70. itrink
I tMIM i pMritflrt. S. lira 1117.
(. hl«.
^^^ BHh ^^   IH   HHI Hi H H^F HhHb Hl       Hl V JHvflH hh H ^^ WKKF 9
.StovensM Narod" Vtlfa p* posti:
Avstro-Ogreko:                                       M Nemđjo:
ćelo leto skupaj naprej pol leta       „         „ četrt leta     „         m na mesec    „        .
K 33 —
K 28 —  I ćelo leto naprej   .    .   .
"    7.__ I    za Ameriko in vse druge dežele:
.    2-50 I ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 38 —
VpraSanjem glede Inseratov sr. naj priloži za odgovor dopisnica Hi mamka. ĐpnmUitVO (spodaj, dvort&e levo). ftaaJlcTa ulica šL 5, talatoa 4*. 85.
Ithafa vstk 4a* xv««*r imiall ■•ietf« in prarafk«.
fnterati  se  račanafo   po  porabljenem   prostoru   ln   sfeer:   1   mm   visok,   ter
63 mm širok prostor:  enkr.it  po 8 vin., d.akrat po 7   vin.,  trikrat   po 6  v.
Poslano  (enak   prostor)   16   vin.,   narte   ta   zahvate   (enak   prostor)   10  vin.
Pri večjih tnserdjah po dogovoru.
Na pismena naročila brez tsrodobne vposfatvre mročnfne se ne ozira. „Varoia« t!«*carai" UUfo« *t   89.
UpravniStvu naj se poiilja o nsročniac, rekla nacije, inseratJ i. t. d., to je administrativne stvarL
ćelo leto naprej pol leta       „
.Slovenski Narod" velja ▼ Lfnblfanl dostavljen na dom alf če se hodi ponj :
.   .   .   .    K 2f»*4O I četrt leta     n
.   .   .   .    .  13'20 I na mesec     „       .   .
Fosaaaesna storllka rella 10 vinarje*.
6-60 2*20
Dopisi naj se frankirajo, Rokoplsi se ne vračajo. Orednlttro:  Knaflova ollca At. 5 (v pritllčju levo,) telefon M. 34.
Mi oradno pfilo. flsito oradno ooroOlo.
Dunai. 24. marca.    (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJIŠĆE.
Armadna    fronta   geieral-Icldmaršala   von   Macken-
sena. Nlčesar novega.
Fronta   generalobersta nadvojvode   Jožefa.
Naše četo so stale včeraj na obeh stran eh doline Csobanvos v sfl-nem bo?:i. Severno od doline so zaju« risale na fronti, široki 2 km in glo-hoki I1/, km, sovražne larke. Kmalu nato južno od doline izvršeni ruski protlsunek proti naši poziciji pri Ma-cvaresu se je zlomi! v zapornem og-■jii. Sovražnik Je zbežal nazali v svoje Jarke. Število vjetih znasa 500. Naše izdube so ze!o maihne.
Jugovzhodno od Dome Vatre so iunili nasl iz vidni oddelki do četrte ruske crte.
Armadna    skupina     grener. feldmarsala      princa      Le-
opolda Bavarskega.
Nfčesar poročatf.
ITALIJANSKO FN JUGOVZHODNO
BOJIŠČE. Nobenlh posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega
Štaba pl. H 6 f e r . fmL
•      •      *
Danaf, 25. marca- (Kor. urad.) L'radno se razglaša:
VZHODNO BOJTŠČE.
Zapadno od Lrcka na na«i Sirani ugodno potekla podvzetja čet v sun-kfb. Sfcer niče^ar pomernhnesa.
ITALUANSKO   BOJIŠCE.
Na Kraški planoti so vdr!e naše patralje v naskoku včeraj pri Kosta-njevlci v prvo ^ov^zfno utrjeno crto, prepodile italijanske posto3anke ter se po okazu ton«?t vrnfle v naše po-ricSe. Popoldne ie bil artiljerijski boj na visoki planoti ze'o žfvahen.
V po'irsfinf Stfl^erioeha <o za-vrniie naše čete napad It*Htenov na Monte Scorluzzo, kjer je fmel sovražnik velike izdube.
JUGOVZHODNO   BOJlSCE. NIčesar novega.
Namestnik načelnika j^eneralnega
štaba pLHofcr. frnl.
Berolin, 24. marca.    (Kor. urad.) W©lffov  urad poraća: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJlSĆE.
Na obeh straneh Som me in Oise se odigravalo dan na dan boji msih varstvenih oddelkov ? sovražn'mi prednji mi četami, ki po številnih spo-padih, izgub polnib, le obotavljsjoč se, tipaio naprel, se na mro«ih točkah zakopavalo ter so v *voie"n giba^jki moćno ovirani od naših priprav. Vče-ra| so napadi] Francozi naše posto-j;mke zapadno od La Fera. ob ntžavi Ailette in pri Neuvlllu in »largivalu. Povsod <tno *fh vrp:H razaj.
V Chamr>affnl se ie posrećilo nn~ šini izvidnim četam na več toc-ah fronte dobiti vje+n'ke iz franeoskih črt.
VZHODNO   BOfl^CE.
Armadna skupina general
feldmaršala      princa       Le-
opolda   R a v a r s k e e a.
Po streiski pripravi pri Smor-2ouu. Baranovičlh in ob Stohodu prodira.foce izvldne odd?tke Rusov smo prepodTIi. Jugozapadno od Dvln-<ka so zhfli n?i§? letslet «;ovra7no le-talo, ob Trisvjatskem feiecu pa pri-vezni balon.
Armadna   fronta    general-obersta nadvoj. Jožefa.
UspeŠen o?en} artnierPe in me-fal min je uvalal naprde. pri katerih sn naše čete lužno od doline TrofTt?u-1a vzele v naskoku niske pozicije na obmefnem grebenu međ Solvotma-rom in doMno Szobsinv^s ier vjefe 500 so\xaž^?kov. Km&iu n?t<> započeti rusVi šunki *everno od Magya-rosa so se ponesrečflf.
Armadna skupina jzreneral-feldmarsala   von   Mačke n-
s e n a.
Niče«ar novela. MAKEDONSKO BOJlSCE.
Položaj !e neizpremenien.
Bo^fi med Ohridskim in Pre^pan-skim jezerom in pri BitoJjii se zde za enkrat končani. Od 12. do 21. marca so se dan na dan ponavlja!! nar>adi Francozov, ki so pri tem vporaNiali velike dele svoie 76., 156. in 57. divi-zffe ter več kofonihlnih potkov. Dne 15. in IS. marca od sovrainnVa doh-Ijetio ozemlje smo s protinapadi 20. ?n 21. marca zopet pridobili.   Obvia-
dajoče visine v fforatl pekraiini zapadno Ju sevemo od bitoliske kotline, ki so bile ci!j Francozov, so trdno v na^lh roknh. 7aveznfške čcie so se v žilave*?! vztraianju in hudem ognju in v močnem napadu izborno obnes-Ic. Sodofovanle infanterije. artiljerije in pomozniii čet )e bilo po ta*ni vol}! F.Isrurnega vodstva vzorno. Prizade-ia!o ?e sovra^nftu selo težkr i7fftibe, v?'e^ č?*ar |e dozdevno nnstal seda-nfl mir. Čc*a nričaFufo pof*r^ zaupa-nja v svoje rnarie nadafnjih J:o}ev.
Prvi ffeneralnf kvprttrni monter v. Lndendorff.
BeroHn, 25. m^rca.    (Kor. i-r  J.) U'oifiov urad poroća: Veliki trbvrri s*~>n.
ZAPADNO BOJlSCE.
Pri jasneni vrenienu ie bilo na flandrski fronti !n na fronti pri Ar-toisu artflierFisfro dc!ovanfe živahno. Jugovzhcdno od Vpresa so izvršili naši metalci min uspešno strellanfe. V zvezi s tem predirajoče izvldne čete so naSJe Jarke popolnoma razde-i«ne in od »ovražnika zapti^čene. Pri Beinmeizu. Ro?selu m vzhodno od kars'a Crozart «h> zade!i sovražni snn^* na naTe varstvene naprave <er so se na ukaz izognile, ko so storile nasr*rotn?ku šVo^o. V boi*i pri Vreg-ny*u, severovzhodno od °o!<tso*!?a s^no z iz«nib?ni zavrn!!! fr?ncoske batnlrotie. Pri So^nlrni in Cerrvju, na sevemeTTi breifii A?sne so vdrle naše <^ete v mojfoč^em naskoku po uspe^nem p^'nravHainerri stresanju v franco«ko crto ter so se vrnfle s 60 vjetiTni.
Med moryern in Moslo je bilo mno^o r.3pzd>7v nnš'h !etalcev na so-vražna le*^?a in ni d"e nn zenrfH. V bo?n v zrsV-« so *z^»H1? 4*ie1e?J fn Fr?nco7i 17 1e*al. Nadnoročn'k baron p*-?T*fiolen ?e rh\\ dvn^etega. rioroč-n!k Vc5s svrV**^ !f ?n17.sovražn!ka.
VZHODNO   BO.TISCE.
Fronta         jencralleldmar-šala princa   Leopolda   Bavarske e a.
Pri netipdnem napadu bliza Sarn3r*a ob Ovin? ie ostalo 21 Rusov v na^ih ro^ah. V več odseklh, zlasti pri SmorjEOflu. zanadno od Lučka, pri Brodth in Brzczanlh ie streljanle od čs«^! do Jasa narastalo.
Na fronti Jte^era!o^er5ta nadvojvode Jofefa rn armadni skupini ze-neralfeldmaršalj v. Mackensena ie polorai pri iužnem vremenu neizpremenien.
MAKEDONSKO BOJlSCE.
Sevemo od Biiol.ia so očistili na§i štrpfinski oddelki franeosko Knezdo streicev, ki |e bik) ostalo pred n^.'imi pozic^ami.
Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorff.
ki voino i Ameriko.
Vojna med Nemčijo in Anglijo je posledica velikanske trgovinske in industrijalce konkurence med tema državama in iz te konkurence po naravnan zakonu nastale^a prizadeva-I nja. za pridobitev novih kolonij in novih velikih trjsrov. 2e davno pred vojno se je zdelo, da je slej ali prej neizogiben spopad med tema državama. Angleži so tuđi to priznavali s tisto hladno brezobzirnostjo, ki jih sploh označuje. 2e leta 1907. je glasilo velikih angleškfh kapitalistov »Saturaay Review« pisalo: Ce bi bila Nemčija danes razbita, bi bil jutri vsak Anglež se enkrat tako bogat kakor je danes. Casih so se narodi vojskovali ćela leta za pridobitev ka-kega mesta, zakaj bi zdaj ne vodili vojne, ko gre za milijarde? V tem znanem spisu je bil jasno označen cilj aneleške politike, pa tuđi vzrok te politike. Tuđi sedania kritična napetost med Združernmi državami in med Nemčijo nfkakor ne izvira le iz nasprotfa Združenih držav do vojne nemških podmorskih čolnov. nego je posledica cfolgoletnesra gosrx>darske-ga nasnrotia med tema državama. Leta 1870. je Amerika potrebovala inozemskih izdelkov. da si nst\rari lastno veliko Industrijo. Ker so bili nemSki izd^lki ceneiši od angleških, je Nemčija hitro zavojevala američki trg fn zaslužila lepe milijarde. Toda čim so Amerikanci ustvarili lastno industrijo, so začli delati ne le na to. da preprečijo ko-likor mo-goče izvoz ner^Ških izdelkov, nego da sf pridobe tuđi tuje trge, zlasti južno in centralnoam^riški in kitajski trg. Amerikanci so sli brezobzimo na to delo in z usnehom in iz te konkti-rrrsce je na«=;taTo srdito rasprotje. 2e ob času šnansko-ameriške vojne, ko so 7dni7ene države zavojevale Kubo fn Filipine, se je pokazalo iz gospodarske konkurence nastalo politično nasnrotie med Združenimi državami in Nemčiio. Amerikanci so srdito dol-žili nrmške pomorske oficirje, da so pri ManHi delali amerikanskemu ad-m'ra^u Deweyu največje težave. Ka-
pitan Coglau. ki je zapovedoval ame-riški ladji >Raleigh«, je to afero še obširnejše pojasnfl in ko je po vojni prišel admiral Dewey v Trst, je tam očitno rekel: Prihodnja vojna Združenih držav bo z Nemčijo. Od leta 1899. se je nasprotje Še pooštrilo. Na Honolulu je amerikanski kapitan West z vojaki ladje »Sheridan« na-padel nemški hotel Karola Klemtna, da je z njega strgal nemško zastavo. Takih in podobnih dogodkov se je primerilo še več. Kolikor hujša je postala trgovska ter industrijaJna kon-kurenca, toliko bojj se je poglabljaJo in ostrilo nasprotje med Nemčijo in med ameriškimi državami. Ko je po-stal Mac Kinlev prezident Združenih držav, je že s svojimi prviml bese-dami pokazal, kako neprijazno gleda na Nemčijo in »Berliner Tageblatt« se je koj tedaj izrazil, da mora Nemčija smatrati Mac KInleya za velikega sovrainika. Nasprotje do Nemčije je dobilo izraza rudi v konflikta med Nemč!jo in Veneruelo. Zastapnik Venezuele je bil M. Bovven (funkcijonar Združenih držav) ra ta se je ob sklepu razprav tako izrazil, da se ves svet zacudil, kako srdito tiasprotje vlađ* v Ameriki proti Nemčrji. Nemd v Amerikf so poskusili ublažiti to nasprotje in ustanovil! »Allđeatschen. Vercin« — a dosetfii so le wasprotje tega, kar je bilo v Interesu sDoraznm-l?enja med Nemčrjo in med Ameriko. Končno je preziđent Mac Kfnler po-skusil takorekoč zadaSlti nemSMf nvt>z v Združene države: Efrocfllo se je to s tarifom Dinglev. Dočim pa je od uveljavljenja tega tarifa nemški uvoz v Združene države silno naza^ dova!, je ameriška industrija silila s svojimi isdelki tuđi na inoz-emske trge in ćelo v sam Berofin. Naravno ie, da se je Nemčija branila ameriške konkurence in tako je napetost rasla in rasla ter je postala taka. da je američki senator Free teta 1010. v No-vem Jorku slovesno progU^i! Nem-čiio za največjo tekmovaiko in naj-večjo sovražnico Združenih đržav.
Bern, 24. marca. (Kor. urad.) Glasom newyorških poročil je \ViI-son in kabinet proti vojni napovedi Nemčfji. Kongres Zedinjenfh držav bo najbrže prizna I, da obstoja vojno stanje z Nemčijo. Vstop v vojno v najšir-š.em 5mi?lu pa je odvisen od nadalj-nega sovražnsga nastopa Nemčije.
Washingtont 23. marca. (K. ur.) »Associated Press« javlja, da pripravlja vlada takojšnjo krepko akcijo, če izjavi kongres, da obstoji vojno stanje. Čuje se, da še ni odločeno, bo
LISTEK.
Povesto belcušIii-dBbsIaoSIii
L u i g i   C a 1 c o.
Zopet sem med svojimi in vašl-mi starimi znanci. Pri spovedi pove-dano se to pravi, da sede oni pri gvoji dol^i, jaz pa pri kratki mizi, da hnajo oni svoje pogovore, jaz pa moičim in poslušam.
Danes je šio bolj težko, da sem Jfti mosrel obiskati.
Izvojevati sem moral ponrej malo domačo vojsko. SaJ veste, da sem oženjen. To sem vam že zadnjič po-▼edal. Tuđi je imela krstna matica že opraviti z našo hišo. To so pa samo take stvari, kl mofke^a človeka hote •H nehote vežejo na dom. Ker sem iz svojih rekvizJcij hodil tak đomov, da ini ni bilo nikdar treba sltnosti delati tištim radovednim mofem. ki stra-iijo naso Ljubljano na vseh cestah, fiicah in potih, spremenfla le moja fenica kar čet, noč svoje dobro mne-n(e o firospodarskem pomenn mojfh rekv1xlclj. Poved&tm m\ j# to rudi v obrax s tisto odkritoarčnottio, U i* hstna Fakoft^dm fbctšcmrL
V poštenih škripcih sem bil se-daj. Kako se izmotati. to je bil rame SeksŠpirjev: Piti ali ne piti. Kova! sem v svoji žejni du§i razne naklepc, toda zavrpel drujresra za drugim. Vse je tako kazalo, da ostanem rri ^o-jem domačem ognjišču in da danes ne bom vldel rojstnejra kraja svojega tr-žaske«ra prijatelja.
Ze sem se hotel vdatf v ono ne-srečno usodo, ki je. kakor znano. Slovencem sploh neprijazna, da, ćelo sovražna. 2e sem na tiftem klel z^o-dcrvinsko dejstvo. da rtlsem več sa-mec, ko zazvoni zvonec mojega stanovanja.
Ker naša kuharica, ki ima pri naši hiši najmanj toliko besed. kot moja ljuba ženica, še ni prišla iz cerkve, sem šel kar sam odplrat. Grdo bi bilo, Če bi take posle trudil svojo ženico.
Ko odprem, vstopl njena naj-boljša prijateljica, s kafero sta bili na smrt sprte že najmanj đober mesec fn fe živahno jrrjvorf. K^kor ie sr>!oh polna »amesra življenja, tako Jo diči posebno še nebeski dar izred-ne zfrovomosti. Od stanovanjskih vrat do sprejemnice ml je sastavila najmanj tisoč vprašanj po svoji ljubi prijateljici fn po njenem draže^tnem sokoliču. Dobra je bila pa toJflco, da ml je prihranila vse odgovore, ker fe
na svoja vprašanja kar sama odgo-varjala.
Iz tej?a samnspeva se ie razvil najlepši dvospev takoj. ko sta se z mojo ženico prijateljsko objele io po-Ijub;!e. Govorile sta obe naenkrat in skoro samo v vprašanjih brez oti^o-vorov. Jaz sem pa stal pole« obeh kakor žena sveronisen^Ve^a Lota,
Tako sem sto^al nafmanj pol ure r desne noze na levo fn narobe, ne da bi se zjrovornf prija tetići kaj zme-nili fame. Bri^aH sta se samo za svoja tisočera vprađanja brez od?ro-vofov.
Tedaj mi je dobri jrenij vseh zakonskih mož vdihnil rešilno mi«el v moje razbeljene možerart©: »Nerx>-treben si obema prijateljicama, obe-ma si manj nejzro zrak in zato izeini.«
In res sem iz?r!ni1. Ne da bi me zaverovane v svoja vpraSanja opazile, sem izfcinfi skoz? vr?ta naše sprejemnice, potem skozi ona nasejra stanovanja In končno skozi vezna vrata.
Tako sem zm»sro«lavno končal svojo domačo vojsko. Bojim se le. da se bo ta vojska nađaiievaTa zvečer, Iro se vrnem domov. Kot dober voj-skovodla se moram na to ne?zrnrinrjo nadaljevanje pošteno pripraviti. Po-TORi.Dorum je prva stvaT v vsaki voj-
ski in potfum mi bo vlila v mojo zakonsko dušo ta - le dolenjska crnina, katere bo iz fcole previdnosti danes steklo malo več skozi moj požiralnik kot po navadi.
Toda po teh ovinkih iz zakon-ske^a življenja se vrnimo k našim starim znanem pri dolfci mizi.
2ulili so vsak svojo četrtinko. 7stto so bili tuđi m?lobesedni. Le sem in tja je zinil kdo kako besedo o vremenu ali sosedu. Seveda me nišo bo-lela ušesa.
Ta vztrajTri molk pri četrtinkah sedečih mož je moral najbolj bridko oMutiti stric Blaž Bogataj. Vedel je dobro za uspesno zdravilo in je zato izprepovoril:
»Kaj se pa danes držite, kot bi vam mačka snedla mlade. Sicer pa veselo čenčate, kot bi vam že odne-sli štirje možje babe iz vaših hlš. Ali ste morebiti pri predlanski sfpovedi dobili za pokoro, da morate danes držati jezik za zobmi? AH jra pa premalo mažete? Ce bo prijatelj Ou-stelj kaj povedal o svojih belih jetrih in kako se je sukai v svojem tretjem zakonu, bom pa dal t* mazo. No. prl-iatd! Husteli. ali boš? Ker si žejeti kot ^olna In ker kfmaš. naj vn priđe na mfzo tista nosoda, Id Jo najraJSi vidite, če je polna.c
Tako je spvoril stric Blaž, pokliča! posodo in razvezali so se je^i-ki. Seveda ne takoj, temvec* še4e ko so bili namazani. Mazati so pa znali svoje jezike ti možje. To jim moram priznati. Mazali so Jih pa najrajši na stroške strica Blaža in na škodo mojega tržaškega prijatelja.
Dagarinov Oustelj je vk Blaženo vino mpral biti mož beseđa. Zato je napravil še neka] prav krepkih po-žirkov In tako - le rastavfl:
»Tebi, pravi brat Babltonfarje-ve?ra Petra, ne zamerim. če zmeš ka-tero o belih jetrih. Saj dajeS za. vino • in za to božjo kapljico rad tud! mar-sfkatero preslišim. Sem že tak, đa sem lahko gluh na obeh nšesih, 5e se mi to izplača. Samo tebf, ti mesarska glavina, pa povem, da mi o belfh |©-trih kar molči! Imaš prcvoČ z&drz-njem svoj mofcnJICefr, tvofa baba pa tvoj denar preveč natanč^K) preštet! No, sedaj pa rremlmo rog t roke f* rMtpravimo ir nj©5fa sa snriouo grivo najpotrebneffo rcč.
Svojo štajersko Re«o sem pokb-pal. Potem me Je Bosr ka«iKwrai s tisto poljansko Marulico. O v«em taru sem vam pa že pravfl. Tođa br« H-stetra Postavka, M jra ram )• prar do nepotrebneiB postavflt m mtoo ta-to
Stran 2.
•SLOVENSKI NAKULT, on« 26. mirea 1H17.
70. šttv,
li predlagano poslati v Evropo voja-*»kc čete, toda armada, brodovje ter industriialni pripomočki naroda so pripravljeni na vsak poziv.
B&rofin. 24. marca. (Kor. u rad.) Glasom francoskih listov bo poslanica, ki jo bo Wilson čital dne 2. aprila kongresu. izjavila, da je takojšnja ozka zdrtižitev z entento nemo^oča. Amerikamora pred vsem sĆititi svojo lastno trgovino, bo pa ententi pomagala z municijo in z denarjem v še vecii meri kakor došle}.
Prusko - amerikanske pogodbe.
NVashington, 24. marca. (Kor. u.) Reuter javlja: Zedinjene države formalno odklanjajo zahtevo Nem-čije, da se naj p rusko - amerikanske pogodbe iz 1. 1799. in 1828. raz-širijo na n e m š k o - amerikanske ndnoša^e, p r i z n a v a J o pa veljav-nost ten pogodb v prvotni njihovi obliki.
Ameriški kredit ententi.
New .lork, 32. niarca. (Kor. ur.) Rcuter: Znameniti ameriški listi in znameniti bankirji podpirajo toplo predto<r eruvernerja bankirjev. naj fvfsajo Združene države kredit ententi vsaj za eno milijardo dolarjev. NVashingtonski poročevalec »Drma« javlja, da ie \Vi?son sedai odložen, zahtevati od kongresa pooblastilo za tako financiialno pomoć.
Antenska plovba.
Ženeva, 24. marca. GLisom po-ručila Ne\vyork Heralda« je bilo do 20. marca 30 ameriških trgovskih parnikov na poti iz evropskoga za-porneca okoiisa in tja. O tisedi vej parnikov. ki nišo doseli na kraj na-memlie. vlada vznernirjanje.
Zeneva, 24. marca.     >Newyork Hcrnlđ   poroča:     Državni departe-mer.t js zaukazal 22. marca   opoldne oborožer.je trgovskili ladij. Zediniene države in Avstro-Ogr^ka.
Novi Jork, 23. marca. (Kor. ur.) Brezžična brzojava zastopnika Wolf-fovega urada. Associated rress« poroča iz \VaMiinj2rtora: Državni de-rartemem za enkrat ne pripravlja nobencfca odgovora na avstro-ogr-sko noto.
Kitaiska in hmelja.
PREKINJENJE     DiFLOMATlCNIH
STIKOV     MED     KITAJSKO     IN
NEMČUO.
BeroTm, 24. marca. (Kor. urad.) Wo1ffov urad poroča:
T u k a j s n j i k i t a j s k i poslanik je sporoci! zunanje-mu urad u brzojavko svoje vlade, ki razglaša 7 dekretom predsednika z dv.e 14. marca prekinienje diplo-matičnih stikov z N e m č i j o. Dekret izvaja. da je prejšnja kitajska vir»da z nainenoni, da izvojuje med-narodnermi pravu veijavo in da ščiti življenje in ftnetje KitajsKih državlja-iiov. poslala oster protest nemški vladi proti metodain pomorske^a r-o-jcvanja. vePavnim od 1. februvaria seni, s nripombo. da bi bila kitaj«ka vlada, Ce bi Nemćiju to svojo politiko ne prendiula. prisiljena prekiniti do-sedanje diplr-matične zveze z Nem-čijo. Dne 11. mare? je nemška vlsda odgovnrih*. da ji ni moRoee prekli-cati podmorske vojne v zapomem okolišu. Ta odgovor — pravi dc!:ret --- nikakor rte r-djrovarja našim upom in željairt. Da dokažemo svoje spo-štovanje pred mednarodnim pravom in da branimo življfiie ',r\ imetje svojih državljanov. razfclaSam s tem, da kitaiska vlada z današnjim dne-vom niina več nikskivnih diplomati cn ih stikov z Nemevjo.
Poostrenf! podmnrsHo ^nl!!3.
RAZglR.IEN.fE NEMČKEGA  PO-MORSKOGA OKOLIŠA.
Berolin, 25. muica. (Kor. urad.) Tujini vladam se je sporočilo, da borno v bodoče nastopili v okolišu sc-vernesa ledenega inorja vzhcdno od 24** vihodne dolžine in južno od 75° scverne širine, izvzemši norveške snverenske vode, z vsem orož-jem brezobzirno proti vsakemu po-T.orskemu prometu. Nevtralne ladie, ki se vozijo skozi ta okoliš, store to na lastno nevarnost. vendar smo po-skrbelif da nevtralne ladje, ki so zz na poti v pristanišča te^a zapornega okoliša, ali ki hočejo zapustiti taka pristanišča, do 5. aprila ne boda brez posebnoga svarila napadene.
POTOPLJENE   LADJE.
Bern. 23. marca. (Kor. urađ.) Parnik >BergstU iz Cardiffa s pre-mogorn v Bordeaux je bil potopljen. Trije možie posadke so počinili.
Amsterdam, 23. marca. (Kor. u.) Iz Vlisingna prinaja poročilo, da je bil belgijski parnik ^Narcis«, ki ie bil od angleške vlade rekviriran, pvotopljen.
Amsterdam, 23. marca. Med re-Scnlmi z ameriškega parnika »Heald-toT* §• oahaja tuda kapitan. Parnik ie
Yorku in se je potopil nekje ob mejl holanaske morske zapore. — V Car dixu se nahajata neki angleški in ita^ lijanski parnik z vinom in sadjotn tml Anglijo naložena, ki ne moreta odplu-ti. ker se mornarji odločno branilo vožnje iz strahu pred pođnrarskimf čoJni. — Kongres avstralskth trgov-skih zbornic je skleniL da bopodpi-ral zahtevo. da morajo Nemci vrniti tono za tono prostora na ladjah, v ko-likor sc> jih untčili proti vojnim običajem in da se bo protivil vsaki povt-rnr\i ototov v Tihem oceanu Nem-cem, ker se ta ne sklada z interesi Avstralije.
Entetita kapute ladje.
Cristiania, 23. marca. (Kor. ur.) Prcđsednik zveze paropiovnih dnižb ;e izvajal. da so Anelcči zoret prekli-caii ponudbo "a na!;ur» norveških ladij. Sedaj pa se pogajajo Francoska. Italija in Amerika za nakup velikih novih ladij.
Poiolai na Raskein.
Za demokrat iza ci|o Rušile.
Petrograd, 25. marca. (Kor. ur.) Reutcrjev biro javlja: Centralni odbor in parlamentarna frakcija ustavne demokratične stranke sta se po posvetovanju o vladni obliki. ki se naj uvede na Ruskom, izrekli za de-molr^^tično ostavo.
Pariz. 2^. marca. (Kor. ur.) »Petit Parisien* javlja iz Petrograđa: Ustanovljena je zveza republikan-skih oficirjev.
Rusk? državni svat in novi režim.
Bern, 23. marca. »Temps* javlja Iz Petrograda: Načelnik napred-negra bloka v drža\Tiem svetu (ruski gosposki zbornici) je obvestil kneza livova, da so vsi elani pro^resistič-neca bloka na razpo!?Ko novi vladf. Neidhartova skupina je oddala podobno izjavo. V Petrogradu se vpra-šujejo ali bodo jjosposko zbornico po padcu stare^a režima še ohrarrili.
Postopanje R»5!ce vlade proti rovoln-ciionarnfa elementom.
Basd, 24. marca. »Daily New§« poročajo iz Pctrogrrada: Provizorič-na vlada je raspustila petrogradsko delavsko društvo, ker je izdalo oklic, da naj delavci in vojaki sestavijo svojo vlada
Nova prisega ru«kfh 6et.
Lugano, 2č. marca. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: \'slcd neljubib dogodkov na severni fronti je sklenila vlada, da se naj čete nemudorna zaprisežejo na nov režim. Več poveljniških mest bo na novo zasedenih.
Neračija kot strašilo.
Amsterdam, 24. marca. (Kor. u.) r-Allgemeen Handelsblad* javlja \t Petrograda 23. t m.: Provizorična vlada je izdala minifest na narod, ar-mado in mornarico, ki opozarja na nevamost. prrozečo % Ftrani Nemčije, ki se pripravlja, da izkoristi notranje težkoce Rusije. To bi mo^io uničiti komaj dobljeno svobodo. Svobodni ruski državljani bi postali sužnji Nemčije.Treba ^e združiti vse sile, da se prepreci ta nevarnost. V armadi mora vladati složnost, disciplina in spnštovanie rapram častnikom. Pa tuđi častniki morajo spoštovati vojake.
Dunat. 24. m^rca. (Kor. orad.) Ruski generalštab poroča z zapadne fronte 22 marca: Kakor izpoveduje viet nemški čar.tnfk, upaio Nemci, da bo vsled dogodkov v Rusiji bojno đeJovanje niske armade oslabelo.
Veliki knezi in revolucija-
Amsterdam, 24, marca. (Kor. u.) >Times« javlja v sredo iz Petrogra-da: Pričakaje se, da bodo vsl veliki knezi fxi!ožili svoje voiaške časti, kcr nočejo delati vladi neprilik. Veliki admiral Ciril je dal danes prv! vzgled. Od včeraj se je položaj v Petrogradu znatno zboljšal. Poslanja med vlado in odborom delavskih in vojaskih dele^atov dobro napres dujeio. Odbor je pristal na to. da se posije armadi na fronti manifest, ki pozivlia častrsike in vojake, naj ramo ob rami se skupno branijo proti skupnemu sovražniku. Knez Lvov je včeraj ruskim žurnalistom sporočil. da se, Izvzemli nekatere ekscese na s?vemi fronti, vse armade ćržijo lojalno in da so boli kakor kedai od]p* čene zadjati Nemcem odločilen udarec.
V četrtek Javlja >Times*: Veliki knez Nikolai Mkolajeveč je bil decembra 19%5. prognan na svoje po-sestvo, Trer je povedal cariu resnfto o položaju in ker je spravil tuđi šican-dal 7. Razputinom na dan.
Listi objavljajo dolge članke s sromini na carsko rodbino. Vel. kn. Cin! oopisuje. da so si Mi car !n nje-Kovi sorodniki v zadnjem času po-p^lnoma tujL V palači veL kn. Clrfla so se zĐfraif moost uiff on^ nm*
hiMv osebe v Javnih službah in odlični inozemcl Tajno se je tamkaj raspravljalo o nevamostih, nastalih iz carjeve trme in iz vednega odlaganja vsake reforme. Soproga vel. knez« Ciril a je konceno opozorila auico na te ncvarnostl — carica je ni poslušala.
V Petrogradu zopet red.
»KOln. Ztg.« javlja:    divljenje v
Petrotjradu je zopet normalno. Tujec bi pogrešal na ulicah znane postave ruskih policistov, katerih mesto so prevzele milice. Trgovine, izvzemši zlatarske in luksuzne, »o ^opet od-prte. Kolodvore in želernice stražijo sardne čete. Vlada je dala nabiti le-pake, ki naznanjajo, da ima mesto zopet dovolj moke in hleba. Najvišia cena za crni kruh znaSa 4 kopejke (10 vinarjev) za V* kjr, za beli kruh pa 7 kopejk.
Začetek novih katastrni?
Berlin, 24. marca. (Kor. urad.) »Lokalanzefcer« poroča iz Stockhol-ma: Številni inozemci so zapustili Rusijo ter prlspeli na Švedsko. Ti inozemcl sodijo, da so dosedanji do-godki Ie začetek novih katastrof. Ćelo največji prijatelji Rusije in entente dvomijo, da bi mogla revolucija ustvaritt porabno organizacijo ter splošno izjavljajo. da je dobro opažati začetek razkroja. Ugotovljeno da je, da je bilo pri nemirih v Petro-prradu ubitih 8 Ajngfležev In 1 Danec. Socijalni revolucijonarji skušaio na-huj?katl prebivalstvoproti Angležem, za kar naldejo hvaležno polje. Stevi-lo ubitih se ceni na najmanj 20.000. Tradne navedbe. ki govore Ie o 2000, so popolnoma neresnične
AretoTanJe caria  in carice ter  svo-bodna disciplina v armadL
Amsterdam, 25. marca. (Kor. u.) Glasom lista »Algemeen flandels-blad« poroča petro^rajski dopisnik *DaiIy Mailu«: Aretovanje carja in carice je postalo potrebno vsled mnčnega pritiska javnega mnenja. Spričo splo§ne rarburjenosti se je moralo nekaj ukreniti, da bo car s svojo družino varen in da se na dru-gi strani prepreci monarhična akcija. — Vojno ministrstvo se bavi s se-stavo svobodnega sistema za disciplino v armadi; nacrt bo podoben onermi, ki velfa za franeosko armado. Upafo, da bodo s takim zakonom pre-prečili vpliv ekstremnih  agitatorjev.
Nepodočenl car.
Reuterjev biro iavijt iz Petro-gjada: Zdaj izhajajoča poročila o po-covorih z velikimi knezi kažejo, da sta bila car in carica popolnoma šlepa za dejanski položaj. Stikov msta imela ne z deželo. ne z lastno rodbino. Carjcv bratranec, veliki knez Ci-ril. sedaj Imenovan admiral Roma-r\(7\\ je rekel: »Moj \Tatar in jaz sva 7<1aj ravnopravna. Pod staro vlado bi biH v«-»fTio ir^ub'^. Om^oritl o tem s carjem, je brlo breru^cSno. Ni bilo no^nče, pokreti ^j.i, ki so ffa napravili bivSi m'nistr^ki predsednik Stur-nier. metrrp-olit in b^rši minister Pro-tc^nrov okrogf carja. Canev brat. veliki kn*z Mihael. ie prvi ^ovoril 5 carjem o grozeči revdl;;ciji. A vsi vo~ <;ku^i so Mi breTuspeŠni. Prvtem je poskusila velika kneprinfa ^ktorija, odpreti carici oči. Pri tem pogovoru ic re!ika fcnegrnja Dovedala, kako naj hl bfla sest^vliena no^M vlada. Carica ie na odgovorila: Ti mnžje 50 ?^o-\T37,mk\ dinastije. Nam ie nasproten Te Petrogrnd in male skupine ari.^to-kra^ov-k^artopircer. Sfđ™n (!vai>et let na prestolti in po7/T3Tn RTi^ijn. Vem. da Ij'-'H liurTstvo ri*n f?*rnnijo. K^č^o !e rrihaiala velika knermja Ie š> T)rl tirada;h pri'flcan n? dvor, rned tem, ko je Rasputln vse st^rfl, da b! carsko dfiifTr>r> dTskrro^t^nd.
Cat pobeirnfl?
Preko Stockholma poroČajo. da je car v avtTnobilu. ki bi naj era pre-nel;:al v Carskoj« eio v četrt«»k zveče r pobearnil. Nekateri listi obiavljaio ćelo natančno besedilo tiralnce. kl jo je baie irdal zs vbeglim carjem načelnik blajrotvornegra odbora za liudsko svohodo Bnrnvitinov.v V drnjrlh listih smo ?opet čitali nntan-čen popis, ksko je prisnel car v avto-mobilu v Carskoje Selo in kako so dt!*flrati dume \n vojaki nekdanjejra vsrrno7očne?a vladarja zaprli v Mz-ki paviljon.
Stocknolm, 24. marca. (Kor. u.) »Da£rnsnyheter« objavlja razgovor % Detrc»errađskrm prnfesnrjeTn Vino-gradovom. ki izjavlja. da sfovorica o carje\rem besti dsč ni resnična. V ostalem da socijalistjčna skupina, ki zahteva separatni mir. ni zelo moč-na» vendar pa se ne da prikriti, da ^rozi s strani radikalnih elementov sedanji vladi resnična opasnost.
Nlkolai NITcolaieTlč na octu v Petrosrad.
KodanJ, 23. marca. (Kor. u rad.) I« Petrograda poročajo: Veliki knez Mikolaj se je slavnostno poslovii od sa^k Aot ^ ađ preMvahtvm v Kav.
kariji. Nagovoril je vojake ter jih po-rivljal, da naj bodo složni v delu za zmago nad sovražnikom in za utrdi-tev svobode v državi. Velikega kneza pričakujejo prihodnje dni v Pe-tro^rad.
Veliki knet Nikoiaj Nikolajevlč ni t«č viSfl poveljnik.
Petrograd. 25. marca. (Kor. ur.) Reuter javlja: Veliki knez Nikoiaj Ni-kolajevič je odslovljen kot višji po-veljnik armade. Dokler ne bo imenovan naslednik, bo to mesto zavzemal šef gcneralnega štaba Aleksejev.
Vlosa ministra Protopopova.
^Mamb. Korr.« poroča: Kakor je znano, je bil minister za notranje slvari, Protopopov. v dumi najoso-vraŽnejši član Oalijfnovega ministr-stva in se tuđi ni udeiežil otvoritvene seje. — Njegov boj proti dumi ie bil tem ogabnejsi. ker ga je vodil z vso vnetrio renegata. Protopopo\* je bil veiepotcstnik in velcindustrijalec ter je pripadaj kat član dume liberalni oktobrovski stranki, ki ga je štela med svo4e najboljše čiane. Lansko leto se je udeiežil pariške gospodarske konference in je potem carju osebno poročal o tei kon fer stici. Tu-kai se je pričela izpretnemba v nje-govem političnem del3van}u. kl pa je izpočetka seveda ostala neznana njegovi stranki. Kakor se «li, je bil Protopopov tako zelo všeč carju. da £a je ob prihodnji ministrski izpre-merabi pokljcal kot ministra za notranje stvari v Sturmerjevo ministr-stvD. Njegovo imenovanje se je te-daj pozdravljala kot prvi korak k parlamentarni vladi, kajti bil je prvi niski minister, ki je \t dume prišel na vlado, in poleg te^ra mu je bila paver-jena ?e velevažna listnfea mintstrstva norranjih stvari. Toda kmalu je prišlo razočaranje. Protopopov je kmalu po svojem irneno\'^in3U prestopil popolnorra v tabor na^adnjaške birokracije in je posta! nje glavna opora ter najhuiŠi sovražnik (tume in prl-stasev svoje pr^nie stranke. Kot minister za notranje stvari se je bavi! samo e đv«na OKfdelVofna »rojena ministr5Kra, namreč s policijo h\ Časo^sjem. ostalo je preoustfl svoJTm pomočnikcmi. Pređvsem ie pomnožil noricijo tako zelo, da ie Še ni bilo ▼ Rnsiji t?ko močne, !n preosnova! io ie popolnoma. da bf mu bila sposob-rrf> orodie rt njegove nacrte proti (forni m temstvom. Zelo rad se je oblačil v uniformo orožnisTcega g«. nerada. Zemstvn je pre^mjal na v^e mo^oce načme. Za časoptsje je prišla doba rm.ihnj?efira zatfranja. Tako 1c prišlo, da je postal Protopopov naj-oscrrraženejsi človek v vseh rusfcfli nspređPih kro^fh. CeTo list »Ruskaja Volja«, ki ?ra je nstanovfl sam, mu je pokala! Jirbet. Med pos!anei dume je vladalo proti rjiemu na: več je ogorčenje in ob]juMja!i so se strahoviti prizor?, 5e h\ s c?T^nf! pritl v dumo, £e-sar seveefa n? storil. Veđef je. da. ne more ostat? fninister. ce oetafs© dti-nra, ifi dema Ie vedeta. da ne more obstaisrti. Če ostane Protcppopov minister. Z?to pa ]> tndi iimijivo. da ie snovft-1 državm pre\T«it pr^rt! dtrmf fn ff?nf«]ova! r»ri cariu odsrodftev dume, kar je značilo toliko kot nje razDUSt. Ker sf no rnkonu o đumi sklicuje drrmm vsako leto samo enVrat in po-teče usta\-tia doba sedanje ćnme sele ?fseri prhodnjcjra leta. bi bila torej T?nstja poldrajTo leto o^tata bre« parlamenta n Protonopov h\ bil nemo-teno vladal s svoiirrn redarji \n orož-nik! m cenzuro. Vest, da bi jra bfl! re-vofiTcf!on«rii ottiotITt. se tirađno sfeer ne rWrjTu>, toda nmijTvo bf puč bifo, da rrmofica ni ravnala ravno prevoč milr> f niTTn, če ji ie prfSe! v roVe.
Angfeži m Amerikanci v Ru«!!!.
Stockholm* 24. marca. fKor. ur.) >Nya Dagligt Allehmuda« poroča Iz flapararvle: Rusk! časorlsl se prit<v žujejo. da so se zastopniki ententnih drl9v na konfeTerici v Petrosrrađii v posrlavitnem trudili, da do^e svojim ^eifltm r»a račun Rusije ugodnosti. To velja zlast] glede zastopnika An-glije, ki se je naravnost po^ajal za privilegije, in Rlede za^topnika Zećl-rjjcTu!: drž^v, ki je zahteval za dobave rnski državi že!ezni?^-e korcesiie, nred v^em v okolici Moskve in do Poneca, ter določilno pravico fflede ruske petrolejska industrije.
Nova ruska vlada in vojni  vjetnifci.
Kodanl. 25. marca. Ravnatelj r.e-kesta tekaj^fijega medic!nalne§ra instituta dr. Madsen. ki se je vrnil is RusiK pripnveduje, da mu je pred-•ednik Rod-zijanko izjavi!, da se no nova ruska vlada strogo držala med-narodnih predpisov glede vojnih vjctnikov in da so av^trljski in nemški vjetniki popolnoma na varnem.
NemSko - avstriiskl  socijalni   demokrati !n ruska revolucija.
Dunaj, 25. marca. Predsedništvo neniške socijalno - demokratične stranke v Avstriji je sktenilo poslati ruskemu proletarijatu potom medna-rodnega socijalistične^a birgja svoje čestitke.
haićanski pozdrav ruskemu narodu.
Curin, 24. marca. (Kor. urad.) Včeraj so v italijanski zbornici govorili trije posianci povodom pogrebnih svečanosti za žrtve ruske revolucije in izrazili svoje simpatije ruskemu narodu. Ministrski predsednik Bo-s e 11 i je Imenom vlade izjavi!, da je Italija vedno rada gledala liberalno gibanje ruske^a naroda in priČakuje, da uspeh tega gibanja privede novih sil ruskemu vojnemu vodstvu. Italija želi Rusiji se nadaljnih uspehov za iz-popolnitev niskcgra osvobojevalnega dela v orijentu. kjer so že angleške zastave postavljene zmagovito proti polumescu. Italija objema danes ruski narod iz bratoljubja in gra ob-jame jutri k proslavi zrnate. (Živah-. no odobravanje.)
n        _ll~#           1«   ••w»i
Iz vojaškega razmotrivanja: Angleško - iraticeske ofenzive na zapadu, določene za drugo polovico marca. se je imela udelcžiti tuđi Rusija z delnnni šunki, da bi se tako zadržcval transport nem^kih čet na zapadno fronto. Živahno izvidno de-lovranje začetkom niarca na fronti sevemo Pripjeta kakor tuđi v voltn-skem odseku je kazalo take namene. Da se nišo izvršili, ni kriva toliko od-goditev angleško-franeoske spomla-aanske ofenzive, katero je i^silil Hin-denburg, marveč revolucija. Se po* popolnoma nesiguren rezultat Ijud-skega gibanja v Rusiji, desorganiza-cija vojaŠkega upra\iiega aparata v centralah, ustavijeno delo skoro v vseh tovarnah z<i vojni materijal, izostali dovoz čet in materijala rta fronto, vse to je primoralo ruske ar-madne poveljnike. da so opustili za sedaj bojna dejanja večjega stila. Zapadni zavezniki Rusije imajo dovoll vzrokov, da obžalujejo to akcijsko nezmožnost ruske armade zA nesre-čo v nesreći, kaiti za napad pripravljena ruska armada bi jim mr^rla ravno z-daj ir.borno siuf iti in v marsičem olajševati njihov težak položaj. Da moremo pričakovati v Rusiji se velika presenečenja, se da posneti iz nar biranja znatnih niskih frontnih čet na etapri-Iri prostorih; ta odredba ntegne biti naperjen* proti »notranje^ mu strvražnikuc. Uspešni sunek v Bukovini, kjcr so naše izvidne čete prodrle do četrte ruske crte, ilustrira to dejstvo. Tuđi zmagovita borba y trotusulski dolini priča, da Rus ni več povsodi na svojem mestu kakor, popret.
Na zapadni fronti se izvršuje pri^ čakovanje, da bođo Angleži in Fran* cezi prisiljeni, pripraviti takoj moč-nejse sile za približevanje k novinj nemškim pozicijam. Angleško-fran-er-s-ka poi^ocila o stalnein pridobivanju ozemKa nas ne smejo mo+itK Nemci morajo iz ctle vrste vzrokov prepuščati svojim sovražnikom te* ren. torej Jim dovoljevati prodiranje". Za Nemce še ni nappčil dan odločil-nega udarca, ker sovrainik zbog svoiepra previdnega r?.\Tian|a ne nudi s> nikal<ega nap^da5nega objekta, ki bi bil vređen velike^a protisunka.
Pern. 24. marca. V »Bundu« odn suje Stegernan trojno razdelitev od Nemcev Ofpuščere^a ozemli^.
Prvi rms ie kakih 10 km globoli bivši sistem jnrVov, ki fc že vsled razsrreljenih obrar^bnih naprav iij neprestanega obstre-jevnnjr* težlod dosfrrr>en.
Drupri pa^ za njim, 10 do 15 k'ni globok. obsecra pokr^iino, kl je iz^ vrerrsi msTr* kr^iev. Her so se zbi-rati prebivalci. popomo^n razdeian kakor meć trdnia^o. V ta pas so vdrli Francrvzj in Atiffleži ter se tm-diio z naivečiimi tezkočami priti na1-vr*i. V*?V vecf- «;? p^ora;o iznova mkovzti. Cim bo'i podir^jn. trm več-ie so težkoče in tem boli <e oddalju-iejo An^eži w. Francozi od svojei baze. kier imafo živila, materija! in munirtio.
Tretjejra pasu zasledovalci še nf^ so fiosetTli teT obse^i ta nas pravo predr^lje nove rem?1cc glavne pozicije, ki jo imenuje 5te£?rrjm z opi-rom na to, da nai ?e v tej poziciji \zr voiuie zmaga in mir »Siegfried-stellTing: .
Ž«neva. 24. marc^. Clemcnreau '.>°~c: Nemško umikanjc no vseh fio-<l?n ix>drobnost\h ni za Nemce rika-kršen norar in za n?s nikakrsna znasra. Nemsk^ urnikartje izpremeri? pnfor«! 1?» v feliko. fin n?!t rodrciuje 7opet irj'criatiT-i sevrr.čnika.
PRUSKI VO1NT   MTNISTER  O
POI OZAJU.
Berollii, ?A. mnrea. Oencra! >tein je sprcjel rnočevalca vA» Esta<^ ter i/iavil, da more Ie toliko pripairmitl, da upravičuk ^oiri*ki položaj na vseh frontah rajlepše nade. '/Ai se, dn I:oče zamalmlti so\Tražnik z velikan sito ofenzivo, ml Da se bo-nio postaviii v bran največjim napadom, ne spmo vojaki na front!. mar-več Ujđi ljn^stvo v ral«3(Jf. K§^E$£
70.  itev.
.JLOVbNSig NAKUtr, «m M. marci   1V17.
Stran 3«
priđe, rrrf ostanemo neomaJnL Naša
fronta ne bo nikjer prebita ali odkrita in po sedanjih bojih bomo zinagi veo-dar enkrat blizu.
Glede udelefbe Amerike se Je Izrazil tninister med drugim: Sedaj lanko govorimo le prosto o tem vpralanju. Kaj more storiti Amerika ta naSe sovražnike već, kakor je sto-rila do sedaj? Ne vem, ali bo podpl-raJa brodovje zaveznlkov. o kaki ar-madl na kopnem pa za dogleden čas ne more biri govora. Amerika jni ne dela nobenih skrbi. Končno je i2javll general Stein: Tuđi če bi se vojna vlekla ie dolgro, ne smeme obupati, oližamo se koncu vojne In bomo kmaJu želi,
Ekspedicija proti !tal?5 v tnsju?
Lugano, 24. marca. (Kor. urad.) ItaJijanski listi se bavijo Se nadalje z av&tro-ogrsko ofenzivo, o kateri so-dijo, da se bo vršila na italijanski frontL »Tribuna« in »Giornaie cT Ita-lia« sodita, da bi mogla ta ofenziva poleg Italije tuđi Frarscljo v živo za-deti. Štednji list navala za datum ofenzive me&ec rr.aj in dostavlja, da bodo takrat vse fronta četverozveze zcpet živahne in bodo sovražnika energično vezale, tako da mu bo te-iko poslati proti Italiji ogromne sile. •Popolo d' Italia«, ki i« včeraj zanič-Uivo odpravil nemške vojake in vcj-skovodje. grozi danes Nemčiji s so-rraitvom Italije, ako bi se udeležila ekspedicije proti Italiji. Avstrijcem bi mi Italijani, pravi list. rnorda od-pustill, Nemcem nikčar. Na koncu pa izvaja potem, ko je opomnil svoje prijatelje, naj nestopajo doma proti izda jalcem. sabcterjeni in prerokoval-c«m nesreće, da je ltall.ia s svojo vojno ie dosegla preprečenj« rrrtajft obeh sr*dnjeve§V:?h drzzv In da Roče sedaj tn mora doseči končno po^az nemškeera barbarstva In crnino oavoboditev poćjarrr?!?enih   rarodov.
PRANCO*xn    'RADNO POROClLO.
23. marca popoldne. Na »veru Saint Simona je izvršil »o-vražnik včeraj ivečer silen napad na naše pozicije pred vasjo Artsmps. Najprej poti3n;ene nszaj, so izvršril« naie čete takoj močen protinapad. Posrećilo se jlm je vreći sovražnika Hazaj do Grand Ćerzucourta. Artiljerijski boj je bil med Sommo in Olso precej živahen. Ob Oisi so prekoračili novi oddelki Ailetto. Od časa do časa obstreljevanje v tej pokrajini. Na severu Soissonsa smo iznova napredovali. Potrjuje se. da so bili napadi, Iri jlh je bil sovražnik nameril proti Vregnr - Chivreg. sila moćni. Na eni sami točki so postavili Nemci cei polk proti dvema stotnijama na-iih chasseurjev, ki sta bili xa trenn-tek ločeni od glavne sile na5rh čet. Po IJuteir. boju se je tem posrećilo, da so se sami prebMi in priDeljali vjetnike s »eboj. Izgube, ki jih je irnel sovražm'k pri tem ponesreče-nem potkusu, so »elo v«like. Već «o-vražnih nenadnih napadov na »«v»-rozapadu Reimta. v smerf na Mai-son« de ChampaRne, v gozdu pri Avocourtu In v okolici St. Mihfela s« je poresreČilo ▼ našem ognja.
23. marca » v« č • r. Med Sommo in Olso so rale čete čez dan nspeSno nadaljevale vršeče se ofen-sivno gibanje. Klfob trdovratnem* odporu smo sovražnfka na široki fronti pctis^ili 2 do 4 km severno »n vzhodno od knnala St. Guentfn na-zaj. Severovzhodno od Ter?rnier1a srno postav!!! čete na visine, ki direktno ohviadujejo dolino O!se. Tu so Nemci rresto La F£re preplavili. Južno od Oise smo nadalje prekoračili Afletto. V pokrajini severno od Sofssonsa so bojuioće četo izvojeva-le čutno prodiranje proti Margrivalu. Severovzhrvdno od Pelmsa sta se po-nesrečfla dva nemlka napada na nage jarke pred Thtlom v zapomem ovnju in oismiu strojnih pušk. Če so-dimo po* mrtvfb. ki fih je sovra?nik pustft pred na^'m' ^lčr«?mi ovirami. so b?1e niecrove irrube veTIVe. Na ostali fronti j« vlada! razmeroma mir.
23. marca, PnroČilo \r S o 1 ti n 9 ori 19. do 22 marca. 5*»-verno od Bitnim ?*■ r.ri^o do ^X\^h f»ojev za r-^sest vi$?r»e \2A\ kl Je kliub opetovanim ?icm5ko-^f>^ar. skhn protinapadnm kr»rčno o«taU v ™Mh roVah. Tu srrn vnTenH? v*?n skunfti vSt*?v5? v pr^*5njem rtoro^n sr-oroCene IrevHIce. ti srrnfTifb pn*1c ?n 2 top« 7a jarke tcr vi>li 2* častr»i-knv rn 1777 mož. An^e^ka voMca je ?W* fiidi tri sovr^^na letala ter so n?«f đe!avn1 letače! bomharđ'r^t? ko-»Mvnre in sovra^ne vo7ove. Pfi no-'VJ^V^tt nodvre^hi. kf 'e hfio r>r*rcb-vr> vnVd nastona firr?V^h to?*ev v ncvtrafrem or^mifa, smo vnrfl t«C čet^^ev proti ¥'rr?zn*v *ia?aj ter xa-swf! mr%r<^ P"^ ^ *kr»*ih r^trrm.
ANO' FftfCO URAONO POPOCn O
n, rr» a r c a. V nokrajfnl, kler prodframo. ?o se vrSHi na raznih trč-kah na spioStii crti »Etrevillers - Be-atmeU ks Cambrai * Đeauraln* bofl i
med naSfmf patrufjaml to tovražntmi
oddelki. ki so bili precej moćni. So-vražne protlnapade pri Airecourtu, Beaumet* - Vraucourtu smo zavrnilL Držali smo svoje pozicije ter vjeli ne kaj moi. V sosedstvn Ecourta In Croisilleaa naie £+u Badalj* pro<U-rajo.
TURSKO UKADNO POROClLO.
23. marca. Ob perzijski f ron ti in n a f r ont i ob Ti-g r i s u je položaj neizpremenjen. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu je neki naš izvidni odJelek vdrl v sovralno pozicijo ter zasedel del sovražnih strelskih jarkov kjer ]e ostal kljub temu, da je izvr*il en ba-taljon protfnapad. Pri tem podvzetju smo vjeli nrkaj mof. ter prizadejaM sovražniku težke izgube. Na levem krilu smo zopet zavzeii neko naSo prednjo strano. — S i n a | s k a fronta, NIčesar posebnega. — Makedonska fronta. Ola-iom dopoinilnih poročii so naše čete. ki so 21. t m. sode'ova-1« pri zavrnitvi scvražnega napada med .Ohridskim in PresnansMm jezerom, zonft zavzele inrke, ki tih je Ml sovražnlk Drej zavze!. mu nrizndcia-ie velike izgube ter odvzele nekaj vjetm'Vov.
ITALUANSKO URADNO POROCI! O.
23. mirci Artiljerijske akcffe, ki to bile lj'jtetše v visok trn Vsnol, v dol;ni Travijfnrvio in na julij^ki fronti. Ddfjvanje n?ilih odde?kov je vzročilo mile praske na pobočjih CTtbcna Ca^sina ju^no globrli Lop-HO, v dolini \issiende. Piave. In na Krasu. Napravili smo nekolio vjet-»ikov.
&ohtn«ka ekspedlcfia.
La^tno, 24. inarca. (Kor. orad.) Kakor se r»tr:r?e H dobro podnčene-ya vira v Brlndistju zadaje tedne ni dosorlo 10 parrrkoY v So'un. Vsled Xr%\ ze!o trpi dovaž^nje živil in mw-n!cfj€ v Solun. K^ub temu pa enfenta nt m!s?! rta t<^, da bi orust'^a ?^T<in-♦kr> ekspedicijo, ker b! to moćno Sko-dovaJo  pre^tf^n A^^^je.
Finančnl polof.ai Tnrčlje.
Cadirrsri. 22. marca. (Kor. urad.) Tekom Dror*?!tnske debate v senatu it poda* finančrti minister Djavid beir podrobna pojasnila o fnančnem r>^!o?a]T! lurčij*?. Merod?jni nem^ki krotrf ^o baje za trdno oblji'biii, da bodo dali Turffji p« skienu mlm na razpolasro poIdniTO^mfliJardo mark, vsoto. k? bi odprla In omotrocna iz-kori$6arMe virov Turčije, če se br prav obrn'la Mln'ster je do^cgel rok t ?et. ▼ katerih NemČija ne bo za-htevala nit! obresti. niti arnortfzac!?e. Več*r»a je ministrova (zvajanja spre-)ela t odobravanjem.
Italr|«tiska    pO5fa"«Va    zbornica od-
Kodena.
Curili. 24. marci. (Kor. urad.) V poganski zbornici sta btMa pn^a^a dva pr?d1o£a. eden je zahtevn! ndjaro-đltev zbornice do 3. mala, rJnifci do č«sa. ki 7a dnloči minf^trski rrfd-sednfk. Mfn!5frski precHednik R o -?»€j1i *« ?e izreke! ra drniri predio in d^tavH. da vlada vid! dokaz za-ifpfi**jt t tem, da se zbornica strirji z njenim sklepam, ^iada ^f te svesta odffovornostf sr1*?de vojne sreče in sile ttai!?e in haićanski narod, k! daje toliko dokarov velike vrio^ti. dlsci-rllne, r>o7rtvovahiosti in odporne site, naj živi y miru. Vlada Čuva nad vs?m, kar se t?če obrambe, tako da zm?cra ne more izostati. Pri prlasova-r,\u je bio rn drucri predio^, da vlada določi datum zopetnesca sklicanja zbornice. 283 po-slancev. proti 31. Zbornica ]• od-groden«.
Ltii^«*w>, 23. marca. Pa v TtaliJ' naranča jribaTiJe proti na^a'jevanlu vojne, ie prfz^ai ceTo rnfpistr?=V? rry^-^ed^'V Ro^Hi v svnfrm 73*^1 *m jrn-vom. ^eVe^esra uč?"kr* R'^*eMi?*ve^r svarila vi b;lo, rato jt dt'^^ na pomoć »Asrrnr^a ^frf?^*« r no^. kl ptt-7nava, da obstnja ^IriVo rarnlet^np nezadovoijnost in flr*b?*i?e«rrofi vo!nv kar vpliva na bn?evrs»ke. Snretna nrona^a^da Verrcev rna opijati vse do^odVf in ćelo nprr!*Vi umfV in ni-•ko r^vo!ucf*o italtian^kemu Hud^tv« ▼ wr**lu, «n^entf ^ovražnem. Nota roti !ta!H«n^ko Mu^^^vo. ć* r»4 »e T"'kar ne da ravsitti.Pnvja. AngiMa tn Pr*ndja vr\rymvWn\") ofenr'vo nnseb-r^e va^no^H. TtalMansk« fronta bo mordi flavna fronta za odlnčilno bitko. Vlada bi morala zalitevatf 6% ?tna ljudstvo la-tipanje v koneno rmasro entent«.
T^afrHiffi«1ro Tcrfno vo*of\o>
Tta?i!ansko četrto vojno posolilo Je dosesrb 36^0 mflijonor lir, gotovi-b« Je 2500 mflijonor.
Odstop lvlcar^ke$ra bofffarskega
Ooslanika.
SoPla, 24. marca. (Kor. urad.) Ooljrar^ki poslanik v Bernu Radev Je odstot>fl. Za poslanika v Bern« Je bil prortioričao tmeoovan Pa«arov.
Angleživ Mezopotamiji.
Mohaniad Farid Bey. predseclnlk etfiptske naroune stranke, je napisa! o Bagdadu čianek. Iz katerega po sntfnamo:
Zasedenje Bagdada po An^ležih uresnićuje želje, katere so gojili An-gleži ž« već nego sto let in za kate-rih uresničenje se je iilavo in vitraj-no trudila Anfflija. Pocpirali so An-gležo irdajalci vsch vrst, ki so se zi-baii v varljivem upu, da bi se zopet V2po»tavil arabski kalifat v tem starem jlavnem mestu, poinem spoini-nov na sijajno in slavno dobo rodbine Abasićov. Iz Basre so uprizarjali Angle^i od početka sedanje vojne svoja podjetja preti Mezopotamiji in intrigirali med srabskirrU emiri, da bi se odtrgaii od Turčije in si ustvarili nekako državno zvezo, po imenu svobodno, v resnici pa pod angleško zaštitno vlado. Anglija se posluži vsake^a sredstva v dosego svojega cilja in tako se je okoristila tuđi z m\%\\'\ ki jo je povenla mladoturška vlada angleškemu Inženirju \Villcox« za regulacijo tokov TifiTri^a in Evfra-ta in pritokov in namakanje zemlji-šča v Mezopotamiji. Ta inženir. ki j« anglciki Senijskl oficir, je po§iljal kopije vsch svojih načrtov in vseh svojih poroćii an<r!e$kemu jreneralnemu konzulatu v Rac:dadu in ta jih je do-^tav'ijal voinemu mir.istrstvu v Lnn-donu. PelaJ Je propnjrando za Anjjlijo med arah"k!mi nomadi in rnal dobiti do^re st'ke z plavarji rodov kakor *u<*i x V5rm! \T>li^rr;iml osebami v Hasri ?n Bagdadu. Ootovo je, da nje-sr ove J»tu*i!1e Tn n*et3rovi nacrti ▼ se-ćnr*\ vojni tz^mo kor^f'Jo a-npie-^Vcrru pm'el'nfVtT. Anpl^l bndrv se-d?j. kn %o vzeli B^rrdad. ^e tol'ko boli nrfttekal! na ern?re, kf so se doslej nVrsrvHalv. dn J:n nrldobe z« svn.jo stvir; ti uboffi knerf ntf^nrjo verjeti, da ?e Ancrl^a r»enrerracrifiva !n se kon<*r*n pnstnvHo na rfero «tran. rTH5-na ov^ra **o, kdo hn Imel rredno^t med *tf»vf!nirrf emiri . . . Mohamed P?H*r1 B?v ^r>dt. da je zTvlJ^nJska no-tre^? T^r^ic. da se \r?1t*9} r»re^e-?r»k> h? Ba<r^ada *n M^rorvotamf^e. in ^tofakn certrafnHi drf^v, Ver stfcer !r«?»ir» te ranrtr> r** v O**Mer»t za svojo ro^nrvlar^ko eVspanzJvrrost.
»Jonmal d^ Ocnfve« nnroča. dn namrravaAneffia ustanoviti kneževino Mezopotamija pod an-^le^V^m vrhov^nfm rofpoistvom z Rpjfdadom k^>* ct^v^im me^tom. Irbnm je tud! že knez nove aranske države in sfeer Arrmed Tund, brat eu'rtskrflra Mi?*sna Mnselna.
An^ežl sedaj splr>h mno^o piše-jo in govore o Bagdadu in njes:a važnosti. Charles Woođi je imel v Londonn predavanje o nnprdadski že-leznici In rekel je med drugim: Zelez-nica j« enotima, širina v Evropi običajna. Potovanje Iz CarVrada v Bagdad bi trajalo 54 ur, v Ba^ro 66 ur. Tz 1 ^ndora v P^^ro bi se dosnelo v šestih dneh, fz ^a*irc v Borrbav v nnMižn^ ^o urab. Raj^dad^ka Želez-n!ca bi bila prometno sredstvo, ki bi rotnike Tn p^?>to f'z Lortdo»na v Bam-^av nr1ne'?a^o v devetih dnstt In 17. 'jrah. kar prvmen? o«:romeri pr!hr?-nek naspmti 13 ali 14 dnem, M ]\h ^ahte-^'a potovanje po Sue^em kanalu, ^efernfea hn mftdtem docrajena In od "»jnUnta vofne fn zl^^t! od uso^e TnrčMe bo rVv^no. čtrrava bo. 2e nred leti so Vemc? ^^1all na to. da "rtćnhr vpl-va na vz^oHp fn o* ^l mi: :mela Mti ž^e7^^a riambrinar - Berlin - Bagdad. Woo<1s <;e ie konCno ▼avref za to, da se mnra^o sMenfti docrovori. k1 7n^otovre Anrlifl. Frnn-"fif. Pt^IJ! in TtrMjI policijo v teh po-kmffnari.
=   Skllcanl«   držflvne?!a   rhora.
Usti poročaio, da bo skilcan državni •*bnr na dan R mala. Obenem t —irp'l^^om o sV.Mcanlu dr? zbora \r-:d* c^Ta vrsta cesarskih paten-tovo preuredbi notranje-političnih rizmer v Av-5 t r ! I i. M'nistrski sv<*t se je sešol dne 2*. t m. dnpoldne in se je računalo, da bo seja tr^ja'a do večera in bo posvećena nrciredbf notranjih razmer v Avstriji
= NemiVI »Vo!k*rar1« fn bodoč-
*^^^t Trg*a. Na zborovanju nemJk;h »VoTk^ratov« v Colovcu 18. t. m. je hfla sklemena Izjava, ki se na koren dotika. kakor že rnano, Trsta in njega bodočnosti: »Predmet razprave je tvorila tudl bodočnost Trsta kot av^Mfskejra državnesra pristanišča in izhod^lča srednjeevropskegra ?o-*po<*arskefra otemlja. V smislu že ▼ ve'ikonočnem programu izražene »aritevt se odtočno zahteva, ć» se s prlhodnffm Solskim letom otvor! * Trsta   nemška   navtična   lola.«   —
*=    Ravno   zdal ie treba Izrabl-
t\ čas... Pod tem naslovom poroča celovški »Mir«: Vojaštvo \9 prete-čenl teden priredilo v prid vdov-skega in sirotinskega sklada v raznih prostorih po Celovcu zabavne večere; največja prireditev je bila v veliki dvorani hotela Trabesinger dne 17. t. m., kjer so uclcleženci pr«-živeii lahko »veselo noć v strelskih jarkih«. Nesreća je bila pa ta, da smo v istih prostorih v mirnem času prirejali svoje veselice — Slovenci. To je zadostovalo, da je spravila ce-lovikega župana barona VVetzlarja iz ravnotežja vest, da bo v istih prostorih vojaška prireditev v zelo va-ien patriotičen namen. Vojaštvo si Je izprosilo od mestnega gledališča dekoracije zav dvorano in jih je do* bflo. Ko je zvedel za to lupan, je po-slal tja magistratnega uradnika z Rusi, da bi sneli okraske. Res so jih sneli s sten. Ker pa jih vojaki nišo pustili spraviti čez svoje strelne jarke, so jih Rusi prenesli čez zid na dvorŠČ* »Kronbirta«. Vojaštvo je pri županu v zađe vi posredovalo. Toda župan se ni dal preprositi. Na opom-bo, da se vsi narodi, tuđi Slovenci, vojsku Je jo za slApno domovino In da je v vojnem času treba izločiti politiko, je odgovoril župan ravno narobe: Da je ravno sedaj treba čas izrabiti' (namreč da se uniči neljube politične nasprotnike). Nehote smo se spomniii na izjavo »Tagesposte*, s katero daje dr. Brejcu zadoščenje, ln na vse krivice, ki so zadele mnogo Slovencev r začetku vojske. Marsikdo bo lahko izpregledal, koliko da so bile vredne informacije o Slovencih, ki so jih dajali nacionalno tako prenapeti in strastni ljudje, ka-koršnepa se je gospod župan izka-zal. Župan se je tuđi izrazil, da od magistrata ne bo nobenega k prire-ditvi. No, nlso nobenega pogrešali, prišel je pa le neki obč. svet Karte so bile vse razprodane in veliki prostori so bili ie vse premajhni. Zo-per postopanje župana pa izražamo svoj najostreiši protest. Se-li tako razume politično premirje? Se pravi tako z združenim! močmi delati za obrambo skupne domovine? Se pravi to, itl vojaštvu na roke, v kar je v prvi vrsti noklican ravno župan? Slovenska krščanska-socialna zveza je takoj radevolje dala dvorano in oder voiaštvu na razpolago in hotel druge prostore. Župan pa je dal sne-ti okraske, ki so bili že nabiti in ki ifh ie bil rad posodil gledališki ravnatelj.
« Proti netnšklm poslancem. Te dni se je vršilo v Mariboru zbo-rovanie političnecra društva »Deu-tscha Vercin«. Pri tej pril'ki so razni ^ovornlkl silno oštro kritizirali nemške poslance. Neki pospod von Kra-mer Jf naravnost rahteval, da se nni TaVnnito določl. da noslanec ne sme biti dvakrat zaporod izvoljen. Temu nacrtu so ravzoči živahno pritrje-vali. Dr. Juntsch je na izvajanja nredeovornika repliciral: Mi svojih dosedanjfh poslancev itak ne boderno znova volili!« Dr. Orosei je izjavi!: Izki^nje so nam pokazale, da se nemSk! oos = anci navadno udajo vsa-keniu vladinemu pritisku. Mi ne po-trebtTlemo novih strank, temveč novih noslancev. Sedanje nemške pr> slance moramo nadomestitl 1 novi-mi osebami.c
=* Odor»Ta cenzure trn cemike ln «T5triT!iVe ltefe nn Ruskent. Z Du-
naja noročaio: Nova ruska vlada J« dovolila artdntftvom   nukili liitor.
da smejo v Informativne svrhe pr^ jemati preko švedske avstrijsko iQ nemike liste brez cenzure.
= Politični nazori ministra Ke» renjskega. »Koln. Ztg.« objavlja raz^ govor petrogradskega dopisnika »Dailjr Telegrapha« z justičnim mini* strom Kerenjskim, ki zastopa v ra* ski vladi radikalno rusko delavstvo* »Daily Tel.« zatrjuje, da je tuđi mini* ster Kerenjski za nadaljevanje vojne ' do zmage, da ćelo odobrava osva-^ jalne nacrte Rusije. Carigrad da ne sme ostati v rokah Turčije, ako ga Rusija ne dobi, mora biti vsaj inter-nacijonaliziran. Poljska mora postati neodvisna, toda tako, da bo v njej združeni vsi Poljaki. Vprašanju, ali naj ostane Poljska tuđi v bodoče ^ ozki zvezi z Rusijo, se je Kerenjskt izoenil. Konstitucija Finske se mora v poinem obsegu obnoviti. Armenija je treba Turkom iztrgati ter je kot avtonomno deželo združiti z Rusijo^ = Proti Izmlšljotinam raznih do* pisnikov ln Ilstov o ruski revolucift nastopajo nekateri resni nemški l^ sti z vso odločnostjo. Tako korigira »Berliner Tagblatt« pred par dnevt iz Stocitholma brzojavljena »opazo-: vanja« nemških fnvalidov, ki so bal v dneb revolucije zapuščali Petro^ srrad, na podlaci razgovora svojega korespondenta s temi invalidi na sla* deči način: »Ko smo bili v Petro* fradu« — pripoveduje eden izmed teh invalidov — »nismo niti slutiti !<aj se godi v ruski prestolnicl. Na j ulicah je bilo slcer mnogo ljudt.toda tf ; ost alem je vse izgledalo mirno. Se^ I veda opazovati smo mogli Petrograi i le na noti z enega kolodvora na drt^ jri. Ljudfe so nas ustavljalu ko pa smo jim povedall. da smo invalidi, so nas prijazno pozdravljali in nas ob-darovali s ci^aretaml. Orožnikl se' seveda proti nam nlso tako obnašati.« Na vpra|anje ali je bil most čez Nevo res razstreljen. je odgovori nemSVI invalid, da ne. »Mi sami smo morali nreko mosta na finski kolodvor. Tuđi zveza s Finsko ni bila prerašena. Še le ko smo se vozili po fln^kem, smo sllSali, da je v RusiB revolucija, kar so nam potem n& Svedskem ootrdili.« S to izjavo |f treba primerjatl razne stocknolmsfi razgovore s temi invalidi, kl so ba^ je videli krvave boje in opazovall petroffrajsko revolucijo.
M u polazila o voiDlb itilL
Urad za pojasnila o vojnih vjef^ ( nikih je izda! svoje letno poroČilo, {£ katerei?a izhaja, da je urad tekom le^ ta 1916 znatno razširil svoj delokrofir ter stopil v stik tuđi s podobnimi uradi in napravami Rđečega križa v s^. . vražnfh deželah.
Glede organizacije tega nrađa li omenltl, da je ustanovil svoje podrug niče r Beljrradu in na Cetinlu ter ori ganiziral troje skupin, in sicer: Uraj za pojasnila 0 vojnih vjetnikih In cf^ vllnlh internirancih. ural za posređeh -vanjt dopisovanja in denamih poši? ljatev ter urad za skrbstvo. Vsegat okupaj so imele te skupine 11 oddek kov in omenjeni dve podružnici tor1 je bilo v ćeli instituciji zaposlenih naa 2000 oseb, deloma brezplačnih so-trudnikov. deloma vojakov ali plač&^ nih uradnikov.
Predsedstveni oddelek ie vršfll svojo nftdzorovalno nalo«:o in skrbei za organizacijo ter je imel neprestaJ no ?tike 1 nevtralniml državami, s^| so bili Člani predsedstvenega oddei^ ka med dmprfmi tuđi švedski posl^ ntk, danski poslovodja posla-nlštva, švicarski poslanik, ameriškl velepo-^ s'anik in tafnfk španskega veleposlar niStva t\* Dunaju. Predsed^tveni čla^ * ni pa so skrbeli tuđi za dulevno razvedrilo vojnih vjetnikov.
Ođdelek ta pojasnila 0 vofnut vjetnfkih fe oskrbel do konca 1916 nad 2 mniterta prfjrlasov. do 1. mn vetrhra je bilo v evfdencf 10 000 čast-nikov in okrog: V/4 milijona mol vojnih vjetnikov, 110.000 civilnih in-ternfrarfcev in konflniranih v Avstro^-Ogrsk? in 75.000 v sovražnih deželah.
CenzurrJ oddelek je imel na daii odnraviti do 450.000 korespondenc, oddelek za denarne poSIlfatve pa 66 ^00 nr>??ljatev v vrednosti po^rprečno .^0.000 kron na dan fn do 3000 med-» n»r'vV»in po??iliatev v vredno«ti do 25.000 kron na dan.
Oddelek »E« je posredoval krjro-.^portdenco z našimi državljani, ki so ostal! v po*:ra|mah. zaseden. od Ita<-janov ?n s takimi, ki so ilh TtaHJarrf soravltf v notraniost Ttali]e. OddeleK »L« se bavi s pritožbarni in raznim! nasveti, nadzoru je taborišča, skrbi za darila našim vjetnfkom v »ovražnih drfavah, ra sarntetne potrebe, w>pet dmer oddelek skrbi za čtfvo vjetnl* kom nrt na^ ln v sovra?n?b de^elah, PosebVn oddelek Ima nalooro, zblratt ?n po??Mati svoicem rapuS^ine umrlih ^etni'kov. O7iroma ffh prejemati tef .le ta oddeleV ^hr^] od početka volne r^m^čHte" 17 ono sovražnm, 20.800 1a^t";>i *n ?70^ ne*n*r>Trt mrtViti.
Sknnfna f a o^krbo vojnih Tj6*-nikav m civilnih Intarnlnmcer j* &
Stran 4.
(att-UVGJNbiM iNAKui/*,   unc 26. marca i*n7.
70. Stcv.
lovala posebno uspešno. Poslala Je & pr. dosedaj le na Rusko nad 400 ti-aoč popol. sarnitur obleke tn ptrflt*
700.000 paror čevljev, 300.000 odej, tZ vagonov sanitetne^a materijaia ftd. ter v razna taborima v «ovraZ-fUh deželaft okros 30.000 knjig.
Delpvanje nojasnjevalnega ura-da, kateremu rc.čeluje ta?".: svetnik jbaron S p i e g e 1 f e I d. zasluži po-Jjvalo in priznanje vse naše javnosti.
Mi ft rriiR* 68.
Spotnladansko abdelovanje zem-fll£č, Goriški cieželni odbor je razpo-slai vsem občinskim upravam na Go-riškem okrožnico, v kateri opozarja na ukaz poljedel?kega rninistrstva. ]d se tiče zajeotovitve letošnjega spomladnnskesra nridelovanja. Prepričani smo, da bo tako, kakor želi dežclni odbor, da se postavijo vsc delovne moči, ki so na razpolago, v službo kmetijstva, da se produktivnost zemlje obrani in če le mogoče ša povela.. Tišti, ki so doma, store brez dvoma svojo dolžnost, in istotako oni, ki morejo it! domov, opravit kmetijsko delo. Obenem pa opozar-jamo odbore za begunce, politične Oblasti in županstva po Kranjskem In Štaierskem, kjcr je tako veliko go-riškili heguncev. naj b! poskrbeli, da prlćejo do kmetijsfcega dela vsl za delo sposobni k^netovnlci; istotako ženske. Mnogo j!h je. ki bi radi de-lale kmetrska«. vrtnarska dela pa morajo držati križem roke. S kmetij-skim delom bi se pomagalo marsika-terermi begimcu in ukaz poljedelske-g"a mfnfstrstva bi se mogel tako naj-lepse izvršiti.
Iz Halijanskega vjetništva se oglasa Jožcf Vižin iz Krcnberga pri Gorici in naznanja svoji ženi Katarini Ymv.; begunki, stanujoči neznano kje, da je bi! vjet 16. septembra 1916; dosedaj je se zdrav. Njegov naslov je: Jožef Vižin, prigioniere di guerra, 3. Rcg. 2. Cornp., Padula B. 41, Sa-lermo, Italia. — Istotako javlja Ivan Klavora, 27. dcm. pp., svojemu bratu in drugim sorodnikem, da je v ita.II-janskem vjetništvu in jih prosi, da mu pišejo in će mogoče pošliejo kaj denarja. Naslov; Ivan Kiavora, pri-gioniere di gucrra. sold. di 27. Reg., Zona B. Stretti, V. Reparto, 9. grup-pof 17. Platon, Asinara - Sardinia, Italia. — rranc Jakin iz Kojskcga po-iilja iz italijanskepfa vjetništva pozdrave svojemu cčetu Ivanu Jakinu, ki je stan oval v Potoku Št. 347, p. Dornbesr. Na ta naslov mu je že vee-krat pisah a ne dobi odjrovora. Tore j mu tu javlja svoj naslov: Inft. Ja-k!n Franc, pririoniero di guerra, V. Reparto, Avezzpno, ftal?*i. — Iz itali-janskega vfetništva pišeta Remec Andrej Iz Vitovelj št. 1 in Rfiavec Steian s Trnnvega pri Ooric1. Prosi-ta prijaznih naznanil o njur.ih druži-nah, za katere sedai ni* ne vesta. Naslov: A. Remec ozir. ?tefan Rija-vec, mipioniere di guerra, Avezzano, VII. Rcparto.
Ita!!}an?ka berlinska sr>1a v Celju. Ljudska šola za otroke laških be-jruncev v CeT'ti se je nabajala pri Ze-lenem travniku. A tamošnje prostore je zascdlo vojaŠtvo in tako imajo se-daj otroci — priČensi s 1. rnarcem t. 1. — pouk ob popoldncvih v edinih dveh sobah slovenske okoliške ljudske sole.
Sv?r»Hnj» se prodaja v Trstu rudi lekoci teden po znatno znižanih censth.
č!«t! đob!č«?k dohrodelnfh oper-itlh prćdstav v Piit;n od 23. februarja do 13. marca znaša 4662 K 72 v; od ♦epa dobi Beli križ 1500 K, Rdečf križ, vojna preskrba in fond voja-Šklh vdov in sirot po 1054 K 24 v.
Prernestftev rovlnhke okrožne sodnlje v Puli. Primorski uradn? list objavlja odlok predsedstva primorske đeželne višje sođniie. ki odreja pren:cst!tev okrožne sodnlje iz Rovinja r Puli. Odlok je objavljen  samo  i talijansko.
V  OpatUI Je umri sr. Ivan   P r 1 -5Kič,   pomorski kapetan in posest-m"k, star 95 let.
V  Splita v Dalmaciji bo gostovalo nekai članov brvratske^a gledal!-šca iz Zairreba. Gostovanje se izvrši t kratkem.
PrfTatni brzofarnl crotret \ Da?in?.clil ostavljen. Do nadaljne odredbe ie iistavljen ves privatni brzojavni promet. Izjemoma se morejo brzojavke oddajati samo preko vojnih oblasti.
Rekvizicija vina ▼ Dalmaciji. ♦Narodni list« poroča, đa bo vojna uprava rekvirirala vsc ncrazproda-no lansko vino v Dalmaciji, pusti pe neko množina za. lokalne potrebe.
Cerkvenl po«tf r DsImacfP ođ-crsivlje?»f. Zadrški nadSkof VinVo Pu-Jf§i^ je izda! okrofnfco, v kateri spo r«>ča, da fe p?r>e^ ?a vernflr« v Pnl-mnclfi odnravil poste er^ed^ tmi ▼cT^Ire t težVn^ff: no^t o^tn^re wmo Ie na veliki petek. dan pred Veliko OatjKfrtf-Imin nm 9T. T9Č*L                              i
KHoeran sena 2 krool.   Z Reke
porooajo. da v Topuskem zahtevajo za kilogram sena 2 kroni. Nekdo je povedtl. da je plačal za vociček sena 750 kron.
Na ccfttl je umri pri Rski /(Hrtni berač Mate Markulin s Krka. Pri njem so našli 17& kron.
Kava po 21 kron kilo^rant Ljubica fjororjn na Reki je prodala Ju-riju Scjjoti -ZO kfc kave po 37 kron in ta je hotel spraviti kavo iz rnesta brez potrebne privolitve. še^ota je obso;cn na 50 kron prlo-^c in kavo je redarstvo zaplerflo. Ljubica Bcronja na je ohfojena r.a mesec dni zapora in 5OO kron eTobe.
V  gorlšk! dežeini i:*ncholnlch se-daj v Krorrerižu na  jVornvskem   je izprazrsjen'h več siražniskih      me t. kojih nadomestitev ?e nujn.v     Tora-devne pomi^he sr>reifma     Pc^redo-valnica za jxori§kc VierTimce v Ljubljani, D!'naj«ka cesta 38''I.
!?če f? vrtn^r 7a sh??bo v Ljubljani. Pr>ja*:ni!a daje P^sre^ov"Tr»l:a za jror^A? h?nrce v Ljubljani. Du-najska ce^ta 38/1.
Kreditna zsdmsa.
V    soboto    popoldne    je    irrfla ^Kreditna    zadruga« svoj    HI. redni nbčni zbor. ki ga. Je vodil predsednik %. Jean Schrev.    Za zapfsnikarja    je imenova.!  po  ob?čsjnem  rx>-zdra\Ti  K-Jelačina  za   overovate-ja     zap;sriika pa gr?. Heinrfch2rja    in    dr. Sušnika, nakar ie poda' tajn-'k rr. MikuŠ po ročilo iz katereea hoćemo posneti naj-pofrlnvitnejSe točke.
Preteklo poslovno leto je zadruga poslova-a sedanjim č^som pr«r^cr-no. Načelstvo je storfio vs*, kar je v sedanj'h razmer?.h rno^oče, zamudi-lo se ni n:£. poskusilo pa vse. kar ie bHo v kor?*t zadru^L dn dosege radni era cilj k! ga Ima od svoje urtano-vitve.
V  prvi seji rače?stva, !:!    se    je vršila takoj ro obČnem zboru, je načelstvo 'zvolilo za    predvodnika    g. Jean Schreva. ?a pcdpredscdn'ka pa. pr. dr. Antona    švielja.    V ^admžro ravnateHrtvo Ma se    izvol"!a    T>ol*g vod je zadružne piša me sr. Iv. Miku-ža zadružni popredsednik g. dr. Ant. ^vtrelj in član načelstva g. dr. Oton Fett'ch.
Občri zbor upnikov, kateregra se ]e uđeležila potom pooblrstila tuđi zadrosra po vodi! zadružne p:same. je izvo!il Tio^ccra rar^estn!!:?1. T?nrcvi-telia konkt?r.?ne mase v osebi čhna načelstva zadnis'e g. dr. Otnna Fet-tich^. k» je vsled tc^ra i^ston'l \?, na-5e^tva 'n ra\rTi^t<*1:stva. Niče^tvo je izcrubilo v osebi e:. dr. Ot^na Fet-ticha ene#% svo^b najmarliive]5?h In naJsposobnefJEth čTarov. ki je od no-četka po^v^tH vse svoje m~?i z^dm-crf ter t delnm ?ti s^retom porraoral 7?»dnif?l ^o ?t?JJ?§?a. ki ra dan^s za-vzema. Občnemu ?bnru $+ r»?svetu->. da frrcc? dr. Fetiirbii ra nfecrovo delovante prir^emo 7a-?valo. ter za nrosf. da hidf v pr?bodn'e ra t^ ali on! načfn porraea pr? rr^itvf nnln^e, ki Jo ima -?dn^a. COh^ni zbor so-<r'asro pr?trd? predloeu.)
V  zadniz'no  ravr»atel^tvn se je namesto odsto^ivSepra ??. dr. Fettlcha I7vol?l č'an ra^elrtv?, ^. Tvnn Jr!a«?!n. Z ozirom na razna žrebnnja   in   no~ novne volitve potege doba odb^rni-^tva   sledečej    Leta    10? 7:    M^dTc. Scbrey.   dr. Švi^clj    7n    Pust.   Leta 101S: »dr. Pv*. Heinrihrr. Je!ač;n  in Ss'nvlc.   Leta 1919:    D'mr.ik in Mi-kuž.
V  prvem poslovrtern letu je šte-la zadrurra 116 zadružn^rov ter je bilo nffh Stevilo koncern 19?C vsled ne-katerih nrfstopnv fn odnpd?>ria vsled smrti 118, od trh je 115 nsebno obv?-zan^h, 7a .1 umrle   člane pa   Jamčijo njih zanu^čfne.
N?čelstvn je ćos!ei izdalo 79 z^-družnikom. ki so povsem rađostiii stavlienim T?n?o^erp, rbvrzrr ir!?.vc. ostali zsdnTfrriVf pa do đarf5, vzlic vfčkrat^rrrtn rpom'ru 5c ti'«;o i^p^i-Tiflf zaht^vanfh r^^c?rv. Drlnrra 1c ternn T'nva ^oi^ka, ddema pa brrz-brižnnst.
NačeT^tvo je vrTed n^mc^e^ naroč!Ta dr?a\T]cjfa Tirsdzorrtva crtalo iz 7adru*ti??ra rer^tra dva Član? ter nlfh d?!r?nn ^avn?co prenosio med odnrr»v^^!n-. Vrr Rta t^ dv?! č'a-na ttsđf nostč^o iamstvo vpIa^pJa v ^otovrni ter de!e*no glavnico k«Vof tfidi jamstvene) Ravnico iTrnčila za-drnsri v nonofno 1a*t.
Večjc število ja\'^iih fn zasebnih, aktivnih \n vpokojenfh nradnikov in ča^tnfkov se nič ne pane, akcila »Kreditne zadnje« jfm je deveta bn'cra. Zato n?če!stvo predtapca. dn relia oradn^ka lestva spreieta na 2. fere^nem občnem rboru dne ?4. Junf-ja 1914 le do ^otnveera terminn. od tejra f?ne dalje se hf> na v vsnkem slučaju «e^tavil «a v^-keira takev* ffana »ONvtift no^o^inice« nov f»ofrol ss nrevzetje ohvere Irvfmirkfie te ne-oitieitntra Jamstv«. Vselrako. pa bo4o morali ti teol »QkTM Mtoill J
nico« tuđi pred tem terminom plafte-vtti zjunudne obresti od prlspevkov, kakor vsi druri, ki se Jianors 9pre4-
mejo ▼ zadrugo.
O poravnalni akdfl poroča načelstvo sledeče: VsoU likvidirane fiivnice, ki je inaiala dae 1. Januar-ia 1911 3^2i.457 K 27 v se je z raz-sodbo Rv VI 70/16/1 % dne 18. aprila 1916 pomnožila im 103.136 K 32 v ter znasa 3,324.593 K 50 t, od te vso-te je »Kreditna rad ruga« poravnala do 20. marca 1917 2.829.207 K 61 v in le znesek 4&S.3S5 K 96 v do danes ie ni poravnan. Glavna upnika tega do-siej neporavnanega estanka &ta dve posojilnici s skupnim meskom 3Z4.091 K 64 v, ostanek v meska 171.294 K 34 v je pa v privatnih ro-kah in sicer je približno cna treijina Ia5t v Amer.ki bivajocih upnikov, ostali dve tretjini pa lastnina tukajš-njih upnikov. ki se dosicj še nišo z:<laslii. odnosno so se zgiasiii, teda s pretirarso zahtevo.
Tnjnikovo porodio se vzame 2 odobravanjem ra zranje. Enako se odobri zapisnik ladnjega občnega zbora ter se vzame n^ rnanje porobilo prve obligatorične sodnijske revizije. Na predlos: člana nadzorstve-ne^a sveta g. dr. Sušnika, ki je z vso naivečjo skrbnostjo pre^ledal poslovanje zadruge, se podeii načcl-stvu absolutorij.
Slec'ile so nato volitve, pri kate-rih so bili zopet izvoljeni v odbor gg. M o d i c, S c h r c t, dr. 5 v i $ e 1 j in Pust, na novo ra je izvoljen v odbor cr. Sušnik, v nadzorstvo pa gg. Leo Franke in Ivan Zakot-n i k. NairiestnJki so ostali dosedan]!.
KonČno je stavil g. dr. Fettich občnemu zboru Se tele predlože, kl so bi:i *of:las?to sprejeti:
1.  Predio^: Tišti zadnižniki, Ica-trri še nišo izpolnili svojih ebvezno-sti ^nprarn »Kreditni zadnigi« bodisi glede defežev, bodisi    glede    plačila deležev, bodisi glede izročitve krit-nih menic itd., kateri nima]o z vojno službo riobeneea. ali takega stika, ki bi kvarno pose^al v njihove omotne a!i nridobitno stanje, naj se    sodnim potom prisililo do izpolnitve    svojih obveznosti, 'zvirajočih iz članstva do »Kreditne zadruge«.
2.  Prcdlojc:    Vsi oni Člani »Kreditne zadruge«, ki so popolnoma plaćali dele.^no glavnico in založili    po-po'no varščino za zakonito jamstvo v zmfslu ? 12 zadružnih pravil v visini f>odpisanih ć€\cttw ter se izrec-no odpovedali pravici Iz naslova pla~ čsni'i  dcležev in  založene    varščlne sploh še kedai ksj terjati od »Kreditne zadrusre«, morejo    odpovedati    v smfslu 5 5a Jlanstvo    pr!    »Kreditni zadmsri« ter jih je po preteku roka do-Joččnrcra v S 5 i    zadružnih    pravil črtnti iz ip-enika    članov    »Kreditne zadnire«. kf se zaveže varovati dotične čiane  vsake plačilne  obveznosti fn ?Vrde. fzvfraloče ra nje iz ne-orne]ene??i čljirstva »Glavne posojll-r*i^e«. Vplsč-nna deležna glavnica in zaločcT* var^čfna ten Članov prelde v prosto last »Kreditne zadrngre«.
3.    Prcdlog:    Uradnt^ka    lestva snre'eta na TT. fzrednem občnem zboru dne 24.junfja 1914    velja le    do 1. iup'ia t. 1.. od tepra dne dalje se bo v vsaVem  slučaju  sestavil  za \"sake?ra tp^cva   člana    »Ola\"r»e    posojilnice* nov rn^oj za snrriem    v    »Kreditno 7*dru<ro«% orJroma za prevretje ob-verf ?rv»ra1oče.!z neomejenefra fam-^tva. T» čTa"i    »Glavne   posofilntce* bodo morali    od 1. junifa    t. 1.    dalje nf*Ča*i fiTd? zamudne obresti od do-lr>č^*-^h pr;snevkov. kflkor vsi dniif! (Mpr?. ki se rn novn ?prejmefo v ra-
K'akor re otner»jeno. so bfli v^f H trl'e T>rer*1ocr- ^nfla^rro sprejetf. na-k^r j« nrr^^ednik g. Schrey zaključil
Ddbvub vesti,
—  Odlikovan it Ml t* dni r.a 12-
vrstno službovanje kadlftaspirant sr. Stanko Schiffrer. jurist sit %. fr. S c h i f f r c r J a . pns'ovodja pri tvrdki ?r-;ivan v Ljubli^ni, z želet-nim križem s !:rcno na traku hra-brc^tr-e sve!in?c. — NajviSj* pohvnT-no priznrnje z meci je do^il pnročnik 27. 6<ir\r)brir*kt?:a po. Ivan Ver-b i č.
—      Za   dvornejr« ^vetnfka ie MI imenovan     nrcdstojn!!c c. Kr. knre-srfnndcnčne^a nrada vladni    svrtniK Krrrest  Pick.  Dvomi  svetnik   Pick je  Časrrikar  po  pokliču.       Dosedajni predstojniki korespondenčne^a    ura-da so bili navadno izranžtrani    vfi>Ji uradniki s tiskovnej^a oddellca kake-ga minTstrstva. Dvorni svetnik Pfck }e izvr«ten širokovnjak fn pod njesrev vim vodstvotn se je avstrijska oficf-jelriB nr^f^avna agentura »ratno rar-vila H sr^^^irrila.
—      V?$l     'drffBTnf ftrarrdnnr ▼ Orađcn.      dvorni      rretnfk      Alfred A m s e h f,   ie    b# pommkmi&m v IV. M—irt raar#4»
—  VoMka ptaML   Vm*t veli-tonočne praaiikt rMt+ rtmn fori-ikim »«ru«c«iw   tep«i£*f* mdk%   M mi mataaraka fctterii«:    les* Ifelk ti AiSevic«: Joicf PrUtrm   li   Aa-ton PerUt oba hi Krmi^6rfffti   Iran Pacaneli te Vertofte; Jakob Sfltč «z VolčJe drage; Bert« Sumitl iz Omi-ee; St Pahor te Lokvice   ma   Krasu; Ruciro Marega ii Mošt tri Gorici Otavija Mediot iz St. Lortuca pri Oorici; Anton Batilant ic Monfaiko na. Upajmo da si borno dnift prai-nike voščili ie v laii lepi domovini!
—  Vsem ljubljanskim Josipom in Jo-žicam iskrene čestitke k   njihovemu imendf.na  r^siijajo U^^iianCiai  za-ircjškcfa pcSpclka £ bometa poija. Narednik Kompare, aarcciaik    Koci-jan, raCunski podčastnik Sartori, desetnik Jajfcr, naredni Tratnlk, pod-ccscinilv Zorič. — Prcsrčnc pozdrave   poSHj&va   vsem    prijaUljem   in znancem, posebno pa domaćim   dc-klctom.  Obenem želiva tuđi srečne in vesele vclikonočre pravnike. Ivan Mohorčič,    doma    iz     Poatolnske^a »kraja, občin*  Vrabcč, vas Bojgfo in Ivan Korošec od Sv. Jurija pri Mari boru. — V nepocabrtf domovini se na pobocjih prijaznih liolmov      rar-cvetajo prvi zvončki i« trobcnttce, ki Vam   or^ianjaio  zažtlje^o  viicred.  In pri na«? Zakovani smo Še v bdene okove oštre rime, naša rtonKTvja so sneier.i predori na visokih planinah. Prestali »ma najhujie. Zadnje 6n\ hi-ii n«m Došilja solnee svoje     rorke žarke, tedcj $c jrrejem^ v strd?kem jarku in pa zapojemo Pei?inom ktko naredno. Irn^mo pri četi đvs citrarja, žaliboc — nobeniii citer.     Žuto se obraćamo na blaročuteč* slovenska srca, ako nam noficjo telik^ raielje-ne citre. c*a si krailt!»n čas.     V taj ai! tm\ sknrtnski h«W I^te eftrc tm* praćene — brci ifrales, nsm bi ra o^ladil^ marsikatero Icis1^ uro. Ako se n?^e dobrntnica ?Ji clabrotr^Ik, se naproš«, da b!a$r.ovoli poslati napro-sene citre n?» naslov:      Korp. Andrej B i r t i č, 8. Felđkomp.,
xa kar jTm b^ine ferarnteiji dorrnvi^c hv%l?f,n\. — ?rčnc p&zdra,-re po^Mjunio % rofrrun5krf:a br*jrjeca polja:  Ste^ain   M?ho!jeviČ in  tovariši.
—     Mnoffo  nozdrav^v  s  severarfea boi?5ća      vsotn bralcetn in bralkam »Slov. Naroda«: Vinko Stanič. eno!, nrostovoljec.    poddesetnik:       Dra?ro Bs»nic, enole*. pr^»st„ rfesetnfk:      E, Liboh, E?fd Roder, eno!, prost., de-setnfk;    \1*»d'mir An?lnTar.    enolet. prost, desetnik: Slavo Strskelf. enet. prostovlj., desetnik:    PnŠ«n  Ryb?f, enol. nrost.. četovt>d!a:     Janka Ka-ireti^ek.     eno!,    nrost.,    četovodt«: Tranc Knbal. enol. nrr?t.. d^?etr!k: C'rfi Močn^, enol. r>rrat.. desetnik; Vbdlslav Arko,    enol. prost.. d???t-rf\:     Retula,   fcadet-?^«rftnt,   Oo-mišček.
—  Jz rrrsf:«fp! v1ofr?l^tva.     P*d,-"Tsani Slovenci in hrvati, rbrani v KrnstantfrovM.' r*>*fi?am**    f»TT5r?ne i-or^^nve v d<5mortnf>: Tvsi ?^?wčič, MjitnHe:   rv»f» T.evak, Tank« ^rrer. fe*fca pr! T-htbTf«ni:    Y'>kf> Čtrrm. Bitr!i> r^f Krafni: Ant^ W«tme    k vj»M  K^Vivr«,  Yer*».   ¥«r-fhf?r:   Ko-rn?fec. n^rjTiM. Jofe M^rferc. J.»kan-
— Svarila pred «rtynt»f«. Ur*dns opo^arjajo: Vsako zločin ?kr> počet je v svrho nniCenJa fTvfl »!i pr<rvz,roče-nfa br»lexni pri žfvalfn, rlasti r^i ko-njfh, da bi vo+na sfla av^tm-f>?rr?ke rnortarhf]> trpeU sirođo a!f njeni za-vernfki, al! sovra^rfkn v frnr!st stor-leno dejarje. istotako tuđi posVns ta-kecm de?*nia. se smatra sa z!e£in prof? vorni siti drftve fn se kcKFaJe v oftmočjf« arrf*»d# na l»r»jiI5?i f^reko-sr>dnn. ▼ »ale^J'B pr! f>Me£o;rr>*!l» ttkcA-no^tfh s 5tnrt1o na visHcah, drtf^ače s te?ko ka?n!jr> do 20 !ef. Kdef hi vedel ra t*ko nočetfe. •>« W jm ne rarkrfl tfi sknšal prepreČitt. se smatra t% %oVr*vcn.
—  !i fflnsnSfic   «!«fhe.   Oospod M!hael Amon. komfsar finp.nfne straže v Kran'fi ie imenovan visjfm to-mistrier« IT. rtrreda.
—  ?IranR?rf ?r? po««!nn5 bnfr^creif T.   »rMne«   urad'sf^fftfa    društva Arstre . Ojp^ke v LJiiMbtfli   i« h«§l v soboto 24. t. ir. ivsčer v restavra-čiji f. Mraka na Rimsltf   ectti   svoj redni ebčni r.nrr. ki w je ctvwil na-čelnfk   mestni tajnik   ff. Afbin 5c-m e n imemneč za. 1 anisnikarja r. e. Jer. računsirejft   revidenta   r. Ivana Rrstana In rtrfnskera revidenta f. Ivana T^resi, ra everovatelle Da fjf. dr. Kropivnika,  kontrg-lorja Wolfa in nadnpravttelja 5 e -mena, Načcln?k %. Scmen ?e Je nato spomnil vsleđ v^nih dof ocTKov premfnulin članov r^. Trana   K 1 c -m e n č i č a , deZelnega    oflcijala    ?n Ruđolfa Ž i b c r t a ©ficijanta pri fl-■anfinem ravnateljstvu, katerik spo-mfn so počastfif 5!anf s tem, da so se dvirnfli s sedefev. Tajnik k^nsorcila %. R 0 s t a * Je nat« podal sl<k« delo-van;a w»redTifera   4rultva ter ic    \z ■JcEfTvcra    Porr>Čftt #fWne!T,    đa    je •«redn«6 dmStvo kl^ih    voinim    49-ffKfkofn krepko (■ tiapelii* nafiredo-
trebe svojih članov, na^iašaioč, da se dlani ljnbijanftkeca konsorcija vse premalo poaluiideio dobrot, ki jih no-di društvo. Po ročilo se Je vrelo 2 •dobravanjera na manje. Isti poro-čevaJtc fe nato poročal o reviiUI re* riiorja Krischa, poslanega od ceo-trala, ki ]e naSel vse poslovanje kott-sorcija v popolnem redu. ter 0 poilo-ranji lokalneg:a odbora, kl se je od ebčnect zbora odobrilo. Osrednje vodstvo I. spIoSnega uradniške^a drnštva Avstro - O^rske razplsuj« vsako leto, oziroma od slučaja do slučaja: učne prispevke, prosta in znižana mesta na ličnih zavodih, lične ustanove, zdraviliščne prispevke, prosta mesta v idraviliščih, pod-pore. Nadalje podeljuje od slučaja do slučaja podpore in prispevke za operacijo. Rarpisi se objavljajo v listu »Bcamten Zeitung«. Oglasi (s priloženo poštno znamko) naj se naslove na konzorcij v Ljubljani ali pa nara vnost na osrednje vodstvo: Dunaj I., V/ippHnserstrasse 25. — Na pred-log načelnika nadzorovalnega sveta c. kr. računskega revidenta g. Av-rusta Z a j c a se odobri računski sklep in bflanca lokalnoga odbora ter se podeii ravnateljstvu absoluto-rij. Od čistefta dobička se določi 5*/4 odstotna dividenda ter po pravilih določeni prfspevkf. Dotiranje rezerv-n(?^a zaklada pa se za letos opusti. Dividende za ćele uplačane de!eže se hodo izplaČevalo od 1. aprila 19t7 dalje v društven? pisarai, ter je pri-ne^ti ?ebo} deležno knjižico. V teku 1917 r.edvigniene dividende se koncem tekoče^a leta kot deleži le tedaj vpfSejo v dobro, ako se še ni bfl vpla-ča! prvf delež: dividende se pri onih, ki hrajo posoj'la. obrne Jo v pokritje posojfl; sieer s« pa dividende vpiie-Jo v dobro samo s privoljenjetn drn-Stvenfta. Nadalje se je /določila obrestna mera za nosojila na 6%, le v posebnih slučalih sine ravnateljstvo iti pod to mero. Za hranilne vio-ge se določi obrestna mera 4% ter se prepušca račelstvu določenje načina in roka odpovedm^anja- Na predlogr e. kr. bla??a?ničnega ravnatelja Ru-dolfa V e $ e 1 ft se v nalagranju denarja, glede deležev i. dr. ne izvrši nobena izprememba. Pri volitvah, ki so se vršile z vzklikom. 30 bili izvoljeni v lokalni odbor gg.: S e m e n Albin, mesrni tainfk. načelnik; Oer-stenmayer Fran, c. kr. finančni svetnik, tajnik; Kandare Emil, c. kr. finančni tainik in R o s t an Ivan, c. kr. računski revident, kniigovođja fn tajnik. Za namestnfke ££.: Toro š Ivan, carinski revident; F i n k Veličan, mestnf blagajnik; dr. Pi-nenbacher Josip, c. kr. proferor. V nadroroTaln! svet g. Zajc Av^u-štin, c. kr. računski revident, načeK nllc. Za namestnika ^ff.: Mohor-č i č Ignac. davčni nadupravitel} in Scmrov Fran, c. kr. poštni nadc^-djal.
—    SJmon    Gr©r?rf:R5ov« j^vn?, knjižnica v Wolfovi ulici bode aopet občjnstm na razpolago počenši s I. aprilom. Knjižniea Je popolnoma na novo arojona m Ima krasno   zbirko slovenskih hrvatskih in nemških zabavnih ter poučnih knjig. Prc«krbl}^-no je tuđi, da se bo knjižnica izpoi>o?-n.fevala vedno z najnovejšo in dobro ftteraruro. Slavno pbCfnstvo bode gotovo % veseljem    posečalo na. novo preurejeno kn.ftžnico, ki   je   e d i n a v s r e d I n i mesta.      Izposojevahie nre se r>ravočasno objavilo.
—  Umri Je v L.fubf!at!f, na Brenti
S t e r I e» v staro«t! 52 l«t Uaše so-falio!
—  Zađnf đnevt »o%ai so b?fi Str redno slabi.     SncŽHo je od laLtstka spomlađi, t. j. od 21. t. m., pa 60 so-botne noĆI.      Daslravno je bil sneg mo^cer fn je pade! na mokro zemljo, verrd&r je povsod debelo zapadeU ta,-leo n. pr. ffa je bilo v soboto popof-dne v Kočevhi  5ex 60 cm. VčeraJ se je vr«ne ziasnflo in so postala rsled ftjanja sneffa !>oia taka, da je bila ko-wtinf1rae'ja sflno otefkočena.    V ne-re^ftj je bfla #lektr?čjia že*ezn\c$>, 31-vina z vodovi ie mno^ro trnela itt **■ lo »Ttonrahn! nko rrtogfi tako voriA kakor bi bffi morat!.     V Sentjakob-sice?n . okrafu se je bil ecten ćelo v rr.rtvi ustavtl in fa nekaj nr ni5K> mo-fT\ sprtviti dalje. Vođa le stala, ker so tili no?!ra!nfltf zamaSenf, kar po cts^afc fn hodnikfl?, snett i^ jrrmsl   s Mr?h fn ffarsfknta okrenil po !?!av1 fn vsaleđo. fci je bfl zmaj. Je prišei 60-nvrtr s prcmočcnlm obuvalom. Ka35e se pa, d? se bod© vreme    Ten^arle sprernrnilo.
Nagle smrt! je umrla   dne 24. t
m. v Št. Janžu nadvse priljubljena posestnica ra. Marija Majccn v starosti 55 let. Izgnbo bo občutila vsa občfna, kajti rajnka je imela vedno odprte roke in srce za tibožee in za rsako dobro stvar. Naj ji Bog povr-*te vse dobrote tisoekrat!
V nruicvju pri Postofnl j§ v pe-tek T6. t. m. ob nol 10. dopoldne na-atal velikanskl požar, ki je uniCII sko-oi mk* rm ta wvaročfl  Mvadttto
70. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 26   raarct 1917,
Stran 5
škodo. Pogorelo je 19 poslopft, skupna škoda znaša 90.000 K, zavarovano je bilo skurno za 50.000 FC, nepokritih je 40.000 K.    Ćela vas    je    podobna groznemu pogonŠču, ljudjc so    brez strehe in si iščeio zavetia pri sosedih. Sreča ie bila. da so priskočili na pomoć voiaki, ki so v par urah   zacu-Sili razsirjajoči se otfenj. ki se je z riLverjetno    naglico    vsled    moćne trnne pomikal od severa proti jugu in grozil s popolnim uničenjem.   Pribi-teli so na pomoč tndi vojaki od drugih krajev, ter požarna    bramba    iz Postojne.   Nesrcčno vas so   posetili drugi dan dež. predsednflt,   okrajna glavaria in mnogo uradnikov m ofi-eirjev. Probilo bi se plemenita in ču-teča srca, da bi v tem že itak kritič-nem času priskočili prebivalstvu pri-zadete vaši z ćenamimi ali z dr:ig!mi *red$tvi na pomoć in olajšali s    tem prenasati težko breme in udarce, ki so jih obćutili s tem požarom. Darovi naj se blagovolijo odposiati na: Žu-nanstvo —   pošta Razdrto    pri   Po-stojni.   Kot prvi d aro vale c bil je   g. %roi Attems, ki je   podaril 200 K    in obiju bil     podpirati     nesrečno     vas. T'pa»mr>. da mu bodo sledili tuđi dru-g\. z* kar se jim toplo priporoćamo. Posnemanta vredno. Žensko po-rrsžno društvo Rđečcga križa v Ra-dečah pri Ziđanem mostu je doposla-lo vojno oskrbnemti u radu pri c. kr. deželni vladi v    Ljubljani    za    naše hrabre vojake na bojnem polju    dne 19. decembra 1916 svojo štirindvaj-seto pošfliatev in sicer 22 hla5 in 22 sr nje, in dne    14. marca 1917   svojo pettndvajseto pošfliatev in    sicer 42 hlać in 42 srajc — v skupni vredno-sti 1115 K — za kar se tej marljivi podružnici in n!e cenjenermi vodstvu Izreka naitoplejfa zahvala.
Pšenica v krstah. V Loki pri Zi-Ganern mostu je umri te dni neki ob-činski reve?. V mrtvašnlc! ie vedno na razpola^o rrekaj krst za sflo. Sli so v mrtvašnico po krsto, da polože varno mrliča, ali nemalo so se začudi!", ko so videli. da je krsta do vrha polna pšenice. Potern so pogledali še v drusre krste m tuđi te so bile polne pšenice. Kak previđen kmet je bil skri? pšenico v krste pred komfsno. ki je rekvirirala po obČinL
Crnogorski dQaki v Cetovca in Ptufa. Kor. ur. poroča da *e c. in kr. voiaški generalguverner v Cetlnju poddfl zopet neka? StfpeHđlJ črnogor-.•=kfm dečkom, da gredo Studirat na avstrffske učne zavode. Šest dečkov da priđe na gimnazijo v Celovec, 9 15a učitelj?sče v Prtijn (kjer pa učite-fflšča ni. Op. ur.) V kratkem bo Še \-eč čmosrorskih dečkov odposlanih na avstrijske srednje sole.
Zanimiva operna predstava se fe vršila vceraj v Zagrebu. »Odbor za^rrebačkfrt £ost>oda za ratnu pri-P'rrnoč« je priredi! namreč v Hrvat-skem konzervatoru! vprizorftev znane Inibeznjive Btodkove ertodejarrske opere »V vodnjaku« CV studni). r^t-vne vlage v operi so peli: £ospa Pipa Arkova Csopram). gđč. Ela Ccsarieva (alt) ter člana hrvatske opere Jnstp R i i a v e c ftenor) 111 Josip Križaj fbaO. Zbore so ne!! člarri pevskej?a društva ^Kolo«, PTod-bo je oskrbela gro<fba 53. pe?Spclk2. Prireditev se je vršila v znamenju rr\-ovrstne^a družabnega dosrodka. Zanimfvo ie, da so bile tri glavne vloge v rokan «?ovenskih »jmetnikov. Ciospa Arkova si je s svojiin odličnim ?!asom ze opetovano stekla v hrvatski prestolnici. kjer rada sode!uie r»n nrireditvah dot?rodelnega značaja, T-eliko priaiaffJe. zfarti kot dovršena irrterpretinja slot^enslce ntirodne pes-rn. (jf^poda Pijavee in Kr;?aj sta. kc**kor znano, odlična člana hrvatske opere.
Naslov »2o*|5s« r?» hrvatske uči-relBee. rTr-«tska vl?»d» ic odredila, da se mrraio definitivne učiteljice na Hrvatskem v služhenetn nbčevanju na žira ti t naslovom »projrDa«.
Pocrka se 1.^!c*n«^ drW?ca. So-!an>a ir boljše hiše. maihne ro?tave, ^kroE!e?ra obraza, teranih oči m las. o"blečena v crno krilo, sivo blnzo m črrt predpasnik. brez r^arča m vokrU I vab.. Kdnr bi ka? vede! o nje], naj to sfcoroči ljubljanski policiji.
.^ ^rovizaciia.
— Prodah ka§e ra otroke do 4.
leta. Kašo se bode prodajalo v mest-ni vofnj prodajalni. Gosposka utica, od srede dne 25. marca na-prei in sicer za sedaj izkljnčno na izkazni-ee, katere so se svojedobno izd^jale ra zdrob za otroke do 4. leta. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: M. 1—500 dne 28. marca, št. 501 do i 000 dne 29. marca. št. 1001—1500 dne 30. marca, št. 1501—2000 dne 31. marca, št. 2001—-2500 dne 2. aprila, ft. 2301—30(30 dne 3. aprila 1917.
-T- Prodajo moke so nekateri trgovci brez vzroka ustavili. Opozar- I ia se, da se ima moka, kier še ni raz- I prodao^    in&faiM  li   X* lekočf
-f- Ve« Tdnih kuhtai ▼ Lijbljmi. , Samo     eno vojno kuhinjo imamo v Ljubljani, potrebno pa jih Je več in sLcr na r:\z~.ih dchri mesta. Kako je v sedanji vojni kuhinji in koliko ljudi j oJide s pra2ii;mi lonci. smo čuli v so-botiicm   Narodu *. Odpcmoč je nujno ijctrebna. zato se poziv vjo poklicani fnktorjl,   da se pobrisiajo za boljšo i-rcskrbo revnejMh slojcv ii za otvo-ritcv se potrebnih vojnih knhinj   v j ljubljanske-*;; inc5tu. V Cjračca imajo seJaj pet velikih vojnih kuhinj. Gradec ima prebivalstva okoli    150.000 in pet velikih vojnih kuhinj, Ljubljana , ir«a nad 50.000 prebivalcev.    pa eno j samo vojno kuhinjo, r>a ^e ta ne me- j re zadostovsti potrebam ro\*nih sic- j jev. Pomoć je tor ej nujna.                    j
+ Zgodnja rspa. Policdelsko mi- i H!^trst\*o    pripoi^oća v sporazumu r i uradorti za ljudsko prehrano krneio- j vaicern in lastnikom vrtov.     kakor 1 ludi vruiarjem, da sejaio zgodnjo ali j spomladansko   repo.     Pndclovanjc j zgnćvjit' rer>c hi bilo tuđi na Krsni- j skem velike važnosti 7a ljudsko prc- j hrano ter obenem    nadomestek    rn zgod«ii krompi** v prvih poletnih mc-secih. Zgodnja repa dozori tuđi % eli-ko prejc kot rgodnji krompir. 5cjejo jo na dobro pojznrroleni nfivi prav red-ko, takoj ko neha zmrzovati in se zemlja osuši. Njena vegetacijska doba znaša 6 do S tednov. V ostalem pa je ravnati z njo pr! prldelovanju kot z navadno repo.      Uspeva tuđi    pr! hladrseišem podnebjiu. samo njena ve- j getadjska doba ie v tem slučaju datj- j ša. Jemena je treba 3 do 5 k^ na 1 ha površine. — Zavod za promet 2 žitom ob času vojne bo skušal pre^rkr-beti kmetfi^kfm korporaciiam in tr-flfovino s semeni potrebno setne z«cd-nje repe rn raj se po^ljefo naročita takoi !]nMianski podruzn?ri    Jitnetra zavoda. Cena zna?a okoli  11  K za 1 k^ prosto Ljubljana. Apeliramo ra patriilotfčno    ču?t\-ovanile  z??m!i!^kih Dosestnikov. ki se ie ?rkaza1o ^e r\h vsa^ci prilik? »ti pneskujemo. da w jih ho veliko odzvalo našemu nozJ\Ti in da     bodo postavili s priđe?ovani^m 7£odrne rerf svojo produVc^jo v službo Uuđ<ke prehr?»TTf nn Kra?i?>k?m. + Dnevno množino mok© sa rrrf-ža!f n* O^rskem od ?4H ^ nn ?oo e, na Nemskem pa od ?oo j: rm 170 %.
Rane stvori.
*  Za doktorice medicine je bila na vseučilišču v Inomostu promovirana sopro?a artiljerijske^a podpol-kovnika gospa Marija Lemešić    pl. Bebrinašomia.
*  Par volov 9840 tron. Iz Peču-va poročajo, da ie neki tamošnji trgovce kupi! par volov za 9*40 kron. ki je bil leta 1913. kupljen za 1340 kron.
*  Na ©ragfnsfen način se Je hotela usmrtiti ISIetna Marija kakova v Prag!. Požrla je namrec:  1  par na-uinic. 4 flomljene isr!e-lasnice. 1 iglo-zaponko in 1 žebelj z debelo glavo. Nesrečneza dekleta so prepeljali   v bointinico, kjer so i! adprl! žsiodec in j 30 rtšVA snrti.     Nahaja se že izven j ncvamo5t\                                          |
*    Novoroienček na pokor>a!isčii.
Ko je 5!a 22. t. m. neka žena ob zidu vmogracLskefira pokopaliSča v Pragi. je zasipala otročji jok.   Rađovedna, odkod prthaii :r»!:. Je š\a na roteopa- | H5če ter je nasla napoi v zemlji za- : krrpam rfovarojeno đrtc. OfJne5.l1 !e i đcte v bližnjo bolrtlsnico. Poizvedbe po    rrv*cri 50 bile dosedaj     brez- j uspe^n©.                                                        j
*   SR!exfJ«nke na Duntfci   imajo : na Rermvcgn samostan, pa do zad- 1 njedra Časa niša   plačeva4e nikdkcffa davka ne od rernljišča,    ne od po- , slopja. Postavile 30 5c rs sta!?^5e. dr» je sale^iian^ki red   r> r c d   300 leti  : (Ja! drža\-i 2600 j?o! dinar jev in da mu ! zntn   večne   čaše   ni  plaćati  ni- ' kaflreg"a  ckivka.    Upravno sodišče je zdaj teg davčni    oprostitvi    naredilo kontec.                                                    '
*  Za vojaško sfožbo  nesposobni $v. Jarij.    Novi ang'eški    denar    Je okraŠen s sliko sv. Jurija v   boju   z j zmajem. Ta slika sv. Jnrlja   pa   kir | vic ni po volji angleskemu občirstvn. ■ Ćasopisje venomer priobčtTie kritike, \ ki vse gra.?qjo sv. Jurlja, da fe preslabo opremljen, da    tako    zanikern vojak sploh ne more pren:agati zrra- . ja, drugi pravijo. da zmaj    ni   viđeti . prav nič nevaren, nekdo pa je priob-čfl kritiko, ki trdi, da Je sv. Jurij tako slaboten in žalosten junak, da po an-gleških    vojnih    določilih    sploh    ni sposoben za voja?ko službo.
*  Calais — angleško mesto.  Na
skrajnem bregu Francije Ie    par   ur vožnje čez morje do angleškega bre-ga, Ježi zgodovinsko   slavno    mesto Calais, strategična    postojanka   nal-večjega pomena. Danes izgleda fran- j coski   Calais tako, kakor da   je   bil vedno angrleški. Brez angleškega do- | voljenja sploh ne srne nihće v mesto. ' Angleži so tuđi skoro vse mesto pre-zidali. Zgradili so nov pristan in velika skladišća ter vojašnice.    CaJais
» P(i!etl 1914. so Angleži izkrcali tukaj 100.000 mož, po^neje še več in do i slej je šio skoz to mesto že nad dva
♦ iriilijona    anglcSkih    vojakov.    Vsak
j dan priđe in odide na stotine parni-kov, ki dovažajo vsake vrste vojni materijal in municija. V utrjenem ta-boriŠču shranjene stvari se cenijo na već milijard. Vsi trgovci in obrtniki
i so obogateli; mali krčmarji so postali
S v treh letih miiijonarji.
*  Morsko KGi»ail£ce Ciuztav. Te-daj, ko so se tuđi nemške ćete ude-lež.ic pod    vodstvom      feklmarsala
i Wa!dersse-a ekspedicije proti Kitaj-l skini boks^rjem. tedaj si je Nemčija i pridobila  krasno  kolonijo    Kiavćav. I Pricakovala je,  cia se iz :e kolonije I ra-'  -i nemSka trgovina ter industrija po Kitajskem. Začetkom sve tovne ! vrjne so <e Kitajci polastili te nem-i ?ke knkmiie m če je verjeti »Oesterr. I Rundschau^, je izgubljen za Nemčijo 1 ves velikanski kitajski trg.     Gla\-no i mesto te bivše nemške kolonije     se I imenuje Cingtav.      Pravijo, da je to ! prelcsten obmorfcki kraj, ki se je po-nolrioma premenil, odkar je prišel v j?T>onske roke. Poprej je b!1 evropci-« ski, zdaj je orijentski.      Ulice,    trgi, parki, vse je vzorno zdrževano. Ja-ponci so odstranili vse nemške napise fn odpeljali Nemce v vojno vjet-niStvo, kjor pa se jim ne godi slabo. Nemškim trgovcem so Japonci   do-volili, da  doženejo  svoje      kupčtje. i Kak četrt ure od  Cingtava je prekrasno obrežje, kjer so b!!i    Nemci zgradi!! lepe hotele, katere so pa Ja-ponci zapjenili.      Izmed Nemcev so ostali v Cingtavu     pravzaprav     Ie ženike in otroci, ra katere je skrbel nem^ki konzul v Sanghaju. Kaj bo ž njim i sedaj, ko je Kitajska tuđi pre-trgala <tike 7 Nemčijo, nf znano.
•  ZastnrplieTanjie.   Zadnja   leta pred vojno se je zgodilo mnogo sen-zacijonalnih umorov s strahom.' NaJ-več pokornosti   so   vzbudili   umori Saksonke Grete Baier, amerikanske-^a duhovnika Smitha,  nadporočnika Hofricnterja.   frankobrodskega   učitelja borenja flopfa in v Parizu obto
; žene toda oproščene gospe Steinheil. ! Ti grozni   slučaji so   napotili   znanstvenika velikega   ugleda, da   jih je obrazložil v knjigi o psihologiji    za-strupljenja. V tej knjigi pojasnjuje pi-satelj,   da   so   Egipčani,  Babilonci, Arabci In Indi v starih časih smatrali poznanje strupov    za posebno    raz-odetje in so prav za prav Ie duhovnl-ki poznali strupe.   Ozka zveza  med vero in med praznoverstvom je bila vzrok, da so nastali čarovniki po po-klicu, ki so pripravljali strupe. Egipt je bil središče oriientalskega zdravil-stva in tam so pripravili največ zdra-vilnih in morilnih strupov. Ksenofon poroča, da je bil v stari perzijski dr- I žavi ravadna stvar s?.mom>r <; stru-p©m, pa tuđi umor s struporru Tuđi v Tesaliji je v starih časih zelo cvetelo zastr^rljevanje. Iz Orijenta je prišlo poznanje strupov na Grško. a tam so s? 'sstrurvli    ćelo    takn    znameniti možje, kakor Sokrat in Demosten. Iz Gr^ke se je navada zastrnpljevanla raz-šfrila po Italiji in je tam zelo cve-tela, Katon staTcjši ie trdil: Ni je za-konolnmne žene,   ki bi   ne bila za-striinTf^F7iTV^  V 3. stnl ctiii no Kristu je bila srncdka »veneficu^« (zastrup-Ijenec) splošna navadna. Pri sodi^čih so morali ustanoviti poseb. oddelkc, ; ki so sodili umore s stranom.Lfvij po-I roča o 5odni razpravi proti 200 že-nam, Ki so zastrupile svoje može; tii-I di Juvcnal poroča o več zastruplje-j njih. Posebno je cvetelo zastruplje-; vanje v času, ko je bil Rim v paneskj j oblasti. V Benetkah so zastrupljevali ljudi iz političnih vzrokov in je imela , republika v svoji službi posebne 7a-?>tnjpljevalce.    L. T5T3. je bil beneški : v'adi predložen po^eben cenik za za-] strunljenja.    Ponudnik!  so   zahtevali za    zastrupljenje    turSkega    sultana 5OO cekin nv, za zastrupljenje    5pan-;  ske^ra kralja 150 cekinov, za zastrun-1 ljenje r»apeža pa 100 cekinov. Iz Italije se je razširila  znanost zastnip-lienja na Francosko \r\ postaja    tam i zelo navadna. Na tisoče fn tlsoče je | poTmrila. Crln posebne priprave so ■ prišle v rabo   Tako votH. s stniporn ,: napolie^i    prstan?. s Vaterim    se    Tc .*rtv? pr: pozdravu roVo ^ffsnila z ar-rertikrm preparirane sreče — s ta-. Tdm* je bil tud? na Dunahi svoj čas : vprizorjen atentat,    ćarovništvo    in 7a5tnip!jevanje se Je razSirjlo tuđi po Nemškem.
Gospodarstva!
— Veliko čebule! (Iz >SIov. Sad-jan'a«, ki ga vsakemu toplo priporo-čamo.)    Čebula je ena izmed tistih zelenjadnih ali pravzaprav   dišavnih ' rastlin, ki je neizogibno potrebna v | vsaki kuhinji menda vsak dan. Vsled , tega je najbolj primanjkuje in je zato | tuđi neznansko draga.    Že    čebulka stane  1   kilogram do  16 kron;   kilogram čebulnega semena pa prodajajo y Nemciji po 50 mark = 75 kron in se dražje. Pri nas prideluiemo čebu-1 kl navadno U čebuika, kar je vseka-
kor najlažje In najhitreje. Prav tako se pa lahko vzgoji v enem letu na-ravnost iz semena, ako jo pravočas-
no sejemo in pravilno gojimo. Glavna zahteva je, da sejemo dovolj zgodaj inv primerno zemljo. Do srede maTca bi moralo biti seme v zemlji. Sejemo v vrste, ki so po 20 cm ^aksebi. Setev prav dobro potlačirno. Na 1 kvadratni meter ra-čunimo kvečjemu 2 grama semena. Cebula hoće imeti močno, globoko, iz prej^njegd leta gnojno zemljo. Za svež gnoj ne mara. Kmalu potem, ko seme ozeleni, rastlinice prepulimo na kakih 15 cm razdalje. Rastline, ki jih izpulimo, lahko presadimo na dobro pripravljeno gredo. Med letom je treba čebulo tri- do štirikrat o p 1 e t i in okopati. S pomočjo gorke grede jako lahko vzgojimo iz semena v enem letu debelo čebulo, pa prihranimo več kot polovico semena. Vsej začetkom marca seme v gorko gredo (6 g na 1 kvadratni meter)! Iz tega dobiš čez 1200 sadik. Seme kmaJu skali in se sadike do maja okrepe, da so prav močne. V prvi polovici maja jih presadi na dobro pripravljene gredice v vrste po 20 cm narazen in 15 cm v vrstah! Avgusta boi imel lepo debelo čebulo. — Kdor čebulne rastlinice, vzgojene v gorki gredi ali pa tuđi na planem v sejal-nicah, presaja, jih mora previdno privzdigniti s kako lopatico ali pa z roko iz zemlje. Ako jih puli, jim potrga korenine in take rastline se potem ne primejo rade. Vsaki rastli-nici prikrajšamo z nohti koreninice, preden jo vsadimo. Posaditi jih moramo tako, da pridejo v zemljo samo korenine, ne pa del stebel-ca. iz katerega se pozneje razvije čebula. Nič ne de, ako rastlinice padejo po tleh; v malo dneh se dvi^nejo vse in v primerni zemlji raste}o prav hitro in bujno. Dobro razvita čebula mora biti trda, težka in mora imeti tanek vrat. Taka pa zraste Ie iz semena in tedaj, ako se je razvijala na površju zemlje. — Enoletna čebula iz semena vzgojena je veliko trpežnejša neg"o ona iz čebulčka. Sedaj je zadnji Čas, da se vseje čebulno seme. — Sejte veliko čebule! Pridelujte veliko če-bulnega semena!
Darila.
Za revno šolsko mladino.   VIII. izkaz darov. Emerih   Mayer   20 K; šolski svetnik dr. H. Svoboda 20 K: Ivan Jelačin 50 K; Fr. Čuden sin 10 kron; Karei Oton Schmidt, restavra-ter 30 K; Ivan Subic,   c. kr.   vladni svetnik 10 K; Avgrust   Jessenko   10 kron; prof. Franc Novak 5 K; Marija I Cerne 20 K; trgov. Marija Tičar 20 kron; blagajnik    Mestne    hranilnice Anton Sušteršič 10 K; odvetnik dr. Oton Fettich - Frankheim 6 K; vojni kurat Ivan Gogala, pešpolk Cesarje-vič št. 17. 20 K; revident in posestnik Josip Sircelj 2 K; Marija Frohlich 25 kron; Tvan Sbrizaj 4 K; Anton Kum-5e 10 K;    P. pl.    Renzenberg    5 K; tvrdka Pavel Pollak    4S K;    Nikolaj vitez pl. Guttmannsthal    200 K;    M. Kren, c. kr. adjunkt dež. vlade 2 K; dr. M. Skubl 2 K;  učit. kand. Mara Nitsch 2 K; Lina Schiffer 10 K; prof. Josin Wester, nadporočnik. Trebinje 10 K; dvorni svetnik v p. Jos. Dobi-da, 20 K;  Antoniia dr. Dolianova 10 kron; primarif dr. Ivan Jenko 20 K; Lav. Pečanka 20 K; dr. Albin Suyer in sopro^a 50    K;    neimenovan   100 kron:   ravnatelj    M. Zamida    10 K; Ana Hofbauer 2 K;  trgovec    Andrej Kranjc 3 K;     Viljelmina    Skofizh  10 kron: Ivan    Fabian 2 K;    posestnica Marija Potočnik 10 K;    višji    poštni oficijal Alojzij Vernik    2 K;    juvelir Lud. Čeme star. 10 K; juvelir    Lud. Cerne ml. 10 K: Franja Češnovar 10 kron; Ana Turk 10 K.
Prostovoltn? prlspevki za vdov-skf in sfroilnski sklad c. kr. čraovoj-niškena okrajnejra poveHstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravne-?a odbora $0 dospeli temu skladu sle-dečt denarni prisnevld: V. izkaz. C. kr. črnovoj. strasni baon št. 18, Thalerhof. 50 K 90 v; žapr.nstvo št. Peter na Krasu 1000 K: dr. Emest Jaklin, nadzdravnik, 10 K: Avgust Drelse, nadporočnik. 10 K; žel. po-stajni urad Podpart-Kropa 13 K; Oton Sevdl (nabiralnik), zobar, Ljub-Ijana. 94 K; Ana Medved. Jan. Brdo.
p. n. B., 50 K; c. kr. črnovo). stražna stotnija 2./13., Marchtrenk, 34 kroo 10 v;     dr. Wolfganjj Welnlecfaner,
polkovni zdravnik,10 K; Neimeno^ van 25 K; Josip vitez Pogačnik« pol-kovnik, 25 K, dr. Avgust Schweiger, polk. zdravnik, 10 K; c. kr. Črnovoj. stražni baon št. 20, Lebrlng, 109 kron 50 v; Anton Angelini, med. oficijal. 10 K: dr. Janko Zirovnik. nadporoč« nik, 10 K: Emil Mayeritsch, nadpo-ročnik. 5 K; Adolf Milavec, okr. narednik, 2 K: žel. postajni urad Kranjska gora 12 K 40 v; Rudolf GroŠelj, nadporočnik, 10 K; c. kr. čmovoja okr. poveljstvo št. 27. mestvo. Ljub-! Ijana, 61 K; c. kr. črnovoj. stražrd baon, Leibnitz, 160 K 14 v; Inž. Karei iMauer, nadporočnik, 10 K; žel. pen stajni urad Kočevje 23 K; Franc Jaiw čigaj, nadporočnik, 10 K; Anton Orn žan, nadporočnik, 10 K; dr. Anton Marchesini Piemontese, nadporočnik. 50 K; Ivan Župane, poštni asistent, Ljubljana, 4 K: Ivan Florjančič, po^ star, Bled. 5 K; dr. Guido Battigf, nadporočnik-avditor. 10 K: Ing:. Karei Pick. nadporočnik. 10 K; Rudolf baron Teufenbach. nadporočnik. 10 kron; Rudolf Strnad, poročnik. ra-čunovodja, 10 K; Mario Vničič, poštni uradnik. Slap. 10 K: dr. R. Palčić, poštni uradnik. Trst. 5 K: Matlja Maurovič. poročnik, računDvodja. 10 kron; Ivan Kosir, poštni sel, Polhov grradec, 5 K; Jožef Urbanič, štabni narednik, 20 K; dr. Ivan Iiubad, nadzdravnik, 50 K; Franc Brus, Cev-ca, p. Lopr, 10 K: dr. Ma ti ja Hočevar; asist. zdravnik, ?o K; dr. Jan Voves, nadzdravnik. 10 K: dr. Stanislav Beuk, stotn»k. ?=> K: dr. Gustav Ber-nau, zdravnik, 10 K: c. kr. črnovoi. stražna stotnija, Celje, 20 K; Andrej Tpavec. profesor, Trst. 10 I<; Georg Vrho\rnik. sodni kandist, Postojna, 10 K: Oeorc: Pnlčič, Novo selo. 2 K; Jakob Paulin, Križ p, Trbižu, 10 K; Alb'n Bevec. revident južne /clezni-ce, Paverbach, 5 K; Rudolf Primec, noročnik. računovodia, 50 K: Jožef Doliner. Pirniče. 3 K; Peter Krai-?her, Hra^če, 100 K: dr. Hermarrrt Feriančič. okr. sodn'k. Aidovsčina. 5 kron; Ludovik Bonač, poštar. Be?ru-nie, p. Cirk. 10 K; Tvari Kristan, poštni asistent. Polo. 20 K; Anton Ro^-man, Čevljar. Bistr"1 pri Litiii, 1 K; Zdenko Kvselv. nadnoročnik. 10 Ki Anton Straka. stotnik. 30 K._______
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnišnici:
Dne 21. marca: Marija Urbane, hči deželnega računskega oficijala, 3 leta. — Marija Beltrnm, bivša po* sestnica, begunka. 77 let.
Izđajatef! in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lasfnlna In tlsk »Narodne tfekarnec.
Masirafte pleća in prsa, kadar bole, z Fellerjevim. bolečine hlade-čim, rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsafluid. Ta preiskušena bolečine Hladeča vteranla požive ohtok krvi v dotičnih delih telesa, jih na-pravijo močne in odporne proti pre-hlajenju in prenaporu. Predvojne ce-ne. 12 steklenic tega dobrega domaćega zdravila posije za 6 K franka Iekamar E. V. Feller, StubicatElsatrg 238, Hr\-aSko. Nad 100.000 zahvalnih pišem in zdravni?kih priporoči! po-trjuje visoko vrednost tega sierurne-ga tolažilca holečin. »Elsafluida« ni mogoče z ničemer nsidomestiti. _____________________________(ei)_
Kontofistko
s prakso, zmožna ncmškega in slovenskepa fezika, zanesljiva matematkinja. veSča nem?ke stemerafije in strojepisja, želi prl-merno sloibo. Pripravljen.'! je tuđi prc-vzeti službo po eno ali več ur na dan. Vston ro dogovoru. — Cenf dopisi na apr. »Slov   Nar.« pod „praksa/974".            974
IHT*   Rllpljo 86 vsako^rstni    "^M
iivalni, pisalni in drugi siroji,
tuđi    že    rabljeni,    ter    kaučuk    za
dvokolesa   ! 91   galanterijsko blago, F. BATJCl,  L{ubl£@nafl ______Stari trg itev. 28.       562
MODNI SALON Rozi Fabčic
Ljubljana, Rimska cesta itev. 6.
Cenjenirn damam  priporočam svojo veliko zalogo
najnove]šib slaisisiili®^.
JMT   V saSogi novi šalni klabuki.   1&SL
Odprto tuđi v opoldanskih  urah.      —      Cene priznano nizke.
Stran 6.
•(, LOVfc-NSKJ NAKUU*,  (luc 26. marca  i»i7.
70. stev.
Bnc fOT^mga obvestil«.
Du5a na§e iskrencliubljcrie matere in stare matere, gospe
posestrime                                           ■
je na k!!c n-skončne Prednosti zapustila danes čoVn* so!z in se rre-     : selila k svojemu Gospodu v lepSe livYan\e
Zemcliskl ostanki na*e Imbli-ne pokojnice se rrenes^ v torck dne     i
27. t. m- ob 8. uri  doroldne na žuono   pck.^l-SCe k veCnrniu   roćitku.     4
Vsem sorodnikom se priporočn v blag spojio in moiiiev.                  j
V Št, JANZU. dne 24. marca 1<H7.                                                       •
Mlel,  fcCerka.  -   Franc, adjunkt j. ? .  Ivan   Župan,  ros stn'k i. t d.f     i
2 družino, Ignacii, letni trsovec   Aaton   n Josi?, v rukem vjetni'tvu,     I
LudoTik, ki jo kot  junak laškega  bojišta pr.vnkuje v vetnosti, sinovi.     I
Udani v voljo božio naznantamo rem sorodrtVom in prijateljem vest, da je Boga Vsemogoćnemu dopaulo poklicati našega preblagoga očeta, gospoda
pranca $\zr\zi^
Minera nosesfcnilia
v bolj$e zivlien;ef karr.or je o 3* 1 včeaj cS !/43 uro poool-dne po do!g , mukapoini bolezni, previđen s sv\ zaL-ramenti za urtv.rajoče v 52. letu s\o:e sta o •?.
P ^-eb «e vr?i v torck 27. t. m cb 4. un r»cp. iz hiše žalosti. Breg st. 2. ra p'kopaMče k Sv. Kk
Sr. ma*e zadušn ce se bodo darovale ▼ več cerkvah. Nikderpozabn' pokojnik se priporoča v molitev in Llag spomin.
V LJUBL ANI, dne 26. marca 1917.
JosipJna Sterle roi. Gorilek,                            Franc, Ivan, Ruđoff, Rn?!f Mirni,
soproga.                                                 otroci.
Kraaf ske #«ft«faM ■§••!• ma Miti klava* ilvise v L!«kl|aaf spMfHM
mesankeoa inoinika
a liudsko mesnico. Nastoo »lolbc tmkoj, pogoj \e, da je ponudnilc ojal^ine prost     Zgla^iti   «<•   je  pn   »Kranjskem
dež   nustu za dohavo klavoe živine« w Liubliani, Tuna^ki trg St. 1     994
i koštanjev les
do 2 m   dolg,   cen'en    10—30   cm   * preriju  Irnnrjp VlIfEO  TABlC, V«le*
triee, talee.   Jnznaitaiarako.
Le   ponudbr z navedbo   sKrafne   cene, množine in roka dobave naj se vpoSilja' Točno phMo.   - Kulant to   poslovanje.  BspalMB i   t^'d    mebak   les,   bukove   in hrastove   hlode i                                 ili  deSK-e                          524
=====   Kupim   ==
na   prometnem   kraju, v mestu   ali    na deželi  pri kolodvoru.         995
Pismene ponudbe   na   upravniŠtTo »SIov. Naroda« Dod „Hotel 999".
Kupu'em in proiajam:
bod i si pohištro, steklenlaio, te-lezov sulice, poreelaa, orotje, pođobe, star deoar, tploh vat, kar !e  natmuf M let itaro.
Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemliišča itd.
Albert Derganc
bri^ec in konceafton^ranf starinar
Ljubljana, Franfiškanska ulica 10.
38 ieir.i fani, s*dai voiaščme prosi m fa fe t dobrim usDchom dovršit femetrsko šoto v Mariboru, $sU 5/i/f6e os^rbmka alt pa še raiše bi se seinand 5 pametno posestnteo, dek-etom ali vdovo do i^e starosti u oriyc*itsv. Jf po-e^tvu bi v gotovim pr hranfonth   15,000 Jf prmesel.
Cemene ponudbe prejema upr. „Stov* Aaroda* vod *38 leten fantf 9S9*.                                                   999
K ADI " *    '     r ^ illVL         -> i*.      ^ i  I '$ W
%& varstTcco  zsl%~       t^-« ter ss ne pri- i merjajo z rr^r^r;-dn'^i.                i
\ sđtatti   a*lY85<a  raif llHairtca  baie^i   !q ; ?!efctr!£aUi   žepnlk   svetili:   n   Rrasfs*-*m
9                                          Mubljana.
KA'K-
8St ^^ 8St
C5o5p©dicna
se sproint na hram in stanovanje.
Porvc   ae   t   upravniStra   »StoT. Naroda«.                                            1002
Žlahtnih kostanjev les
ta                         1005
imrckovo lubje
kanui'1  po   najviSiib   '"enah
JUeka. Boaea^erg, Gradeo, Annenatraase 22.
Pridna, ooitena, veselega znafaia
KUHARICA 30 vse
▼ starosti 25 do 35 let, dobi stalno Slnlae pri dobri rodbini Plača po doatvoru. — Naslov pove upr »Slov. Naroda«.                                              10C1
Kupi se lili A
ai< HISA Z VRTOM « Ljub
ljaoi ali v okolici   —  Ponudbe do 30
aprila   na    upravništvo    »Slovenskega
Naroda« pod „Hlia/976".    966
s=::=sses=£ Ve6         '       ' '   *■
niiani pomotDikOT
aprelme ndsaraka delavniea a atrefalni obratem J. H. BIFIČ, Felsela pri Cel|n.  Plaća po do^o-
Toru.  Stanovanje  in hraoa v hiši.   978
3§ce se lcoženjen, priien in Jelavcn
pomoćnik
Špeceriiskc stroke, kateri bi bil obenem  po*lovod|a    VojaSčine pODolnonna
prost   Frano   Dolenzf    Kranj.
1000
Naprodaj ja
vodna iaga
1 po pol«—■ 4oWr* ekranfonlfli rtnom te sooto, s t«l«xmo triko ta prm* đokrlam kolosoam am krastoveat vretaam, t*4l loi |o li hraatOTOfa losa, za jtko miko ceno proti takojftnji odstranitv!. Za ^hranitev tecra lesa ie streha na razpolago. Šmartao pri Uttil, Saanio.                                  1C03
Na prodaj sta   ~&g
dve hlšl
poleg zalore Menfelke pivovarae na Javor-nlkm pri iosoaloah, aoroafsko. Prva stoji na cesti in se v nji »zvrSuje gosti Ini ška obrt, druga nekoliko viSje proti železnici. V druffi hiSi je več đelavskih stanovani in SDađa k njej njiva in vrt. Cena jako ugodna.
Pojasnila    daje    AdoU    Balok    na
JOOOBioaiL                                                  1004
Kupim piANINO
ali kratek klavir, proti gotovini« Ponudbe pod 9,KapeUmolster/987u
na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«
________________________________________987
— zemljišče
aii pt todi stavbeni prostor
t  blizini   Ljubljane   —   Ponudbe na aor. »Slov  Nar « pod ,StBVb. prOStOT/9751.
IŠ60 ae
prazna SOBA
ali kabinet za gospoda«   996 Ponuibe pod „Prazna soba/996"
na uoravništvo »Slovenskega Naroda«
Pošteno dsKle
80   aprejme   ▼   rodbini   brez   otrok.
Ista mora tuđi nekoliko   nemško znati
in urna pri delu biti.                         1010
Kjc, pove upravn. »Slov. Naroda«.
W0F~    I16e se pridno
slnžkinjo
za vsa doma&a dela.          963
Poicve   se   pri   blšnlcl   Marije
Tereilie eeata it 2, pritllč!©.
Več tesarjev
njnnr   se sprejme tako]   mWS
proti dobremu plačilu, stanovanju in brani v hi^i   Z^lasiti se je pri Antonu
Steiner, Jeranova nlloa atev. 13 ▼ Lfnbliani.                                     907
^LifgoŽd
t   malem   ali   Telikcm    obsegu,   alt   pa
POSESTVO Z GOZDOM.
Ponudbe pod ^POSOStvO X gOZdOOI/
STT" im upravništvo   »Slov. Naroda«
Pro? x   _    \^jfv
9krmjia*je noge nevldno.    StaPm. Hoja elastična i a lahka.           E al^
Vsak č^vel^ uporaberi.   Gratis   brošuro
posije Memlon, d. dr. z 0. z. Fnmkturi na Meni, Escherahelm H. 37.                 93?
Vočja   bolfia   goatflna  ▼  krajn Belatinoz,   0aF*   iSča
natakarico
ki zna slovensko in nemško. Začetna plača S0 kron na mesec Ponudbe naj se pofijejo na Dontsch Edo, Bela-ttaes, Ograko.                           1006
SK5S  JADRANSKA   BANKA  issa   I
Delni§ka glavnica: K8,000.000—.                         PODRUŽNICA   LJUBLJAHA.                        Htzevrt: okrog K 1,000.000-—.
""^*111 * w!£ »a ^KT-fal iLObrača^ ^^eodndšen        M^ll,       »MOma. Me.iee, fcTite, Tr^Mstne papirje itd.
obrestovanja. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na mora-            ""oJUJT"1            Ha*JAi Ček«, ukanice in akreditire na ?sa tu- in inozemska mesta.      I
torij. Rentni davek plača banka iz svojega.                                      J22Z»            M« FaOUJMEi na blag«, ležeče * javnih skladiščih.
■nPIMI Dl PBODAJA: De?izeT valate, vrednostne papirje itd. in srečke               V^ffiT              --                                                                                                                   I
c kr. razredne loterife.                                                                     sTjjjSi              »HlaMAi Berzaa narečila in jih inrršaje najkalantnejc.
Brzojavni naslova JADRANSKA.                                                           M                                            Talafon U. 2B7.              I