itev. 75 V Trstu, v soboto. 18. aprila 1914 Letnik 3€X3CiX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ui-dništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. L nadstr. — Vsi d . :>i naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij li'ta .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z cmejtnim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AstSkega §L 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — za pol leta................. za tri mesece................. £ ^ Za nedeljsko izdajo za celo leto........ *>jW za pol leta................. 150 Glasile poIHKiMsa druitva »Edinosti*' za Primorsko ,V edinosti je močV Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Italija za italijansko univerzo v Trstu. DUNAJ 17. (Izv.) Iz Opatije poročajo, da se je v zadnji konferenci med grofom Berchtoidom in Di San Giulianom dosege! v vseh predmetih posvetovanja popoln sporazum v splošnem in v vseh podrobnostih. Uradni komunike, ki se izda o ministrskem sestanku, bo slovesno ugotavljal, da sta Avstrija In Italija popolnoma edini in složni v vseh aktualnih političnih vprašanjih, ki se tičejo njunih skupnih zavezniških interesov. Popoln sporazum se je dosegel zlasti glede na albansko vprašanje, glede državne organizacije v Albaniji ter glede gospodarskega, kulturnega in političnega vpliva, ki naj si ga delite Avstrija in Italija v tej državi. Oba državnika sta se popolnoma dogovorila tudi za morebitni slučaj one eventualnosti, ki prav sedaj zelo zaposluje vso evropsko diplomacijo. Di San Oiuliano je namreč prejel baje pravkar jako resne vesti o dogodkih v Albaniji, kjer se je na iugu zopet začel širiti upor, ki pa posega tudi že proti albanskemu severu, kjer je prebivalstvo vedno bolj na-hujskano proti knezu Viljemu po agentih, ki so v neposredni zvezi z Essad pašo. V albanskem kabinetu samem se spor širi vedno bolj in bolj in se vedno bolj kaže prizadevanje Essad paše, da bi pritegnil vso moč nase. Radovedni smo lahko, kaj sta neki določila grof Berchtold in Di San Oiuliano za slučaj, če dovedejo albanske homatije do nove katastrofe ob Jadranskem morju. Dosegla se je tudi popolna edinost glede na drugo vprašanje, to je glede politike obeh zveznih držav v Sredozemskem morju in pa ž njo zvezanih gospodarskih aspiracij v Mali Aziji. Zatrjuje se, da se ni sklenil formelen dogovor glede skupnega mornariškega programa, vendar pa da sta si dala oba državnika zagotovila, da Avstrija in Italija razmerno pomnožite svoje vojno brodovje in da ga boste tudi dosledno ojačevali. Glede na gospodarske aspiracije v Mali Aziji ste se vplivni sferi obeh držav omejili tako, da bodo spadale pod vpliv Italije p> krajine Lidija, Karija in Pamfilija, pod vpliv Avstrije pa Cilicija in Pizidija. Vdunajskih krogih se priznava, da sta se grof Berchtold in markez Di San Giu-liano, kakor se zatrjuje, neoficijelno in le prijateljski razgovarjala tudi o notranjih avstrijskih stvareh. Di San Oiuliano je razložil grofu Berch-to'du — seveda neoficijelno in samo prijateljski — velike težkoče, ki se mu stavijo v Italiji na pot v njegovi avstrofilski politiki in to zaradi šikan, katerim so izpostavljeni Italijan v Avstriji, in zaradi neizpolnitve raznih italijanskih kulturnih zahtev. Kakor se zatrjuje, je tudi glede teh delikatni!! vprašanj prišlo do popolnega soglasja med obema državnikoma in grof Berchtold je celo izjavil, da bi videl iz srca rad, da bi končno vendarle že dobili enkrat Italijani svojo fakulteto v Trstu. Oba državnika sta se pobotala v vseh važnejših notranjih političnih vprašanjih. Zapisnik o teh razpravah in tudi zaključki seveda ne pridejo na dan, toda prepričani smo, da jih bo pisala avstrijska vlada na kožo nam Slovencem in Hrvatom! In da se ne motimo, nam dokazujejo najbolje glasovi, ki prihajajo danes preko italijan- P O D L 1 S T E K. Rdeči mlin. — V tem ste storila le svojo dolžnost madame. Toda čemu mi pripovedujete vse to? Morda da do nebes povzdignete svoje zasluge? — Obenem sem tudi trdno sklenila, da vam nikdar ne izrečeni nobenega očitka, in sem tudi držala doslej svojo besedo. Nikakor pa nisem niti slepa niti gluha in bog ni ni odrekel onega dela razuma, ki ga je dal skoro vsakemu človeškemu bitju. Ob najinem tako hitrem odpotovanju iz Pariza setn čula veliko. Toda nočem ponavljati vsega tega. — Zakaj pa ne? Ker bi sramu morala zardeti radi stvari, za katere veste vi prav tako dobro, kakor jaz.Oovorim samo o dejstvih in se vzdržujem vsakih obdolžitev. Roland, ne obžalujem izgube vašega imetja, rada se vdam siromaštvu, da, če bi bilo treba, tudi de!aJa bom. Govoril ste o novih virih, iz katerih hočete obogatiti, da boste bogatejši, kot ste bil kedaj. Roland, rotim vas, povejte mi, kakšni so ti viri. — Madame, to je moja stvar, ne pa vaša ske meje in ki poudarjajo, da se je Avstriji treba bati velikosrbske propagande in da so avstrijski interesi skoro ogroženi od jugoslovanske nevarnosti Neka dobro informirana italijanska oseba, ki je najbrž sam kabinetni šef ministra Di San Giulia-na, pravi danes v dunajskem »Neues Wie-ner Tagblattu«, da prihajajo tudi v Italiji vedno širši krogi do izpoznanja, da pome-nja velikosrbska ideja opasnost, kateri je treba pravočasno od pomoči. — Iz vsega tega je popolnoma jasno, da se ideja o jugoslovanski nevarnosti lancira le z namenom, da bi bili avstrijski državniki v svoji oplašenosti še bolj pripravljeni, da izroče Jugosolvane poplnoma aspiracijam italijanstva. Da je mogel vodilni državnik avstrijske monarhije govoriti s tujim ministrom o notranjh, domačih, takorekoč rodbinskih stvareh, je pač žalosten znak propada države ter izgube možatosti in samostojnosti. Menda je poleg Avstrije ni države v Evropi, ki bi si dala v svojih notranjih stvareh komandirati od ministra tuje države. Dogovor med Di San Giulianom in grofom Berchtoidom o notranjem položaju v Avstriji ni niti pogodu »Neue Freie Pres-se«, ki danes zvečer s precej klavrnim obrazom poudarja, kako daleč bi prišlo, če bi se hotela stvar izvajati dosledno, in bi avstrijski minister za zunanje stvari vodil take zaupne pogovore z ministri vseh sosednjih držav, nemškim in romunskim, srbskim in nazadnje celo ruskim, torej peterimi tujimi vladami. Avstrija bi tako izgubila vso svojo individualnost. Avstrijski Italijani se pač nimajo pravice pritoževati, kajti ne le, da uživajo vse pravice navadnih državljanov, temveč imajo še posebno predpravico. da imajo svoj zunanji in notranji urad^ jezik, kjer prihajajo vpoštev. Italijanom se godi bolje nego Nemcem na Češkem. — če pripominjamo, da imajo Nemci na Češkem popolnoma privilegiran položaj, potem so te besede »Neue Freie Presse« v resnici več ko značilne! Nadaljevanje političnih razgovorov. OPATIJA 17. (Kor.) Včerajšnjih političnih razgovorov sta se udeležila tudi oba poslanika in sekcijski šef grof Forgach. Snočnji razgovori so trajali skoro do polnoči. — Razgovori se nadaljujejo danes zvečer in jutri. Di San Giuliano lahko obolel. OPATIJA 17. (Kor.) Markez Di San Giuliano je obolel za lahkim protinom, ki ga j« prislil, da mora čuvati dom. Markez Di San Giuliano se je peljal vsled tega samo na krate* sprehod v zaprtem avtomobilu v spremstvu grcfice Berchtoldove. Izlet v Lipico. OPATIJA 17. (Kor.) Danes ob 10 dop. se je odpeljala visoka opatijska družba z avtomobili v Lipico. Izleta se je udeležil tudi Di San Giuliano, ki je okreval dalje grofe B rchtold in Forgach s soprograma, kabinetni šef Gabasso in legacijski ta,nik Wal-terskirchen. Lipica je približno 70 km oddaljena od Opatije in se vozi do tja z avtomobilom skoro 3 ure. Izletniki se vrnejo zvečer v Opatijo. OPATIJA 17. (Kor.) Izletniki so prišli ob V2 1 v Lipico. Ogledali so si tam znamenito žrebčarno, kjer so se mudili čez eno uro. Po obedu pri ravnatelju Fingerju, kateri jim je bil serviran kot dvornim gostom na odredbo grofa Kinskega, so se — Motite se. Ta stvar se me tiče prav zelo, ko gre tudi za vaše ime. Vaše ime je tudi moje, kajti dal ste mi ga pred bogom in pred ljudmi. — Dobro. Vi imate ime od mene, jaz pa ga imam od dolge vrste pradedov. Le ne bojte se, da bi po meni mogel izgubiti svojo čistost. — Roland, vi stojite ob robu prepada. Varujte se! — Varujte se sama, madame! — je zakričal Lascars. — Odkod vam naenkrat tak pogum? Ohranite svoje svete, ki so zame izgubljeni, sama zase! Lascars je nadaljeval: — Vi, ki ste bila rojena v zelo skromnih razmerah, ki ste živela v taki zabitnosti, da niste nikdar mogla pričakovati, da bi vas kdo iztrgal iz nje, se morate vendar zahvaljevati edino le meni na vaši sijajni, zavidanja vredni usodi. Ali vas nisem uvedel v blesteče lep svet? Ali vas nisem obdal s tako nezaslišanim in naravnost vilinski bajnim luksusom, da bi mogla biti ljubosumna nanj celo francoska kraljica — Kako?! — je vzkliknila Pavlina in nehote zmignila z ramami. — Ali me poznate tako malo, da me sodite tako napačno? Ali res govorite resno? — Gotovo! — je odgovoril Lascars. — Ali ste videl kedaj, da je moje lice v odpeljali izletniki ob V&4 v Opatijo, kamor so dospeli ob 6 zvečer. Vreme je bilo lepo, izvzemši hudo burjo. — (Glej domače vesti.) V kraški burjL Uradni komunike izide danes. OPATIJA 17. (Izv.) Po povratku iz Lipice, na katerem je bilo vsled naraščajoče burje tako mrzlo, da sta se ministra morala zaviti v ogrinjače, sta grof Berchtold in Di San Giuliano imela novo kon- ferenco, ki je trajala nad eno uro, nakar niški škandal, je končana in se v kratkem razprava pred Ivovskim kazenskim sta se z obema spremstvoma skupnega dineja. Zvečer je zdraviliška komisija priredila v veliki dvorani hotela »Ouarnero« slavnostni koncert, ki sta se ga udeležila oba ministra s spremstvom, vsa opatijska aristokracija in drugolično občinstvo. Godba je igrala skoraj izključno italijanske komade. — Uradni komunike o razpravah bo izdan jutri dopoldne (v soboto). _ Pred delegacijami. DUNAJ 17. (Izv.) Avstrijski člani delegacije bodo imeli še pred delegacijskim zasedanjem konferenco, na kateri se ra dele posamezni mandati v odseku. Kakor se javlja iz Budimpešte, je vojna uprava opustila prvotno namero, da združi vrjaške potrebe za Bosno s skupnim vojnim proračunom, in izg^tovi posebno bosensko predlogo, ki jo predloži novoizvoljenemu bosenskemu odseku, v katerem poda tudi skupni finančni minister Bilinski svoj eksooze Kakor se poroča iz Prage, bodo imeli češki delegati še posebno konferenco, v kateri določijo svojo taktiko. Češki radikalci in agrarci so za strogo opozicijo tudi v delegacijah in da glasujejo proti skupnemu proračunu, zlasti pa proti onim postavkam, ki so v zvezi z zvišanjem rekrutnega kontingenta s pomočjo § 14. — Mladočehi se nameravajo omejiti na ostro kritiko zunanje politike, v ostalem pa glasovati za skupni proračun. Baron Engel — i nančni minister. PRAGA 17. (Izv.) Xakor poročajo listi, bo sedanji voditelj finančnega ministrstva, baron Engel, v kr.i-Mem imenovan za finančnega ministral rNa njegovo mesto bidžetnega referenta'pride sedanji ravnatelj državnih železnic na Dunaju, dvor. svetnik Kolisko. Nova češka stranka. PRAGA 17. (Izv.) Tu se ustanavlja nova češka stranka. Ime še ni določeno, a bo pa to stranka češke inteligence. O Binko-štih se bo vršil ustanovni zbor stranke. Pogreb grofa Goluchowskega. DUNAJ 17. (Kor.) Pri pogrebu deželnega maršala grofa GoIuchowskega bosta zastopala vlado minister za notranje posle baron Heinold in sekcijski Šef pl. Morawski. Cesar je poslal bratu pokojnega Adama Goluchovvskega Agenorju sožalno brzojavko. Poset ogrske opozicije v Petrogradu. BUDIMPEŠTA 17. (Izv.) Opozicijski listi potrjujejo vest, da odpotuje grof Mihael Karolyi z nekaterimi opozicijskimi poslanci, katerim se baje pridružijo tudi poslanci klerikalne ljudske stranke, v Pe-trograd, da si tamkaj ogledajo mesto in prouče zlasti ruske agrarne razmere. Odlikovanje. DUNAJ 17. (Kor.) Cesar je podelil škofu v Lincu dr. Hittmaierju komanderski križec Leopoldovega reda. Nemškonacijonalni zbor. CELOVEC 17. (Izv.) V bližnjem času, najbrž o Binkoštih, se bo vršilo v Celovcu veliko zaupno zborovanje vseh nemško-nacijonalnih organizacij v alpskih deželah, kateremu je namen ustvaritev enotne or- ganizacije nemških nacijonalcev na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Za mandat dr. Švlhe. PRAGA 17. (Izv.) Mladočehi kandidirajo v dr. Švihovem volilnem okraju tajnika praške trgovske in obrtne zbornice, dr. Samka. Izšel jeniški škandal. — 1050 obtožencev. LVOV 17. (Izv.) Kazenska preiskava proti nameščencem raznih izseljeniških družeb, ki so zapletene v znani izselje- vsem tem knežjem sinju - kedaj izražalo čustva veselja ali zadovoljstva? Ali sem bila kedaj videti srečna? Ali ste kedaj o-pazil na mojih ustnicah smeh? Kar meni ugaja, je tiho in mirno življenje, in kar sem neprestano obžalovala sredi vsega onega sijaja, je pač bilo, da ste me odtegnil mojim skromnim razmeram. Roland, mislim, da uvidevate po vsem tem, da ono, kar mi manjka k moji sreči, nikakor ni oni luksus, ki ga sovražim in za katerega nikakor nisem ustvarjena. Lascars je neverjetno zmajal z glavo in se ironično posmejal. — Same fraze, madame! Lepo zveneče, a brezpomembne besede. Izgovarjate stvari, ki vam nikakor ne prihajajo iz srca. Tu dokaz. Odkar sva zapustila Francosko, ste se očividno zelo izpremenila. Vaša navadna otžnost se je izpremenila v obup-nost. Zakaj? Ker me smatrate za gmotno uničenega človeka in ker obžalujete vzlic svojemu preziranju bogastva, da je prišlo tako daleč. Ne preklinjajte me, madame! I11 ne ugovarjajte mi! Poznam vas in se ne dam premotiti po še tako lepih besedah. Toda, ljubo dete, le obrišite si oči. Kmalu vam zopet preskrbim ono zabavno in lu-ksurijozno življenje, ki ste ga izpoznala po meni. Ostali so mi še izdatni viri in morebiti bom že jutri mnogo bogatejš nego sem bil sploh kedaj. senatom. Obtoženih je 1050 oseb. Premestitev jugoslovanskih polkov. DUNAJ 17. (Izv.) Kakor se govori v vojaških krogih, je pričakovati, da se v področju XIII., zagrebškega, armadnega zbora v kratkem izvrše večje izpremembe. Vojna uprava, ki je že pred leti pri izmenjavi garnizij poslala v okrožje XIII. zbora nekaj madžarskh polkov, hoče polagoma premestiti vse jugoslovanske polke v gar-nizije drugih armadnih zborov ter jih nadomestiti z madžarskmi rusinskim! in nemškimi polkL V vojaških krogih vzbuja ta namera vojne uprave živahne komentarje. _ filbonske homatije. Odgovor na grško noto. DUNAJ 17. (Izv.) Uradno se poroča: Veleposlaniki trozveze so najbrž danes v glavnih mestih trosporazuma izročili odgovor trozveze na osnutek trosporazuma glede epirskega vprašanja. Odgovor trozveze se stvarno popolnoma strinja z osnutkom tripelentente in se razlikuje od njega edino le v nekaterih stilističnih stvareh. Grški vojaki na vstaškem bojišču. DRAČ 17. (Izv.) Uradno se poroča, da je 400 mož redne grške armade pri Lesko-viku napadlo oddelek albanskega orožni-štva. Začel se je krvav boj, čigar izid še ni znan. Pri Veglisti je zbran močan oddelek epirotskih vstašev, ki imajo očividno namen, da napadejo Korico. Položaj vedno kritičnejši. BELGRaD 17. (Iz .) Po vesteh, ki prihajajo zadn;e dni iz Albanije, postaja položaj v Albaniji vedno kritičnejšL Krščansko prebivalstvo južnih krajev trumama beži čez srtisko mejo. Iz Ohride in Resne priobčujejo belgrajski listi neprimerne g ozovitosti ki jih zagrešajo Arnavti nad krščanskim pre bivalstvom. — Srbska vlada je odredila, da se znatno pomnože srbske posadke ob meji. Izseljevanje Grkov iz Vzhodne Tracije. CARIGRAD 17. (Kor.) Dva člana komi sije, ki jo je poslal ekumenski patrijarhat v Vzhodno Tracijo, da preišče vzroke vedno narašeujočega izseljevanja Grkov, sta se morala na pritisk oblasti v Čorbu vrnili v Carigrad. Položaj v Epiru. — Proti svetim bataljonom. BEROLIN 17. (Kor.) Koresp^ndent „Vos-siche Ztg.M izve v Draču, da so napadli sveti bataljoni Ajulat, kjer so izvršili baje velike krutosti. Požgali so celo naselbino, pri čemer je pogorelo več žen^k in otrok. — Grške ladje, k bi morale blokirati St. Quaranto pospesujejo namesto da bi izvrševali svojo nalogo sk iven uvoz orožja in streliva, ki se razdeljuje med vstaše. Turški proračunski provizorij. — Turčija plačuje dolgove. CARIGRAD 17. (Kor.) Uradni list priob-čuje provizorični zakon glede trimesečnega proračunskega provizoija. S tem zakonom je pooblaščena vlada izdati v tem času z privoljenjem parlamenta 8.774*122 turških — Govorla bom, kajti govoriti moram in imam pravico za to. Rada se podvržem siromaštvu, ne pa sramoti-- — Sramoti! — je jecljal Lascars, kajti jeza mu je skoraj vzela glas. — Pravite, sramoti? — Da, to sem rekla! — je odvrnila Pavlina in lice jej je pobledelo, da je bilo belo kakor mrtvaško platno, vendar pa si je ohranila svojo odločlTOst. — Krenil ste na slabo pot, na pot, kjer vas na koncu čaka sramota in brezčutnost. Toda naj bi tudi svoje življenje izgubila pri tein, skušala vas bom zadrževati. — Nesrečnica! — je zaklical Lascars,.ki se v svoji neizmerni besnosti ni več poznal samega sebe in so se v njegovi notranjosti vzbudila vsa njegova sirova in živalska čustva. — Nesrečnica l je ponavljal, — še me ne poznaš! in dvignil je skrčen pest, da bi jo udaril. — Roland, — 4e odgovorila Pavlina popolnoma mirno," pri čemer je s spoštovanje velevajočim izrazom zadržala roko, ki jo je vzdignil; da bi jo udaril, — če bi se bilo edino le meni treba bati vaših udarcev, bi se jim ne odtegovala, celo smrt bi brez odpora sprejela iz vaših rok; toda da bi prostovoljno hodila v smrt, nimam več pravice. Mati sem. Prizanašajte svojemu lastnemu otroku. funtov. — Finančno ministrstvo je pričelo odplačevati majnše dolgove, ki jih je napravilo za časa vojne. Ti dolgovi znašajo 160.000 funtov. Nemiri v Črnigori. CETINJE 17. (Kor.) Kakor smo že poročali včeraj, sta se vprla rodova Hoti in Gruda, ki sta prišla pod Črnogoro po določilih londonske poslaniške konference. Predvčerajšnem je šel general Marti-nović v Tuzi, kamor je poklical voditelje obeh rodov. Pozivu so se odzvali skoro vsi voditelji. General Martinovič je pozval voditelje, da naj se udajo in jim je obljubil splošno odpuščenje in priznanje vseh pravic, katere imajo črnogorski podaniki. V nasprotnem slučaju jih čaka kazen. Voditelji so se podali in so obljubili, da hočejo izpolnjevati pod obljubljenimi ugodnostmi vse dolžnosti, ki se jim nalagajo kot podanikom Črnegore. Nato so zasedle črnogorske vojaške čete celo ozemlje rodov Hoti in Gruda do črnogorske meje. Sufražetke požigalke. YARMOUTH 17. (Kor.) Tu je pogorel velik pristaniški most Britania z vsemi paviljoni in skladišči. Škodo cenijo na 15.000 funtov šterlingov. Na obrežju so našli dopisnico s sledečim napisom: »Vo-tes fer VVomes. Kenna je skoro izročil g.o Pankhurstovo smrti. Me ne poznamo torej nobenega usmiljenja več, dokler ne dobi ženska volilno pravico.« Mednarodni kongres za Helio in Tha-lassotherapijo. ČANNES 17. (Kor.) Tu se je otvoril pod predsedstvom kneza iz Monaco mednarodni kongres za Helio in Thalasso herapijo. Kongresa se je udelešilo nad 800 udeležencev iz vseh dežel. Spopad med bolgarskimi in srbskimi mejnimi stražami. BELGRAD 17. (Izv.) Pri Mamini suzi je prekoračila bolgarska mejna straža pod poveljništvom nekega narednika z imenom Hrista, srbsko mejo in začela streljati na srbsko mejno stražo. Prišlo je do hudega boja, v katerem je padel Hristo in še eden bolgarski vojak. Ostali so pobeg.kili čez mejo. Velik požar v Petrogradu. PETROGRAD 17. (Izv.) Tu je pogorela velika tovarna za električne akomulatorje. Ogenj je zanetil električni tok. Škodo cenijo čez 800.000 rubljev. Stavka železničarjev v Italiji odložena. MILAN 17. (Uv.) Nevarnost stavke železničarjev je za enkrat odstranjena. Minister za javna dela je sprejel včeraj v Rimu deputacijo železničarjev in ji je obljubil da bo vlada vpoštevala njih zahteve in jim dovolila mnogo več, kakor je nameravala od začetka. Deputacija je bila z odgovorom 7a-dovoljna in je izjavila, da b^-fo že počakali, da vidijo, č bo vlada s\ o ljubo tudi res izpolnila. Demisija norveškega trgovinskega ministra. KRiSTJANIJA 17. (Kor.) Trgovinski minister Castberg je demisijoniral, ker je prišel pri vprašanju glede uvedbe prisilnih razsodišč povodom delavskih sporov v ostra nasprotstva z drugimi člani kabineta. Delavstvo je skleni o, da priredi v slučaju, če bi bil tak zakon sprejet, generalno stavko. Volitve na Švedskem. STOCKHOLM 17. (Kor.) O volitvi v drugo zbornico so bili znani do polnoči sledeči resultati: Desnica 61, socialisti 55 in liberalci 40. Desnica je pridobila 15 in izgubila 1 mandat, socialisti so jih pridobili 9 in izgubili 3, liberalci so jih izgubili 20. Ministra Schotte in Petren sta zopet voljena. Schichtov tekmovalni polet preko Avstro-Ogrske. PRAGA 17. (Kor.) Berlinski aviatik Franc Reiterer, je odplul danes zjutraj ob 7 s pa-sažirjem stotnikom Neumanom proti Dunaju. — Ob 11 dop. je bil Reiterer že južno od Brna in je nadaljeval polet proti Aspernu. Ob 7*48 je pristal Reiterer na letalnem polju pri Aspernu. Požar tovarne. USTJE 17. (Kor.) Danes je izbruhnil v tukajšni steklarni avstrijske družbe ogenj v plinovih regeneratorjih. Ogenj je uničil strojnico, ostrešje in streho tovarne Škodo cenijo nad 300.000 K. Mehika in Zedinjene države. WASHlNGTON 17. (Kor.) Bojna ladja „Louhiana* je ociplula proti Tampico. WASHlNGTON 17. (Kor.* Ameriška vlada je sprejela ponudbo predsednika Hueite, da pozdravi ameriško zastavo»JV mehikanskem pozdravu pozdravijo ameriške ladje mehikan-sko zastavo. Huerta stavi zopet nove pogoje. WASHINGTON 17. (Kor.) Predsednik Huerta se je zopet premislil in je stavil pogoj, da bi ne pozdravili Mehikanci prvi ameriške zastave, marveč da naj bi se vršila oba pozdrava sočasno. Ameriške kroge je ta zahteva Huerte zelo iznenadila in gotovo je, d i bo predsednik Wilson to zahtevo odločno odklonil. Str,in 1!. »FDTVOST« St. 75. V Trstu, dne 18. aprila 1914. V/ASHINGTON 17. (Kor.) Predsednik \Yils« n je izjavil da je on proti blok di pacifiške obali, ker bi ta blokada zavirla trgovino med M hiko in Zedinjenimi državami. ___ Strahovita maščevanje roparja. VARŠAVA 17. Uzv.) Listi poročajo iz ruske Poljske sledeče skoraj neverjetne grozovitosti roparja, ki se je hotel maščevati nad svojimi sovražniki. Pred tremi ieti je bil namreč na podlagi izpovedbe prič obsojen neki Dahnei zaradi svojega ban-ditstva v triletno težko ječo. Že tedaj je obljubil, da se bo strahovito maščeval nad pričami, kar je sedaj, ko je prišel iz ječe, tudi v resnici izpolnil. Prišel je v svojo domačo vas Sulejo v petrikovskem okrožju in šel naravnost v občinsko hišo, kjer ie ustrelil župana, dva občinska svetovalca pa težko rami. Nato je zbežal v gozd, kjer je pričakal nekega kmeta Novaka, ki se je pripeljal mimo s svojo hčerko. Novaka je ustrelil, hčerko pa je najprej posilil, potem jo pa zadavil. V tem ga je začela zasledovati policija. Dobili so policijske pse, ki se jim pa ni posrečilo zaslediti lopova. Včeraj se je Dahnel vrnil v Sulejo, kjer je zopet vdrl v občinsko hišo, kjer je naletel na občinskega blagajnika Bara-novskega, katerega je ustrelil. Oropal je nato blagajno in zopet zbežal. Pridružili so se mu tudi nekateri njegovi bivši pajdaši. s katerimi je napadel neko samotno krčmo, kjer je ustrahoval gostilničarja in njegovo rodbino in potem hišo popolnoma oropal. Ko se je pripravljal na cdhod, je vstopila orožniška patrulja. Dahnel je takoj pograbil za orožje in ustrelil enega orožnika. Patrulja mu ni mogla zabraniti, da ne bi bil ponovno pobegnil. Sedaj so mobli-zirali proti njemu v Petrikovem vso policijo, orožništvo in vojaštvo, ki je obkolilo gozd, kamor je pobegnil. Bilo pa je vse zaman; Dahnel je izginil. Dosedanje njegove žrtve štejejo 5 mrtvih in večje število ranjenih. _ Austrla Novo. hi. O slovečem angleškem gledališkem igralcu Garricku (iz osemnajstega stoletja) pripovedujejo, da je znal tako obvladovati vsak gib svojega obraza, da se je mogel hkratu z enim licem smejati, z drugim pa jokati. Tudi naše italijanske politike poznamo že od nekdaj kot nekake Garricke. Razlika pa bi bila ta, da je bil Garrick velik umetnik, ki je naslajal občinstvo s svojo umetnostjo, dočim so naši italijanski politiki le žonglerji, ki vzbujajo stud, ker znajo brez vsakega sramu skakati z enega na drug trapec — drugačnega nazira-nja nasprotnih principov. V istem hipu blagoslavljajo in proklinjajo. Z enim očesom se vesele, ali je pobožno zavijajo proti nebu v znak vdanosti svoje do kake vzvišene ideje, iz drugega pa pošiljajo bliske v znak — nasprotstva proti isti ideji. To se pravi: ne proti ideji, pač pa proti nje praktičnemu izvajanju, čim bi ne bilo to le njim ampak tudi drugim na korist. To svoje žonglerstvo so eklatantno pokazali tudi s svojim komentarjem k programu društva »Austria Nova«! Prosimo, prečitajte še enkrat pazno ta komentar! Globoko se klanja pred možmi, ki bi hoteli dati inicijativo za spravno akcijo, za po-mirjenje narodov na principu brezpogojne enakopravnosti. Namero teh mož označa za vzvišeno, plemenito. In povsem dosledno taki vdanosti do principa brezpogojne enakopravnosti odločno odklanja misel, da bi narodi, ki so bili doslej zapostavljani in oškodovani, ki jim država doslej ni dajala, kar je dolžna dajati vsem, mogli privoliti v sporazum na podlagi statusa quo, sedanjega stanja. Komentar »Piccola« zahteva za Rumune, za Malo-ruse in Cehe, za Italijane, svobodo, da bodo mogli živeti svoje narodno, kulturno in gospodarsko življenje. Z vso odločnostjo se protivi razvrščanju narodov v privilegirane in podrejene. Na tem principu do vseh skrajnosti izvedene nacijonalne avtonomije in svobode, ki jej je eden glavnih ogelnih kamnov zaščita pravic tudi narodnim manjšinam, vidimo žonglerja v tem hipu. V naslednjem in z brzino, ki jemlje sapo. ga pa že vidimo na drugem trapecu, kako se zvija in dokazuje, da spravo pri r.as umeva on le ob ohranitvi in zaščiti sedanjega posestnega stanja, torej na podlagi tistega statusa quo, o katerem je malo prej trdi! z vsem prepričanjem, da ga naredi, ki se jim je doslej godila krivica, ne morejo sprejeti!! Zahteva namreč, naj se najprej določi zgodovinsko narodni značaj kakega kraja, seveda na podlagi sedanjega stanja, to je: umetno ustvarjenih in vzdrževanih iikcij, kakršna je na primer izključno italijanstvo Trsta in Gorice, ali pa raznih občin po Istri, v katerih ni nič drugega italijanskega, nego prisleparjeno in izterorizirano italijanskega gospodstva, dočim je vse drugo hrvatsko do zadnje duše in do zadnjega kamena. In potem piše: »Cim bi se določil tak narodni značaj kake pokrajine ali ozemlja, bi prenehala borba za šole, ki b: se smele ustanavljati le v jeziku večine prebivalstva!« Ali ga vidite žonglerja v vsej njegovi nesramnosti! Poprej navdušen za spravo, za pomirjenie, za izvedenje tiste naciionalne avtonomije, ki postavlja postulat zaščite narodnih manjšin, nastopa naenkrat s brezsramnimi zahtevami privilegiranega naroda, zahteva, naj se narodni manjšini vzkrati vsako pravo, tudi pravo do šole v svojem jeziku, zahteva enostavno u dušenje manjšine!! Dočim pa se kaže tu v vsej svoji nasilnosti, krivičnosti in brutalnosti, pa se povzpenia do viška ostudnega cinizma. ko pripominja (kakor da se je sam malo vstrašil svoje grdobe): »Seveda bi bilo možno tudi skupno življenje raznih narodov po željah spoštovanih gospodov v Austria Nova, če bi dobil hišni gospodar garancijo po zakonu in obrambi od strani cbiasti proti vsakemu pritisku ekepropris-cije od strani gostov,« V bengalični luči nam kažejo v tem hinavsko zavitem pogoju za — spravo, kako si oni to predstavljajo. Z zakonom naj se določi, da ne bo drugorodna manjšina mogla zahtevati nikake pravice, da se ne bo skušala uveljavljati v nobenem pogledu — pa biii tudi naši Italijani pripravljeni za sklep miru! Lezi doli na tla in jaz ti postavim stopal na grlo — to bi bilo »mirno« skupno življenje po okusu naših Italijanov!! Tako stanje bi bilo po njihovem — narodni sporazum — tu pri nas. To so nam ovadili tudi s tem, kar — niso zapisali, kar so potajili v svojem komentarju. Govore o upravičeni borbi Malorusov, Romunov, Čehov, Italijanov. V vsem svojem zvijanju pa niti enkrat ne omenjajo Hrvatov in Slovencev. Nas niti ne štejejo med narode, ki naj bi sklenili narodn: ^gorazum!! To pa je ravno najznačilneji j«?av v njihovih izjavah. Naj se le sklene sporazum po vsem božjem svetu, ali odklanjajo ga tam, kjer bi morali prispevati, tudi oni. Navdušujejo se za pravico povsodi, izvzemši le tiste kraje, kjer bi morali biti pravični tudi oni!! Da, kakor smo rekli včeraj: program Nove Avstrije je zvabil naše Italijane, da so se razgalili in pokazali vso svojo goloto, pokvarjenost ljudij, s katerimi je vsak pošten sporazum izključen. Ta moralična pokvarjenost pa jih dela tudi slepe, da proglašajo teorije in stavljajo zahteve, ki bi, ako uresničene, rezale v njih lastno meso in ki bi pomenjale pogubo za njihove lastne manjšine. Nič ne mislijo, kaj bi bilo iz njihovih manjšin v Istri in Dalmaciji, ako bi se uresničila njihova zahteva po uzako-njenju brutalne moči večine?!! Nič ne mislijo, da bi morala država, ako bi jim hotela ustreči, razveljaviti najprej vse svoje državne zakone! In vrhu vsega: ali more kak zakon preprečiti razvoj narave? Ali more kak zakon zapovedati Donavi, naj ne teče več proti Ornemu morju, ampak proti Beltu?! Take zahteve morejo staviti le despera-dosi, ki ne zaupajo več svoji lastni moči, ki se zavedajo, da ne morejo vspevati v poštenem tekmovanju — z zdravimi sosedi. Italijanski politiki so v delirju, da se ne zavedajo več pomembnosti tega, kar kriče in pišejo. Sicer ne bi opevali Napoleonove sence iz groba. Ravno Napoleon je bil, ki je za časa svojega vladanja v naših krajih uveljavil spoštovanje do Jugoslovanov in njihovega jezika. »Piccolov« komentar, je pa vendar velikega pomena, ker kaže, da se na naših Italijanih uresničuje latinski rek: Quos dus perdere vult, d_ementat prius! Sedanji Avstriji mora slediti res nova Avstrija. Gotovo pa je, da se ta preporod, kolikor se tiče naših južnih dežel, ne izvrši ob sodelovanju naših Italijanov, ampak le — proti njim. Iz liste delavcev na tem delu naj le izbrišejo naše Italijane! sindikata pravico nadziranja delavnic. — Zastopniki tovarn so pripravljeni ugoditi delavcem samo v prvih dveh točkah. V Solunu so stavkajoči delavci hoteli s silo zabraniti drugim delavcem vstop v tovarne, vsled česar je prišlo do hudih pretepov. Podajanja med delavci in delodajalci SftMSS svaser ob 8.30 KOKffi^T CcsSaperarča-Tros? v vel- dvorani „Narodnaga doma" Trstu« Dnevne vesti. Odnošaji med Rumosko in Bolgarsko. Pogajanja med Rumunsko in Bolgarsko glede zgradbe mostu preko Donave, so definitivno prekinjena, ker se delegati niso mogli sporazumeti glede točke, kjer naj bi se postavil most. Pogajanja so se izjalovila iz strategičnih ozirov. Romunska je namreč zahtevala, naj se zgradi most na njeni strani onstran Korabije, Bolgarska pa, da bi se nahajal pri mestu Nikopolis, ki leži višje kakor rumunski breg. Pripominjamo lahko, da so bila srbsko-rumun-ska pogajanja glede izgradnje mostu čez Donavo končana že v par dneh, kar je jako značilno za razmerje med obema državama. dočim prekinjen je pogajanj med Rumunsko in Bolgarsko čisto gotovo ne bo ugodno vplivalo na dobre odnošaje med obema državama. Drugi ruski dreadnought »Car Aleksander III.« Po nesrečni rusko-japonski vojni, v kateri je bilo rusko azijsko, posebno pa baltiško vojno brodovje popolnoma uničeno, je Rusija takoj po sanaciji državnih financ pričela zmrzlično naglico gradit! novo vojno brodovje. Skoro po vseh večjih evropskih ladjedelnicah se grade vojne adje za Rusijo, ki ima že sedaj mogočno brodovje. Pred par dnevi se je vršio v Gdanskem na Pruskem splavljenje neke za Rusijo naročene male križarke, v sredo pa so zopet spustili v ladjedelnei v Nikolajevu v morje drugi dreadnought ruskega baltiškega brodovja z imenom »Car Aleksander III.«. _ Stavka tobačnih delavcev v Macedomji. V grški Macedoniji je izbruhnila splošna stavka tobačnih delavcev. »Agence d' Athenes« poroča o stavki sledeče podrobnosti. Dne 9. t. m. je stopilo v Kavali v stavko 15.000 tobačnih delavcev, nakar se jim jc pridružilo še 7000 delavcev v Drami, 4000 v Pravištu in 3000 v Solunu. Delavci zahtevajo zvišanje plače, zmanjšanje delovnega časa, dalje da se delodajalci zavežejo, da bodo sprejemali le organ iz i ranedelavceindaima^ Razstava hrvatskih rofnih del v --------------aH. Vsi oni ki |o niso te vin« • ftstl dobitek jo Domače ml i. Pravoslavna Velikanoč. Jutri bodo praznovali naši pravoslavni bratje Velikonoč. Na razna vprašanja glede cerkvenih obredov v pravoslavni cerkvi javljamo, da se bo procesija Vstajenja vršila jutri zjutraj ob 4. Pravoslavnim bratom voščimo vesele in srečne praznike. Pogreb pokojnega Tomaža vit. Cosso-vich-a. Včeraj dopoldne ob 10 se je vršil pogreb zemskih ostankov blagopokojnega brodolastnika Tomaža Cossovicha, viteza cesarskega Franc-Jožefovega reda. Izpred hiše žalosti v hiši št. 4 v ulici G. Rossini je pogrebni sprevod krenil proti cerkvi sv. Antona novega, v kateri se je vršil pogrebni obred, potem pa izpred cerkve proti pokopališču pri Sv. Ani. Mrtvaški voz s krsto je sledil dvema vozovoma. ki sta bila polna vencev. Med mnogimi ličnostmi, ki so se v 50 kočijah udeležile pogreba, je bilo opaziti predsednika pomorske vlade, g. Dellesa; ravnatelja predsedniških uradov c. kr. namest-ništva, okrajnega glavarja g. Edvarda Fabianija, bivšega predsednika pomorske vlade, komendatorja Ebnerja pl. Eben-thalskega, deželna in državna poslanca dr. Rybara in dr. Gregorina, poslednjega v zastopstvu »Jadranske Banke«, kateri je bil pokojnik podpredsednik; dalje barona Dimitrija Economo, komendatorja Antona di Demetrio in mnogoštevilna zastopstva, kakor ono »Federacije brodolastnikov«, »Svobodne mornarice«, družbe »Agruma-ria«, raznih dalmatinskih brodolastniških družb, avstrijskega Lloyda, c. in kr. vojne mornarice in pristaniščnega poveljništva. Di San Giuliano v Lipici. Kakor je bilo določeno, sta si Di San Oiuliano in grof Berchtold ogledala včeraj žrebčarno v Lipici. Kakor nam poročajo, je po vsej poti, ki vodi po izključno hrvatskem in slovenskem ozemlju, imel italijanski minister priliko, da se je prepričal o resničnosti pozdravnih besedi opatijskega župana dr. Stangerja, da se nahaja na hrvatskem, oziroma slovenskem, jugoslovanskem ozemlju. Pq vsej poti so namreč pozdravljale italijanskega ministra hrvatske In slovenske tr^ bojnice in celo tamkaj, kjer se mu ]e odpri pogled na Trst, v Bazovici, na samara tržaškem ozemlju, so mu vihrale v pozdrav slovenske zastave, opominjajoč ča, da je tudi tu slovenska, jugoslovanska zemlja, da je tudi tu Slovenec, Jugoslovan na svoji zemlji svoj gospod in da pozdravlja goste po svoje, po slovensko, po jugoslovansko. Malo huda je bila gotovo za one tržaške Italijane, ki so hiteli v Bazovico, da bi pokazali Di San Giulianu, da se nahaja na italijanskih tleh, ko so zagledali slovenske trobojnice; a San Giulianu samemu, ki mu ob vsej njegovi diplomatski preveja-nosti nikakor nočemo odrekati Človeške poštenosti, bi v tej njegovi poštenosti res morala biti slovenska poštenost in odkritost ljubša nego pa ono italijansko hinavstvo, s katerim hočejo prikriti onim v Italiji resnični položaj v našem Primorju. Di San Giuliano se je lahko prepričal, da je krik primorskih Italijanov o samoita-lijanstvu avstrijskega Primorja čisto navadna — laž. Naj bi le tudi upošteval kot diplomat, o čemer se je prepričal kot človek. Danes zvečer ob 8.30 se bo vršil v veliki dvorani našega »Narodnega doma« koncert, ki ga priredita pod okriljem naše »Glasbene Matice« slovenska umetnika — koncertna pevka g.a Mira Costaperaria in koncertni pianist g. Anton Trost iz Ljubljane. Bogati spored in odlična njegova izvajalca nam jamčijo vspeh in užitek, kakor-šnega smo redkokrat deležni v Trstu. Tržaški Slovani! Vsi imamo delež pri no-cojšnem koncertu. Umetnika sta oba rodom Slovenca; g.a Costaperaria zapoje Woliovo pesem: »Tajna ljubav« v hrvatskem jeziKu in g. Trost nam zaigra iz bogate češke glasbene literature dela skladateljev Prochazke in Suka. Zato danes vsi na koncert v Nar. dom. — Spored današnjega koncerta: 1. Josip Prochazka: Iz »Skizzy« op. 5 1, a) Allegro molto e energico, b) Adagio, Cesar Cui: Etude Fantasie op. 52 št. 4; klavir, g. Anton Trost. — 2. J. Brahms: »Zvesta ljubav«, J. Brahms: »Brezuspešna podoknica«, Kari Loewe: »Div«, balada po nordski pravljici; samospevi, poje gospa M. Costaperaria, na klavirju spremlja gospod Anton Trost. — 3. Jos. Suk: Iz »Nalady« op. 10: a) Legenda, b) Po mladna idila; klavir, gosp. Anton Trost. — 4. And. Lajovic: »Pesem o tkalcu«, Hugo Woii: »Tajna ljubav«, Edv. Grieg: »Jaz te ljubim«; samospevi, poje gospa M. Costaperaria, na klavirju gosp. Anton Trost. — 5. Chopin: a) Nocturne op. 62 št. 2, b) Polonaise op. 53; klavir, gospod Anton Trost. — Cene: lože 15 in 10 K, sedeži v pritličju I.-V. K 3, VI.-X. K 2.50, XI.-XV. K 2, sedeži na galeriji K 1.50, stojišča v pritličju K 1, dijaške in vojaške vstopnice 60 vin., galerija in vstopnina v lože 50 vin. — Predprodaja vstopnic pri vratarici Narodnega doma. Lahonske nesramnosti. Pišejo nam Minolo nedeljo smo bili v Raubarjevi gostilni ob kolodvoru Repentabor (katero, tnimu ^ tde, prip r< *amo vsem n; šincem r;;di dobre postiež >e in zmernih c n). V ti gostilni se vstavlja običajno, mnogo Trža-čanov o"eh n~rodn« sti kar je dokaz, da se tu počutijo dobro. Tudi m ramo povedati, da se Italijani običajno vedejo iio~to.no, kakor ie pnč dolžnost gostov. Minole n de!ie pa je ZMŠla v to gostilno, zraven drugih, tudi petorica tržaških razgrajačev. Zr ven tega, da so se zelo nedosto:no vedli napram postrežnici, so skuš li »udi izzivati slovensko občinstvo. Mi bi bils te sinove Oedrie kultuie že takoj na 1 cu me^ta po-uč li dostojne, a vedenja, da fe nismo vzdržali radi gostoljubja gostilne. Razgrajači so potem tudi na kolodvoru rjoveli in izzivali t< da zelo previdno n navihano. Plačali pa s » v železniškem vozu. Tu smo mi peli njim na ušesa same naše narodne pesmi in p žrli so marsikak ne baš prijeten jim vskhk. Razume se, da so tu molčali in v strahu gledali reakcijo, ki bi jim bila, da so se Ie ganili, postala kaj neprijetna. Nismo p * hoteli posnemati divjaštva in napasti dejanski (dasi smo imeli povoda zato) kakor delajo to laški divjaki, ko so v premoči. Znak da barbari nismo mi, pač pa — ni! Izletnik. Revoltella deloma — zaprta. Kakor poročajo z Dunaja, ostane visoka trgovska šola Revoltella v Trstu deloma zaprta do konca tekočega šolskega leta. Zaprt ostane vsled znanih dogodkov prvi letnik, dr čim pa bodo dijaki drugega letnika lahko redno dovršili ^voje študije. Zaradi premestitve proge telefonskih naročnikov iz stare v novo centralo, ki se bo V! šila danes ponoči od 10. ure dalje, bo telefonski promet od tega časa dalje skoraj nemogoč. Opozarjamo na to zlasti one stranke, ki bi hotele teiefonično govoriti z našim uredništvom, da store to pred naznačeno ur-. Čudna sodna razprava. — Kazensko okrajno sodišče v Trstu je splošno znano v širni Avstriji. Gotovo imamo tu dobrohotnih sodnikov, ki brez vseh urdnih ceremonij poskrbljajo vagabundom in drugim lenuhom prehrano in stanovanje v znani hiši ulice Tigor. Je pa tudi na tem sodišču moder Salamon, pred katerega prihajajo večinoma slovenski obtoženci. Lep prizor za bogove se je odigral predvčerajšnjim opoldne tam v zaduhli njegovi razpravni sobani. Italijanski priganjač slovenskega graščaka iz slavnega notranjskega Orehka pri Postojni je tožil zaradi razžaljenja časti tri Slovence; naravno, da je zahteval po svojem zastopniku najstrožjo uporabo zakona proti Slovencem. Da ohranimo nekaj momentov te zanimive razprave večni kroniki, zabeležimo to-le: Raz akte in izza sodniškega visokega stola je molela tja po dvorani po številnih navzočih drugače pri-kupnovesela glavica sodnika Salamona. Naravno in umevno, da so stranke postale živahne. Govorilo se je v vseh mogočih jezikih. Sodnik je vedno miril in nagnivši se proti slovenskemu zastopniku dr. Lo-triču je večkrat poudarjal s posebnim poudarkom: »Šš...Šš! Wir sind hier bei keiner »seja«.....!« Zavladal je seveda primeren molk____pred viharjem. Valovi viharnih strasti so se po nedolgem času zopet vzbunili in dobrovoljni sodnik je zopet energično pripomnil: »Avanti! .... A van ti! Wir sind nicht auf dem Lande beim Bezirksgericht!« (Mogoče je hotel nagajivo zafrkniti svoje kolege na deželi, ki mnogokrat flegmatično poslušajo slične prepire med strankami.) — Nočemo kritizirati, ohranimo to-le večni kroniki! Izid nad dve uri trajajoče razprave je bil ta, da sta bila dva Slovenca od obtožbe oproščena, tretji pa obsojen na 40 K. Dotični Italijan je imel za branitelja italijanskega odvetnika, ki je tudi zastopnik slovenskega graščaka. »Divji lovec« v Belgradu. Srpsko kraljevsko narodno pozorište v Belgradu uprizori v nedeljo Finžgarjevega »Divjega lovca«. Orkester bo sviral med akti intermezzo iz opere »Ksenija« V. Parme, »Lepa je zora« in overturo »Srbkinja« istega skladatelja. Bo torej to nekak slovenski večer. Javna dražba nedvignjenega blaga na južnem kolodvoru. V sredo, dne 22. t. m. se bo ob 9 zjutraj dražilo na južnem kolodvoru v I. nadstropju ondotnega skladišča štev. II, nedvignjeno blago. Seznam posameznih predmetov, ki se bodo dražili, je nalepljen občinstvu v vpogled v vesti-bulu osobnega kolodvora. Preko preperclih dokumentov gremo mi k življenju! Dokazali smo Italijanom vso nebotično absurdnost argumentacij njihovih, s katerimi bi hoteli opravičevati odrekanje vsake pravice slovenskemu prebivalstvu v občini-provinciji tržaški — opravičevati svoje absolutno nadvladje ter ohranjati svoje, v sedanjih časih in po sedanjih dogodkih na vsem jugu nevzdržljivo stališče privilegiranega elementa. Proti njihovim »argumentom«, ki pa vise v zraku, ker nimajo nikake podlage ne v zakonih, ne v dejanjskih razmerah naših pokrajin, smo postavili argumente, ki slone na solidnem in neomajnem fundamentu: v soglasju z zakoni države, z živini življenjem in z vsemi etičnimi zakoni. Spomnili smo jih roparskega sistema beneške oligarhije, ki je vsekala našim pokrajinam tako težkih gospodarskih ran, da krvave na njih še danes naše obmorske pokrajine. Italijani bi si želeli tistih časov pustošenja, ki so upropaščali prebivalstvo in se je redila in mastila ob njih le maloštevilna lokalna oligarhija n. pr. v naši Istri, listi historični ostanki, tisti dokumenti m spomeniki, iz katerih hočejo naši Italijani izvajati svoje pravo do večnega nadvladja v naših pokrajinah, niso nič drugega, nego žalostne priče o nekdanjem suženjstvu uboge raje, ki je bila izročena oligarhiji kakor objekt krutega, brezsrčnega izkon-ščevanja. To so historični ostanki iz časov. ki bi se jih morairsedanj Italijani le sramovati, če bi imeli v sebi le zrnce dobrega smisla, če bi bila v njih le najmanjša sled modernega naziranja in čutstvovanja. In le želeti bi morali, da bi jili nikdo ne spominjal onih časov. Oni pa se še sklicujejo na te historične ostanke kakor na svojo mag-no carto, ko stavljajo svoje pretenzije, češ: ker je tu nekdaj gospodovala beneška oligarhija, smo mi tisti, ki naj gospodujemo nadalje!! Kakor da je kaka prehodna vladavina kakega tujinca v kakem kraju, kakor jih beleži zgodovina v vseh časih, ustvarja pravico do dotične dežele! Ali naj spomnimo Italijane na izrek svetovno slavnega učitelja prava, Rudolfa Heringa, ki pravi, da tisočletje krivice ne ustvarja niti minute pravice! Napoleon je zavladal v naših krajih. A kdo bi danes govoril, da imajo Francozi kako pravico do privilegijev v ilirskih provincijali?! Začasno zavladanje tujinca v kaki deželi je stvar moči in sile in ne pravice. Cim je tujinca odtisnila zopet sila dogodkov, se dežela zopet vrača lastniku, ali pa prehaja v druge roke. — In Italijari naj nam odgovore: ali ni bilo časov, ko je Avstrija gospodovala v Benečiji in Lombardiji?! Ali nima Avstrija starih tradicij v Italiji? Ali ne vedo, da je bilo časov, ko je bila naša vladajoča hiša na pol italijanska, ko je bilo nadvojvod, ki so nemščino le težko lomili, ko se je na cesarskem dvoru mnogo italijansko govorilo?! In v smislu teh tradicij je, da tudi naš sedanji vladar perfektno in jako rad govori itaii-janski. Tudi to so historični dokumenti ;n spomeniki! Ali je pa danes na vsem božjem svetu pameten človek, ki bi še govoril o kaki pravici Avstrije do nje nekdanjih italijanskih provincij?! To historično pravo je izbrisano iz vseh knjig življenja — izbrisala je je moč moderne na-; cijonalne ideje, ki je dala pobude in moči za italijansko epopejo, za ustvaritev ujedinjene narodne Italije!! V imenu te narodne ideje gremo tudi mi preko vseh tistih beneških in rimskih historičnh spomenikov k sodobnemu narodnemu življenju. Ni Italijanih je, če hočejo živeti svobodni po- . leg svobodnih. Ali, oni svobodni nad zatiranimi sužnji: ne bodo živeli več, pa naj tudi stavijo v kontrilencijo vse svoje Di San Giuliane in — Berchtolde! Ali le to tudi v redarskih predpisih. V belvederskem okrožju opravlja redarsko službo neki stražnik, ki spada vse prej kam drugam, nego pa v odgovorno službo c. kr. redarja. Te dni se je dogodilo, da je ta redar — redar menda, ker dela nered — nahrulil nekega krošnjarja, ki ie čital na ulici naš list, da ne sme čitati »Edinosti«, sicer ga odpodi. Prav tako je tudi nahrulil nekega kmeta. In to se je zgodilo že opetovano, da je prepovedoval ljudem na ulici čitati »Edinost«. Ob neki drugi priliki se je zrazil: »Će bi mogel, bi pobil vse Slovence! Slovenci so najslabši narod in ima policija vedno opraviti žnjlmi, dočim z Italijani in socijalisti nima nikdar nič. Kedar prirede Italijani kaj, se ne zgodi nikdar nič, če pa prirede Slovenci kaj, ima pa vedno policija posla žnjlmi«. Priče j za vse to so na razpolago. Je pa to redar št. 697. — Vprašujemo c. kr. policijsko ! ravnateljstvo, s kako pravico, po kakih predpisih prepoveduje ta človek čitanje našega lista in kako je mogoče, da se predrzne človek v taki službi na tak nesramen j način blatiti naš slovenski narod? AH za c. kr. redarja ne veljajo določbe kazenskega zakona? Naj slavno c. kr. policijsko ravnateljstvo in vodja belvederske policijske postaje, ki je baje glavni pokrovillj št. 697., odgovorita na ta vprašanja! Vsi organi brzojavne uprave, katerim je poverjeno pregledovanje, popravljanje itd. telefonskih naročniških postaj, telefonskih prog, strešnih stojal itd., posedujejo po oddelku za vzdrževanje telefonskih prog izdane nakaznice, kakor je to raz-videti tudi iz opazk k seznamu telefonskih naročnikov. K aparatom itd. naj se torej dovoljuje dostop le onim osebam, katere se morejo z imenovanimi izkaznicami izkazati kakor organi poštne uprave, nakar se hišni posestniki, hišni upravitelji itd. v izogib vsakršnih neprilik posebno opozarjajo. »Alpina« (laško planinsko društvo) je glasom poziva v »Piccolu« od 17. t. m. napovedala za soboto in nedeljo izlet v Aidussino — Premeio — Belvedere della Tribussa. — Kdor se zanima, kje so imenovani kraji, naj povpraša pri »Alpini« in naj pokaže pot izletnikom v Kalabrijo, kajti cilj izleta — Belvedere della Tribussa — mora biti nekje tam doli. Otroško predstavo prirede gojenci šent-jakobškega otroškega vrtca jutri, v nedeljo, dne 19. t. m. ob 4 popoldne v telovadnici C. M. šole pri Sv. Jakobu po sledečem sporedu: 1) »Veselo naša vrsta«, petje; 2.) »Mladi dedek«, samogovor; 3.) »Jezik rodni«, deklamacija; 4.) »Pod dežnikom«, prizor; 5.) »Stoji učilna zidana«, petje; 6.) »Naši otroci«, prizor; 7.) »Mala kuharica«, prizorček; 8.) »V prvih hlačah«, deklamacija; 9) »Veter sem veter«, petje; 10.) »Naprej«, prizor; 11.) »Snegulčica«, prizor; 12.) »Hajd na noge«, petie. Iz prijaznosti svira mandolinistična skupina »Viktor Parma«. Vstopnina za odrasle brez sedežev 40 vinarjev, sedeži z vstopnino 60 vinarjev. — Bela nedelja, 19. aprila, naj bi bila za vsakega zavednega Slovana največji spomladanski praznik, in vsakdo naj bi pripomogel ta dan s čim večjim darom v korist otroškemu vrtcu ter šentjakobski podružnici CMD. Groina nesrela na našem morju 1 Buria odnesla 7 ladij s 30 kriškim! rib'čl. Včeraj popoldne raznesla "> stu 7'^cAT""> * ia svojo menjalnico na koncu Borznega trga, na takozvanem »Capo di piazza", tik prodajalne juvelirja Janesicha. Ko so včeraj zjutraj uslužbenci in uradniki tvrdke Cusin in C.o odprli menjalnico, so takoj opazili, da so bile zatvornice po noči odprte s ponarejenimi ključi in da so menjalnico obiskali tatovi. Vendar pa niso tatovi odnesli iz menja'nice nič drugega, nego en revolver. Najbrž so se tatovi med delom ustrašili- kakega sumljivega ropota, ali pa samo koraka in so vsled tega popustili delo. — Dogodek je bil prijavljen policijskemu komisarijatu v ulici della Muda vecchia. Aretacija žepnega tatu, ki je na ulici ukradel 48.000 kron ? Kakor se spominjajo naši čitatelji, je dne 1. t. m. v ulici Nuova, blizu slovenske manufakturne tvrdke „Križ-mančic in Breščak-, nepoznan žepni tat ukradel gospodu Ruggeru Rodrignezu iz žepa 48 000 kron v bankovcih. — Kakor se nam por ča, je tržaška policija d« »bila predsnočnjo noč brzojavko od kr. italijanske kvesture v Rimu, v kateri se naša policija obvešča, da je bil v Rimu aretiran neki človek, ki po svoji zunanjosti popolnoma odgovarja osebnemu popisu, ki ga je policija z okrožnico podala o onem drznem žepnem tatu, ki je okradel gospoda Ro-drigneza. DarovL V počeščenje spomina pok. Matija oda je darovalo »Tržaško podporno ralno društvo« moški podružnici CMD I rih Šentjakobške Ciril-Metodove £ole z važ-! nim dnevnim redom. — Začetek točno ob j 10-30 dop. Kolesarsko dr. „Balkan* priredi v ne- ! dcijo, dne 26. t. m. dirko juniorjov; na 1 vadna cista. Vpisati se je čas do 22 t. m. O enem priredi celodnevni izlet v Komen. Sestanek ob 7 in en četrt zjutraj, kavarna Minerva". — Društvo vabi člane, da pridejo v nedeljo ob 830 zjutraj v B ŠKet k dirki „Gross-conntrjr, ki jo priredi kol. dr. „Unione velocipedistica Trie^ti-no" in katere se udeleži naš član Zorko Šiskovič. Prihod bo pri cerkvi pri Sv. Ivanu okrog 10. Godbeno društvo „Volarič" v Lonjerju bo imelo svoj redni letni občni zbor jutri, v nedeljo, ob 4 pop. v prostorih „Kons. društva" v Lonjerju. Pevsko društvo „Kolo*. Danes točno ob 8*30 zvečer pevska vaja. Književnost In umetnost KONCERT COSTAPERARIA — TROST danes zvečer ob 830 v Narodnem domu. Poljak F. Chopin je eden največjih pianistov in tudi najodličnejši skladatelj za klavir. Rojen 1. 1810. v Zelazovi WoIi blizu Varšave, je večino svojega življenja prebil v Parizu, kjer je tudi umrl na jetiki I. 1849. Kot 91etni deček je že nastopil na koncertnem odru in bil splošno občudovan. Po dovršeni gimnaziji je nastopal kakor klavirski virtuoz po raznih mestih in prišel 1. 1830 v Pariz, kjer je tudi ostal. Ko se je poslavljal iz Varšave, izročili so mu njegovi prijatelji pokal poljske zemlje z željo, da naj nikdar ne pozabi svoje domovine. In res, postavil ji je večen spomenik v svojih mazurkah in noetur-nih. V Parizu je prišel kot pianist in učitelj v najboljše kroge in vstopnina k njegovim koncertom je bila ravno radi teh zvez izredno visoka. Tudi iz Pariza je prirejal po raznih krajih koncerte, dokler ga ni ustavila kruta smrt. Pri njegovi po-smrtnici so izvajali na njegovo željo Mozartov »Requiem«. Pokopan je v Parizu poleg Bellinija m Cherubinija. — Na današnjem koncertu igra g. Trost en noc-turno in polonezo. Nocturno, katerega sta upeljala v klavirsko literaturo Field in Chopin, je skladba sanjavega značaja. Poloneza je poljski ples v lahkem % taktu. Chopinova poloneza op. 53 je najlepša izmed vseh pok>nez. Mogočna od začetka do konca. Lahko bi rekli, da je res krasna slika sijaja mogočnega poljskega plemstva. Cud in b K 5 Frar trov kovi 13 1 - Za moško podr. CMD je nabral g. i Nemec v počeščenje pok. Ivana Pe-iča pri njegovem pogrebu med pokojnimi sorodniki in prijatelji v Nabrežini K 0. — Denar hrani uprava. narodna delavska organizacija. Shod za šentjakobsko delavstvo bo v nedeljo, dne 19 t. m., ob JO dopoldne v dvorani „Delavskega kons. društva" pri Sv. Jakobu z dnevnim redom: 1) Zadeve šentjakobske podružnice in novi odbor deželne organizacije, 2) Slučajnosti. Podružnica NDO v Skednju. Danes ob 7 in pol zvečer shed v »Gospodarskem društvu-. Društvene vesti. Učiteljsko društvo za Trst in okolico javlja svojim članom, da se bo vršilo ohi-čajno pomI-dansko zborovanje jutri, v nedeljo, dne 19. aprila t. 1., in sicer v prosto- Vesti iz Goritte. »Prepotenze slave«. Pod tem naslovom je priobčil četrtkov večerni »Piccolo* dopis iz Muscoli—Cervinjana, v katerem trdi, da so na velikonoč zvečer v gostilni Zanier neki slovenski železničarji na ves glas kričali svoje slovenske pesmi ter voditelju gostilne raztrgali tablico z določbo, da je petje prepovedano, njega samega pa oklofutali. — Vsa stvar je naravnost zlobno zavita, samo da bi naše železničarje oblatili pred svetom. Resnica je namreč ta, da je tisti večer res prišlo nekaj naših železničarjev v omenjeno gostilno, kjer je gostilničar vedno dopuščal, da se je pelo in to celo do polnoči in še dalje. Naši železničarji so zapeli tudi tisti večer, seveda svoje pesmi, a oni Carletti, voditelj gostilne, jim je prepovedal petje in tudi prinesel na mizo ono tablico, ki pa jo je eden železničarjev odrinil od sebe, rekoč v šali, da ne potrebuje jedilnega lista. Resnica je nadalje, da je oni Carletti razžalil naše ljudi z nesramno psovko »ščavo«, nakar je dobil, kar je umevno samo po sebi, takoj točno plačilo — klofuto! — Splošno je treba pripomniti, da i v avstrijskem Ćervinjanu i v laškem Muscoli zmerjajo vseprek naše ljudi s fščavi«. Ljudje so zagrizeni tako zelo, da je n. pr. gostilničar kolodvorske restavracije celo odpustil natakarja, ki je govoril z našimi železničarji slovenski in da je prepovedal svoji ženi, ki je Slovenka, govoriti slovenski. Po večnih zabavljicah in psovkah pač ni čudno, da naši ljudje odgovarjajo s klofutami. Malo počasi, gg. pri »Novem času«! Cisto prav je, če ponatiskujete »Edinost«, ali še lepše je, če ne ponatiskujete le tedaj, kadar vam ugaja, temveč tudi drugače dovolite svojim bralcem kako resnico. — Ce se pa že v eni sapi kregate nad sirovostjo j in neosnovanimi napadi nad drugimi, osobito nad «Dnevom«, potem saj ne delajte 1 sami istega greha! »Kako neumen«, »najbolj neumen« in taki izrazi pač niso vam v i čast. Će se že nočete ozirati na svoje »kri-čanske« zahteve, pa vsaj upoštevajte potrebo slovenskega časnikarstva, da se uvede tudi za polemiko dostojen ton. Slovensko gledališče v Gorici. V soboto se bo irala velezabavna burka »Ne-vzdramljivi Izidor«, v nedeljo pa »Deseti brat«. Koncert Češke Filharmonije v GoricL V razprodani dvorani »Trgovskega doma« je koncertiral v četrtek eden najboljših orkestrov monarhije. Pod spretnim vodstvom dr. Zemaneka je proizvajalo 52 god-cev-umetnikov ritmični Dvorakov »Karneval«, melodijozne in temperamentne Novakove slovaške pesmi, živahno in življenja polno predigro »Prodane neveste«, široko, krasno instrumentirano Wagner-jevo predigro iz opere »Tristan in Izolda« ter klasično, formalno dovršeno Bethovenovo peto simfonijo. Proizvajanje je bilo vzorno. Krasno interpretiranje, polni akordi, vsaka nijansa podana, nobenega pretiravanja, kratko — igral je eden prvih orkestrov. Občinstvo je bilo nad vse zadovoljno s koncertom. Naravnost tišina je vladala v dvorani med proizvajanjem posameznih točk, zato pa je bil aplavz tem močnejši, naravnost spontanen. Značilno je tc. da so po zadnji točki ostali vsi na svojih sedežih, da ni hotel nihče oditi, šele ko so vstali rfodci, so izpoznali poslušalci, da je v resnici konec. — Kakor je zadovoljil vse koncert, tako pa je bilo vse nezadovoljno z garderobo. V tem oziru je treba pač ukreniti nekaj! Dve stotniji kolesarjev in nekaj novih zrakoplovcev pride v kratkem v Gorico. Na gradu bo nekako brigadno sodišče. Živimo, kakor kažejo ta nova vojaška oja-čenja, pač na vročih tleh, da bi pa to čutili tudi višji in uravnali po tem svojo politiko, se pa ne vidi. Iz ŠL Petra pri GoricL V nedeljo ob 4 popoldne priredi tukajšnja podružnica CMD dramatično predstavo v dvorani gostilne »Pri zlatem orlu«. Vrli diletanti uprizore dramo »Zaklad«. »Zveza Jugoslovanskih Železničarjev« — podružnica »Gorica« sklicuje javni že-lezničarski shod na 3. maja 1914 ob 3.30 popoldne pri »Zlatem jelenu« v GoricL Na vneti« slepiča je nevarno obolel dr. Fr. Rostacher, profesor na nemški realni gimnaziji v Gorici. Glavni nabor za mesto Gorica se bo vršil dne 24. in 25. aprila v bivši vojašnici Catinelli, ulica Senola agraria 1. Nabor se prične ob 9 dopoldne. Vesti iz Istre. Volilni bojj v Istri. V »Dnevu« št. 837. z dne 16. t. m. je izšel dopis glede prihodnjih deželnozborskih volitev. Dopisnik navaja tudi imena kandidatov, ki so na razpolago za podgrajski sodni okraj. Med naštetimi sem opazil na svoje zares veliko začudenje tudi — svoje ime. Zato izjavljam tem potom, da ml kai tacega niti na misel ne prihaja, ker mi čas ne dopušča, ker sem premlad in ker se ne smatram dovolj sposoben za tako važno poverjen je. — Pa tudi ne mislim na kaj takega, ker bi se s tem le otežkočilo delovanje »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Pazinu«. Iti imamo za stvar in disciplino, ker istrski Slovani krvavo potrebujemo — sloge. — Toliko v pojasnilo v nadi, da se ni hotelo kompromitirati moje osebe, ki nal bi služila v povod kakemu sumničenju, ali celo nepotrebnim obdolžitvam. — Edvard Bub-nič, Slivje. Iz Bazeta. Orkestralni odsek glasbenega društva »Sokol« priredi v nedeljo dne 19. t m. ob sodelovanju poznanega ljubljanskega kvarteta zabaven večer z jako obširnim koncertnim programom v dvorani »Narodnega doma«. Začetek ob 7.30 zvečer. Po koncertu bo ples. Cisti dobiček je namenjen glasbenemu društvu in družbi sv. Cirila \n Metoda za Istro. Zato se darovi hvaležno sprejemajo. Istega dne bo pel omenjeni kvartet pri veliki maši poznano zanosno mašo Nedvedovo: »K tebi srca!« Iz Dekani. Naše posojilno in konsumno društvo priredi v nedeljo dne 19. t. m. koncertno spomladansko veselico s petjem (mešanim zborom) in godbo. Svirala bo na novo oživljena in pomnožena godba društva »Ilirija« iz Dekani v kroju. Potem bo srečkanje na več dobitkov, a po polurnem odmoru ples. Začetek veselice ob 4 popoldne. H koncertu ni vstopnine, k plesu za moške 1 K, za ženske 80 vin. Veselica se bo vršila v prostorih Konsum-nega društva. Ce bi bilo vreme neugodno, se bo veselica vršila osem dni pozneje, dne 26. t. m. ob isti uri in istim sporedom. Prosimo vsa bravska društva čim veče udeležbe. Rožne vesti. Iz tajnega dnevnika bivšega portugalskega kralja. »Newyork American« prinaša izvlečke iz nekega tajnega, dosedaj še nepoznanega dnevnika bivšega portugalskega kralja. List zatrjuje, da je dnevnik avtentičen in da datira neposredno izza kraljevega bega iz Lizbone. Odnesli Bmaiia za tetine traMca AeBa Suita 23-25 Dražba, ki se bo vršila danes od 9 do 11 predpoldne: Chiffonniers, kniižnica, pisalna miza, omara s 6 predali, divan, naslonači, stolice, steklena omara, trumean, slike, pianino »Gemania«, umivalnik, toilette, reg. ura, kitajska mizica, etayere. Od 11.30 do 12 v mestni bolnišnici: Velika množina oblek in rabljivega perila. Od 3 do 6 popoldne: nogovice, rokavice, ovratniki, denarnice, ovratnice, srajce, spodnje hlače, dežniki, moderci, robci "j drugo perilo. __ Ivan Marij ©WI€ 1 posestnik pri Sv. Ivanu je danes v dobi 70 let po kratki in mučni bolezni previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Soproga Ana, sinovi Ivan Marija, Josip, Franjo, Just, brat Andrej, nevesta Antonija roj. Milkovič, Ana roj Bonin, Josipina roj. Bezek, Paula roj. Cok nečaki in^gstali sorodniki naznanjajo prežalostno vest prijateljem in znancem. Pogreb blagega pokojnika se bode vršil v nedeljo 19. t. m. ob 9. uri predpoldne iz mrtvašnice mestne bolnišnice v cerkev k Sv. Antonu. TRST, 17. aprila 1914. Novo Pogrebno Podjetje, Corso 47. I NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU mlttravana zadruga z omejenim Jamstvom. ■ a NOVA ULICA ST. 13, a NADSTROPJE ■ ■ 72SS: vloge na fcnjiiio« po |0 Daj« patajlla na m oh j cs n vrMlNti na ■Mih« ali todMtka odplačila. Eskemrtiijt irg»tfske neajfce Prodaja srečke aa neteč ie obreke. Opr. štev. E 38/14 Družbeni oklic. Po zahtevanju „TVgovsko-obrtne zadruge" v Gorici zastopane po odvet. Dr. Karolu Podgornik bo dne 14. maja 1914 dopoldne ob 9. url pri spodaj oznamenjeni sodni ji, v izbi štev. 8 v Komnu dralba nepremičnin telo 1, 3, 4, 5, 6, 7, 9 vi. št. 257 d. o. Gorjansko. Nepremičninam katere je prodati na dražbi, je določena vrednost na K 1735.99 NajmanjSi ponudek znaša K 1155.— pod tem zneskom se ne prodaje. t kr« Me ttbOfl, Rom. - Oddelek I. dne 8. 4. 1914. St 5417/14 Oglas dražbe. Dne 25., 97. in 28 aprila t I. M V__. _ ' v spodaj označenem redu na podpisanem c. k. okrajnem glavarstvu lovi tu doli imenovanih občin za osemletno dobo Vzldicna cena v kronah je označena za vsako občino kraj imena dotične občine. Dralba prične vsakega dne ob 10. uri predpoludne oziroma ob 3. ure popohidne. Varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludne oziroma do 3. ure popoludne. NatanČnejSa pojasnila daje podpisano c. k. okrajno glavarstvo ob uradnih urah. Dne 25. aprila 1914. Dne 27. aprila 1914. Ivanjigrad 400 K Štanjel 600 K Slivno 700 K Kobdilj 400 K Selo 300 K Koboli 100 K Vojščica 300 K Tomaj 700 K Temnica 4u0 K Utovlje 350 K Kostanjevica 650 K fifrfrtivljc 600 K Lipa 200 K Sežana 1500 K Dne 28. aprila 1914. Brestovica 400 K Barka 100 K Merče 200 K Divača 280 K Kazlje 400 K Ležeče 270 K Vatovlje 40 K C k. okrajno glavarstvo Sežana dne 14. aprila 1914. Mnogo uspešnejša nego ribje olje- je „Emulzija Scott" iz ritega jetrnega olja. Dokazi ao na dlani a. i. Z uporabo .Emulzije Scott0 so odpravljene vse težkoče, med katerimi posebno težka prebava, zoperni okna in duh. „Emplsija Scott" pa je tako lahko prebavna in tako dobrega okusa, da ae jo lahko do tudi otrokom v povojih, ker je lata poeebna velike vainoati v Sara, ko otroci delajo zobć Naj ae ne dqje te4qj otrokom navadno ribje oje, ampak »Emulzijo Scott" is ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mleko in ravno tako ki aa dobiva v «0. Ako aa pome 50 vtaaijev *8eett 4 B m a m. b. H « ob taj pritti aklieaje aa ta oglat, ia riear aamo anfcr»t <5) HL, Dunaj Sar polt it »o Vsled likvidacije proda se slovensko tiskalniško podjetje s koncesijo ured, U ie dobro vpeljano in mnogo zaposlieno. - V daljnem okrožju ni konkurence. - Maslov pove Inser. ofld. Edinosti pod !t 2209. ZDRAVNK mkaUk (grlo la m) ¥ Trota, it 12 ei U Vi 4m IVt ia «4 4Vfe 4o SVU fopeliaa. ITI/IT. Bančni zavod o Trsta Ište praktikanta, u je absoivi- rai višjo trgovsko šolo in ki je vešč slovenskega ali hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe in prepise spričeval poslati na Ins. odd. Edinosti pod šifro „B&nka 2227-S_____________j___ Posojilnica In hranilnica na OpOnan reglatr. zadruga z neomejeno zavezo vabi na ki se bo vršil dne 26. aprila 1914 v Sokolovi dvorani ob 1 url popoludne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnih računov. 4. Revizijsko poročilo. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi NAČELSTVO. V slučaju nezadostne udeležbe vrši se d ugi občni zb >r glasom § 3 > zadr. pravil pol ure kasneje. Rneife Anerspertke - Radisaktivne Permolne kopeli TOPLICE na Kranjskem Dolenjska že', postaja Strala - Toplice. Okrato thrrme 38° C. čez 000 hI radisaktivne termalne vode dnevno, veliki bassins, posebne kopeli, blatne kopeli. £1 ktroterapija, masaža, udobne sobe, izvrstna restavracija Zdravljeije: Revma, proti t, živčna bolezen, nevrastenija. bister.ia. žensk3 bolezni itd Proapekte poSHJa ravnateljstvo, s:: Sezona od 1. maja do 1. oktobra. ::: Proda se Vila v lepem kraju Gorenjske, 5 sob, 2 kuhinji in 2 verandi z kompletno opravo, sobe se v sezoni drago oddajajo ; tik vile prostorna in svetla mizarska delavnica z 2 sobama in skladiščem ; pred vilo lep vrt. Z mizarsko obrtjo je združen pogrebni zavod z kompletno opravo. Mizarstvo vedno v polnem obratu; sedaj je dela za celo leto. Proda se vse pod ugodnimi pogoji; za enkrat potrebnih le 600 kron. Vprašanja na poštni urad v Žirovnici (Gorenjsko) pod „Vila". .RADIOM' urad za privatne informacije Trst. Corso štv. 24, n. (dvigalo) - Telefon 80. Brzojavi: „Intormes" Trst, Postni predal 291. Prvi urad te vrste v Trstu. RESNOST NAJSTROŽJA TAJNOST | | NATANČNOST Pojasnila kakor tudi prospetki na zahtevo. Stran IV. »EDINOST« št 75. V Trstu, dne 18. aprila 1914. so ga v Rusijo in bi se moral objaviti v Petrogradu, a je to preprečila oblast, velik del zapiskov in listov se tiče samih ljubavnih doživljajev kralja Manuela. Zanimivo je, kako se zrcalijo iz kraljevega dnevnika dogodki portugalskega državnega prevrata. »Prepričan sem,« pise kralj, da pretiravajo vesti o revo ucijo-narni zvezi in njegovem voditelju. Ljudje ne verujejo takim neumnostim. Moji podaniki so najsrečnejši ljudje na svetu, jaz se znam prikupiti masam, vojska pa mi je popoinoma udana. Cemu neki naj bi nastala revolucija na Portugalskem. Neumnost! Portugalska ni Rusija, ampak je iz-vzemši Angleške najbolj liberalna monar-hiša. Toda že v poletnih mesecih 1910. je imel kralj težke izkušnje: strašilo ga je v Cintri, v palači Necessidades in v palači Marra. O tem pripovedujejo kraljevi zapiski sledeče: »Ko sem prišel 13. avgusta 1910. zvečer v sobo, bil sem utrujen in sem takoj zaspal. Naenkrat me zbudi trkanje na vratih; mislil sem da je Juan in sem zato zaklical, naj vstopi. Vrata so se odprla sama, a vstopil ni nihče. Skočil sem iz postelje k vratom, a nisem našel nobene sledi o kakem človeku. Pozval sem slugo in ga vprašal, jeli morda on kaj slišal, a ta je odgovoril, da ni videl nikogar.« To se je ponavljalo in še nekaj strašneiega je doživel kralj Manuel dne 12. oktobra. »Bilo je strašno! Strašno! Moj oče se je prikazal v uniformi 5. lovskega pešpolka. Njegovo lice je bilo krvavo, imel je kapo v roki in izgledal prav tako, kakor onega februarskega dne, ko ie bi! ubit. Bilo je strašno! Manuel, je rekel duh. Ti si obsojen! Ti si izdan! Zal mi je zate. Onesvestil sem se in zaprl oči. Ko sem zopet pogledal na okno, je prikazen že izginila.< Zgodovina razsvetljave ulic. V zgodovini javnega razsvetljevanja ulic je posebno važen 1. april 1814. Tega dne so bile namreč ulice londonskega okraja Marjeta prvikrat razsvetljene s plinom in stare petrolejke zamenjene s plinom. Kmalu nato se je plinska razsvetljava razširila po vseh angleških mestih, in odtod tudi po ostali Evropi. Kakšno veselje je vzbudila plinska razsvetljava za takratni svet, se mi. ki smo navajeni na luksuriiozno razsvetljavo naših ulic, niti misliti ne moremo. Ce hočemo pojmiti vsaj približno, kaj je značil ta napredek v tehniki razsvetljevanja ulic. je potrebno, da pregledamo zgodovino razsvetljevanja ulic v 17. in 18. stoletju. Pariz je prvi uvedel razsvetljavo na ulicah. Nesigurnost na ulicah je prisilila 1. 1858. parlament, da je sprejel zakon, da morajo biti ob vogalih ulic lonci s srnoio. Ker pa se ljudje za ta zakon niso dosti zmenili in so se tudi ponočni napadi vedno ponavljali, je dovolil Ludvik XIV. t. zv. »leteče razsvetljevanje«, to je, na vsakih 800 korakov so stali lučonosci, ki so spremljali meščane. A tudi s tem ni bilo dosti pomagano. 2e 1. 1667. je izdalo policijsko ravnateljstvo naredbo, da morajo Parižani postaviti pozimi pred svoje hiše svetiljke z lojnimi svečami. Ta vrsta razsvetljave se je še precej dobro obnesla in so jo uvedla potem vsa večja evropska mesta, dokler ni prišlo končno do plinske in električne razsvetljave. Izpred sodiftn. »!Ne, otrok moj, jaz sem nedolžna kakor golubičica!« Okrajni sodnik Comel je velel svojemu zapisnikarju, naj pokliče obtoženko Pavlino Radica in njeno obtožiteljico Emilijo Deličevo. Komaj pa je zapisnikar na vratih zaklical ime: »Palmina Radica« je že padla v sobo, kakor bi jo bil kdo zalučal, majhna ženska blizu šestdesetih let, sivkastih, na temenu v malo kopičico zbranih las, rekši: — Evo je tukaj. Palmine, ki je nedolžna kakor golobičica, otroci moji! Sodnik je nato prečital sledečo: kazensko ovadbo Emilija Delič, soproge Rihar-da. krošnjarja s pomarančami, proti Palmini Radica, istotako krošnjarki. Radi konkurence sta zakonska Delič že deli časa izpostavljena vsakovrstnemu preganjanju in nadlegovanju s strani Palmine Radica. Dne 13. novembra L 1913. je Palmina Radica na trgu Cavana nenadoma začela zmerjati Emilijo in Riharda Deliča ter ie slednjič vrgla proti Emiliji Deličevi železen kilogramski utež in jo ž njim zadela v hrbet, vsled česar je Emilija Delićeva občutia delj časa hude bolečine. Ko ie prečital to ovadbo, je sodnik vprašal Palmino, če ie res zalučala oni utež Deličevi v hrbet. — Ne, otrok moj, nisem jaz tega storila, Ie Delićeva mi je sama vzela oni utež. Sodnik: — No, pa povejte vi, kako ic bilo. — Otrok moj, takole je bilo: Jaz imam voziček in s tem hodim po mestu. Seveda imam na vozičku razno sadje. Tistikrat sem imela breskve, češplje in še drugo južno sadje. To sadje pa jaz, otrok moj, prodajam, da se preživljam. No, Delič ima tudi svoj voziček in tudi prodaja sadje. Jaz sem tisti dan prišla slučajno z mojim vozičkom tja, kjer je bil tudi Delič s svojimi In tedaj, otrok moj, me je začela Emilija Delič nabijati s pestmi. Pri tem mi je vrgla ruto z glave. Ko sem se sklonila, da poberem ruto — dala sem zanjo nič manj kakor štirideset soldov; bila je namreč lena pisana —, ko sem pa pobirala ruto, mi je pa Delićeva vzela kilo. Sodnik: j Kakor se zdi, e bilo to vse drugače!x i Ne, otrok moj. ravno tako je bilo, kakor sem jaz povedala. Jaz sem nedolžna, kakor golobičica! — Zakaj pa mislite, da vam je vzela utež? — Da, otrok moj, pozabila sem še to po vedati; njen mož je bil prevrnil moj voziček in vse breskve, vse češplje in vse dru go južno sadje se je bilo raztreslo. Sodnik je dal nato poklicati Emilijo Deličevo. Ta je pa povedala sledeče: — Veste, gospod sodnik, moj mož je slep in ima dovoljen prostor pri noven ribjem trgu, kjer sme na vozičku prodajati pomoranče, limone, rožičke, da, in cele suhe fige! Sodnik: Pustimo zdaj suhe fige in rožiče, ter povejte raje, kako je bilo tisti dan — To je bilo pa tako: Tisti dan je moj mož, ki je slep, prodajal na svojem mestu blizu novega ribjega trga pomaranče, li mone, rožičke in celo suhe fige . . . Sodnik (jezno): »Ampak tako ne končamo nikoli. Povejte kaj in kako se jc zgodilo.« — No da, gospod sodnik, to je bilo tako: Moj mož, ki je slep .... Sodnik: »Za božjo voljo, saj to že vem!- —.....je prodajal pomar . . . Sodnik: »Tudi to že vem!« Pa je prišla Palmina Radica s svojim vozičkom in se ustavila blizu voza mojega moža. Moj mož, ki je slep, ko je to videl (!!), jej je rekel: Gospa, vas prosim, pojdite kam drugam, saj veste, da je tukaj moj prostor. Palmina je pa začela mojega moža, ki je slep, zmerjati in mu rekla »ma-ledeto orbo« (prokleti slepec). Nato sem pa pristopila jaz in sem prosila Palmino, naj vendar odjenja in naj pusti mojega moža, ki je slep, v miru. Ona je pa še dalje vpila. Ko sem se pa obrnila in šla proč od nje, mi je priletel kilo v hrbet. Moj mož, ki je slep, je kilo pobral in me vprašal: — Milja, hočeš li da vržem to kilo Palmini v glavo? »Jaz sem mu pa rekla, da tega ne sme storiti, da naj raje shrani kilo, kakor »ko-pris delikti« — ker jaz, ki čitam časnike, vem, kako se pravi takim rečem. Sodnik: »No, gospa Radica, kaj pravite vi k temu? Je li res, kar pravi gospa Delićeva? — Ne, otrok moj, to ni nič res! Delićeva: »Res je res. Ona nas vedno nadleguje. Saj je tudi v preiskavi radi krive prisege. Ko je nato sodnik začel diktirati zapisnikarju, se je Delićeva obrnila proti dr. Le-neve, ki je branil Palmino, in mu rekla: — Pa saj me gospod Laneve pozna! Kaj ne, gospod Laneve? Dr. Laneve: Seveda vas poznam! Palmina (priskoči k dr. Laneve): »Pa mene tudi poznate, kajne gospod Laneve?! Dr. Laneve (dvignivši obe roki v zrak): »Seveda tudi vas poznam, tudi gospoda sodnika poznam, tudi gospoda zapisnikarja in tudi gospoda od »Edinosti«, ki tam 'e piše, poznam. Jaz poznam sploh vse. Palmina Radica je nato predlagala, da se zasliši kakor priča Matija Žardum, tudi krošnjar, ki bo povedal, da ona ni vrgla uteža. Sodnik je pa ta predlog odklonil. Preden je pa sodnik izrekel razsodbo, ie dr. Laneve spregovoril sledeče: — Cujte ženice, obe ste Dalmatinki, vsi smo Dalmatinci, tudi jaz sem Dalma-tinec .... Deličeva: »Jaz nisem, le moj mož je bil, pa sedaj ni več.« Laneve: ... Ali ni grdo, da se med sabo prepirate. Ali ni grdo, da radi par pomaranč, par limonov, radi par češpelj ali celo radi par suhih fig pridejo vmes železni uteži po kilogram, gorjače, kletvine, krive prisege, slepci, vožički, tožbe, globe in kaj jaz vem kaj še? Ali ni to grdo? Palmina Radica, ki je pazno poslušala to pridigo, pristopi k dr. Laneve in mu reče: — Kaj ste vi tudi iz Splita, kakor jaz? — Seveda sem iz Splita. — O jej, o jej, otrok moj, tudi vi ste iz Splita! Med tem je pa sodnik že zaključil razpravo in slednjič proglasil razsodbo: Palmina Radica je obsojena v plačilo 10 kron globe. Sodnik (Palmini):Torej ste zadovoljna? — Kaj, da naj plačam deset kron, pa še zadovoljna naj bom? Ne, otrok moj, ne sprejmem. Le s težavo in s pomočjo dr. Laneve je sodnik spravil iz sobe obsojeno, kakor go-Iobičico nedolžno Palmino Radica. Todeschini - nPtrstvtreflzo". Izdajica slovenskega jezika in naroda — Petejan! 2e včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali o zaslišanju prič Lanza, Pittoni in Nicolao. Za temi je bil zaslišan kakor priča »slovenski« socijalni demokrat Josip Pe-tejan, strokovni tajnik zidarske organizacije v Trstu. Ko ga je vprašal predsednik, kakšno je bilo delovanje Todeschineja v Trstu, je Petejan rekel: »Šel je vedno na roko Italijanom iz kraljestva (renjiko-lom).« Poudarjal je nato, da je tudi on, Petejan v Trstu vedno pospeševal obrambo italijanske kulture in da so ga slovenski narodnjaki radi tega izzvižgali In celo pretepli. — Predsednik: »Kaj tudi vi ste bili tepen?« — Petejan: »Tudi jaz!« — Predsednik: »Pa zakaj?« — Petejan: Zato, ker sem naklonjen Italijanom.* (V dvorani zavlada veselost.) — Predsednik: »Oprostite, kateri jezik se večinoma rabi vTrsta?« - Petejan: »Italijanski! Tudi mi Slovenci, ko se pogovarjamo med seboj, govorimo vedno le italijanski. Ravno tako rabimo le italijanski jezik na naših strokovnih shodih, ker vsi Slovenci razumejo italijanski. Branitelj, odvetnik Fabbri, je nato stavil Pe-tejanu več vprašanj glede uvedenja slovenskega jezika v državnih uradih v Trstu, a Petejan je rekel, da je slovenska narodna stranka ona, ki vse to pospešuje, a jn da je bil vsemu temu gibanju vedno tuj. —- Odvetnik Fabbri: »Kako tuj? Saj ste -avnokar povedali, da ste bili celo tepen! Ste li bili torej tepen iz strokovnih vzro-vov, al zato, ker ste branil itaiijanstvo?« — Petejan: »Radi tega poslednjega vzroka.« Bil je nato zaslišan kot priča dr. Nani, predsednik društva »Circolo Trentino«, ki le povedal, da je namen tega »Circola« jlasom pravil, da podpira Trentince, ki so la potovanju preko Trsta. Da se pa para-izira ogromno množenje slovenskega elementa v Trstu, se je sklenilo, da bo »Circolo Trentino podpiral priseljevanje Tren-incev v Trst. V to svrho se je dogovorilo med tem »Circoiom» in trgovsko zbor-lico v Roveretu, da bo ta poslednja posijala brezposelne Trentince (južne Tirolce) / Trst ter jih naslovljala na gospoda Pola, vi je tajnik imenovanega »Circola«. »Circolo« je pa imel dajati priseljencem na roke denar za potne stroške. Na ta način je »Circolo« spravil v Trst 56 trentinskih Iružin. Potrdil je, da je bil pozvan na policijo h komisarju Šinkovcu, kateri mu je povedal, da je stvar zelo resna, ker da se ie izvedelo, da ima »Circolo trentino« tajno posredovalnico za delo. Le ko so on, Pola in Veronese povedali, da ne posredujejo sa delo proti plačilu, temveč, da še on sami r>odpirajo one, ki pridejo iskat dela v Trst, le tedaj je poliija odjenjala. Potrdil je tudi, 3a mu je komisar povedal, da je njega, gg. Pola in Veroneseja pozval le vsled ovadbe Todeschinija. Za njim sta bila zaslišana kakor priči še Pola in Veronese. (Pola je c. kr. poštni uradnik v Trstu.). Bili so zaslišani kakor priče še dr. Rihard Bon-fanti, ravnatelj psoredovalnice za delo, pridodeljene trgovski zbornici v Roveretu, ki je potrdil, da je med to trgovsko zbornico in »Circolo trentino« v Trstu obstojal dogovor glede importiranja Trentincev v Trst, in dr. Battisti, drž. poslanec in ravnatelj lista »II Popolo« ter Evgen Galli-zioli, veronski župan, oba socijalna demokrata, ki zagovarjata in hvalita Todeschinija, kakor dobrega Italijna. Trgovina in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 17. aprila 1914. Efektna borza. Drina j, 1.25 pop. Avstrijska renta papir 82.75, avstrijska srebrna renta f>2 75, avstrijska kronska i eirtn. 82.90, ogrska kronska renta 82 05, kredit ke f>!4 —, Anglobanka 336 —, Union 592.—, Lžlnderbank 507.50, Bankverein 519.— drž. žel. 709.—, Lombardi lOU.50, aipinke 814.—, turške srečke 225.—, Napoleoni 19 13, marke papir 117.47 London kratko 24.02, Pariz 95.52. Mimo. Dunaj. 3 20 pop. Avstr. rent* papir 32 50, kre-ditke 614.50, LIoyd 615.—. drž. žel. 710.—, Lo -b-rdi 101 50. aipinke 8.1."5, turške srečke 224.75. cheques Pariz 95.59. Trdno. Trst, urad.) Francu* 95.40 - 95.70, Nemčija 117 25 - 117.70. It. 94 95-&.20, London 24.01-24.06, 20 frankov 19.10-19.15. iO mark 23.48 - 23.54, so-v^reign 23.97 -24.«>4. ne*»ški papir 117 35-117.75, italijanski papir 95-95.*£ avstr. zlata renta 102.05 102.45, avstrijska kronik* renta 82.80 - 83.20, ogrska zla'a r<-nta 98.< 5 - 98 45, ogrska kronska »enta 82.-- 82.40, turške srečke 224-227 — ; diskont za menice do 3 mesecev 3"/« - 4'/«•/., nad 3 mesece 4'/» - 4S/«° V Mirno. Blagovna borza. Budimpešta, 17. apr. Pšenica za april 12.61 maj 12.51, oktober 11.44; rž za april 10.44, oktober 8 82 ; oves za april 7.91, oktober 7 85 ; k n n / :i -/ • maj 6.H6, juli 6 49 Ponudbe pšenice fii-Pflnv1. Tv.vrnS^v -t>5,» r» S. Gi.»-UlluU como 5. IV nad., vr. 13. 342 lijlN se mala. m eb lira na sobica pri pro-ti »loven-IJUS ski družini, eventuelno tudi s hrano v hli-'» i kolodvora. Ponudbe pod šifro „1000 glavna št« rastant*, Trit 34S Dmfifl sa m:ekarna> tudi potom enega po^redo-rlUUIt Talca vsleđ odpotoianja za K 350, Ulica -an M are o 43. mlekarna. 346 ZniDTAOtlf inmli z vozovi se takoj proda-UIC&3CIII sta. Naslov pove Ins. odd. Edi nosti. 383 tudi hrana. se soba enemu ali dvema gospodoma. — Ulica Commerciale št. 11, II. Po dogovoru 385 Odda se takoj sobica v ulici Miiamar št. 11, I nad. Po dogovoru tudi hrana. 386 Hlapec in dekla, vešča vrtnarstva se iščejo. — Piano S. Anna št 62. 387 DmČffl 10 tedoov stari, prodajo se pri Katerini rniMU Prebil Piano S. Anna 62. 338 flffffn se soba in sobica s hrano v ulici Boschetto UUUll 40, vrata 2. 390 takoj mebliraaa soba ▼ ulici San Nii^ 13, n. nad., Lamprecht. 389 00000613000000000 KRRL GOMISEL stara trgovina jestvio Rojan, ulica Monforsioo št. 16 Prodaja po najnižjih cenah vsakovrstne jestvine, ko Ioni j ali je in druge pridelke I m* vedno najboljše prekajeno meso. M ovo pogrebno podjetje, 1 >% (vogal Ptazza Goldoui) - CORSO 47 - (TELEFON St. 14-0»,) Prireja pogrebe najrazličnejših razrfdor, od najeno'tamejšlh z enim ko-jem do najiuksarijozneJSih in pompoznih s Šestero konji. Najnovejša lu moderna pogrebna opr&va. Prodaja n»jr«slidn>Jgi!i mrtvaških predmetor. Velika zaloga Y«5deaih sreč lastnega Izdelka. Najsoiidnejša In točna postrežba. Nočna naročila s« sprejemajo ▼ lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. tel. 1402. GENE ZMERNE. CENE ZMERNE, Zastopstvo s prodajo podrobnih predmetov t J. MRZE K, Op 61 no St. 170» T. VITEZ v MabroZIni ( trg pri eerkri); JAMSEK, pri Orohu (Noflnore), Zaloga za in inozem. vin špirita likerjev in razprodaja na drobno in debelo Jakob Perhauc Trst, Via delle Acque št- 6 (Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro-ogrskih vin Bordeaux. Burgunier, renskih vin, Mesella in Chianti Rum konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovt-c, slivovec in brinjevec. Izaelki I. vrate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročbase ta^oj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko. Rasprodala od pol litra naprej. Lovre Bulie priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnic za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' lstria «t 16 (v bližini cerkv> sv. Jakoba). Točgo se prvovrstna dalmatinska vina i; Omiša, črno, belo in opolo. Pivo ,, Adrija" pelinkovac in mar«ala ter domača kuhinja ic mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 * prod";o gorin&vedenih pijač