Andrej Gradišnik Prijatelj za vedno Le kam se ti mudi … Grega je odraščal v gorniški družini, tako kot jaz. Obema so bile gore položene v zibko. Ljubezen, ki je za vedno povezala naju, je povezovala tudi najina očeta. V hiši mojega danes že pokojnega očeta še vedno visi uokvirjena črno-bela fotografija s skupino osnovnošolcev na vrhu Triglava, ob njih pa je moj oče v vlogi mladinskega planinskega vodnika. Ko sem bil še majhen, mi je večkrat s prstom ponosno kazal fanta na sliki: "To je pa Marijan Lačen, ki je zrasel v odličnega alpinista in direktorja!" Nisem ga poznal, a do priimka Lačen sem gojil globoko spoštovanje. Mnogo let pozneje, ko sem že zaključil študij, sva nekega dne s Katjo 1 sestopala z zgornjega sektor- ja plezališča v Topli in v steni naletela na dva golobra- da fantiča. Imela sta staro konopljeno vrv, ki je bila pre- kratka, da bi varujoči plezajočega spustil nazaj na tla, potem ko je ta vpel vrv v varovališče na vrhu smeri. Ple- zalec je nemočen obvisel nekje med zemljo in nebom. Iz nahrbtnika sem vzel plezalno vrv in fanta rešil iz ne- rodnega položaja. Pogumni fantin, ki ga je razganjalo od energije, ni bil nihče drug kot Grega Lačen, ki je v 1 Katja Gradišnik, Andrejeva žena. kleti našel staro očetovo vrv in se z njo namenil svojim plezalnim podvigom naproti. A če je bil začetek nero- den, je bilo nadaljevanje izjemno. Niti dvajset jih še ni štel, ko je že zmogel slovito steno El Capitan v Y osem- itih. Z veliko naglico so si sledile preplezane smeri in udeležbe na odpravah v zunajevropska gorstva. V eki- pi obetavnih slovenskih alpinistov se je povzpel na hi- malajski osemtisočak Daulagiri. Stopil je na najvišjega med najvišjimi, na vrh sveta, Mount Everest. T o so bila leta, ko se najine poti niso križale, a z vsako novico, ki je prišla do mene, je raslo spoštovanje do golobradega fantiča, ki je medtem zrasel v pogumnega moža. Grega in Andrej nad taborom dve, Broad Peak 2012 Foto: Ludvik Golob - Iki 14 Spominska smer Saše Kamenjeva, poslednji Gregov vzpon Foto: Andrej Gradišnik odpravi Koroška 8000 in nas povezal, da smo dosanja­ li sanje generacij koroških osvajalcev nekoristnega sve­ ta in stopili na vrh Broad Peaka, enega izmed štirinaj­ stih vrhov na svetu, višjih od osem tisoč metrov. Ničkolikokrat sva si zmagovito segla v roke na robu stene, se objeta trepljala po ramenih na vrhu gore, občudovala prelep sončni zahod, ki ga je Grega s po- močjo mobilnega telefona delil s svojo drago Evo. Na skalni polički sva v hladni noči bivakirala in zrla v nebo, na katerem je mrgolelo zvezd. V daljni Kirgi- ziji sva bliže nebu kot zemlji visela v klinih, čez glavo pokrita z vrečo za bivakiranje, in čakala, da nevihta mine. V Fitz Royu sva bila tri dni brez kuhalnika in iz iste čutarice sva pila vodo, ki sem jo nalovil, ko se je slinila po skali nedaleč od mesta, kjer sva prebede- la noč. In ko naju je začelo najedati domotožje, sva se pogovarjala o družini, njegovi in moji. Samo družino je ljubil tako zelo kot doživetja v gorah. Hitel je od potovanja do potovanja, od stene do ste- ne, da mu je bilo le težko slediti. V torek smo bili z "Brez sanj ne moreš ustvariti idej, ki bi jih osmislil. Potem lahko samo životariš in čakaš na svoj bridki konec, da se reinkarniraš v muho ali komarja." njegovo družino skupaj na plezalni steni, v sredo sva s smučmi hitela na Peco, v četrtek sva frikala v Železni Kapli in za petek nama je izbral smer na Jezerskem. Le kdo bi vedel, kam se mu je tako zelo mudilo … Po- gosto mi je rekel: "Zdaj plezaj, ko boš star, ne boš mo- gel več!" Njemu starost ne bo dana. A v kratkem življenju je preplezal, prehodil, doživel, videl, ustvaril in dosegel več kot številni v treh dolgih življenjih skupaj. Najina prva velika zimska tura, ki je mene ponovno zvabila v čarobni svet vertikale, je bila na Jezerskem. T am sva doživela tudi svojo zadnjo. Pridružil si se šte­ vilnim prijateljem, ki so leteli na krilih svojih sanj in za vedno ostali v gorah. Del tebe bo večno plaval z oblaki v našem svetu, med prepadnimi stenami in gorami, kjer so razgledi in lepote dosegljivi le izbrancem. Drugi del pa bo za vedno ostal v tvojih treh dekletih, April, Žanu in Evi, tvojih svojcih, prijateljih in alpinistih, ki si jim bil in jim boš vzornik. In v meni. Saj jaz sem ti in ti si jaz. Hvala ti, Grega, prijatelj moj za vedno! m Grega je odraščal v gorniški družini, tako kot jaz. Obema so bile gore položene v zibko. Ljubezen, ki je za vedno povezala naju, je povezovala tudi najina očeta. V hiši mojega danes že pokojnega očeta še vedno visi uokvirjena črno-bela fotografija s skupino osnovnošolcev na vrhu Triglava, ob njih pa je moj oče v vlogi mladinskega planinskega vodnika. Ko sem bil še majhen, mi je večkrat s prstom ponosno kazal fanta na sliki: "To je pa Marijan Lačen, ki je zrasel v odličnega alpinista in direktorja!" Nisem ga poznal, a do priimka Lačen sem gojil globoko spoštovanje. In medtem ko so se generacije najuspešnejših sloven- skih alpinistov menjavale, je Grega ostajal med naj- boljšimi. Neizmerna ljubezen do sten in neskončnih lepot gora, želja po iskanju meja lastnih sposobno- sti, jeklena volja in neskončna energija so ga gnale, da v nobenem življenjskem obdobju ni odložil ple- zalne opreme v kot. Ravno nasprotno. Z leti je bil ve- dno boljši, poln idej, motivator in vodja, ki je k novim podvigom znal pritegniti številne prijatelje in alpini- ste. T udi v meni, ki sem za kar precej let nehal plezati in sem se posvetil družini, vzpostavljanju eksistenč- ne baze in vodenju Matere fabrike, je s karizmo in za- nosom znal zanetiti latentno iskro. V knjigi Sanje, s podnaslovom Koroška 8000, sem zapisal: "In takrat me je Grega, kot že večkrat v preteklosti, povabil na plezanje. In ravno dovolj sončen je bil tisti zimski dan, ravno dovolj strma stena Dolgega hrbta, dovolj dobre snežne razmere in dolga tura, da je zavel vetrič, od- pihnil siv pepel in nepričakovano je zažarelo." Kdor tega ni doživel, ne more razumeti. T ega se ne da opisati z besedami, saj so preskromne in prerevne za tako veličastne občutke. Začutiš jih globoko v sebi in deliš s sorodnimi dušami. Zato vedi, dragi moj Grega, takrat sem ponovno za­ čel živeti sanje. Tvoje, Grega, in svoje. Omogočil si mi, da sem dosanjal sanje, ki sem jih sanjal v srednji šoli in študentskih letih, a nisem bil dovolj drzen, da bi jih uresničil. Ti veš, da sanje, ki jih sanjamo pri belem dnevu, dobijo pravo vrednost in smisel z uresničitvijo. Srečen je, kdor dosanja svoje sanje. Ti si obudil idejo o 15 februar 2020 PLANINSKI VESTNIK