Hofbibliothelr .Wien St. 1. ci, 2. januarja 1885 „So6a" izhaja vsak petok In velja popoSti prejeroaua ali y Gorici na doni poSiljana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta .,...,. 2.20 Cetvrt'leta . . . . ,.1.10 Pri ozuanilih in tako tudi pri ,:po-tltmicah" ae placuje za navadnu tristop- uo vrsto:--------------------- ------------ 8 kr. «e se tiska I krat 7 „ „ n „ 2 „ 6 ,i ,f » n 3 » Zavece crke pa prostoru. Tedaj Xfl Posamczne itevuWse dobivajo po 8 kr. v tobakarnieak v gosposki nlici blizu „treh loon", na starom trgu in v niinski ulici tot r Trflta, Tia Case r ma, 3. Dopisi naj so blagovoljno po&i^jajo uicilnigtvn „Socc" v Gorici na Travnika 16,1., narocnina pa opravniltru „Sofa" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi ae no vracajo; dopisl nsj le blagovoljno frankujojo. — Delalcera in drugint nepremotaim le aarocnina Buiia, ako ie oglaie pri oprarnlhtvu. -:*-..— Kaj nam prinese leto 1885 ? Na pragu novega leta obraeamo so do vsek p, n. gospodov narocnikov placnikov in svojih 6itateljev s presrenim vo&6ilom, da bi jim leto, katero smo prav kar naatopili, prineslo obiluo srece ia da bi jim iz-pohiilo vse njih zelje. Zahvaljujemo se ob enem na prizDalnih glasovih in voscilnih pismib, katera smo prejeii od raznih stranij. Ni nam mogoge odgovarjati v posebnih listib na vsako stran ; zato naj volja skup-ni in sploiai: Bog plati, Bog usiiii. Da zeliino svo-jim 6ituteljem in svojemu rodu vse dobro, laliko jo spoznati f,z truda, ki ga radovoljno prenaSanio v nji-hovo korist brez svoje hasni, temved z mnogostransko Skodo, ki bi nas labko ostralila pri trudapolnem do-lu. Zavest, da delo ni zgubljeno in da ni brez javne koristi, vzdrzuje nas ter nam daje pogum in srcnost v tesnih razmerak. Brez boja ni zmage, brez zmage ni venca, ki naj si ga sluzi vsakdo, kakor more. Pogum in stanovitnost daje nam zavest, da narod je zbujeu, da narod je z nami, da nai list je v resnici odmev njegovih telenj in pot rob, Se tudi ne more kaj pogosto zapisovati voacJili uspebov na narodnom in politifinom polji. Kakor smo v zadnji itevilki sklenili politieni racuu preteklega leta, take nam je danes podati kra-tek proracuJi ali preudarek tega, kar nas eaka v no-vem letu, katero smo nastopili. To leto ne bo za nas brez politico vaznosti, timved vri.lo se bo v njem marsikaj, na kar je treba uze zdaj misliti. Najvaz-nejie bodo volitve v drzavni zbor, ki se razpiiejo do prihodnje jeseni, 0 volitvah kaze narod stopinjo svoje politicne zrelosti, kaze, ali dela po momentannib (za-{Sasnih) utisih, ali pa po globokom premisljenji, ali dela podogovom se svojimi zavedniini in veljavnimi sinovi, ali pa po pi§6alki, ki sladko piska juzne pes-mi, da si dobi hvalo pri zastopnikih severne besede, ki z desnico driijo za zep, a levico podajejo narudu, nevedocemu, da prijateljstvo, skleneno z levo roko, je navidezno, neveljavno, v kratkem razruiljtvo, v korist le eni stranki, drugi pa v gkodo. Nadejamo se, da gorigki Slovenci ohranijo pri prihodnjih volitvah ˇ driavni zbor ono iastno mesto, ki so si je pribo-rili pri zadnjih de^elno zborskih volitvah pred dvema letoma. RSocatt ne bo zaostajala v tern oziru, ampak bo poduSevala in pojaSnjevala o pravem 6asu to pre-vaino zadevo. Eojake prosimo, naj se ne prenagiijo, naj pocakajo, da se skupno pogovorimo o nadih po-trebah in o poinockih proti njim. Skupno delovaojo bo casbio in uspesno, koristuo in blagonosno. LISTEK. DRAZB4. Kaj daues hrumi razburjena vas? Kaj otlo, mrtvasko Wben ropdiSe? In, 6uj, skoz hrum in ropdt ta glas, Glas deco, ki iniio se jofe 1 Pred biSo na selu soduik sedi, Na mizi usodoih pisem saopiCi, Ob strani berid in on stojf, Ki hujSi je, nego beriCi. Sodnlke, beriCe je semkaj pozval Neusmi-jenik trdt in grozoviti, Sirotam negodnim vse bo prodal, Da divjo pohlepnost nasiti. BopdLe boben in kliCe beiiC, Ljudje hrume in plado otrftci; A sivca brez cnta ne gane mL, Ke brum, ne solza potoci Bopode boben, vpije berlC, In kos za kosom glasno izklicuje; A QibCe ne more reSlti niL, Vse earn brezsrCnik kupuje. Tudi v kupeijsko zbornioo bo treba lotos voliti in Slovenci ne anionic pri tern zaoetati. 6e tudi nam volilniki no kazejo potrebnih ve6iu, moramo se vender ganiti, da ne porc^ejo, da nas ni. Ko bodo tr-zaSki agenti Bestavljali listo kandidatov kupSijske zbornice v Gorici, no bodo mogli nas proziiati. Ka-dar se ojadi konservativni 2ivelj v Gorici, bomo Slovene! celo zmagovali, ali zdaj. ko se italijanski kon-servativci in libeialci ludijo le po imonih ne pa v dejanji, ko se konservativci javnemu zivljenju all od-tegujejo ali pa iz uijudnosti liberalcem pritrjujejo, na to ni ie misliti. Do zdruLenja Slovoucom s konserva-tivnimi ltalijani pa mora priti, kajti liberalni Itelijani se prostosti, katero uzivajo, kinalu nasitijo ter m6m-jo biti neporedni. Tedaj bo morala vlada pokazati jimroge in pri tej pridi proiine iskra Xivljonja kon-servativce, liboralci se pa zaLnejo loLiti, kolikor jih ne zbezi v konservativni tabor (kakor ovce, ko pastir s palico zamahne), v avstrijske liberalce (veiinom pro-testante) in v liberalce brez pridovku. Morebiti, da dobiiuo v teku toga lets, ie kaj dmzega. Cas bi bil, da bi visoka dunajska vlada, ki je pred lestimi leti nizvila zaitavo narodne ravno-pravnosti, enkrat tudi v dejanji pokazala, kaka je ti-sta ravnopravnost, d rugaeo bomo vodeli o nji le to-liko, kolikor o liepoitevovih gradovih, skritih v go-stih gozdih in v globini pod zeniljo. Na Kranjskem zacela je zora UBtajati, sdasojn ac morda oelo zdani. Ylada je uredila na ljubljanskem gimn&zyi slovenske paralelke ter je imenovala reienemu zavodu vavnatelja, ki je stvarnik onih uadrtov, po katerih se sedaj v Ljubljani poducujo. Ker se je ta poskuinja na Kranjskem jako dobro obnesla, ker je bil celo presvitli cesar o priliki evojega pohoda kranjske dezele z nem-scino, kateio so govorili dijaki slovenskih razredov, jako zadovoljen, in ker ni razloga, da bi se narodna ravnopravnost nekaterim Slovencem delila, diugim pa zauikala, pricakovati je, da izdd visoka vlada tak ukaz, kakersen velja za Kranjsko, tudi za druge de-2ele, v katerih obiskujejo Slovenci domafie srfldnje sole. Tudi t gmotnem oziru moramo u«|>i«uv«au m preprifiani smo, da bomo to leto se bolje in z vecji-mi koraki napredovali nego do sedaj. Goriika ljud-ska posojiluica imela je v preteklem letu prometa za 18-2U tisod gold. Ha sebi ta vsota ni posebno volika, ali za naie razmere je visoka, kajti zaceli smo, re-kel bi, z uicem, z dobro voljo, z jako malim kapite-lom. Dosedanje redno in pravilno poslovaoje ljudsko posojUnice dobi jej gotovo zaupanje pri narodu in Za kosom se kos od kmetlje drobi Med klikom in biumom, ropotom in jokom, Kot rezali ud bi na ud, se mi zdf, S telesa sirotnim otrokom. Ah, hi§o je 2e izklical klicar,— Zdaj deca nesrdtaa zajoka, zastoka, Kot streho objeraal bi divji po2ar, In kot da tramovje 2e poka. &q v drugo, 2e v tretje klicar se glasi, Sirote trepetejo v grozi, v brezupi, Ljud pros!, solz6<5, naj jim hiSo pusti, Zastonj! Se hi§o on kupi 1 A zdajci se vspne mo2 sivolas, Vis6k in castit in z brado do pasa, Z bliskovi v otfeh zagrmi na glas Kot prerok iz davnega 6asa: „Gorj§ ti, gorj6, brezdu§ni krvnik, Ki solza sirot srea ti ne gane, Pravleen nad tabo bedl plaCnik, DolMn ti tega ne ostane." vKrivice si v brazde ^iv^jenja sejal, Sejal si nesrLLo, sejal si kletev, Te setve sad atoteren W, bral, ProWetstvo tvoja bo 2eteyl« udelezitev pri njej bo vedno vefija foliko v oddelku za posojila, kolikor v onera za hraniluo uloge. Sami si moramo pomagati, ako se hofomo reSiti tujo tile; dokler nam tujeo denar poBojujo, je on nai gospo-dar; otrcsti m moramo donarnih spon, ako hooemo biti prosti in sami svoji v diugih ozirih. Posebno skrb moramo obradati lotos, kakor Bploh do zdaj, na carodna druitva, zavode in uatauove. DruLioa odgojuje in obrazuje posamezuike dobro, A dru^inski upliv raarsikomu pomanjkuj« a cola ali de-lom; to se mora namestiti v drufttvih to narodnih zavodih. Vso hvalo zailu^ijo goriSkl rodoljubi, ki to osnovali otroSki vrt, ali dobra Btvar bo mora tudi vzdi'^ati in ohraniti. Vrhu tep pa bo treba akrbeti za otrokc, ki izstopijo iz otraSkoga vrta, da bodo imoli iti kain v Solo. De2ki se sprejeinajo na vadnico, all deklice so le redko tako aieCno, da bi ie iprejole na vadnico; zato ne bo preostajalo drugega nego to, da si ustunoviino vsnj m dokllce privatno iloven-sko Solo, katero moia potcm ineato provzeti v ivojo skrb. Ako ninmino alovenskih fiol, zastonj je vee Bt.3 napor, ker komaj se otrok rodf, uze nam ga uxamejo ter odgojuji'jo za italijanstvo. GorlSki liberalni ltalijani se brigajo za italijanrtko vaeuciliSCe v Trstu, j na slovenske ljudsko Sole, katere bo dolzoi ustauovitl, se pa niti ne spotnnijo. Pravijo, da to zahteva ljubezon do njih narodnosti, kakor da bi prava ljubezen za-htevala, dabe.bliioji savira v avojemgmokem In du-Scvnoni napredku. Vsi naii napori bodo aibki in revuega uspeha, ako nas Bog ne bo podpiral in nam ne da dobre leti ne, ker Le clovek prav nUesar nima, ne more s Cem zaCeti in ne wore niiesar dosefii. Gotovo iereka-tuo najstdnejio ieljo v.sakega Slovenes, ako recemo, naj bi se nas Bog usmilil in naj bi nam zopet puvr-iiil ona vinska leta, ki so sirila veselje in premo^nost po dezeli, ter naj bi nas obvaroval vsake nezgode. Ali treba je, da se tudi kmet sam trudi ter da si obraca v korist, kar so ljudje novega izumili na kme-tijskem polji. Na§ list rad ustreza takim potrebam ter objavlja raznovrstne gospodarske sestavke. Slednjifi se zopet priporocamo gospodom roja-kom posebno na de^eli, naj bi nas blagovolili podpi-rati z dopisii nazoanili, sestavki, raznimi oporabauii in sporo^ili, da bo list v resnici odmev goriskih Slo-vencev ter da bo ljub znanec v vaakej slovenski dru-2ini. ,Kot ti zdaj sirote ia doma podis, Za s61ze njih step in gluh za njih Btoke, Nekdaj izzen6 iz tvojih hfS In tebe in tvoje otroke I* Ljudje' ostrrne, odrtaik se zgrozi In stresa od straha se kot trepetlika, Neznanceva groinja mu Y uhu sumf Kot kletev strasaa Vsesodnika. Ta kletev kot strela omamt mu urn, PlaSan, gologlav od dru2be plane, In skozi vrste strraeCih trum Beii iz vast na poljane. Bezf od domtt obupen ves, Kot izpred Boga ubijalec prvi, Proganja ga kes ko vstekel pes In ranja 8rc6 mu do krvi. Ogiblje ljudi se, njih sel in m6st, Po krajih neznanih potifie se blaz en, 2ivi mu v spominu le kletve zavest In kazni pretece bojazen. Okrog brez poCitka blddi vsigdir, Ne ve, kam p6t ga bo tuja aanesla, Kot Coin, ki ga zgrabil je ljuti vibir, In atrl ma brodarja jn vesla,, mmmim Banke in posojilnice. Pod tern naslovom ptiueael je ?Slov. Narod* I elauek, ki obaega tudi » naSe citatelje mnogo po- I dueljivega. Zato jim ga tukaj podajemo. Clanek, ne- | koliko okrajSan, slove iako le. I „Na milijone goldinarjev splavalo je ie po vodi I pa faliranih bankah; na tisoce premozmh in bogatih I rodbin prialo jo na berasko palico vsled slepega zau- I paoja v banke; in vse te zaloatne izkuanje neao po-uSiie ljudatva niti oil odprle obematvu, da bi tpre-giedalo in apoznalo rahle- in prhke podfege, n* ka-terih ae »blje bankini aiatem v Avatrijt. Kedar sS^jo irae banke, domialjujejo si neusahljive aaklade ilata in arebra in noaijo avoj denar kasi, ae veaali, da ga hoce banks vzeti in po 4»/,% obrtttatati. In ko pride do poloma, necejo verjett, da bf njihove ulogA ne oetalo popolnem rarne in da bi se ne izplacaie ˇ polnera znesku, dokler jih atanje konkurano raaao ne pouft, da k popolnemu izplacevanju ulog pri bun-kftb. nikdo ni zavezan, niti upravni odbor, niti nad-swrstvo, nsjmanje aeveda baakini direktorji in urad-niki, 60 prav neao nieeaar izneverili. Take za ogkodovane stranke gotovo prav zaloat-ne polome dofiveli amo Se te dni a Pragi in v Ljubljani; na Dunaji pa je dozdaj Ie pomoc* velike nadjonalne banke otela tamoSnjo eakoraptno banko pred polomom. Odkod tedaj tako alepo sanpanje oWiinatva v banke, ki ae ne da otaajati po mnogih akrahih* in ki v male letih pozabi, da je bilo grdo ogoljufano ? Glavni razlog je v tern, da ae le raalo ljudij briga za oanovo denarnih zavodov in da alaati nikdo ne vpraia, kdo ima prav odgovornost inpo-r0fitt0 za zaupani denar pri bankah. Banke so del ni Ska (akcijaka) druStva, v ka-terib ae zdruzijo manjSi kapitalni zneski po 100, 200 do 500 gld. v velik kapitai, s katerim ae potem poelttje, da delniee Htolikor mogoce noaijo viaoke obre-eti. Delniee ae ne glaae na ime, vaak jih lehko ku- Suje in poaednje in nikdo ae ne bciga za laatnika elaio, Le upravni odbor in nadzorniki morajo ae to-liti iz delnicarjev. Delovanje bankino pa je neome-jeno in ne zahteTa ae nobeno razmerje mej delniSkim kapitalom in mej avotami, katere ame banka kot uloge aprejemati. Delnicarji neao niti najmanje odgovorni za uloge in upravni odbor in nadzoratvo le v toliko, da redno pregledujejo racunsko knjigo in blagajnico. Banka ajne torej desetkrat ali dvajaetkrat ve& denarnih ulog sprejeti, cego ima. delniSkega kapitala; aploh ni za njo v tern nobene meje, koliko znaSa njen prvotni kapitai. v aak delnidar je za bankine dolznoati zavezan le s tiatim zneakom, katerega ima v bankinih delni-cah, pa ne a krajcarjem avojega ostalega imetka. Ta-ka je bankina oanova in taka ostane dokler ae ne apremeni dozdanja delniska postava. ]^a popolnoma drngej podlagi pa stoje posojilnice, in dnditi ae moramo obcinstvu, da dozdaj Se ni spoznalo tega biatvenega razlocka, in rajsi nosi svoj denar v nevarne banke, kakor v popolnem za-nesljive posojilnice. V delniskih. drnatvih. je zdruzeno mnogo malih kapitaiov v veliki delniski kapitai ; pri hranilnih in poscjilnib. zadrngah pa je zdra-Lenih ve5 ali manj osob, da ai s tern pridobe po-trebni kredit v svoje namene. Tudi pri posojilnicah ulozi vaak zadruinik neko sroto, ?adru2ni deleS, kar je podobno dolnici, pa v tem ko pri delnicarji poneha vsakoj.p o,roatvo nad zneakom vplafiane delni ce, «aveunje vsak za-j draznikpriposojilnici,akojezaveza| neomejena, a vaem avojim priratnim j imetkom za posojilnidne doHnosti. j Ulozniku pri poaojilnici se tedaj ni bati niti za jeden j krajcar swje uloge, tem men], ker pri poaojilnici vsak zadroinik pazi, da se z denarjem vestno ravna, kajti on ve, da pri izgubi zadruznega kapitala bise aegalo na njegov privatni imetek Se eelo posojilnice z omejeuo za/ezo 80 varneje za ulozene denarje, kakor banke, ker vaak zadruzoik po postavi ni zavezan le za avoj deleJ, temac za podvojen delei. Ko bi bili tiati gospodje, ki so avoj denar v alepi zanpnosti noaili v banko, naloiili ga v sloven-akih posojilnicah, ne bi jim trebalo zdaj kesati ae, da ao tako nepreridno ravnalt. Morda pa pm je, kar je atari alovenski greh, o«i slepilo to, da je banka no-aila n e m S k i pedat in da je bila od Kemcev nata-novljena, posojilnice pa da zategadelj neao vredne zaupanja, ker so slovenake in so jim na 6ela izka-i Seni, poSrtovalni rodoijubi, ki tiho pa uapeano delu-jejo in ae izogibajo sieparafcev. To je tista slovenska pohlevnoat, katera ae ne more privaditi, da bi stala na lastnih nogah. Nadejamo »e, da odalej premine tiati bleSc, ki jo obaeval jednake nemske banke, in da nasi imoviti mozje zadnejo drzati se gasla, katerega nostmo vsi tako rad* v ustih, ne da bi se po njem ravnali: j Svoji k avojim tB Tudi goriski Slovenci, ako ae jim I bo priporocala kaka banka, naj si zapomnijo ta nauk. ( j © va2nosti in koristi prvega raleka za tele. I 0 tem predmetu se je ze ze!6 veltko pisalo, a ¦ I vender gotovo ne bode Skodilo, ako par busedt §e v ) I w0oCitt 0 njem pregovorimo. — Mnogo je Se ktneto- 1 I valcev, kateri se trdno ravnajo po stari uavadi, da • I namre&, kadar krava stori, ne dajo prvega mleka te • j letu poscsati, ampak jo popred do ftstega pomolzejo. 1 I Se pred par dnevi sem govoril a posestnikom rr, • j nasih hribov, kateri mi je rekel, da je sploh pri njih • I navada prvega inlcka ne dati mladi^u; tudi so mi \ 1 Solski u^enci piitrdili 0 tej navadi pri njih doma. - 1 Matevino mleko jil pa za vsacega mladi&t gotovo je-i j din naiavni LteeZ; ta 2ive2 mu je is sarna natora , I doloCiIay tedaj mu ga tudi mi moramo privoSCiti. . J MIeko prve dneve po poroda se jako razlikuje S I od poznejSega ter ima to mleko pri mladift dvojno ; j nalogo: namree* slu2i mu kakor hrana in kakor 1 j (istilo (purga) to je, da iztrebi iz Crev neko kleja- j sto blato, katero se je nabrato v mladiui, dokler je 1 I Se v materinem telesu bilo. iLv. sama natora je to prvo mleko narcdila sla- - I no, da more mladicev iivot o^istiti (tztrebiti). Ako b j mi tedaj mladiCu ue privoScimo tega mleka, ki je v j resnici po barvi in pookusu zclo razli^no od poznej- - I Sega, dclamo popolnoma napafino in proti naravi, ki j j je to 2e sama tak6 natanovila. a Posnemajmo divjo 2ival, pri kateri gotovo prvo - j mleko vedno mladiG dobi, a vender ne bode nihee > I trdil, da ti oiladi&i niso zeld zdravi in Cvrsti. Prav f I zastran tega, ker teletom kratimo prvo mleko (mle- - j zivo), pogostoma mlada teleta bolebajo. •- j aBlato, katero se je pred porodom v Crevib na-h bralo, ne grs od njih, ampak zacne se kisati, mladiLa r I zaCtie napeajati in klati, driska ga napade, noge mu i zaCud v kolenih otekati itd., takd da se redkokrat dad6 dobro ozdraviti1*. j Ubogi kmetovaiec to uevarno bolszen ranogim j drugim re^em pripisuje, a tega nofie razumeti, da je on tega sara kriv, ker ma ni prvega mleka kakor pravo zdravilo privoSCil. Samo ob sebi se pa ze umeje, da mladiCo, ako ima krava dovolj mleka, ni ti treba dati vsega mleka posesati, ampak preobilno pomolzi in drugaLe porabi. Poskusite, dragi kmetovalci, kar vam tukaj priporo-cam, in uze pri prvem teletu prepriiSate se sami, da „prvo nileko" ui mladiiSu Skodljivo, ampak za njegovo sdravje prepotrebno. Dopisi. Y GoriCI, 30. dec. — Preteklo nedeljo imelo je tukajanje BSlov. bralno in podporno druatvo" avoj letni obeni zbor. 0 napovedani uri za^eli ao ae zbi- rati druatveniki ter so dohajali akoro med vsem zbo- rovanjem, tako da jih je nara8tlo precej veliko ate- j vilo. Podpredsednik dr. Gregorci5 odpre zborovanje I ter naznani, da ga je naproail g. predaednik, ki je bil radi boiezni ovh'an, da bi bil prisel k zboru, naj j bi vodil letoanji obdni abor. Prvo je priSlo na vrato tajnikovo poro^ilo, ki je precej na dolgo in nataucao opiaovalo odborovo delovanje v preteklem letu, po- aebno vse priprare za blagoslovljenje druitvene za- I stave, ki se je morale ouioziti. Ob6ni zbor je vzel I brez ugovora in brez opombe lepo seatavljeno poro- I ro&ilo na znanje. DruStveni goapodarnik je porocal I o pohiStvu in o knjizaici; glede zadnje je priporoSal [ OrulSTQnik dr, Kos, naj bi bq za knjige nekoliko ?eo izdalo nego ae je do zdaj storito in naj bi se pazilo, da «>e kupujejo Ie take knjige, ki ao druStvenikom primerne. DenarniSarjevo porocllo se je enoglasno vzelo na znanje ter ae je izrekla po njegovem na-avetu zahvala goapodom poverjenik om. Na to je knjigovodja cital radun za pretekl o in proracun za prihodnje leto. Pri razpravi o stro §kih prollega leta menil je g. dr. Kos, naj bi se kupi 1 hektograf (pre-piaovalno orodje), da bi se tiskarski atrolki zmanjSa-li. Knjigovodja je pojasnil, da s hektografom bi se stroski ne zmanjgali in ni se sklenilo ni5 v tej za-devi. Julij pi. Kleinmayer je menil,—naj-bi-bilLod-__ borniki plaSali iz svojega lepa denarue stro§ke za potrebno voinjo 0 priliki, ko so se delale priprave za blagoslovljenje drustvene zastave. Lolaki nadzor-nik g. Vodopivec je pojasnil, da odborovo postopa-nje je bilo popolnoma pravilno, ter je predlagal, naj zbor odobri odborovo postopaoje v tej zadevi. Na-avet je b»! z vsklikom sprejefc. Na to sta ae potrdila racuD in proracun. Za tega porocauja predsedovai je g. prof. Berbue\ PriSel je na vrsto odboro v naavet za imenova-nje novih 8astnih udov. Tajnik g. Prin$56 jo predlagal visokorodnega gospoda l)ra gotina grofa Lanthie-rija v Vipavi in Itifembergu, goapodarnik g. Vuga pa uiiloatljivega gospoda Josipa Jurija Strosamayerja, skofa dijakovarskega, oba zarad posebnih zaslug za podporno druStvo. Nasveta ska bila sprejetaz vsklikom in glasuim odobravanjera. Kaznih nasvetov ni bilo, zato je sledila volitev predaednikc, odbomikov uameatnikov in mitilne sodnije ali aenata Predno je zaiela volitev, opisal je podpredsednik z iivimi besedami neuraorno delovanje dosedanjega predaedni-ka, g. Pr. PovSeta, vodje dezeme kmetijake Sole v i Gorici, ki zarad bolehnosti ne more sprejeti mesta, ! na katorera je od prvega zafietka podpornega druStva ! pozrtovalno deloval, ter naavetuje, naj obeni zbor I izre6e druStvenemu predsedniku svoje obzalovanje zarad boiezni, svoje priznanje in zahvalo za umno in trudapolno vodstvt koz tri leta in najsr$nejso Mp, da bi mu Bog kmaiu povrnil ljubo zdravje. Predlog je bil z vsklikom sprejet. Dalje je bil sprejefc pod-predsednikov predlog, naj zbor izvoli deputaeijo, ki naj bi po obenem zboru g. Fr. PovSefcu sporo^ila ta sklep. V deputaeijo ao bili voljeni gg.: dr, Nikolaj Tonkli, dr. Oregor^te, prof, Berbuc, Jult Tuga ia Karol Prinfiic, ki ao avojo nalogo Se tiati dan izvrSili. Goapod predaednik je bil giojen take udanosti pod-f pornega druStva. Pri volitvi je bil izbran druafcvu predaednik dr. A. Gregordid, profeaor bogoalovja. V odbor so priSli gg.: Ivan Berbu^ Anton Pon, Jo2ef Hvala^ July pi. 1 JUeinmayer, Ludovik Lodati, Ivo PirjeveC) Prano I Sivec^ dr. Nik. Tonkli,' JuSi Vnga, Hilarij Zorn. Na-meatniki so gg.: Kacol Prin^id, Franc Komac, Anton mejni grof Obizzi; senatorji pa gg.: Fr. Erjavee, Peter Kobai dekan, dr. Kos, Fr. Podgomik. V prvi od-boi-ovi seji bil je voljen podpredsednik dr, N. Tonkli, tajnik Fr. JSivec, denarcifiar I. Pirjevec, knjigovodja H. Zorn, knjiiniSar J. pi. Kleinmayer, goapo-spodarnik J. Vuga. Veselicnemu odseku nafielnik je g. J. pk Kleinmayer. Naj bi druStvo lepo napredo-valo tudi pod prenovljenim odborom. N6 S Krasa, 16. dec. — Dva dopisnika — eden s Tolmit^kega, drugi s Krasa — v §t. 40. ia 50. velecenjene flSo6ett pretrcsujeta razmere in po-trebe ljudskih Sol. Dopis s Krasa oam prica, da 0 ljudskih Solah in njih u rod bah utegne vsak govoriti, bodi si kompeteuten ali ne. UCititelji smo z delom tako oblozent, da nam je le redko kedaj mogofie za pero prijeti in pisati 0 razmerah ljudskih sol pri nas, J dasi vemo, poznamo in 2ivo fiutimo njene potrebe; marljivejsi v dopisovanji so pa drugi ljudje, katerih ne vemo maisikedaj kam priltevali, med §olske pri-jatelje ali nepiijatelje. Kdor nam kaj preraisljenega* j*dobrega in jedrnatega pove, hvalezni smo mu, naj bo katerega koli stanu. nKoinpetenttio3tu ali nnekompe- I tentnost1* se ne sodi po stanu — posebno v dopisih ne — ampak po razpravi doticoega predmeta; delo j samo hvali ali giaja. Marsikdo bi ne storil napaSno^ j Ce bi uzei to in ono strokovnja§ko pedagogiCno knjigu j v roke Studiral nafirte, sploSne in posamezne, sam de-lal v Soli, zraven pa pomislil, da nobena reC na svetu I ni ca prvi udarec popolna, in bi ie le po vecletni sk«§-nji ali vsaj po natancnem opazovanji izrekel svojo sodbo. G. dopisnik s Tolminskega se poteguje za one vasi tolminskega okraja, ki niinajo redue sole, dasi stejejo od 100 do 140 pod Solsko dolzuost spadajo-Cih otrok. Zdi se mu knviCno, da so v Bolci, Kobo- I ridu in Tolmiuu stirirazredoicc „kot imeuitna potra-ta", med tem ko so vasi: Log, Cez-SoCa, LibuSnje, Ponikve, Striisie in Podbrdo brez redne sole. G. dopisnik ka2.?, da je vnet za Solo ia pravieo. Njega uCiteijstvo gotovo spozna za »kompetentnegatt, naj uze pripada uciteljskemu stanu ali ;ie, fie bi tudi razkrival nekompetentne raae. So li neki zgorej ime* novane vasi prosile za redno solo? Naj bi se pa izrazil kdor koli, da dobro u.ejene vecrazrednice ne morejo pokazati vaCjega vspeha od j coorazredoic, rekli bi Q sjeD) da nam ozoaouje syojo Tako brez miru potaje skoz svet, Us6da povs6d proganja ga bridka, • Tako potaje ze kdovekaj let, — Ne b6-li veS naM pocltka? Krog zimska je noC! Mrzl6 in temoo! Polnd&ri zvoa iv v zvooiki udarja, A on pod streho se splazt piah6 Nezuanega ma gospodarja... Kak6 se naspal jet Kak6 je spottt! Spet prej§oja je moS mu po udih razlita, Na posteljo solaCni poseva mu svit In tudi v mo^ganib — mu svita. A 5uji Kaj zunaj hrnrai tak6? Kaj dtlo, mttVaiSko boben ropofie? In cuj, skoz ropdt in hrumenje t6 Glasove bridkd jokajofie! Gospoda sodnfjska tarn zunaj sedi, Prodaja se niSa ponosna ob cesti, Popotnik okolo vrze oLi, In h kralu je ves pri zav&ti t Tc Ijudstvo mu znano je, znan ta kraj, Ta krov mu je znan in znani zidovi, Njegova je hisa na drazbi sedaj, PM6 zdaj ptrcci njegovi. Zarjuje kot%v od lovca zadet, Nanj Jjudatvo ozre se, spo2na ga, se Cudi: A njema zvrU, zmraCf se svet I| Btttey na zemjjo 89 zgrudi. sijajno nekompetentnost gled6 jjudskih Sol- No, mo-rebiti pa uCitelji ve&azreduic po Krasu to novost sa-mi raznaSajoi Na Krasu se gode" cudne refii. 0. dopisnik s Krasa trdi, da je eden in isti I naCrt za eno — in vecraziednice, in hofie nas neka-ko dovesti do sklepa, da Le se z enorazrednicami to-liko doseze, kot z vefcrazrednicami, so zadoje „ime-ttitna potrata" in brezpotrebue. Ali je neki g. dopisnik bral v nafirtih vse to, kar pravi a!i kar ie r*Li? Bog v6, ali inu je znano, kaj je koncentriCoi poduk, katerega se posluzujejo tudi oznanovalci vere pri razlicnib. narodih. ^ Vsem se delilBtr nanki, pa vender ne povsod v istrmeri, am- | pak v vetfji all maajSi obSirnosti in del6ma celo ne; j vse po zmoznosti, casu in razmerah ukaZeljuih. Tako je povsod, zakaj bi ne bilo tudi v naSem Solstvu? Naerti so spjoina vodila, ne pa zelezna srajca, Vsak ueltejj dosele, kar more Casu, otroSki zmo^no-sti,- razraeram doticne Sole in prihodnosti otrok pri-memo doseii. Med vaznim se vzame najvainejSe in u&jpotrebnejSe, z vcdnim ozirom na razmere otrok, kraja, stoou, prihodnosti itd. Kjer pride u&telj do vestnega spoznanja, da mu naCrta vkateriali katerih to&kah ne bo mogofie izyrSiti, stori po svojem uajbo-IjSeni prepricanji; nobena Solska oblast in tudi pisa-telj nafirtov sam mu radi tega ne porc&e zal besede, ta je moJ or svojem meatu. Srecm kraSkt uciteljt na eaorazroduicah I AH je res pri va.s noted eno — to. vectttzrediiicatni samo ta razloCek, „da vefrazrednice utence in uciteljc mufiijo s celodnevnim podukom, euorazredniee pa samo s polduevnimi* ? — Blagor vam 1 Vi se labko vedno pol doe sprehajate, pol dne uCite; nam goriSkim tr-pinom se ne godi tako" dobro. Mi moramo po cele dneve, tudi ob fietrtiib in nedeljah ktvavo sluziti in zasluziti svojo uborno placo letnih 400 gl. Kar se tide vspeha, doyezemo tudi mi nekaj, pa vender no toliko, kakor na dvo — iu vefirazroduicah, posebno ne, 6e je treba poduSevati dopoludue 6ez 80 starejSih otrok v treh oddelkih, popoludne pa blizu toliko mlaj-Sih zopet v ravno toliko oddelkih. Nadaljevaliti tefiaj je kot privrzek. Tako je pri nas. Sicer se pa tudi pri uas na enorazrednicah otroci uekaj oauG6, to so tudi kakor, sardele v sodu. Vsi zuajo, kar zuajo; nmrslkaj Se boljse, kakor na vefirazredmuah ~ ua na&ih, da nikogar ue zalim. Pri nas ni take nevaruosti, kakor ua Krasu, da bi se Sole Shile, Vi inorate va§ e. kr okr, Solski svet brzdati, mi pa potiskamo in potiskamo in Se ne gre — in tudi ne, ce se kje nahaja Cez 20 od 6 do 8 let statin -privatistov". Kdor tie more priti s Seatim letom v Solo, pride pa z osinim; vsak pa gotovo pride ob svojem casu. Stisuite vedrazieduice in napravite euorazrednice i|a aaHein"; saj pod solucsm je vse inogo&e. Kjer ni toliko otrok, kakor sem zgore nnvedel, odpravite tudi euorazrednice, da se davki ztnanjsajo, dohodki zvecajo. Saj ni treba, da bi bili vsi u6eni. ___________ Tretji. V Ljlibjani, 29. dec. — Zalostno slovo jemlje fitaro leto od Ljubljane in se zalostnise se novo na-poveduje, posebno nasim obrtnikom in trgovcem. ^"ajprej je provzrocila firma Tschinkel insinovi velik Btrah y tukajsnjib. ttgovskib. krogih, zlasti ko se je Evedelo, da v ta padec je zapieteaa tudi BKraujska eskomptna banka" proti svojim pravilom in 6ezjavojo mod. Ako se je zadelo javiti nezaupanje v imenovani savod uze za prvih neugodaih sporocil o Tschinkel-sib, po3talo je splosno vsled najnovejsih prepogostih veatij o izneverenjih in falimentili na Dunaji in dru-god. Gosti so dohajali ulagatelji, zahtevajodi svoje uloge nazaj, in banka je izplacevala, dokler je imela kaj gotovine; nazadoje pa je ustavila izpladevanje. Potem se je obrnila za pomoS do kranjske hranilni-ce; ali ta jej je pomoc odrekla v posebnej seji. Mestna blagajnica je bila pripravljena pomagati, a videti je hotela prej vse baokme knjige, cesar pa ravnatelj Zenari ni hotel dovoliti. Nasledek je bil, da ao zgubili celo delezniki in upravni sovetniki „Kranj- | ske eskomptne banke* popolnoma vse zaupanje do \ vodstva svojega zavoda, dasi je bilo zadnje skontro- ] vanje (pregledovanje denarnic) se le 8. novembra in so nafili „vse v redu". Ko je zvedel 26. t. m. neki | upravni sovetnik, da ravnatelj Zenari namerava od- Sotovati nekoliko dnij na Gorenjsko v nsluzbenih za-evah*, provzrodil je zopetno izvanredno pregledovanje banknega imefcja. Takoj so zapazili se v nenav-zojSnosti ravnatelja primanjkljej 70.000 gl., kar so hi-tro sporo6ili drzavnemu pravdniku, polioiji in zupanu ljubljanskemu. Med tern je srecal policaj ravnatelja na uJici, ter mu sporofii, da ga upravni sovet Seligza-rad nekih pojasnil v banki, kamor je tudi odSel. Tija prisedsi in prepridavSi se, da zanj stvari nevarno stoj6, porabil je trenotek, ko ga niso opazovali, na Btopui-cah iz prvega nadstropja vpritlifine blagajniSke sobe, da si je zagnal s?ineenko v sence. Pol ure potem je bil mrtev in v5eraj so ga na tihem pokopali v ne-navzoSnosti njegovih mnogoStevUnih prijateljev iz naj-veljavniSih tukaj§njih protislovenskih krogov. Eazen prej omenjenih 70.000 gl., katerih pogresajo y zalo-gi, do katere je imel Zenari sam kljufi, je baje pri-maojk\jaja — kolikor se doaedaj ye — fo bl«a 40.000 gl., polBg tega pa je Se oSkodoval mnogo pri-vatnih oseb, med njimi samo g. dr. vit. St. *a 27.000 gl. Tudi razli6nim obrtnikom in trgovcem je popustil veliko dolga za blago vzeto na upauje. Da je po^ tratno 2iyel, se je vedelo uze prej, ali sedaj vsakdo kar strmi, ko cuje o ogromnih. deloma Se doi2nin svotah za stvari, ki si jib le redkoma privoscijo |celo v brezmojnem bogastvu razvajena usta. In vender se dd sijajno ziveti v Ljubljani tudi s 6000 gl letnih dohodkov, kolikor ja baje imel Zenari 5 Keliko od izneverjenih svot je doma zagospodaril, koliko na borsi zaigral, se ne ve in ee teiko zve. Od ianever-jenega denarja je baje dobilo se uze kakih 30.000 gl., katere imajo razne banke v zastavi. Sledovi njegovih izneverjenj segajo do 1. 1881. Ako se pomisli, da „Kranjska eskomptna banka" je bila ustanovljena ali prav za prav je sprejela agendo poddruBnice ffSta-jerske eskomptne banke" v Ljubljant J. 1870. zueta-novno glavnico 150.000 gl„ da si jo nabrala uze i\ad 73,000 gl. reservnega zaklada; ako so pomisli, da i-majo pregledniki odgovornost za izneverjene svote, in ako tudi poLr6 danes napovedani konkura Se ne-kaj ti8oki izneverili blizu 3 milijone gld., enako je storil ravnatelj ljubljanske eskomptne banke, Se v Gorici poznani Zenari; poslednj*^ morala zato celo izpladevanje ustaviti; Prvi na-sledek tern goljufijam je bil, da bo se vsi oni blagajniki usmrtili, in da se pri ministerstvu pri-pravljajo naredbe za poojstrene kontrole pri bankah. HrvaSki dcz\ zbor seSel se je 29. docom-bra; njegovemu delovanju jo odlocenih le malo sej. V prvi seji se je prebral krajjev reBkript, ki zbor pozivlja k volitvi v regnikolarno depu-tacijo. Zmerna opozicija, imenovana tudi Stross-majcrjeva stranka, udele2uje se sej, ne udeleil se pa volitve v ono deputacijo, 5e jej tudi ve-cma prepusti dva mandata. Na Francoskem so se po novi volllni po-stavi vrSlle dopoluilne volitve v senat, in obe stranki, konservativna in liboralna, povrneti se enako mofini v senat. KatoliSki senatorji ao;brez uspcha protestlrali proti visokerau obdaConju corkvonih zavodov, rekSi, da 8 tem nojvefi trp6 reveli, ki veCinoma od miloSfiinc onih zavodov 2lv6. Na juinem Spanjskem je zemeljski potres v prouzro&l veliko Skode, ali tudi ponesrefienlh mrtviU ljudi Steje se na stotine. Domade in razne vesti, V nedeljo, 4. t. m., se bo vriilo v prvostolni cerkvi goriSki slovesno posve5enje poreSko-puljskega I Skofa dr. Iv. P1 a p p a, v naveo6nostl goriSkega kne-I zonadSkofa, knezoSkofa Ijubjjanukcga ter Skofov iz I Trsta in iz Krka (Veglia). Popoldne bo slavnosten I obed v knezonadSkofijski palaci, katerega se udole2d I razni dostojaUstveniki. I GoriSka 6italnica |imela je preteklo soboto j prav lepo domado zabavo brez strogega programa, I jako prijetnega lica. Prijazno razgovarjanje okolo mia I posedenih gospodov in gospa, mladeniiev in gOBpodi-I din pretrgovalo je igranje na glasovir izurjenih rok j ter mnogoliino popevanje. Vrstili so se aamospevi z j zbori, moSki, ienski in raeiani zbori, ki so posluial* I cem tako dobro dopadali, da so se morali vefikrat I ponavljati. Tombola je imela lepih in Saljivih dobit-I kov ter je uzrooila mnogo emeha. Ko so zaoeli mi' I sleoi odhajati pod gorke plahte, zaoeli eo petarji t I sosednji dvorani privaten pies, ki je trajal par ur. Proti trem bilo je zopet vse tiho v prostorih, a mar* sikdo si je mislU, naj bi ne bil ta ve5er zadnji ena-J ke vrste, ampak naj bi mu eledilo Se veo takih. ^Slovensko braluo in podporno draStvo" bo draSilo prihodnji torck, 6. januarja, na praznik sv. treh kralje?, svoje daeopise, kolikor jih ima v j svoji lasti. 0. druStveniki, ki bi radi kaj kupili, naj j pridejo v druStvene prostore ob 11. uri predpoludue j ter naj pridno draiijo. Slovenski otroSki vrt v Gorici dobiva tudi letos navadno podporo od slovenskih rodoijubov. GK I And. Kocijan<5i6 podaril je v ta namen kot prvi le-toSnji dar 1 gl., 6. g. Anton Cibifi j5 gL, g. .So8e-branski 3 gl., 6. g. Fr. a. 1 gl. Naj bi « gosnodje j imeli obilno posnemalcev; hvala malih obdarjancev I jim ne izostane. „Qori§ka Ijndska posojilnica* sklepa sedaj svoje racune za preteklo leto, ki se razgrnejo v j pregled skoz 14 dnij in se objavijo tudi ? ,Socitt. Promet Ianskega leta znaaa od 18 do 20 tisoS gld.; lepa vsota za naSe majhne razmere in za prvi zace- 1 tek. Proti koneu meseca bo najbr2e obdni zbor. Odbor politicnega dru3tva „SlogaB imel je 29. deo. sejo, v kateri je sklepa! o predlogih, ki se stavijo letosttjemu ob6nemu zboru, ki bo v eeter-tek 15. januarija t. 1. ob It. uri predpoludne t na-vadnih prostorih. Rojake, ki zahajajo v meato, opo-! zarjamo uie zdaj, naj uredijo tako svoje poti, da jim i$ to m^ ;nU tia'U m i jpv, $m pfm w volitvc v kupe*ijsko zbornico gorisko odobril je odbor dosedanje delovanje predsednikovo, ki je vzel v drui-bi % nekaterimi rodoljubi stvar v roke, ter ma jo na-rocii, naj nadaljaje v tej zadevi zaLeto pot Koze pokazale so so tudi v Vertojbi. Y neki druzmi lefijo baje Stir osebo za to boleznijo. Obcin-ski predstojniki, pozor! da se bolezen ne razsiri po okolici iz nemarnosti ob&nov. Potres bil je zadnje dni na Terbigi in v Be-ljaci na Koroikem, kjer so hise pokale, dalje t Za-grebu in na Spanskem, v katerem zadnjem kraji je manga Ijadij sort storUo. Bog nas varuj te sibe! Volitve xa kupdijsko jsboraico so veduo bhie, Po postavi bi mor&lo biti 5 volilnih skupStin, pa za gorisko zbornico so le 3, kajti takib obrtaikov in trgovcev, ki bi placevali sad 100 gld. davka brez doklad in ki bi morali biti ˇ 2 volilnih skupsftnah, je pri nas tako malo, da so jih zdruzili z drugitni, ki placujejo wauj davka. Trgovci volijo vsi vkup in so zapisani v imeniku a St. L V mesto voli, kdor placuje LAjmanj 5 gl. davka brez doklade, na deieli, kdor placaje najmanj 3 gl. brez doklad. Ta skupSf ina voli 8 r»oi in sicer 6 v mestu, 2 na dezeli. Pravico voliti imajo vsi, ki so zapisani v imeniku, pravico iz-voljenim biti pa le tisti, ki so zaznamovani z besedo selegtt>ili" (ah so izdali tudi slovenske imenike, ue vctno) in sicer le v oni skupscmi, ? kateri imajo vo-lilao pravico. To velja glede vseh skupstin. — Obrt-nijaki cddelek voli v 2 skapinah; ena obaega one obi "ike, ki plaCujejo 20 gld. davka iu vec brez doklad, Ti obrtuiki so zapisani v imeniku st. 11., vo« iijo 8 udov, 4 v raestu iu 4 na deieli. Aktivna in pasivna volilaa pravica, kakor agore. — V tietji skup-Iciui volijo obrtniki, ki placujejo v mestu 5 gl., na dezeli pa uajinaoj 3 gl. davka brez doklad. Zapisani so v imeniku st III. ia volijo 6 moz. 2 v mestu in 4 ua dezeli. Imeniki so razpolozeni pri davk&rijah, kjer naj si jih vsakdo ogleda. Reklamacije naj se po-siljajo do 7. jau, koinisiji v Gorico po posti ali po davkarij.ib. Kdor ima voliluo pravico, sme leklamirati tudi za druge. Veliki zvon za cerkev sv. Ignacija v Gorici je u2e ulit in posvecen, ali obesen ni Se v zvoniku, te-nmc brani ga zvonar t svoji livarnici. Stroske za ta zvon je pokrila deloma ranjka Kerpanca, ki je za-pnstila glavnico 1500 gld. v^ta namen, a vse drugo je placala in placa se bratovscina srca Jezuaovega, ki je uie pogosto in obilno pomagala farni cjrkvi sr. Ignacija. Prej so bill unis«si v to bratovacino vsi odlicni farani; zdaj so pa njeni udje veciuoma rokodelskega in obrtnega stanu, ker gospoda ne gaka nebes na onem svetu, ampak jib isce uze tukaj v Sasnem razveseljevanji in uzivanji. Yeliki zvon se postavi r severni prazni zronik in k njemu se obesita Se i dva sedanja vecja zvonova iz juznega zvoniku, tako da ˇ tern ostaneta samo dva mrcvaska zvonova, na j katera bo uva bila. Da se zvon ni se postavil na ] sroje mesto, kriva je bolezen onega mojstra kovaca iz \idma, ki je imel zvonove obesitL V Furlaniji ! nekje mu je zvon tako nesrecno padel na nogo, da ! mu je zmel en prat. Zdaj je treba cakati, da se moz j ozdravi; potem se le obesi zvon, ki je ze ulit. ^Concordia" za^ela je nekaterim gospodom rise presedati; bojijo se, da castniki tukajsnjega pes-polka st. 62 bi se odpovedali drnstvu, ki je proti cesarjn zvestim Slovencem tako postopalo, kakor smo uze omenili o drugi priliki. Ko so se spletke proti Slovencem se le kovale, rekel je baji; neki ud ime-novanega drustva, da tako postopanje proti Litalnici ni lepo (ist nicbt honett); a gospod, ki ima v dru-stro precejsnjo besedo, bi se bil na to prav sladko nanmznil. Zdaj pa prav ta gospod zvraca krivdo na {italnico, Les da ni o pravem casu odgovorila na to, j kar je bila prasana, kakor da ne bi bila ^Concordia" sklenila, da se noie pogajati s ditainico, ie predno , je bila to praSana. NHreba zvracati krivde^na postene ljudi, sami jo nosite;" se predno je bila dvorana po-pravljena (meseca maja), trosili so vasi Ijndje vest, | da za Sloyence ne bo ve6 prostora v oni dvorani. Ako bote to tajili, bodo Itaiijam pricali zoper vas. „Braino druStvo" v Telikih ^abljah je j imelo svoj letni obSai zbor dne 1. jannarja 1885. v svojej brainej sobi ob 4. nri popolndn6 se sledecim sporedom: 1. blagajnikovo in tajnikovo porocilo; 2. volitev odbora; 3. doloeitev 6asopisov za 1. 1885; 4. posamezni predlogL Drustveniki udeleiili so se v obilnim stevdu zbora ter so pokazali, da jim je mar za razvoj drustva. j Yabilo. Odbor Solkanske citalcice uljudno va-bi vse ^italnicne ude k 17. rednemu obcnemn zborn, ki bo v nedeljo 4. jannarja t. 1, ob 3. uri popoidne v druStvenib proatonh. Po ob5nem zboru bo domaiia zabava v kr5mi g. Alojzija Mozetida. „Bralno draStvo* v Sempasu priredi pri-bodnjo nedeljo, 4. t. m., o 5. ari popolndne v drust-venib proatonh besedo z obsirnim in zaniroivim sporedom. Uatopmoa za nende 20 kr., listki za tombolo po 5 kr. DornberSka zapanija, sestavljena s kata-stralnili obcin Dornberg in Prvacina, je Tizvanrednej seji dne 22. decembra pret leta imenovala nasega peanika Simona Gregorfiica castnega. obcana teh obcin. nMatica slovnnska'* v Ljabljani zacne takoj po bozidnih praznikiii razpoSiljati druatvene knjtgeza leto 1884. Udje dobe troje knjig, namrec: aLetopiss za 1. 1884. ^(Jrtice dnsevnega zitka sfcajerskih Slo-Yencev" in BIi0v6eve zajiiske* II. del. Ob jednem z oddajo knjig |Ietosnjega leta se bo pobirala od dru-Stvenikor tudi udnioa za prihodnje leto, da bo odboru slednjic moino, vzdrzavati red v izdavanji knjig. Pri tej priliki se slovensko obcinstvo opozarja tudi na bogato maticino knjiievno zalogo, ob^tojeco iz dru-stvenib knjig pretoklih let, k&terim se je kupna cena znatno znizala. Profesor Franc Sukye, ux^dnik nekoleko-vanega 8Ljubljanske^i Lista* in kot tak znan alo-venskemu svetu, poklican je, dasi jo nedavna trdil, da visoka dunajska vlada odobruje njegovo postopanje v vladnem li$>tu, ki ga izdaje tiakarna Kleintnayer & Bamberg na svoje stroSke, ne da bi odgov«rnemu uredniku in njegovemu pomocnemu osebju kaj pla-6ala, ua prvi ddavni gimnazij na Dunaj. Od tega inesta do ministerskega stola je samo en korak, ki je igrada temu, ki zna dobro skakati. Ysa kranjska dezela in vsa Slovenijase veselitega zasluzeaega po-visanja ter zeli, da bi gospod odlikovanec, ki je svo-jim visokim pokroviteljem mnogotero zadrego poa-zrocil, kmalu pokazal se v novem svitu, ki mu ga vsakdo iz srca privoaeu Kot urednik znal je visoke osebe tako trdo na se privezati, da so delile & njim usodo svecanih dolgib nosov. Prav jim je ! Ako be-aeda srboritega bfcjevalca vcfi velja nego mirna proinja in svet narodnjakov, naj pride taki besedi primerno placlio. Ko je beseda kranjskih rodoljubov na mero-dajnem mestu so kaj veljala, priporo^al se je baje sedanji dezelni solski nedzornik za to mesto, katero ima zdaj. Ko je pa gospod Suklje za6el meriti bla^o ljubljanskim gospodom aolnikom, bila je naj vecja ne-varnost, da kazni Bog & njim kranjske ljudske u6i* telje. Ka veselje prebivaicev vseh elovenskib de^el, podrla je pravidna dunajska vlada crae naklepe ter Je pokazala v dejaitjj, da se ozira na 8elje in potrebe narodov. Slovenski narod se je oddabnil ter zaeel zopet upati proti neizmernemu zlu, ki ga je moral prenaaati. Slovenski dub se je okreptl in pricakovati je na Kranjsfcem v novem leto boljSibdnij od onih preteklega leta. Kranjciso apoznali, da pravttme pri-to^be ne ostanejo neualisane, apoznali so, da imajo v sebi moe, da jim ni treba kleceplaziti pred vladno stranko, ki sebe imenuje narodno in zmiqa druge na-rodnjake z radikalci. Jasno je kot beli dan, da slovenski narod na Kranjskem ostane to, kar jet in da le kruhoborci hitijo r tabor vladnib siepib privr^en-cev ter Daznanjajo svetu svoja imena s polnim pod-piiom. Pad malo junastva v takem podpisu, za kateri sledi bvala in placa za petami. Badovedm smo, ali se bo snovala in utrjevaia tudi y novem letu v voj-vodini kranjski daatna strata slavne vlade, pre^efia ua koscek, ki bi kodi odletel. Menimo, da klobasaiji zgubijo srenost, ko bodo premisljevali milo uaodo svojih glav, Kes, dosti so je delalo na Kranjskem za razpor, dosti za politiko slepe udanosti in cvicka. Prepricani smo, da v novem letu zmagajo praviena nacela in da narod ne bo sluga poedincem, ampak poedincev svetinja, katero je treba spoatovati. Dosti so trpeli kranjski Blovenci aramote in ponizanja, ko-nec naj bo politicnemu pobujaanju in pesanju. Do-godki zadnjih tednov preteklega leta vzbudili so v Kranjcih prepricanjo, da spletke in sila le nekaj 6asa gospodujejo, a da na zadnje vender pride pravica do zraage. Kranjci! na pravni, posteni poti vkup, in vrag se Vas zboji; lacne spenjalce po visjib mestik dzna-5ite in naznanite kot take, da se ne bodo sklicavali Yasi nasprotniki na nje kot na dobre narodnjake. Narod! ostani sebi zvest; ne daj se v sluzbo mozem ki 8krb6 za se in svoja mesta. Bog te je obvaroval nevsecnega dezelnega Solskega nadzornika; resi te tudi drugib, katerim sluzia v 6ast in slavo, kateri te hocejo uciti pleaati na svoje piscali. 1 } I Uljudno vabim vse svoje gospode volivce k i javnemu razgovoru v dvorani mestne palade v • Gorici (Via del Giardino) v nedeljo dne 11. ja-| nuarija 1885 ob 11. ari predpoldne, da sliSijo ! porocilo o tern, kako sem opravljai svoj poslan-\ ski mandat. ViGorici 30._ decembra 1882. ___ _____ j______________________________GOBONINL i Saljivi hst „Juri s pu§oB nastopi v vecji obliki II. te^aj, prina§al bode velike in male sal jive podobe ter velja za celo leto 3 gl, za pol leta 1 gl. 50 kr., za cetrt leta 80 kr. De-nar in pisma naj se po§iljajo uredniltvu „Jurja I 8 PB§0" v Trst* I Oznanilo. i Dne 5. jannarja 1885. se odpre prvi mesecni sejem brez pristojbiu za Mvtao, krojaSko is mho blago Leta pri Materi to| v Kormina na nuuskem trga ima zalogo vsakovrstnih zdravil. MASSAGE K. Gottwald, zdravnikspecijalistvmebanifinemzdrav-ljenji, iz Prage, zdravi po zdravniskem nalogu trga-nje (revmatizme;, spabnenja, bozjast. Zdravljenje z mrzlo vodo in elektridnimi kopelmi se izvrsuje z ye-liko natancnostjo. V Gorici, za Mesnieami (via Morelli), St. 23. Omenjeni sejem je bil dovoljen % visokim odlo • kom namestniStvenim od 27. novembra 1884 St, 17064 in se bo ivi&l vsak prvi ponedeljek meseca (ako pride na ponedeljek praznik, prvi delavnik za njim). Podpiaano zupanstvo si Steje v &mt, naznaniti slavnemu ob5inatvu, da omenjeni dan se napravi, zato da bi se odprtje mesecnega s e j m a bolj siovesno vrgilo, v e 1 i k pies in da se da vsakemu n o d o-mat*emu cloveku, ki pripelje na sejom goveda ali konje, brez razlike on 1 i s t e k za sreCkanje na na-slednje tri dobitke, namre6 I. dobitek 15 gl. — II. dobitek 10 gld. — III. dobitek 5 gl. Zupanstvo v Turijaku (Turriaco) okraj (trXiski, Monfalcone). ___________________Zupan. AUGUST BOSMA. ^dajmif ia pdfowrni aw»; M. K0RSIC/ -"Tiska: .Hilarijaaska tiskaroa, v Gorigi,' CHI Iiril TllilJl po dr. MaliSi je odioLno nojbolj§e zdrarilo zopor protiu ter ravmatizem, trfanje po udih, boleiine v kriii ter zivcih, oteklino, otrpnele nde ia kite itd., malo dasa fie se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj ae samo „evet zoper trganje po dr. Malifil" s zraven stojeciiu zuamenjem; i stoklonica 50 kr Zahvala. ^M| irf#i Goapodu pi. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani, Moja mat: so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domaca zdravila brezvspesuo rabili. Ko jo pa bolezen ceduljo hujSa prihajala in uzo veu dnij niao mogli stopiti na nogo, spom.um se na V'as dr. Illalidev protinski cvet p» 50 kr. ter si ga nemudoma naro&m. In res imel je cudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mucnln bolei'in. S poiioinim prepncanjcni priznavam torej dr Malieev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu. bolniku v jcdnakuj bolezni priporocaiu, Vaaej blago-rodnosti pa izrekam najprisrLneJSo zabvalo, z Tsem spoato-Tanjem ndani Franc Jng, poaestnik t Smarji pri Ce^L MT" Flaninski zeliscui sirup kranjski, ^H izboren zcyer kaielj, hripavost, vratoool, prune in pljufine boleCine; 1 steklenica 5G kr. KoristnejSi nego vsi t trgotiai se nahajajodi soki in Siropi. B^" Kri distiine krogliee, c. kr. priv., *^| ne smcle bi se v nijednem gospodinjstru pogrcsati in so se uietisuCkrat sijajno osTOdofiilepri zabasanji dloveskega telesa, glavobolu, ottpnenih udih, akazenem zelodci. jetrnih in obistnin boleznih, v Skituljah k 21 kr.; jeden zav'oj s 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Razpoailja be le jeden zavoj. Xaroeila se izvrle: najhitveje s podtnim povzetjem v lekarni pri „samorogu" Jul. }l Iimf-ja aa Mm trga ? Ljabljaal VINO NA PBODAJ. 1884. - - - - 1883. 1879. 1875. 1868. 1884. 1884 Ptujt (Pettau), Itajersko. leta bclo vino rezno hektoliter 1C> gl. n n s prav prijetno B 12 gl. » n d » „ 16 gl. n b » » n 22 gl. 8 » » » n 60 gl. leta pristni tropinovec n 30 gl. B „ slivovec d 40 gi. Yabilo.