franca I. dosegla vrhunec te dobe. Tu je Grad iz 14. stoletja, ki ga lahko vidite v okolici mesta Saumur - eden izmed mnogih ob reki Loare. svoje zadnje dni preživljal tudi Leonardo da Vinci. Vendar oddaja ne govori le o razkošnih zabavah, umetniškem razcvetu in lepih ženskah, temveč tudi o krvavih spopadih, spletkah, boju za moč ... Ko so se vladarji preselili v Pariz, je v dolini Loare spet zavladal mir. Ostali so le razkošni gradovi, o katerih poroča Opazovalec z okna. V angleški dokumentarni oddaji Ves svet je oder pa bo predstavljen London, kjer je bilo na obali Temze središče priljubljenih zabav. To je bil tudi kraj, kjer je deloval Shakespeare Tako si lahko ob tej priložnosti ogledate odlomke iz Fausta, prolog iz Henrika V. in prizor iz Hamleta - z igralcema Jeremyjem Ironsom in Paulom Rogersom, v režiji Michaela Langhama. RETE 4 IB Koper OtO Hrvaška 1 I Nanizanke [M Nad.: General Hospi-I tal, Marilena, Ines, So-ledad, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti in nad.: La signora in rosa Filma: Una poltrona per due (i. E. Murphy), 22.30 Nes-suno ci puo fermare (kom., 80), vmes vesti |s| CANALE5 g Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show ŠS Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Nob - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo fe giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Aktualno: Arca di Noč Variete: Maurizio Costanzo Show, vems (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Avtomobilizem Fl: VN Monaca Varieteja: Non b la RAI, 16.00 Unomania Mannix Dvojno poslanstvo, ponovitev it. filma Nočni sodnik, ameriška nanizanka Novice Čarobna svetilka, otroška program Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija Fantazoo - risanke Bersaglio, ponovitev Arhitektovi nasveti, ponovitev Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Meridiani, aktualna tema Prvenci: Roger Cor-man, ameriška dok. serija TV dnevnik Juke box, glasbena oddaja v živo EIHP3 Avstrija 1 Cas v sliki TisoC mojstrovin Therese, francoski film Moj prijatelj Harvey, ameriška komkedija Tatinska sraka, nemški otroški film Abrakadabra, kanadska risanka Bingo Bongo, italijanska komedija Kopališki mojstri iz Malibuja: Vojna na obali Vrnitev v prihodnost (Back to the Future), ameriški film Ambo terno, svet številk Umetnost ljubezni: Talent ali se tega lahko naučiš? Manekenka in vohljač, serija Poročila TisoC mojstrovin TV- spored Dobro jutro, Hrvaška Zgodbe iz Monticella, 130. del Poročila TV-šola Poročila Ko se svet vrti, 130. del Monofon Poročila Slika na sliko, ponovitev Zadnji poskus, ponovitev 3. dela angleške nadaljevanke Afternoon Report Poročila Spoznajnmo Hrvaško: Slikarstvo v gotskem obdobju na Hrvaškem 2. del Malavizija Hrvaška država in ljudje Poročila Iz sveta znanosti Santa Barbara, 408. del Dnevnik Poslovni klub Ali me je kdo iskal? Ekran brez okvirja Dnevnik Slika na sliko Hrvaška 2 Videostrani TV-koledar Svet se vrti naprej, 130. del Sladka Irma, ameriški film, ponovitev Dnevnik Zvonili ste, Milord, 3/6 del angleške humoristične nad. Zadnji poskus, 4., zadnji del angleške nadaljevanke Nebo mora počakati, dokumentarni film, zadnji del Metal mania Horoskop @ Madžarska Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, E1MF Avstrija 2 17.30 Milico Dobro jutro, magazin Studio šport Financial Times Nan.: Baywatch, 19.00 Cas v sliki Draga Celine, 6. del Tarzan Žabji kralj, film po francoske serije Variete: Ma mi faccia pravljici bratov Klinika, nem. serija, il piacere Grimm ponovitev Variete: Karaoke Puščava živi, ameriški Zoom, Your English Film: Sorvegliata spe- dokumentarni film Magazine ciale (pust., ZDA ’92) Boj velikanov, britan- Poročila Variete: Mai dire TV ski film (Laurence Oli- Popoldanski saldo Film: Dr: Alien-Dallo vier, Claire Blomm, Northwood, 31. del spazio per amore Ursula Andres, Harry kanadske serije (kom., ZDA ’88) Hamlin in drugi) Magazin za menedže- Odprti studio Trnuljčica, balet rje Zdraviliški koncert, ob Večerna pravljica Vrbskem jezeru Dnevnik, telešport '•ir -H m i— m 45» Družinske vezi: Spo- Dva policaja iz Belle- minki, 1. del villeja, fran. kriminal- Jane Doe najde moril- ka ca, ameriška tv krimi- Apropo, Andres Kepes Lastne oddaje: nalka Vaterpolo, Madžarska- Kronika in komentar Poročila Hrvaška, posnetek Dogodki in odmevi TisoC mojstrovin EEjl Poročila TV SLOVENIJA 1 20.35 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: Čarobni svet glasbe Nocojšnja oddaja Glasba, show in cirkus vas bo popeljala v čarobni svet glasbe. Vabljeni ste k ogledu treh oddaj, ki so jih posneli v New Yorku v znani glasbeni dvorani Radio City Musič Hall in so posvečene dvajseti obletnici združenja skladateljev Hall of farne. Slovesen glasbeni dogodek zajema pesmi skladateljev, ki so v tem združenju sodelovali. Skladbe bodo izvajali najboljši sodobni pevci, katerih imen ne bomo naštevali, saj jih je preveč, prav gotovo pa jih poznajo vsi poznavalcem glasbe. Želimo vam veliko užitkov ob poslušanju dobre glasbe. RETE 4 20.30 UNA POLTRONA PER DUE, ameriški film John Landis je film Una poltrona per due (Tra-ding Places) posnel leta 1983. V filmu igrajo Eddie Murphy, Dan Aykroyd, Jamie Lee Curtls. V Philadelphiji pride do pravega škandala, ko Dana Aykroyda, vplivnega člana ekskluzivnega Heritage Cluba, obtožijo, da krade. Obtoženca odpeljejo na policijsko postajo. Medtem njegovo mesto prevzame pravi tat - Eddie Murphy. Za vsem tem pa se skrivata bogata starčka, ki sta stavila, ali okolje res odloča o poštenosti in usodi posameznika. Murphy se v tem »eksperimentu« izkaže za odličnega poslovneža, ko pa odkrije ukano, se prefinjeno maščuje krivcema. Film močno spominja na francosko komedijo osemnajstega stoletja. Del četrtkovega dopoldneva lahko preživite ob poslušanju zabavne radijske igre Vrč hodi po vodo, ki jo je napisal slovenski avtor Franček Rudolf. Njen humor izvira iz absurdnih situacij, v katere zaide roparski par: dekle lovi neznance in jih zvabijo v park, kjer jih njen fant oropa. Domiselno naslikani osebi v Rudolfovi groteskni kriminalki želita z roparskimi opravili priti do toplega doma. Igrajo: Janez Albreht, Maja Boh, Ivo Ban in Janez Hočevar. Radijsko igro so pripravili: ton in montaža: Jure Culiberg, asistentka režije: Alenka Graj-žar, glasbena oprema: Marko Stopar, dramaturg: Pavel Lužan, režija: Franček Rudolf. OTROCI MAJHNEGA BOGA ameriški film Randa Haines je leta 1986 po uspešni gledališki igri posnela svoj prvenec Otroci majhnega boga. William Hurt je mlad učitelj, ki ob prihodu na šolo za gluhoneme s svojimi neortodoksnimi, a uspešnimi metodami močno vznemiri okolico. V šoli spozna mlado gluhonemo strežnico (Marlee Martin), ki je zaprta vase in odklanja vsak stik z zunanjim svetom. William se vanjo zaljubi in ji s svojo ljubeznijo pomaga premostiti nasprotovanja do bližnjih, predvsem do matere. Čeprav s težavo, jo vendarle prepriča, da si zgradita skupno življenje. Marlee Math je za vlogo prejela oskarja, film pa je doživel velik uspeh. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Porodila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Jazz; 21.00 Zavrtite-Uganite; 22.20 Rock Underground, Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100.3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 16.45 Tretja stopnica; 17.00 Glasb, umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.30 Koncert; 19.35 Zborovska glasba; 22.05 Večerni lo-gos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Minute za avto; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro;-16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Jazz. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7l20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba; 9.30 Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantavtorji in šansonieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem 92 - MePZ Anton Foerster iz Ljubljane; 18.00 Četrtkova srečanja: Vaš Pepi in papači (prof. Kosovel piše iz zapora); 18.30 Blues; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 Revolution rock. Radio Koroška 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder), 18.10-19.00 Praznična (P. Zunder). IZBOR IZ SATELITOV "N MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richte Rich; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Cola Report; 17.15 MTV v kinu; 18.00 Simine's Dance Party; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 00.00 Partyzone SKYONE 07.00 The DJ Kat Show; 9.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.30 Sokolov greben; 14.00 Drugačen svet; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 20.00 Rescue; 23.00 W.K.R.P. In Cincinnatti; 23.30 Star Trek: The Next Generation PRO 7 05.45 Serije; 08.50 Molčeči tujec, amer. vestem; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.50 Simba, angl. pustolovski film; 15.30 Navihanca, amer. film, 1971; 17.19 Risanke; 20.00 Poročila; 20.15 Otrod majhnega boga, amer. film, 1986; 22.35 Morris - morilska uganka , avstralska kriminalka, 1988; 00.25 Magic, amer. kriminalka PREMIERE 07.00 Romeo, 08.00 Utripanje srca, amer. film; 10.20 Doc Hollywood, amer. film; 14.15 Kevin Costner, intervju; 14.45 Robin Hood - kralj tatov, amer. film; 17.05 Homo Faber, nem,-fran. film; 19.30 Special: Hillary Clinton, Prva dama ali skrivni predsednik?; 21.50 Madame Bovary, fran. film; 00.25 Commi-tments amer. film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 12.00 Nogomet: evropski pokal; 14.00 Košarka: NBA; 16.00 Tenis; 19.30 Športne novice; 20,00 Hokel na ledu: NHL' 22.00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 23.30 Tenis; 01.00 Športne novice 3 SAT 09.00 Čas v slik; 16.15 Čar arhitekture; 17.15 Viharni vrh, amer. film; 19.00 Danes, 19.15 Rusko okno na zahod; 21.45 West Side Story, amer. film SATI 06.00 Pojdi na vse, 07.10 Za otroke ... ; 09.40 Yuma, amer film; 10.55 Afera brez primere, amer. film; 13.05 Srebrno mesto, amer. film; 14.40 Vojna v vesolju, jap. film; 16.15 Velika pustolovščina, fran,-ang, film; 19.30 Veliki Gatsby, amer, film; 22.00 Downtown amer. film; 23.40 Strelja se lahko po polnoči, amer. film, 01.15 Vojna v vesolju pon, filma RTI 06.00 Risanka; 07.55 Lov ha čudežni kristal, film; 09.40 Hambur-žan- za pojest rad te imam, amer, film; 13.05 Wings of Free-dom, amer. film; 17.00 Modri Tornado, amer. film; 22.30 Rambo amer. film; 00.15 Karate Warrior II,, film SUPER CHANNEL 23.00 Daniel Boone - Trail Blazer, amer film MOVIE CHANNEL 07.00 Harvey Middleman, Fire-man msrca; 19.00 Victiom of In-nocence; planinski svet Nočni pohod na Slavnik V noči od sobote, 22. maja, na nedeljo, 23. maja, bo že tradicionalni nočni pohod na Slavnik, ki bo letos že tretjič zapored na vrsti. SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje, naj se udeležijo pohoda, katerega se bodo udeležili tudi člani podružnice SPDT "Zlata krona” in planinci PD Koper. Zbirališče za planince SPDT bo v soboto, 22. maja, ob 21. uri na Krvavem potoku na slovenski strani meje na Pesku. Srečanje z ostalimi planinci bo v Tumovi koči na Slavniku okrog dveh ponoči. Povratek bo naslednji dan, na razpolago bo tudi prevoz do avtomobilov na meji na Pesku. Izlet na Sv. Lenart Prejšnjo nedeljo so člani Mladinskega odseka SPDT priredili izlet za osnovnošolce v okviru delovanja Športne šole Trst na Sv. Lenart. To je bil že drugi letošnji izlet namenjen malim planincem in je veljal za nabiranje planinskih značk. Teje dobilo že kar lepo število otrok, predvsem bronastih in srebrnih, za zlate značke pa bo treba še malo potrpeti, saj jo bo prejel tisti, h se bo udeležili najmanj desetih izletov. Udeležba na izletu sicer ni bila številna, predvsem zaradi dežja, ki prepričal številne starše, da ne odpeljejo otrok na izlet. Skupina neustrašnih malih planincev se je vsekakor zbrala ob domenjeni uri pri Trnovci in v spremstvu vodičev krenila najprej na Sv. Lenart po poti "Transverzale SPDT”, nato na vrh Gradca ah Kostena do večjega travnika pri Samatorci, kjer so bile na sporedu razne igre. Nenadna ploha pa je izletnikom račune prekrižala, tako da so izlet morah predčasno zaključiti v bližnji Samatorci. Predavanje alpinista Davorja Župančiča Včeraj zvečer je zamejski alpinist in član SPDT Davor Zupančič imel predavanje z diapozitivi o odpravi na Everest leta 1990. Predavanje se je odvijalo v sklopu alpinističnega tečaja SPDT v prostorih društva Valentin Vodnik v Dolini. Zupančič se je, kot znano, udeležil ekspedicije Alpe-Adria na Eve-rest-Sagarmatha, katere pobudnik je bilo prav SPDT. Dragocene izkušnje, ki si jih je bil takrat nabral, je skušal na ta način posredovati mladim alpinistom, katere čaka še dolga pot do takih podvigov. (R.D.) Lep izlet pod cvetočo Golico Slovenija, odkod lepote tvoje je znana Avsenikova pesem. Tisti, ki so bih v nedeljo v rovtih nad Jesenicami so prepričani, da se je pesem porodila prav tu, sredi cvetočih travnikov in pašnikov pod Goh-co. Slovensko planinsko društvo je za člane in prijatelje priredilo avtobusni izlet pod Golico in približno dve umi sprehod čez Španov vrh do Pristave. Vreme je bilo kakor nalašč za tak sprehod sredi lepot, ki so danes pmvzaprav redkost. Ze na Jesenicah je izletnike - bila je res pisana druščina, od najmlajših pa do takih, ki so že precej odrash -pozdravil prijatelj primorskih planincev, Janez Košnik s prijaznima vodičema. Prijetno je bilo posedanje v senci dreves pred domom na Pristavi. V Radovljici so si planinci ogledah še čebelarski muzej, zanimivost, ki ji v Evropi menda ni enake. Obisk Franje in Aragonitne jame nad Cerknim Prvo nedeljo v juniju pripravlja SPD Gorica obisk Ravenske jame nad Cerknim in bolnišnice Franja. Aragonitna jama je v prednjem delu opremljena za obisk, oziroma ogled, ki traja približno eno uro. Ce bo dovolj zanimanja za izlet - prijave bodo začeli sprejemati v prihodnjih dneh - bo dmštvo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz, v nasprotnem primem pa bo za izlet treba poskrbeti z lastnimi sredstvi. Zaradi vohtev bo odhod šole okrog 8. ah 8.30, povratek pa do 20. ure. Kosilo iz nahrbtnika, možno pa je, ob zadostnem’ in pravočasnem zanimanju, poskrbeti tudi dmgače. Na Kerin, vendcr poleti, ko ni snega Kakšen neki je Kanin poleti, ko ni snega! To bi radi pokazali pri goriškem SPD vsem mladim članom (in njihovim staršem), ki so se udeležih smučarskega tečaja na Nevejskem sedlu. V dmgi polovici junija bo namreč izlet v Kaninsko pogorje z vzponom na Veliki Kanin in to z bovške strani. Da izlet ne bi bil prenaporen, se bodo na Kaninske pode popeljali z žičnico, od tam pa lepo peš do cilja. Točen datum bo dmštvo sporočilo v prihodnjih dneh. Obvestila ODBOR JK CUPA vabi ob priliki 20-letnice ustanovitve Cupe vse člane na prijateljsko srečanje, ki bo v petek, 21. t. m., ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini. SPDT prireja v soboto, 22. t. m. nočni pohod na Slavnik. Zbirališče pohodnikov na slovenski strani meje pri Krvavem potoku ob 21. uri, odkoder bo pohod mimo Mihel in Prešnice do Tumove koče. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabita člane in prijatelje v nedeljo, 23. t. m. na tradicionalno srečanje mladih planincev na Vremščici v organizaciji PD Sežana. Zbirališče na trgu v Senožečah ob 8.30. SK BRDINA sporoča, da se pričnejo suhi treningi. Zbirališče v torek, 25. t. m., ob 17.30 na trgu Brdina na Opčinah. Vabljeni vsi tekmovalci in drugi. ZSSDI obvešča, da bo seja odbojkarske komisije danes, 20. t. m., ob 20. uri na sedežu ZSSDI v Trstu. SD BREG NOGOMETNA SEKCIJA obvešča, da bo danes, 20. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih seja sekcije. Dnevni red: 1. Izvolitev novega odbora; 2. Razno. ŠOLSKO PRVENSTVO / V NEDELJO 300 šahistov v Kulturnem domu Slovenske šole dobro zastopane K razvoju šaha med našo šolsko mladino je prispevala tudi Športna šola Trst CENTRI CONI OLIMPIA / TUDI DOMOVCI _ V Gradežu bilo pieko sto otrok Srečanje nujno potrebno sprememb Za meddeželni Stu-denstki Šahovski turnir, ki bo v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu, se je kvalificiralo 300 mladih Šahistov. Tekmovanje je v organizaciji Šahovske zveze Furlanije-Julijske krajine, velja pa kot kvalifikacija za nastop na državnem šahovskem prvenstvu za dijake vseh stopenj. Tovrstno tekmovanje prireja že 12. leto zapored, a prvič v naSi deželi, na njem pa bodo nastopili mladi Sahisti in šahisjke iz Treh Benečij in Emilije-Romagne, ki so se uveljavili na pokrajinskih in deželnih tekmovanjih v treh kategorijah: cicibani (under 11) s 113 tekmovalci, kadeti (under 14), teh je 138 in mladinci (under 16), 50. Med 22 upravičenci iz naše dežele je kar osem dijakov in učencev slovenskih tržaških mestnih šol. Podatek kaže, da je zanimanje za šah med našimi mladimi precejšnje, kar je najverjetneje rezultat večletnih prizadevanj Športne šole Trst za promocijo te panoge med mestno šolsko populacijo. Med mladinci bo nastopil dijak liceja Prešeren Ivan Stanič, med kadeti deželni prvak Danilo Bosari (Ciril in Metod) ter Igor Ger-dol in Manuele Bressan (oba Cankar), med cicibani pa učenci šole Bazoviški junaki Ivan Stanič, Rajko Dolhar, Peter Verri in Walter Zanon. Mladi šahisti se bodo zbrali v nedeljo ob uri, od 10.00 do 13.15 pa bodo na sporedu prva tri kola. Po odmoru za kosilo bodo odigrali še tri kola, tekmovanje pa se bo predvidoma zaključilo nekaj pred 18. uro, ko bo na sporedu nagrajevanje. Na državno prvenstvo, ki bo od 10. do 12. septembra v Riminiju, se bodo uvrstili tisti šahisti, ki bodo iz šestih partij zbrali najmanj 3, 5 točke. Pri organizaciji prireditve so sodelovali novoustanovljeni Šahovski krožek pri Slovenskem dijaškem domu v Trstu, Societä scacchistica trie-stina, Šahovski krožek Costalunga in Šahovski krožek Caffe San Marco iz Trsta, pokrovitelj pa je ZSSDI. V Terniju upanje za visoke uvrstitve Mladinsko DP v namiznem tenisu Od včeraj je devet Krasovih igralcev zaposlenih na mladinskem državnem prvenstvu v Terniju, kjer bodo do nedelje podelili naslove v ekipni in posamični konkurenci. V slovenskem taboru bosta prisotna tudi Borova igralka Lara Posega in njen trener Marino Filipaz, za Kras pa bodo nastopili najmlajsi Gorazd, Vanja, Nataša in Nina Milič, med naraščajnicami Katja Milič, Erika Radovič in Ivana Stubelj ter med mladinkami Ana Bersan in Monika Radovič. Vsi našteti bodo tekmovali posamezno, hkrati pa se bo odvijalo tudi tekmovanje ekip. Na prvenstvo sta se uvrstili dve Krasovi ekipi: mladinska in ekipa deli-ce-naraščajnice. Vsa predhodna tekmovanja (deželno prvenstvo in prvenstvo treh Benečij) so pokazala velike dosežke in visoke uvrstitve ter dobro pripravljenost slovenskih predstavnikov na borbe, ki jih čakajo na državnem prvenstvu, kjer tudi pričakujemo visoke uvrstitve. J.J. Na množičnem vsakoletnem shodu centrov CONI Olimpia se je v soboto v Gradežu zbralo preko 100 otrok rojenih v letih 1987 -1982, torej od prvošolčkov do petosolcev iz Gradeža, Gorice, Tržiča - Ronk, Loč-nika in združene skupine iz Koprivnega in Medeje. Mesto Gorica so, kot običajno, zastopali le pripadniki SG in SRG sekcije SZ Dom. Skupina domovcev (na sliki) je bila najštevilnejša, če izvzamemo gostitelje, otroke iz Gradeža. Bilo jih je namreč 32 s 4 trenerji, dvema asistentkama in Se kakih 10-12 staršev. Otroci so se preizkusili v raznih spretnostnih igrah v borovem gozdiču »Pine-ti« in ob vodi. Ob zaključku so dobili vsak po 1 sok in majico, ki jo je , podarila goriška Cassa di risparmio. V Gradež so nastopili: Boris Roner, Martin Roner, Roman Rizzi, Francesco Blasina, Danjel Skarabot, Gregor Istinič, Sean Rus-sian, Giulia Branca, Celeste in Virginia Burlina, Anja Figelj, Tanja Galizza, Helena Istinič, Majda Ko-demac, Gloria Tronkar, Danijela Stekar, Katerina Pittoli, Laura in Daniela Codeglia., Martina Pintar, Tanja Zorzut, Jessica in Dyana Munarin, Sara in Elisa Gabriele, Enrica De Luca, Rosana Poberaj, Tina Klanjšček, Dragica Jankovič in tri miniodbojkarice: Monika Bressan, Eva Toros in Andrejka Pittoli. Kaj naj še ob koncu rečemo? Da bo CONI moral v najkrajšem času razmisliti, kako s temi srečanji v bodoče, kajti igrice so več kot zastarele - vsaj 6 let zapored vedno iste in dolgočasne, tako, da smo veliko otrok videli, da so se na koncu igrali kar po svoje v pesku. Veliko jih je izjavilo: »Nikoli več na tako srečanje!« Ce že morajo biti taka srečanja, če že morajo biti brez tekmovalne elementarne igre, potem naj bodo ta sodobnejša, ali po društvenih skupinah ali v obliki poligona ali v obliki najosnovnejšega mnogoboja, kjer otrok teče, preskakuje, meče, pleza h1 se plazi, dela prevale itd. Cas polnjenja plastičnih kozarčov z mokrim pe' skim, skratka čepenje na mokren pesku, med stekle' nimi črepinjami, ob zelo nadležnem vetru, ki je pihal z morja (in nam je bilo vsem že pošteno mraz)' je mimo! Otroci so res potrebni srečanj z drugimi vrstniki' tudi tako se kujejo prijateljstva, vendar minimaln0 »tekmovanje« med seboj j® tudi potrebno! -MUc' Ml: Trinko danes za uvrstitev v finale Naši odbojkarji proti Cuneu Odbojkarji nižje srednje šole »Trinko« iz Gorice imajo tudi letos lepo priložnost, da se uvrstijo v državni finale Mladinskih iger, na katerem bodo nastopale samo štiri najboljše šole iz vse Italije. , Na meddeželnem četveroboju, ki se odvija v Rovigu, so namreč včeraj popoldne z 2:1 premagali ekipo dijakov šole »Vida« iz kraja Monticelli pri Piacenzi, danes zjutraj pa se bodo v odločilnem srečanju pomerili z ekipo iz Mon-dovija pri Cuneu. ki je gladko odpravila ekipo Savone. »Jutri (danes, op. ur.) bo potrebno proti dijakom iz Cunea igrati precej bolje kot proti ekipi Mon-ticellija, ko se fantje nikakor niso mogli otresti nerazumljive treme, ki je pogojevala njihovo igro, posebno še sprejem servisa, čeprav so bili precej boljši od svojih nasprotnikov«, nam je povedal prof. Aleksander Kodrič po včerajšnji zmagi. Upajmo, da bo fantom uspelo! Včerajšnja izida: Trinko - Vida 2:1 (15:12, 4:15, 15:9); Mondovi - Savona 2:0. TRINKO: Braione, Cemic, Devetak, Lutman, Maniä, Mize-rit. Moro, Mucci, A. in J. Plesničar, Bu-zan. ____________KOŠARKA / PREGLED NAŠIH EKIP OB KONCU LETOŠNJE SEZONE____ Bor Radenska »svetla točka« letošnje sezon Trener Sancin: »Kvaliteten ekipni napredek« Borovci so zasedli končno 7. mesto - Med posamezniki najuspešnejši kapetan Robi Smotlak Vanja Jogan »Kdor visoko leta nizko pade« pravi star pregovor, dokaj primeren tudi za našo športno udejstvovanje in žal tudi za košarkarske dosežke naših članskih ekip v zadnjih dveh letih. Ce smo se lani lahko ponašali z izredno pozitivno in uspešno sezono (napredovanja Jadrana in Bora ter solidno prvenstvo Kontovela v zahtevni konkurenci D lige), je letošnji obračun skorajda obraten, oziroma celo slabši, saj sta nazadovala Jadran in Kontovel, ob tem pa je še Breg ponovno zapustil promocijsko ligo. Svetla točka sezone 92/93 pa je prav gotovo izredno solidno in nadvse pozitivno prvenstvo, ki ga je opravila ekipa Bora Radenske, saj so Sancinov! fantje kot novinci v ligi in s skoraj samimi »rookiji« osvojili odlično 8. mesto, po krajšem obdobju krize celo z osmimi točkami na- pa so spet ujeli pravo for-skoka od cone izpada. Bo- mo in so si kmalu zagoto-rovci so bili izredno ko- vili obstanek. Končnih 26 stantni, saj so že v prvem točk je sad 13 zmag in 17 delu dosegli devet zmag, porazov, zanimivo pa je Ocene Fabia Sancina za Borove igralce Peter Ažman: Zaradi poškodb je igral le nekaj tekem, vsekakor pa je bil nekajkrat tudi odločilen za uspeh ekipe. Ocena 8. Ivan Bajc: Imel je veliko smolo, saj se je dvakrat poškodoval, ko je bil v najboljši formi in to se mu je močno poznalo. Ocena 7/8. David Barini: Ostajam pri svojem stališču: takega igralca imam rajši v lastni, ekipi kot pri nasprotnikih. Ocena 8. Gianfranco Carbonara: Kadar igra kot zna, je res nevaren za vse. Ocena 7/8. Marko Debeljuh: Letos je večkrat igral z ročno zavoro, saj lahko prispeva več. Ocena 7. Michel Grbec: Kljub občasnemu igranju in nizki minutaži je bil vedno zelo soliden. Nanj močno računamo. Ocena 7. Andrea Monticolo: Zanj bi morali uvesti novo pravilo: deset osebnih napak na tekmo za vsakega igralca. Ocena 6/7. Ivan Perčič: Potencialno je res soliden igralec, a pride premalo do izraza. Ocena 7/8. Stefan Persi: Res zelo dober košarkar, a premalokrat. Ocena 7/8. Luciano Poretti: Izredno soliden do konca decembra. Potem so se leta preveč občutila. Ocena 8 (do decembra). Stefan Samec: Zanj predvidevam veliko uspehov na košarkarskih igriščih. Ocena 8. Mauro Simonič: Odličen košarkar, če bi se treningi in tekme pričele vedno pol ure kasneje. Ocena 7. Robi Smotlak: Kadar je odsoten, opaziš da je neobhodno potreben. Ocena 9. dejstvo, da nikoli niso doživeli več kot tri zaporedne poraze, zlasti pa so bili zanesljivi na domačih tleh, kjer so osvojili kar 18 točk, medtem ko je razmerje skupnih danih in prejetih košev še kar negativno (-104). Za končni obračun letošnje sezone Bora Radenska smo se obrnili na Borovega trenerja Fabia Sancina (na sliki). Kako se počutiš ob koncu prvenstva po desetih mesecih neprekinjenega dela z ekipo? Povsem sem zadovoljen, saj je vsa ekipa veliko pridobila, tako na izkušnjah kot na kakovosti in se je v teku leta z igranjem in številnimi treningi prelevila iz dobre ekipe v solidno skupino, ki lahko mimo igra v četr-toligaški konkurenci. Ob tem pa smo vidno napredovali tudi v organizacijsko - tehničnem aspektu društva. Si v celoti izpolnil zastavljene načrte ab bi »a posteriori« spremenil nekatere izbire? Pri športu je treba sprejeti realnost, da se v sklopu ene sezone neobhodno srečaš tudi z manjšimi ali večjimi težavami, ki so lahko tudi posledica nekaterih zgrešenih ali manj posrečenih odločitev, to pa spada k pravilom igre in s tem se je in se bo treba tudi v bodoče sprijazniti. Vsekakor pa mi je žal, da smo si zapravili nekaj tekem, ki so nam bile dosegljive. Kakšen je program za naslednjo sezono? Prvi in vsaj za sedaj glavni program dela in načrtov za naslednjo sezono je usmerjem k fizičnemu in tehničnemu izboljšanju posameznikov, vseh tistih, ki bi lahko prišli v poštev za naslednjo sezono. Ze prejšnji teden smo pričeli s specifičnimi treningi, dvakrat tedensko vadimo v telovadnici Suvich, dvakrat pa so igralci v rokah atletskega vaditelja Gorazda Pučnika, ki se je po enoletnem »odmoru« spet vrnil v naše vrste. S tem ritmom bomo nadaljevali do 12. junija, spet pa se bomo srečali 16. avgusta, ko bomo tudi imeli jasnejše pojme kako in kaj za naslednjo sezono. Primarni cilj je seveda izboljšati letošnje dosežke. Letošnji obračun naših ekip ne more biti pozitiven. Kako bi diagnosticiral položaj zamejske košarke in kaj bi bilo treba najprej urediti? Po mojem mnenju doživlja zamejska košarka ugoden trend, saj sem v tem ambientu že celih deset let in" se situacija postopoma izboljšuje. Mnogim je ostal v spominu magični ciklus Jadrana, ko so Ban, Vitez in ostali dosegli odlične rezultate, na dlani pa je, da je bila to le izredna generacija odličnih košarkarjev, ne pa sad dolgoletnega programiranega in sistematskega dela. Prav zaradi tega sem prepričan, da smo na pravi poti za dobre nadaljne uspehe, čeprav je jasno, da vsaj zaenkrat ne bomo še utegnili ponoviti tistih dosežkov. Je pa jasno, da imamo sedaj mnogo več srednje kvalitetnih košarkarjev, ki nam omogočajo, da lahko dostojno igramo vsaj v C in D lign zlasti pri Kontovelu in Boru pa je aktivnost na mladinskem področju v dobrih rokah, kar je opazno tudi na državnem nivoju-Osebno bi predlagal, da se naša društva čimveč obrnejo do bivših dobrih koš-rakarjev, ki imajo za sabo primerne izkušnje za izboljšanje dela z mladimi-Tukaj ne mislim samo na trenerska mesta, ampak tudi v okviru odbornikov in krovnih organizacij. BOR RADENSKA D92L^ IGRALEC Odigr. tekme Točke Povpr. Prosti meti Odstot. S O H— CO __ Peter AŽMAN 8 110 13,7 24:41 58,5 7 Ivan BAJC 17' 131 7,7 41:58 70,7 4 David BARINI 29 173 60 51:70 72,8 ' G. CARBONARA 29 316 10,9 79:104 760 33 Marko DEBEUUH 29 239 82 65:88 73,8 24 Michel GRBEC 10 40 4,0 10:17 58,8 4 A. MONTICOLO 30 197 6,5 49:81 605 Ivan PERČIČ 30 133 4/1 19:34 55,9 ' Stefan PERSI 27 248 92 88:143 615 4 Luciano PORETTI 21 213 10,1 37:54 685 - Stefan SAMEC 7 38 5/1 6:10 60,0 Mauro SIMONIČ 22 129 5,8 20:34 58,8 11 Robi SMOTLAK 26 401 154 156:202 772 17 SKUPNO 30 2366 78,8 645:936 68,9 104 Splošni statistični pregled ob koncu letošnje sezone ŠPORT ■u Četrtek, 20. maja 1993 NOGOMET / V POVRATNI FINALNI TEKMI SPET PREMAGAL BORUSSIO D. NAMIZNI TENIS / SP V GÖTEBORGU NOVICE Juventus - Borussia wortmund 3:0 [2:0) STRELCA: Dino Baegio v 4- in 42., Möller v 70 minuti JUVENTUS: Peruzzi, Efrrera, Torricelli, de Marchi, Kobler, Julio Ce- ar Möller, D. Baggio, chi^1’ R- Baggio, Maroc- Juventus tretjič osvojil pokal UEFA BORUSSIA D.: Klos, Reinhardt, Schmidt, chulz, Zelic, Pöschner, Reuter, Lusch, Mili, Rum-merugge, Sippel. SODNIK: Blanckestein (Nizozemska). TURIN - Turinski Ju-Jf P° zmagah leta /7 ln leta 1990 se tretjič nogometni pokal UEFA. V sinočnji povratni hnalni tekmi v Turinu nogometaši nemškega moštva Borussie iz Dortmunda po pričakovanjih niso mogli nadoknaditi rezultata 1:3 iz prve tek- me. Ne le to. 2e v Četrti minuti srečanja je reprezentant Dino Baggio, po mojstrski podaji Viallija, s silovitim strelom v kazenskem prostoru Se CetrtiC zatresel mrežo nemškega moštva, tako da so Italijani takoj dali razumeti, da jim nihče ne more pokvariti velikega slavja pred domačimi gledalci. V nadaljevanju je bila tekma le gola formalnost v pričakovanju končnega žvižga. Ce vemo, da so Nemci tokrat igrali še brez najboljšega strelca v Bundesligi, Švicarja Chapuisata, je jasno, da do presenečenja ni moglo priti. Prihodnjo sredo bo se finale Pokala prvakov, v katerem imajo Italijani z Milanom priložnost, da uresničijo neponovljiv uspeh - osvojitev vseh treh evropskih nogometnih pokalov. Zlata knjiga Pokala UEFA 107^ ^0tteuham (Angl), 1973 Liverpool (Angl), (MU eyenoord (Niz), 1975 Borussia Mönch. lQ7n n 1976PiverP00^ (Angl), 1977 Juventus (Ita), fM 8 , V Eindhoven (Niz), 1979 Borussia Mönch t em), 1980 Eintracht Frankfurt (Nem), 1981 iW?Ch Town (Angl), 1982 IFK Göteborg (Sve), iqqc '^n^erJecht (Bel), 1984 Tottenham (Angl), Red Madrid (Spa), 1986 Real Madrid (Spa), fKi Göteborg (Sve), 1988 Bayer Leverkusen j emb 1989 Napoli (Ita), 1990 Juventus (Ita), 1991 nter (Ita), 1992 Ajax Amsterdam (Niz), 1993 Ju-Ventus (Ita). Do leta 1972 je bil naziv Pokal UEFA Pokal sejemskih mest. Veselje igralcev Juventusa po prvem golu Dina Baggia (telefoto AP) Svetovni prvak »out« Persson izgubil s Francozom Chilo - Slovenke že izpadle GÖTEBORG - Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu, ki se je z uvodnim kolom tekmovanja posameznikov in dvojic prevesilo v drugo polovico, je včerajšnji dan prinesel najvecje presenečenje. Svetovni prvak Šved Jörgen Persson, Četrti nosilec na tem SP, je doživel poraz z 0:3 proti Francozu Patricku Chili. »Nobenih možnosti nisem imel. Sploh se nisem mogel skoncentrirati. Težko je igrati s tekmecem, ki napade ob vsaki polpriložnosti. Lahko bi naštel sto stvari, ki sem jih naredil narobe, a zdaj je prepozno,« je dejal Persson, ki je po vodstvu Francoza z 20:1 v drugem nizu popolnoma izgubil zaupanje vase. »Po 15 minutah slabe igre sem se popolnoma izgubil. Se huje je, ker sem igral doma. Zelo sem razočaran,« je dodal Šved. Izgubil pa je tudi njegov rojak Peter Karlsson, sicer 13. nosilec. Pri posameznicah so se poslovile vse tri slovenske igralke. Polona Frelih je v prvem kolu izgubila s favorizirano Angležijo Liso Lomas, Polona Čehovin z Japonko Yuko Nishii, Andreja OjsterSek-Urh pa z Gao Dong Ping iz Singapurja. NEKAJ NAJZANIMIVEJSIH REZULTATOV ZENSKE - 1. kolo: Lomas (Ang) - Frelih (Slo) 21:11, 21:12, 21:18, Jing (Tajvan) - Nemes (Nem) 17:21, 21:18, 21:17, 13:21, 22:20, Batorfi (Madž) -Pettersson (Sve) 21:18, 21:12, 21:19, Hooman (Niz) -Mulda (Lat) 21:11, 21:6, 21:9, GergelCeva (Bolg) -Holt (Anglija) 19:21, 21:6, 21:12, 21:16, Dong Ping (Sing) - OjsterSek-Urh (Slo) 21:15, 21:12', 21:11, Vrie-sekoop (Niz) - Mikijaniec (Pol) 21:19, 21:19, 21:10, Nishii (Jap) - Čehovin (Slo) 13:21, 21:19, 21:14, 21:15. MOŠKI - 1. kolo: Waldner (Sve, 1) - Paivarinta (Fin) 21:13, 21:10, 21:18, Huang (Kan, 16) - Mom-messin (France) 21:17, 16:21, 21:12, 21:16, Taek-soo (J. Kor, 5) - Peng-Lung (Tajvan), 19:21, 21:14, 21:17, 21:11, J.-M. Saive (Bel, 7) - Slevin (Irs) 21:11, 21:13, 21:12, Grubba (Pol, 10) - Pereverzev (Kaz), 21:13, 18:21, 21:18, 21:11, Sang (S. Kor, 11) - Javurek (CeS) 21:9, 21:10, 21:9, Ma (Kit, 3) - O'Neill (ZDA) 21:13, 21:13, 21:12, Chila (Fra) - Persson (Sve, 4) 21:14, 21:4, 21:17, Samsonov (Belorus) - Karlsson (Sve, 13) 16:21, 21:11, 21:11, 21:16, Rosskopf (Nem, 6) - Ng (Kan) 21:15, 21:16, 21:11, Tao (Kit, 8) - Nilsson (Sve) 21:15, 21:15, 21:12, Nam-kyu (J. Kor, 9) - Sidler (Svi) 21:10, 21:10, 21:11, Gatien (Fra, 2) - .Wintersdorff (Luks) 21:16, 21:6, 21:12. NBA / KONČNICA PRVENSTVA FORMULA ENA / PRED NEDELJSKO DIRKO V MONTE CARLU Bullsi z New Yorkom Phoenix in Seattle OK Ankete: Tudi letos daleč najboljši M. Jordan S' O Neal je prejel nagrado za najboljšega novinca leta najzaslužnejši Charles Barkley, ki je v zadnji Četrtini dosegel kar 19 točk, skupno pa 36. Zanimivost predstavlja podatek, da sta na obeh dvobojih vedno zmagali ekipi, ki sta igrali doma, medtem ko to v Četrtfinalu ni veljalo. IZIDI IN STANJE V ZMAGAH Vzhod: New York Knicks - Charlotte Homets 105:101 (4:1 v zmagah, kval. New York); Chicago Bulls - Cleveland Cavali-ers 4:0 v zmagah, kval. Chicago). Zahod: Phoenix Sims -San Antonio Spurs 109:97 (3:2 v zmagah); Seattle Supersonics - Houston Rockets 120:95 (3:2 v zmagah). NBA »NEWS« »THE ROOKIE OF THE YEAR«: Vsako leto je med nagrajenimi igralci NBA tudi priznanje za najuspešnejšega novinca lige. Po predvidevanjih je bil za »rookija« leta proglašen visoki in težki Shaquille O’Neal, elan ekipe Orlando Magic, ki je zbral kar 96 glasov od 98 možnih. Ostala dva sta pripadla Alonzu Mourning (Charlotte). 2 »DRAGOCENI« ZMAGI: Ob podpisu pogodb večkrat pride tudi do Čudnih dogovorov. Trener ekipe Denver Nuggets, Dan Issel, je od društva prejel posebno nagrado v višini 100 tisoC dolarjev, ker je presegel mejo 34 zmag v sezoni. Denver se ni uvrstil v play off, ampak je dosegel 36 zmag... OBRAMBNA PETERKA LETA: Na podlagi glasovanja so nagradih peterko najboljših obrambnih igralcev: Michael Jordan (51 glasov od 52; že SestiC zapored izbran), Hakeem Olajuwon (štirikrat izbran), Dennis Rodman (petkrat izbran), Scottie Pippen (dvakrat izbran) in Joe Du-mars (štirikrat izbran). V drugi peterki so še Larry Nance, Horace Grant, David Robinson, Dan Majerle in John Starks. MICHAEL »LUPIN« JORDAN: Najboljši strelec, najboljši igralec, najboljši v obrambi, superstar med zvezdami - Michael Jordan - je bil letos najuspešnejši tudi pod šifro pridobljenih žog (že tretjič). Hakeem Olajuwon pa je v NBA ligi letos največkrat z blokado zaustavil met nasprotnikov. MC HALE JE REKEL KONEC! Po lanski odpovedi Larrya Birda je tudi 208 cm visoki Kevin McHale najavil konec svoje bogate in izredno uspe-Sne sezone (trije naslovi, 7 krat v All Stars game), pri Bostonu pa vneto iSCejo naslednika. (V. Jogan) Danes že uradni trening Senna hoče 6. zmago Ayrton Senna bo skušal v Monte Carlu že petič zapored zmagati MONTE CARLO - Dragulj v kroni svetovnega prvenstva voznikov formule 1 je brez dvoma velika nagrada Monte Carla, Šesta letošnja dirka v bivališču bogatih in slavnih. Proga po ozkih mestnih ulicah, ki jo dopolnjuje predor, ne dovoljuje večje povprečne hitrosti od 150 km na uro, vozniki pa morajo natančno voziti na celi progi, kar je velik izziv tudi za najboljše. Med 25 dirkači, ki se hodo pomerili na dirki v nedeljo, je brez dvoma prvi favorit Ayrton Senna, kralj Azurne obale. Ce zaradi pomanjkanja koncentracije leta 1988 ne bi zletel s proge, bi imel Brazilec zavidanja vreden niz šestih zaporednih zmag v mestu, ki je Sest mesecev na leto njegov dom. Kljub temu je doslej zbral rekordno število petih zmag (1. 1987 in 1989-92), kolikor jih ima tudi Anglež Graham Hill (v letih 1963, 1964, 1965, 1968 in 1969). Brazilec bo tudi letos vozil na zmago, Čeprav imata voznika Williams-Renaulta Alain Prost in Damon Hill močnejšo kombinacijo šasije in motorja. Francoz je z zmago v Španiji v skupni razvrstitvi za svetovno prvenstvo znova prevzel vodstvo z dvema točkama prednosti pred Ayrtonom, ki bi se z novo zmago spet prebil na prvo mesto. Zato se nam v 78 krogih 3328 metrov dolge proge obeta daleC najtesnejša dirka v tej sezoni. Sennov izzivalec bo seveda Prost, ki je zmagal na prejšnjih štirih od zadnjih devet mona-skih dirk. Ulice mesta so tako ozke, da je prehitevanje praktično nemogoče, zato bo o zmagovalcu najbrž odločil že najboljši startni položaj, za katerega se bodo vozniki pote- govali danes in v soboto. »Monte Carla se vsako leto neznansko veselim. Na tej progi rad dirkam in na njej moj bolid ne bo v tako podrejenem položaju kot na navadnih dirkališčih,« meni Ayrton Senna, medtem ko je Prost dejal, da »se po malem boji monaške dirke, kajti nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo«. »Moram priznati, da sem zaskrbljen, ker ne vem, kako se bo Williamsov avtomobil obnašal na cesti in v ozkih zavojih. Pred Barcelono smo vedeli, da se bo bolid obnesel, tokrat pa je drugače. Vsekakor bi morali vozilo prilagoditi temu dirkališču,« je povedal Francoz. Senna, ki je lani srečno zmagal, ker je Nigelu Mansellu počila guma v zadnjih krogih, bo na današnjih kvalifikacijah startal kot favorit, saj je 33-letni Brazilec zaradi petih zmag priznani mojster za to edinstveno pro- go. Sennova individualna briljantnost in prožnost njegovega bolida, McLar-na MP 4/8, bi v Monte Carlu utegnila izničiti prednost v moči, ki jo ima Proštov desetvaljni Williams pred Brazilče-vim osemvaljnim Fordom. Vodilna v svetovnem prvenstvu pa ne smeta pozabiti na svoja moštvena kolega Damona Hilla in Michaela Andret-tija, ki imata vsak svoje vzroke za Cim boljšo uvrstitev. Hill želi stopiti po sledeh svojega oCeta, ki so ga v Šestdesetih letih klicali »kralj Monte Carla«, Andretti, ki bo nastopil prvič, pa upa, da bo izboljšal peto mesto oCeta Maria iz leta 1977. »Monte Carlo je eden od tistih krajev, kjer te zagrabi klavstrofobija, Ce sediš v bolidu formule 1,« je svoje občutke o dirkališču po mestnih ulicah z enim stavkom opisal Hill, podobno pa meni tudi večina njegovih kolegov. Namesto Skansija Frates TREVISO - Dan po »ločitvi« s petrom Skansijem je društvo Benetton iz Trevisa tudi uradno sporočilo, da je za novega trenerja najelo 34-letnega Fabrizia Fratesa iz Milana, ki je v zadnjih treh letih vodil Clear iz Cantuja. kariero je začel v Milanu, kjer je osvojil dva italijanska mladinska naslova, nato pa se je preselil v Cantu, kjer je najprej vodil mladinski sektor, nato je bil pomočnik Carla recalcatija v prvi ekipi, pred tremi sezonami pa so mu zaupah tudi mesto glavnega trenerja. Z ekipo je leta 1991 osvojil KoraCev pokal, letos pa je Clear popeljal v Evroclub. Z Benettonom je Frates podpisal triletno pogodbo. Calacoterra dobil 54. dirko po Apeninih GENOVA - Giuseppe Calcaterra je zmagal 54. dirko po Apeninih. 215 km dolgo progood Genove do Pontedecima je prevozil v 5 urah 30 minutah in 36 sekundah in za 34 sekund prehitel Valeria Tebaldija in za 51 Diega Trepina. Dirka je bila izredno zahtevna s številnimi padci. Zaradi enega od njih je Giani Bugno odstopil, Indurain in Chia-pucci pa sta za zmagovalcem zaostala skoraj Štiri minute. Sevilla želi obdržati Maradono SEVILLA - Španski nogometni prvoligaš FC Sevilla, ki je v začetku sezone angažiral superzvezdnika Diega Armanda Maradono, želi Argentinca obdržati v svojih vrstah. Pogodba med moštvom in Maradoninim menedžerjem Marcosom Fran-chijem je bila podaljšana za en mesec do 30. julija 1993, da bi Maradona lahko nastopil vsaj na prijateljskih tekmah. FC Sevilla še ni dobila povrnjenih stroškov, ki jih je imela z nakupom Maradone. Predsednik kluba Luis Cuervas želi zato Argentinca imeti vsaj Se eno leto v moštvu, FC Sevilla pa se mora uvrstiti v pokal UEFA, da bo v blagajni dovolj denarja za izplačilo zvezdnika. (STA) Karpov se bliža stoti turnirski zmagi MADRID - Bivši svetovni Šahovski prvak Anatolij Karpov je konec tedna zmagal na mednarodnem šahovskem turnirju v Madridu. To je bila že 98. posamična turnirska zmaga 41-letnega Moskovčana v karieri. Karpov je z 98 zmagami najuspešnejši Sahist vseh Časov. Najbližje njegovemu uspehu je njegov rojak Aleksander Aljehin, ki je sredi tega stoletja zmagal na 78 turnirjih. (STA) Lewis mora pozdraviti poškodbo roke LONDON - Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji (verzija WBA) Lennox Lewis je vCeraj povedal, da bo moral konec tedna na operacijo desne roke, zato ne bo boksal 6 tednov. Lewisu se je med uspešno obrambo naslova proti Američanu Tonyu Tuckerju v Las Vegasu poslabšala stara poškodba kite. Povedal je, da ga bo v New Yorku operiral znani specialist za boksarske poškodbe. »Specialist mi je rekel, da z roko ne bom mogel udarjati vsaj dva ali tri tedne po operaciji«, je Se povedal Lewis. (Reuter) Kubanci nimajo skrivnosti TAMPERE - Sodec po besedah mogočnega boksarja Felixa Savona sta veliko trdega treninga in kanček plesa edini skrivnosti za uspeh in prevlado Kubancev v amaterskem boksu. »Nimamo nobenih skrivnosti, le treniramo trdo,« pravi Savon, ki je z zmago v težki kategoriji tudi sam prispeval k temu, da so imeli Kubanci na letošnjem SP v boksu rekorden uspeh, osvojili so namreč kar osem zlatih odličij. »Zjutraj in popoldne treniram tri ure, preostah Cas pa rad preživim na plaži ah na plesiSCu,« je dodal Savon, prvi boksar v zgodovini, ki je naslov svetovnega prvaka osvojil kar Štirikrat. Generalni sekretar Mednarodne amaterske boksarske zveze (AIBA) Karl-Heinz Wehr pa je skusal kubanski uspeh oceniti s strokovnega vidika: »So naravno nadarjeni, poleg tega pa so se zelo hitro prilagodili novemu računalniškemu načinu točkovanja. Imajo tudi najboljše trenerje, ki poznajo najuCinkovitejše metode treninga.« Eden od njih je Alcides Sagarra, ki trdi, da so njegovi boksarji izvrstni in vsestranski atleti. Pomembna dela treninga sta plavanje in atletika, boksarji pa se zelo disciplinirano držijo vseh predpisanih diet, ki so različne za treninge in tekmovanja. Najpomembnejše, vsaj tako meni Sagarra, pa je vzdušje v ekipi. Vsi so namreč dobri prijatelji, ki ne glede na to, ali dosegajo uspehe ali neuspehe, bodrijo drug drugega. Vrstni red držav po osvojenih odličjih: Kuba (8 zlatih, 3 srebrne, 0 bronastih), Bolgarija (2, 2, 0), Romunija (1, 0, 2), Armenija (1, 0,1), ZDA (0,1, 2), Gruzija (0, 1, 1), Turčija (0, 1, 1), Finska (0, 1, 0), Latvija (0,1, 0), Nigerija (0,1, 0), Uzbekistan (0,1, 0) , Rusija (0, 0, 4), Nemčija (0, 0, 2), Ukrajina (0, 0, 2), Kanada (0, 0,1), Egipt (0, 0,1), Francija (0,0,1), Irska (0, 0, 1), Kazahstan (0, 0, 1), Mongolija (0, 0, 1) , Nizozemska (0, 0, 1), Norveška (0, 0, 1), Slovaška (0,0,1). (Reuter) Prvič tudi sodnice WASHINGTON - Na boksarskem dvoboju za naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji med Rid-dickom Boweom in Jessejem Fergusonom (oba ZDA) bodo prvič v zgodovini boksa točke podeljevale ženske. Boksarski zvezi IBF in WBA sta to nalogo zaupali sodnicam Patriciji Jarman, Sheih Har-mon Martin in Eugeniji William. (STA) Marry Lou Retton in Dorothy Hamill najbolj priljubljeni WASHINGTON - Na lestvici najbolj priljubljenih Športnikov in športnic vseh Časov v ZDA sta na vrhu dve olimpijski zmagovalki. Many Lou Retton, zmagovalka leta 1984 v gimnastiki, in Dorothy Hamill, zmagovalka v umetnostnem drsanju leta 1976. Med Se nastopajočimi Športniki je najviše košarkar Michael Jordan. Najbolj osovražen športnik je boksar Mike Tyson, sledi mu John McEnroe, najbolj znana športnika pa sta boksar Muhamed Ali in igralec baseballa Babe Ruth. ČRNA KRONIKA VARNOST NA CESTI SPORAZUM V BUDIMPEŠTI Spet iz neznanega vzroka zavil na levo LJUBLJANA - Poleg prevelike hitrosti, ki najpogosteje botruje pri prometnih nesrečah na naših cestah, je tudi vožnja po nepravi smeri cestišCa kar prevečkrat vzrok za huda trčenja. Tudi pred dvema dnevoma je bilo nenadno, iz nepojasnjenega razloga zavijanje na vozni pas za vozila, ki prihajajo iz nasprotne strani vzrok, krivo, da sta na Medvedjeku, na cesti iz Trebnjega proti Ljubljani, trčila renault 5 in tovomjak-cistema. Slabotnejšo petko, ki je brez razloga zavila na nasprotni vozni pas, je po trčenju zabilo Se v obcestno skalo, nato pa se je po nekaj metrih drsenja ustavila prevrnjena na boku. Voznik petke je bil na mestu mrtev. Enaintrideset prometnih nesreč MARIBOR - Na območju tukajšnje uprave za notranje zadeve so v 24 urah (od torka ob 7. uri do srede ob 7. uri) našteli 31 prometnih nesreč - k sreči brez smrtnih žrtev. Pravzaprav je bil to sreCen dan za mariborske voznike, saj se je pri teh nesrečah laže poškodoval le en Človek, v preostalih tridesetih nesrečah pa jo je skupila le pločevina. Zato pa so imeli pobcisti veC dela s kršilci cestnoprometnih predpisov: sodniku za prekrške so prijavih 75 »strank«, mandatno pa so kaznovali 173 voznikov. Sicer pa so se na UNZ Maribor ta dan ukvarjah Se z 18 kaznivimni dejanji. Pri tem je šlo v po enem primeru za sodelovanje pri pretepu, povzročitev hudih telesnih poškodb, izsiljevanje in poškodovanje tuje stvari, sedem je bilo »navadnih« tatvin in štiri velike (vlomi). V treh primerih pa so kriminahsti »sodelovah« pri goljufijah. Sicer pa je bil to povsem običajen dan za mariborske uenzejevce, take številke so namreč na njihovem območju precej vsakdanja stvar. Ah, ta neprevidnost! LENDAVA - Zaradi neprevidnosti pri delu z električnim varilnim aparatom je v torek pogorelo ostrešje gospodarskega poslopja v Dobrovniku. Sinu lastnika poslopja so namreC pri varjenju Zareci odlitki vžgali na tleh ležeCe krpe in plastične vreCe. Škode je bilo za milijon tolarjev. Aids v Istri? UMAG - Prostitutka Marina je najnovejša in v zadnjih nekaj letih druga žrtev te bolezni moderne dobe v Istri. Novica o njeni smrti je prišla iz puljskega Zavoda za zdravstveno Varstvo; v njej izvemo, da je bil zadnjih pet let Marinin delokrog v Umagu, kamor naj bi prišla iz Portoroža. Kakor kaže, je bolezen »uvozila« iz Italije, saj so bili prav »latin loverji« njene najpogostejše stranke. »Pomoč-informacije« kličejo na pomoč Bodo pri AMZS morali po 35. letih uspešnega dela prenehati z nudenjem pomoči voznikom na naših cestah? LJUBLJANA - Do »turistične sezone« manjka le Se nekaj dni, Slovenija pa bo morda zaradi moCno zmanjšanih proračunskih sredstev prav te dni ostala brez mukoma pridobljene in 35 let uveljavljene cestne službe PomoC-informacije. Rumeni avtomobili pomoči Avto-moto zveze Slovenije - 74 jih je - skrbijo za celoten cestni sistem naše dežele in jih 24 ur na dan lahko prikličemo s telefonsko številko 987. Prav na podlagi dobro organizirane službe PomoC-informacije je bila AMZ Slovenije lani sprejeta v mednarodni organizaciji ATT (Alliance internationale de tourisme - Mednarodna turistična zveza) in FIA (Federation internationale de l’automobile - Mednarodna avtomobilistična zveza), zdaj pa kljub obveznostim, ki so s prejemom v te Zveze nastale grozi, da bodo našo drZavo prav te organizacije razglasile za državo, po kateri je potovanje tvegano. V skladu z mednarodnimi konvencijami in upoštevaje reprociteto uslug, ki jih našim avtomobilistom nudijo v inozemstvu, tuji avtomobilski klubi zahtevajo tudi za svoje avtomobilske turiste učinkovito tehnično pomoč na naših cestah. In za kaj pravzaprav gre? V osnutku proračuna Republike Slovenije za leto 1993 je bilo za sofinancira- nje službe PomoC-informacije določenih 40 milijonov tolarjev, kar je za 18 odstotkov manj, kot ga je AMZS za delo te službe prejela v preteklem letu. Tako v osnutku proračuna, v proračunu samem pa je za sofinanciranje službe PomoC-informacije v resnici zagotovljenih le pet milijonov tolarjev. Na AMZS pa pravijo, da nikakor ne morejo sprejeti takega osemkratnega zmanjšanja sofinanciranja službe, ki poleg 24-urne tehnične pomoči domačim in tujim voznikom nudi še informacije o razmerah v domaCem in mednarodnem cestnem prometu, zastojih na mejah in podobno. Služba Pomoc-hiformacije omogoča uresničitev ene od poglavitnih funkcij cestnega prometa -kar najbolj varen in nemoten promet. Kot reševalna služba ali gasilci je v stalni pripravljenosti in z radijskimi zvezami povezana s preostalimi prometnimi »servisnimi« službami - reševalci, vlečno službo itd. Takšen proračunski »denar« za službo PomoC-informacije pomeni le eno: takojšnje prenehanje pomoči v noCnem Času in bistveno zmanjšanje obsega dela v preostalem dnevnem- delovnem Času, kar navsezadnje pomeni tudi okrnjeno delo v trinajstih bazah AMZ, kolikor jih je v Sloveniji. Da bi služba PomoC-informacije lahko nemoteno delovala in se morda še razvijala in posodabljala - tako zahteva Članstvo v mednarodnih organizacijah - pri AMZS predlagajo, da se jim v proračunu za letošnje leto dodeli sredstva v višini 80 milijonov tolarjev. Problem bi morala vlada nujno rešiti v zelo kratkem Času, še pred turistično sezono, saj bi v nasprotnem primeru lahko za Slovenijo nastale doljno-sežnejše posledice, še opozarjajo na Avto- moto zvezi Slovenije. Vlado Kadunec Jih bo pomankanje denarja odstranilo z naših cest? (Foto: Sašo Stražar/TRIO) Skupen boj proti kriminalu Pomankljiva zakonodaja spodbuja kriminal BRNIK - Slovenska in madžarska policija bosta s pomočjo sporazuma o sodelovanju, ki so ga danes podpisali v Budimpešti, uspešneje omejevali nezakonita dejanja. »Doslej je veljalo, da kriminal med našima državama ne pozna meja, zdaj pa bo drugače,« je po vrnitvi z Madžarske na novinarski konferenci na letališču Brnik povedal minister za notranje zadeve Ivan Bizjak. Slovenski minister je v madžarskem glavnem mestu s svojim kolegom Petrom Bo-rossem podpisal dogovor o sodelovanju policij obeh držav v boju proti terorizmu, kriminalu, nezakonitem prometu z mamili in na področju javne varnosti. Sporazum so pripravljali že dalj Časa, je povedal vodja slovenske delegacije. V Budimpešti so se z gostitelji pogovarjali še o neposredni izmenjavi informacij, izkušnjah in intenzivnih stikih, ki so doslej potekali prek Interpola. Predvsem pa so se dogovorili za redna srečanja strokovnjaki s posameznih področij, na državni, območni in lokalni ravni. »Za nas je to zelo pomemben sporazum, saj imamo celo vrsto skupnih problemov, kajti organizirani kriminal ne pozna meja,« je povedal Bizjak. Delegaciji sta se ob današnjem kratkem obisku pogovorili tudi o gospodarskem kriminalu, povezanim s procesom privatizacije, in ugotovili, da obe državi ovira pomanjkanje ustrezne zakonodaje. Posebna tema pogovora je bil mejni prehod Dolga vas. »Na tem področju so se stvari konCno začele premikati,« je obvestil minister. Dogovorili so se o razširitvi mejnega prehoda, o tem, da bodo nekateri organi na madžarski strani odslej delali 24 ur na dan in da bodo preusmerjali promet osebnih avtomobilov iz tretjih držav na mejni prehod Pince. V stikih z Madžarsko kmalu sledita še sporazuma o nadzoru železniškega prometa in sodelovanju pri naravnih nesrečah. (STA) JUTRI 21. maja Jutri se bomo spomnili rojstva največjeg3 nemškega renesančnega slikarja, risarja in oblikovalca, pa tudi pisca številnih teoretičnih razprav, Albrechta Dure-rja. Rodil se je leta 1471 v Niimbergu kot drugi sin v družini zlatarja. Oče, prav tako Albrecht, se je v Nürnberg priselil iz Madžarske leta 1455-Sina je najprej izučil v lastni zlatarski delavnici, potem pa ga je poslal v uk k slikarju in lesorezcu Mihaelu Wolgemutu. Mladi Dürer je takrat običajno popotovanje izučenih obrtnikov dobro izkoristil in se razgledal po vsem, kar je tedaj v Evropi kaj veljalo, zlasti v grafiki. Svoja najboljša ustvarjalna leta pa je preživel v domačem Nümbergu. V ta cas sodita dve plodni potovanji v Italijo in - nekaj let pred smrtjo - še dve leti dolgo potovanje p° Nizozemski. Vse to priča o izjemni razgledanosti mojstra, ki ga ne imenujemo brez razloga »najveCji mojster severne renesanse«. Danes, ko radi polemiziramo o zgodovini in poreklu Slovencev, pa ne bo odveC spomniti, da je Dürer s poti v Italijo prinesel sliko slovenske kmetice, ki jo je naslikal blizu prelaza Brenner. Lep dokaz, da so bili tisti kraji v resnici slovenski, Ce dvomljivci ne verjamejo toponimom. Albrecht Dürer je umrl 6. aprila 1528 v Nürnbergu. kjer je tudi pokopan. KAIRO Barbara Vukovič Pisan čebelnjak različnosti Z letala, ki lahkotno drsi skozi značilno zlato egiptovsko popoldne, si ogledujem prostrane peščene razsežnosti, ki se zajedajo v vasi in celo sama mesta. Iz te Čudne rjavine sveže pobliska-vajo oaze in zeleni palmovi nasadi. Pristanemo med stebri prahu, kajti letališče je praktično na robu pušCave: vročina je neznosna. NihCe ne ve natanko, koliko prebivalcev ima El Quahira, kot imenujejo Kairo Egipčani. Ljudje z drugih delov Egipta, predvsem z juga, se še vedno množično priseljujejo. Pri tem skušajo kar najbolje izkoristiti vsak kvadratni meter zemlje, ki še ni pozidan. Arabci imajo svojevr- sten naCin gradnje: hiše in bloke, ki jih zgradijo, na vrhu puščajo nedokončane, da jih po potrebi nadgrajujejo. Mestne oblasti si z visokimi kaznimi zaman prizadevajo ustaviti takšne divje gradnje. Pogosto prihaja do nesreč, ko se podre kar cel blok in pod seboj pokoplje stanovalce. Glavne kairske avenije so široke in solidno zgrajene, promet pa se odvija noro. Med najrazličnejšimi avtomobili švigajo limuzine poslovnežev, pa tudi osli in konjske vprege so na cesti popolnoma normalen pojav. Tam ne veljajo taka pravila kot v Evropi, ampak je prvi tisti, ki je močnejši. Tako je hupa nujen pripomoček udeležencev v prometu. Pred našimi oCmi se stopnjuje pisan utrip mesta, ker zaradi hude vročine ljudje oživijo šele pozno popoldan. Z glavne avenije se odpirajo pogledi v stranske ulice, na katerih kraljujejo blato in smeti, otroci pa se tam igrajo brez strahu, da bi jih povozil avto. Razlike med prebivalci Kaira so ogromne. Medtem ko si vladni in nekateri drugi uslužbenci privoščijo razkošne vile z bazeni in vodometi ter stanovanja, kakršnih ni niti v Slove-niji, se veliko število ljudi preživlja z beračenjem. Njihova vera namreC pravi, da morajo Živahna mestna ulica bogati pomagati revnim, saj ti paC niso sami krivi svoje bede. Prav zaradi te pasivnosti, ki jim jo dovoljuje vera, ko gre za vprašanje kakovosti življenja, se tamkajšnji ljudje še dolgo ne bodo mogli izviti iz svoje okostenele tradicije in se znebiti revščine. Preseneti me, ko zagledam gospo v feredži za volanom. To je tukaj redek prizor. Zenske so večinoma še vedno oblečene v dolge halje in zavite v rute ter odrinjene na rob družbenega dogajanja. Po cesti hodijo za svojimi možmi ali po veC skupaj, redko same. Osnovna šola je obvezna tudi zanje, naprej pa se šolajo le redke. Celo intelektualke po poroki ostajajo doma in rojevajo otroke. Čeprav so pogoji za življenje trdi in marsikateri par za potomstvo nima najboljših pogojev, si muslimani s tem ne belijo glave. Ce so moški bogati, si lahko privoščijo veC žena, pa tudi ločitev. Dolžni pa so poskrbeti, da bivše žene in otroci lahko dostojno živijo. Veliki družini prilagodijo svoja prevozna sredstva. Najraje kupujejo kar karavane, v katere vgradijo še dodatno vrsto sedežev. Ženske se v glavnem še vedno poročajo z moškimi, ki jim jih določijo, saj mladi nimajo pravih možnosti, da bi se med seboj spoznavali na zabavah, v diskotekah in po lokalih. KairCanke se obra- «Sig * M - ■ •" V središču Kaira je veliko betona (Vse foto: B. Vukovič) Cajo proč od naših izrezanih majic in kratkih hlaC, moški pa si nas z zanimanjem ogledujejo in žvižgajo za nami: >>-Hey, missy, I like you!« Muezin večkrat na dan prek zvočnikov poklice ljudi k molitvi. Tako se nekateri kar na cesti obrnejo proti Meki in se spravijo na kolena. Islam jim zapoveduje, da se morajo pred molitvijo umiti in očistiti vsega slabega ter se med obredom popolnoma osredotočiti na Alaha. Arabci so sicer zelo družabni ljudje. Enkrat na teden, ko je dela prost dan, se cela družina vkrca v avtomobil in se odpelje na piknik, Četudi samo v nekaj kilometrov oddaljeni park. S seboj vzamejo hrano, ki jo ženske skrbno pripravijo doma in cel dan preživijo na prostem, kjer posedajo in se pogovarjajo. Seve- da za njimi ostajajo gore smeti. Brez dvoma, to mesto ogromnih rezsežnosti, ta neznanski vrveči panj ima pogoje, da uspe v svetu. Vendar pa bodo morali njegovi prebivalci najprej spremeniti svojo miselnost in spoznati, da ni nujno, da ostanejo na mestu, ki jim ga je določil bog, temveč si lahko sami ukrojijo boljšo usodo. JEDILNIK Slavko Adamlje žolca z jajcem jelenove bržole solata zapečene orehove palačinke Jelenove bržole SESTAVINE: 4 jelenove bržole, 40 g masti, 100 g Čebule, 50 g pora, 100 g slanine, rdeCe vino, 400 g krompirja, 2 stroka Česna, grobo mleti poper, brinove jagode, koriander, limonina lupinica, sol CAS PRIPRAVE: 60 minut Jelenove bržole potolčemo, solimo, popramo in premažemo z gorčico. Na vreli maščobi jih na hitro opečemo z obeh strani in jih damo na toplo. Na isti maščobi prepražimo Čebulo in na kocke narezano slanino. Na to položimo popečene bržole. Dodamo naribano limonino lupinico, lovor, grobo mleti poper, stolčene brinove jagode iu koriander, sesekljan Česen in narezan por. Zalijemo z govejo juho in vinom. Pokrito dušimo približno 20 minut. Nato dodamo na lističe narezan krompir, dosolimo, potresemo z malo paprike in peteršiljem in dušimo do mehkega. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan solata ledenka zeliščna polivka z majonezo svež črn kruh sir črne olive Zeliščna polivka z majonezo SESTAVINE: 1.5 dl majoneze, 1.5 dl jogurta, 2 trdo kuhana rumenjaka, žlička gorčice, žlica sesekljanega kopra, žlica sesekljanega drobnjaka, žlica sesekljanega peteršilja, sol Majonezo in jogurt gladko zmešamo z električnim mešalnikom. Rumenjaka zmečkamo z gorčico in primešamo majonezni mešanici. Ko je omaka gladka, dodamo na drobno sesekljana zelišča in sol. Ponudimo s solato iz nastrgane zelenjave. JZRAEL / VSE VEC OBISKOV h INDIJA / POČIL JE NAFTOVOD NOVICE »Obljubljena dežela« za izvenzemeljska bitja... Okvara na naftovodu indijske naftne ploščadi Nafto skušajo sedaj dostaviti na kopno s pomočjo tankerjev Aldo Baquis / Ansa TEL AVIV - 2e dva meseca se ljudi loteva nemir v kibutzu Kadi-ma (20 kilometrov severovzhodno od Tel Avi-va), ker vsakih deset dni naselbino preletavajo neznani leteči predmeti INLP), ki za hip postanejo med nasadi pomaranč in nato izginejo. Vse vec je znamenj njihovih občasnih in kratkotrajnih obiskov: krogi ožgane zemlje (široki od treh do šestih metrov), kosi silicija, ki dosežejo 99% cistoto in celo zoglenel kunec. Po besedah inženirja Davida Kurnitza, ki je proučil »elektromagnet-ska polja v Kadimi«, ni dvomov: izvenzemeljska bitja so obiskala Izrael. »Tudi sveto pismo dopušča možnost, da je prišlo do bližnjih srečanj "tretjega tipa“: lestev, ki jo je v sanjah yidel Jakob, bi bil lahko le snop energije, ki so ga izvenzemeljska bitja jrporabila kot dvigalo«, ]e še dodal Kumitz. Pred skeptično in ironično publiko, ki je Prišla na sedež združenja inženirjev v Pel Avivu, je Kurnitz navedel, da so v kraju Beit-el, kjer je po svetem pismu Jakob doživel svoj privid, štirje izraelski vojaki leta 1992 opazili NLP v obliki ogromne ognjene krogle. Istega dne so v libanonskem Baalbeku ljudje opazili 300 metrov dolg »leteči krožnik«, ki je poCez preletel Izrael od Haife do puščave Negev. Kumitz je je na lastne oCi videl leta 1969, kako so trije svetlikajoči se predmeti v formaciji leteli nad Uadijem Faran, južno od Sodome. Letošnjega 20. maja je v Kadimi gospo Zipo-ro (priimka niso navedli) zbudil sij. Ko je pogledala skozi okno, je opazila vesoljsko plovilo, ki je s tremi kraki pristalo na tleh. Dmgo jutro se je gospa podala na kraj pristanka. Na zemljišču so bili trije krogi, v katerih se je lahko zadržala le nekaj minut, saj jo je takoj začela boleti glava. Kurnitz je prepričan, da kroge povzročajo elek-tromagnetska polja in da je zemljišče v krogih spremenilo kemično strukturo. Dvomljivemu občinstvu je navedel, da je v laboratoriju proučil kos silicija, ki se je nahajal v takem krogu. Taliti bi se moral pri 1.423 stopinjah, to pa se je zgodilo, šele ko je tempratura presegla 2.800 stopinj. BOMBAY - Proizvodnja v Bombay Highu, najveCjem indijskem naftenem polju na morju, bo hudo okrnjena za vsaj en teden, možno pa celo do konca maja, so poudarili uradni viri Komisije za nafto in naravni plin (Oil and Natural Gas Commission - ONGC). Mohan Reddy, predstavnik ONGC je včeraj izjavil, da upajo, da bodo naftovod, ki je počil v ponedeljek, popravili do naslednje srede. Pri ONGC so še povedali, da bo, potem ko bodo na naftni ploščadi F zamenjali poškodovano cev, potrebnih še vec dni, da se ugotovi ali naftovodno omrežja deluje in da se naravna pritisk v njem, šele nato bo mogoče obnoviti normalno proizvodnjo. Proizvodnja najvecjega indijskega naftnega polja je doživela pretres, potem ko je v ponedeljek počil eden od naftovodov in se je v morje izlilo približno 6.000 ton surove nafte. Zamenjava cevi bi lahko trajala cel teden. Na ONGC so povedali, da bi lahko trajalo še nekaj dni, preden bodo obnovili običajno dnevno proizvodnjo 280.000 sodov. Dodali so še, da so nabavili plovila za polaganje cevi pri privatnih podjetjih, ki so polagala cevi pod vodo pri drugih naftnih ploščadih, zato da bi pomagali pri popravilih. Medtem ko so zaprli naftovodno omrežje, po katerem se pretakata nafta in plin Bombay Higha na kopno, nafto preCrpujejo v tankerje, tako da so ohranili vsaj delno proizvodnjo 60.000 sodov dnevno. Reddy je izjavil, da bi lahko uporabili še večje število tankerjev, da bi na tak naCin zvišali proizvodnjo. Indijski minister za nafto in naravni plin, Satish Sharma, je vCeraj obiskal naftno ploščad, da bi se prepričal o nastali škodi. Bombay High Črpa približno 60 odstotkov indijske nafte, zato bi lahko padec proizvodnje na manj kot Četrtino, imel hude posledice. ONGC je prosil za veC tankerjev najpomembnejšo indijsko pomorsko družbo, Shipping Corporation of Jndia, ki pa še ni določila, koliko tankerjev lahko da na razpolago. ^ Islamski fundamentalisti nazadujejo v Tadžikistanu MOSKVA - Enoletna državljanska vojna v Tadžikistanu bo po vsemu sodec končala z zmago prokomunistiCnih sil, saj krajevna oblast že načrtuje, da bi na višjih šolah ponovno uvedli pouk »marksizma-leninizma«, ki bi po enoletnem vrtincu plemenskega nasilja, v katerem šo bili ideološki in verski vzgibi v glavnem le pretveza, »novi rod ponovno vzgajali v duhu prijateljstva med ljudstvi«. Po vsemu sodec so na »bratstvo« pozabili, ker so se z brati v tem letu prehudo opekli. Načrtujejo tudi prepoved opozicijskih strank, fredvsem fundamentalisticne Stranke islamskega preporoda. Da gre vladnim silam na bolje, priča tudi vest, da so ob pomoči 201. ruske divizije osvojili fundamentalistiCrio trdnjavo Suroabad, mudžahedini pa so zbežali v bližnji Afganistan. Otroku dali ime po letalu AIR 72 LIBREVILLE - Librevilleški dnevnik »L’Union« je zapisal, da so starši nekemu otroku, ki se je rodil na krovu gabonskega letala, v znak zahvale dali ime Atr. Gabonska letalska družba preizkuša namreč francoski dvomotornik ATR 72, da bi ga uvedla na notranjih progah. Časopis ni navedel ne spola in ne priimka novorojenčka, ki je privekal na svet na progi Muila-Cibanga. Hillary Clinton je zelo priljubljena NEW YORK - Med ameriškimi ženskami je žena predsednika Clintona Hillary vse bolj priljubljena. Po anketi ženske revije McCall’s izhaja, da jo podpira kar 69% bralk. Med tistimi, ki se strinjajo z njenim početjem, jih je 46% mnenja, da je Hillary za zgled vsem ženskam, saj je uspešna tako na delu kot v družini. Med tistimi, ki se ne strinjajo, je Hillary Clinton »inteligentna a preveč agresivna«, obenem »ni bila izvoljena v nobeno upravno telo«, tako da se ne bi smela mešati v politiko. Anketo so izvedli pred novo pričesko prve ameriške dame, tako da se ne ve, kako je novi »look« vplival na priljubljenost. Oprostili obtoženca za vojne zločine SYDNEY - Sodniki avstralskega vrhovnega sodišča so oprostili 77-letnega Ivana Timofeje-vica, ki je bil obtožen vojnih zločinov proti Židom med nacistično okupacijo Ukrajine. Ti-mofejevic naj bi bil kriv za umor 850 Zidov, sam pa naj bi ubil neko Židinjo in dva njena otroka. VELIKA BRITANIJA / KMALU NOVA KNJIGA Kako je Philby postal agent NKVD in kasnejšega KGB Temu je botrovala poroka z avstrijsko komunistko London - celotna zgodba o tem, kako je lota 1934 sovjetska obveščevalna služba NKVD rekrutirala Kima Philbyja, je prvič razkrita v knjigi, ki bo kmalu izšla in se naslanja na Jieko poročilo KGB, ki jo bilo do sedaj tajno. Kim Philby, vohun, ^ j g organiziral zname-nito vohunsko skupino 12 Cambridga in je v prvih letih po drugi svetovni vojni uspel sabotirati številne protisovjetske manevre zahodnih obveščevalnih služb, je leta 1951 -potem ko sta Guy Burgess in Donald McLean pobegnila v Sovjetsko Zvezo - moral odstopiti °d svojega mesta kot namestnik načelnika britanske protiobvešče- valne službe MI-6. Dokazov o izdaji niso dobili do leta 1962, ko je Philby, obveščen od KGB, zbežal iz Beiruta, kjer je delal kot novinar in se zatekel v Sovjetsko zvezo in tu živel do svoje smrti pred nekaj leti. V svojih spominih »Moja tiha vojna«, ki so izšli leta 1968, je Philby nalašč objavil netočne in zavajajoče informacije o tem, kako je začel delati za NKVD in kasneje za KGB. Sedaj pa je iz neizčrpnih arhivov KGB, ki so končno odprti tudi zahodnim zgodovinarjem, prišla na dan resnica, ali vsaj podrobnejši podatki. Odkril jih je angleški zgodovinar John Costello, ki je v sodelovanju z bivšim agentom KGB Olegom Tsarevom, ki ga je izuril sam Philby, napisal knjigo »Deadly illusions« (Usodne iluzije), ki bo v Veliki Britaniji izšla 7.junija. Kim Philby, obetajoči mladi intelektualec, ki je diplomiral v Cam-bridgu, sin ekscentričnega in vplivnega visokega funkcionarja angleške vlade v Indiji, je leta 1934 šel v Avstrijo, kjer je kancler Dollfuss ravno preganjal komuniste, in poročil komu-nistiko Litzi Friedman, ki je s tem dobila britanski potni list in bila tako na varnem. Z njo se je vrnil v Anglijo in se je nameraval vpisati v partijo, ko je preko neke ženine prijateljice, foto- grafke Edith Tudor Hart, tudi same Avstrijke in poročene z Angležem, prišel v stik s krogom sovjetskih vohunov v Veliki Britaniji. Edith Tudor Hart ga je predstavila Arnoldu Deutschu, dunajskemu psihiatru, ki je delal na londoski univerzi, ta pa ga je rekrutiral in mu seveda ukazal, naj prekine vsak javni stik z britansko komunistično partijo. Deutsch ga je tudi vprašal seznam imen ljudi, ki bi jih po njegovem mogli rekrutirati. Philby je napisal seznam. Na prvem mestu je bilo ime Donalda McLeana. Tako je nastal znameniti krog vohunov iz Cambridga. JAPONSKA / ENAKOST Japonke bodo samo ženske Beseda gospa je »žaljiva« TOKIO - Japonke se odpovedujejo nazivu »gospa«, ker ta termin vsebuje koncept njihove odvisnosti kot, »žene in matere«, za bolj splošen termin »ženska«. Japonsko ministrstvo za delo je zato predlagalo, da bi iz vseh uradnih dokumentov odpravili prastaro besedo »fužin«, ki vsebuje dva znaka v japonski pisavi: »Clovek-žena«. Minister Masakumi Murakami v zameno predlaga besedo »džozei«, ki so jo skovali pred kratkim in pomeni »ženski spol«, saj vsebuje znamenji »ženske in spola«. Že 40 od 47 japonskih pokrajin je osvojilo termin »džozei«, ki ga vzporejajo s terminom »danzei« (moškega spola). S to »reformo« naj bi dali vsaj zunanji videz enakosti med spoloma. Glede dejanske enakosti pa je položaj precej slabši. Iz nekega poročila OZN iz leta 1991 izhaja, da je Japonska šele na 17 mestu med sodobnimi državami glede enakosti med spoloma. Že res, da je kar 40% Japonk zaposlenih, a v parlamentu je Zensko zastopstvo le 6, 1%, v krajevnih upravah še nižje, 3, 1%. Vsi dosedanji napori, da bi to odpravili so obrodili bolj borne sadove, tako da je vlada sklenila leta 1996 sprejeti novo zakonodajo, ki bo poskušala družbeno ovrednotiti ženska hišna dela. Ministrstvo za delo je priznalo, da Japonke delajo povprečno v enem letu 510 ur vec kot njihovi možje, ki domačim delom dnevno odmerijo le 8 minut. BANGLADEŠ / PRISILNI PRISTANEK Romarji so imeli medno srečo j Bržkone se je 132 potnikov in 11 članov posadke bangladeškega DC-10 zahvalilo Alahu, da ni bil nihče ranjen med prisilnim pristankom po romanju v Meki (Telefoto AP) Pripravlja: Silvo Kovač 7 1 2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 Vodoravno: 1. začetnici priimka in imena avstrijskega književnika Kafke, 3. ime slovenskega dirigenta Hubada, 7. ime pred leti ubitega švedskega predsednika Palmeja, 9. iznajdba, 10. prostor, kjer se opravlja delo, 12. ime francoskega književnika Zolaja, 13. odmev, eho, 14. vzgajanje tujega otroka, 15. kraj z gradom med Krškim in Škocjanom, 16. ime slovenskega slikarja in grafika Vidmarja, 18. pokrajina na jugu Balkanskega polotoka, 21. zadetek dveh številk pri tomboli, 24. žensko ime (iz Crk Amir), 26. ptica ujeda (brkati), 27. ime francoskega filmskega igralca Delona, 28. razmik med dvema besedama ali znakoma, 30. ime slovenske književnice Budau, 31. vrednost blaga, 32. angleška filmska igralka (Patricia), 33. začetnici filmskega režiserja Skrigina. Navpično: 1. papež, ki je leta 1309 prenesel papeški sedež iz Rima v Avignon, 2. tanek kovinski list, 3. moški potomec, 4. naj-veCja celina, 5. mladic domače macke, 6. prikuha jedem, 7. dvignjen prostor v gledališču, 8. sklenjena vrsta težko oborožene pehote pri antičnih Makedoncih in Grkih, 11. avtomobilska oznaka Benetk, 15. reševalni avtomobil ali kombi, 17. kratica akademskega naslova, 19. tat, zmikavt, 20. glavno mesto francoskega departmaja Somme, 21. smučarsko središče v ameriški zvezni državi Colorado, 22. francoska alpska smučarka (Carole), 23. listavec z lubjem belkaste barve, 25. nekdanji kanadski popevkar (Paul), 27. ime nekdanjega ameriškega atleta Oerterja, 29. ime ameriškega filmskega igralca Minea (iz Crk sla). SZ TBaN ‘Buao ‘BZjg ‘^apajsard ‘uibjv ‘■ias ‘Euiq ‘Bqure ‘rqsig ‘apirejq ‘e>[ey ‘eter ‘5[al ‘apmg ‘eomABjap ‘mnzi ‘j0{o ‘oures ‘4)1 :ouAejopoA A3XIS3U 8 t 8 5 4 3 2 1 a b c d e f g h ^ Naloga 167 Naloga 168 ^ 8 7 ti 5 4 3 2 1 a b c d e f g h šahovska naloga št. 167 Zweig - Vestin / Skopje 1972 Napad bele dame in lovca je Črnemu kralju zagrozil z matom. (Dg6+ in Dh6 mat). Pred obrambo svojega kralja se je Črni odločil z nekaj šahi ogroziti belega kralja. Črni je kmalu spoznal, da mu ta možnost omogoča tudi skrito pot do remija. Analizirajte pozicijo, v kateri črnemu, ki je na potezi, uspe remizirati! šahovska naloga št. 168 Borisenko - Simagin / Moskva 1955 Prednost kmeta na liniji c daje belemu možnost, da v damski končnici igra na zmago. Toda v poziciji je na potezi cmi, ki še razmišlja, kako s šahi ogroziti belega kralja in iztržiti vsaj remi. V veliko napoto belemu kralju sta dvojna kmeta na liniji g. Za Črnega je to lep motiv, . ki ga na koncu krona z učinkovito zmago! Rešitev naloge St. 165 Za uspešno protiigro in odprtje bele diagonale črni žrtvuje trdnjavo. l...Te4:H 2.Teal Za belega je slabo 2.Sed: Tel: 3.Del: Lf3 : mat! Na 2.fe4 De4:l 3.Te4: Le4:+ 4.Dg2 Tdl mat. V partiji je sledilo 2...Tel!! 3.Se8: Lf3: mat! Rešitev naloge St. 166 Rešilna bilka belega se skriva v potezi lDh6:+H Neugoden položaj belega kralja dovoljuje kombinacijo, ki vodi k patu - remiju! l...Kh6: Na umik kralja l...Kg8 2.Del z remijem. Jemanju dame pa sledi 2.g5+! Kh7 in beli kralj je v patu -remi! 24 Četrtek, 20. maja 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/ FRONTA NA ZAHODU ALPE JADRAN / ZELO TOPLO, V ALPAH NEVIHTE BIVALNE NAVADE Vremenska slika: Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Frontalni val se zadržuje nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam zelo topel in razmeroma suh zrak. C A središče središCe ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan pod 10% 4 * pod 5 10-30% 5-10 4M *** 30-50% 10-30 4444**** 50-80% 30-60 O 444 *** 444 *** nad 80% nad 60 t 5-10 m/s T A t nad 10 m/s : SSS TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA..... 14/26 TRST........ 18/- CELOVEC....... 13/25 BRNIK...... 13/26 MARIBOR....... 15/26 CEUE....... 13/26 NOVO MESTO.... 13/26 NOVA GORICA.. 14/25 MUR. SOBOTA... 16/27 PORTOROŽ...... 16/24 POSTOJNA...... 7/22 ILIRSKA BISTRICA. 9/23 KOČEVJE....... 8/25 CRNOMEU.......- 12/27 SLOV. GRADEC.. 14/24 BOVEC...... 13/22 RATEČE........ 9/21 VOGEL.........- 10/12 KREDARICA..... 5/4 VIDEM........ 1 ZAGRADEC....... 19/25 MONOŠTER...... 15/25 ZAGREB........ 16/26 REKA....... 19/24 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 6/22 STOCKHOLM..... 5/22 K0BENHAVN..... 11/20 MOSKVA........ 14/26 BERLIN............ 15/25 VARŠAVA....... 12/25 LONDON............ 11/19 AMSTERDAM..... 14/21 BRUSELJ........... 12/20 PARIZ............. 12/19 DUNAJ............. 12/26 MÜNCHEN....... 12/25 ZÜRICH............ 10/26 ŽENEVA............ 13/22 RIM............... 13/25 MILAN............. 15/27 BEOGRAD....... 13/25 BARCELONA..... 14/21 BUKAREŠTA..... 11/22 ISTAMBUL...... 15/22 MADRID............ 8/18 LIZBONA........... 9/17 ATENE............. 15/22 TUNIS............. 18/29 MALTA............. 14/25 KAIRO............. 18/29 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.25 in zašlo ob 20.33. Dan bo dolg 15 ur in 08 minut. Luna bo vzšla ob 04.28 in zašla ob 19.41. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Bika, element zemlja. Danes lahko sejete, presajate in okopavate zelenjavo s podzemnimi plodovi, kot je korenje, zelena, pesa, koleraba in krompir. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. Jadransko morje: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 20,6°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 19,0°C, Hvar 18,8°C, Vis 19,5°C, Hvar 18,0°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, Gradascica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnizje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnizje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: Sosednje pokrajine: Sončno bo, pihal bo jugoza- Pretežno jasno bo. V av-hodnik. Najvisje dnevne sirijskih Alpah popoldne temperature od 23 do 28°C. posamezne nevihte. V Sloveniji Obeti V petek bo še sončno in V soboto bo sončno in vetrovno. Popoldne in toplo, popoldne posame-zvečer posamezne nevi- zne plohe in nevihte, hte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENI]! Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev. Podnebje in način gradnje Tanja Cegnar V zadnjih desetletjih se je po vsem svetu razširil moderen način gradnje in sodobne stolpnice so si povsod zelo podobne. Ta arhitektura običajno ne upošteva lokalnih klimatskih pogojev, zato so za vzdrževanje ustreznih notranjih bivalnih pogojev nujno potrebne klimatske naprave. Tak pristop je energijsko bolj zahteven, prebivalcem pa ne zagotavlja vselej ugodnega počutja. Spomnimo se sindroma »bolnih stavb«. V preteklosti so za ustrezne pogoje notranjih bivalnih prostorov poskrbeli s primerno obliko stavb in premišljeno izbranimi gradbenimi materiali. Tradicionalne oblike gradnje so bile prilagojene podnebnim značilnostim. Na osnovi izkušenj so se izoblikovale značilne oblike hiš, ki ob izrabi naravnih materialov zagotavljajo stanovalcem zaščito pred neprijetnimi lastnostmi lokalnega podnebja ali njegove negativne učinke vsaj močno omilijo. Oglejmo si nekaj najbolj tipičnih tradicionalnih oblik bivališč. Za sredozemsko klimo je značilna stavba z notranjim dvoriščem, ki ga v razkošnejši izvedbi dopolnjuje bazenček ali fontana. Stene bivalnih prostorov precejšen del dneva varujejo notranje dvorišče pred direktnimi sončnimi žarki. Zunanje stene stavbe so debele in večinoma brez oken, kar zagota- vlja veliko toplotno upornost. Na sliki je prečni prerez take stavbe. Za toplo in suho podnebje je značilen način gradnje z ozkimi ulicami, ki jih pred direktnimi sončnimi žarki varujejo hiše. Okna so majhna in zaščitena pred sončnimi žarki. Debele stene so dobra toplotna izolacija. Strehe so ravne, terasaste. Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204 : Končno eden bolj prijetnih dni. Opravila, ki vključujejo mlajše osebe in otroke, se bodo iztekla v vaše veliko zadovoljstvo. Tako sprostitev zdaj potrebujete. BIK 21-4/20-5 : Tako zadovoljni niste bih od svojega zadnjega spogledovanja. Spremljajo vas budne oci občudovalca in takšna pozornost vam seveda godi. DVOJČKA 21-5/21-6 : Partnerjvi očitki se nanašajo na številne stvari, ki se jih doslej sploh niste zavedali. Ce se boste malo bolj poglobili vase, vam bo jasno, da ima prav. RAK 22-6/22-7 : Zelo velikodušno se zanimate za probleme dragih ljudi, tako da vam ostane malo Časa za lastne. Zato se zapirate vase in ne iščete pomoči drugje. LEV 23-7/23-8 : Kdaj ste si nazadnje privoščili nekaj kulturnega izobraževanja in obisk predstave? Pojdite torej na razstavo, v galerijo ali gledališče. DEVICA 248/22-9 : Občutljiva področja v vas rinejo v ospredje in postajajo skorajda obsedenost. Tako globoko ste zabredli, da boste ob vseh temačnih mislih potrebovali nasvet tretje osebe. TEHTNICA 23-9/22-10 : Besni ste, vendar tokrat krivde na zvracajte na dragega, le nase. Osmešiti se v očeh drugih ljudi je za vas najhuj-sa kazen. Drugič previdno izbirajte besede ! ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ste si vzeli dovolj časa tudi za počitek ab pa se kar naprej sibte z glavo skozi zid? Dovolj bo, da priznate svojo nemoč in sodelavci vam bodo priskocib na pomoč. STRELEC 23-11 /21-12 : Iz zadrege, v kateri ste se znašli ne po svoji krivdi, se boste morali izvleci na Čimbolj diplomatski nadn, sicer boste nekoga hudo prizadeli. KOZOROG 22-12/20-1 : Sreča je, da ste v zadnjem benutku predvideli morebitne ovire in vam sedaj ni treba prosjačiti za pomoč. Sicer pa nikakor ne bi priznali napak. VODNAR 21-1 /19-2 : Najboljše bo, da se danes otresete dnevnih obveznosti in rutinskega dela ter posvetite sami sebi. Met, nakupi, rekreacija - počnite karkoli za vašo dušo. RIBI 20-2/203: Intenzivno brskate po svoji notranjosti, razmišljate, urejate, saj vas v to sibjo pritiski z vseh strani. Nekako se boste morab odrešiti te živčne napetosti zadnjih dni. DANSKA / NEMIRI PO REFERENDUMU O RATIFIKACIJI MAASTRICHTSKE POGODBE K0BENHAVN - Danci so na svojevrsten naCin sprejeli rezultate referenduma o podpisu maastrichtske pogodbe. Včeraj ponoči je v danski prestolnici prišlo do spopadov med policijo in demonstranti. Po dosedanjih podatkih je bilo najmanj 24 policistov ranjenih - eden je celo v komi - policija pa naj bi iz obrambe streljala in ranila 11 demonstrantov. Enega so morali nujno operirati, vendar je že izven smrtne nevarnosti. Mladinci skupine »BZ«, ki sami sebe opredeljujejo za anarhiste (kratica BZ pomeni be-saetter, okupator, to ime pa so pridobili, ker zasedajo prazna stanovanja) in svojo dejavnost uperjajo predvsem v spo- pade z naciskini, so bili razburjeni zaradi potrditve maastrichte pogodbe na referendumu. V mestu so postavili barikade in napadli policijo, ki za njih predstavlja simbol evropeizacije. Mladeniči z zakrinkanimi obrazi so se zbrali v najrevnejši mestni četrti Norrebru ter takoj začeli z razgrajanjem. Zažgali so posode za smeti in razbili nekaj izložbenih šip. Posegla je policija, ki je začela - tako zagotavljajo uradni viri - streljati v zrak z namenom, da bi demonstrante razkropila. Vendar je v odgovor prejela pravo točo kamenja. Številni policaji so obležali na tleh, demonstranti pa naj bi jih obkolili z namenom, da bi jim preprečili, da bi ranjene policiste odpeljali. Tedaj pa je začela policija streljati. Nemiri so se začeli okoli 23. ure in so trajali pozno v noč. Včeraj zjutraj so morali občinski delavci z ulic odstraniti za 6 do 8 ton kamenja. Po mnenju policijskega inšpektorja Willyja Elia-sena takih nemriov v Kobenhavnu ne pomnijo. »Morali smo streljati, da smo rešili življenje svojim kolegom,« je še poudaril. Tudi ministrski predsednik Rasmussen je na tiskovni konferenci obsodil nemire in dejal, da so bili verjetno predhodno načrtovani. Vendar je šlo po njegovih trditvah za osamljen primer in sicer »v vsej Danski vlada popoln mir«.