★ CT5 Leto VI . Stev. 299 (1987) PHIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr TRST, sreda 19. decembra 1951 Cena 20 lir FLRJ ill Indija za nujno proučitev 'Novi gospodarski zakoni prošenj vseh držav, ti prosijo sprejem v OZN pred odbori L»udske skupščine flrj _ j Odbori obeh domov skupščine razpravljajo o predlogu zakona o načrtnem, upravljanju arnostni svet je odobril doevoi red, na podlagi katerega se daje prednost razpravljanju narodnega gospodarstva in o predlogu zakona o proračunu - Viceadmiral Gardner v Beogradu sprejemu Italije - tilasouanje o predlogih za razorožitev odloženo na danes - Sovjetska bo sodelovala v posebni komisiji • 0 luiitvah v IVemčiji se razpravljanje nadaljuje 2Ve/a PARIZ. 3e 18’ ~ ,Varnostn,i svet I lr-u dale življenje«, dočim si ^.»prejel predlagani dnevni zastavlja sovjetski načrt zalo lepe ideale, ki pa niso preveč 5®^. ki vsebuje dve točki. V j*vi točki je francoska resolu-v«’ na P0^lagi katere naj bi varnestni svet pred.agal ta-Kojš.iji sprejem Italije v OZN. “ruga točka pa poziva Varnost. "1 svet, naj takoj pro. Ji prošnje za sprejem Avstrije, Cey-~oa, Finske, Irske. Jordana, Koreje, Portugalske, Ne. Albanije, Mongolije, Bol-S^Ue, Romunije in Ma ž;rska. „a ta dnevni red je glasovalo delegatov, proti je glasoval ,.en, dva pa sta se vzdržala "Jugoslavija in Indija). Jutri TOoldne se bo začelo razprav-Janje o prvi točki. V začetku 1aW. *e francoski delegat pred-resolucijo, ki on pc-roča ,?T*Jem Italije v OZN. Sovjet, si delegat Malik-pa je predla-r* ’ naj začnejo prouževstj naj-drugo točko, ker je bila vrva pozneje predložena. P,rel?Sati Velike Britanije, "ancije, ZDA in Ekva-orja so e uprlj tej sovje‘ski zahtevi in da je vprašanje sprejema Italije nujno. s!fPwV?ril 5e nato z°Pet sovjet. delegat, ki je predlagal, naj ra->n sPTe-!erni novih članov f P:avija v celoti brez kakesa jj ^ riz.lr:nJa ali razlikovanja. k- je’ da se ne strinja s t‘m, tj. ,1 morala Italija imeti kako wenost. javii®CjloXariski delegat je izlit« ,. temeljita obe tezi na lirSl Kvanj'h ki ji je treba Vwk ‘. “ p edl- gel. naj dnevni red eno s-mo ^eko: sprejem novih članov; oh i°*ka Pa naj bi imela dva jjJStavka. in sicer sprejem Ita-je in sprejem drugih člarov. fadijski delegat je izjavil, da .6 mu zdi jugos'ovanski pred-^mesten. Dejal je. da je Prejem Italije v OZN vpraša-nujnega značaja, toda prsv J*«o_ nujno je tudi voraš~nie jPfejema drugih čl°nov, od ka-Jeta nekateri čakajo že dolga i-oumer’^i delegat pa se ie iz-J-U*o;lcwrnsljfflnv We>.logu in vztra.ial naj se da kiidncst Italiji. Prav tj ko so nasprotovali jugoslovanskemu Redlcgu turški, kuomintanški brazilski dele?at. Pri glaso-,a«ju je bil jugoslovanski pred. ">g zavrnjen in prav tako Hidi sovjetski. Takoj nato je Var-ostni svet odobril predlagani ^evn; red, kakor že cme-jno. Jutri bo firel Varnostni svet f*v petič raznrfvljal o spre-Italije v OZN, v’ndar pa j* Predvideva, da bo Sovjetska vt.g<‘ tudi to pot postavila svoj Bebler je opozoril na načelo ^‘verzalnosti OZN. kakor tudi izvedljivi. Ameriški delegat sP je izrekel proti egiptovski resoluciji in dejal, da »prepovedi na papirju ne služijo ničemur«. Iraški delegat je predlagal, naj bi imenovali skupino posredoval, cev. sestavljeno iz nevtralnih držav, med katerimi nai bi bila tudi Švedska; ta skupina naj bj skušala dtseči sporazum štirih o delovanju komisije. Medtem naj bi v političnem odboru razpravljali o naslednji točki dnevnega reda. Višinski je izjavil, da Sovjetska zveza ne bj odklonila sodelovanja v komisiji, ker bi lahko razpravljali o drugih vprašanjih in predlogih, ki bi lahko dovedli do sporazuma. To pa bj bilo laže, če ne bi bdi zahedni predlog sprejet in bi komisija dobila prosto roko za nove predloge. Dejal j« tudi, dg mu zdi predlog za prehod na naslednjo točko dnevnega reda pameten. Jessup je z veseljem sprejel na znanje izjave Višinskega, da je Sovjetska zveza pripravljena še dalja sodelovati in je zagotovil. da bodo zahodne države začele razgovore v komisiji v sprav, nem duhu. Švedski delegat je odgovoril negativno na predlog, naj bd Švedska sodelovala v skupini posredovalcev. In-dijski deiegat Benegal Rau je izjavi, da u-makne svoj predlog za ustanovitev sklada OZN za obnove in razvoj, ker je ustanovitev tega sklada že odobril gospo-darski odlbor Na predlog iraškega delegata so glasovanje c posamezni/h načrtih odložili na jutri zjutraj. Gledp volitev v vsej Nemčiji, o čemer razpravlja posebni politični odbor, so danes delegacije Velike Britanije. ZDA in Francije predložile nov načrt resolucije, ki upošteva trj sipre-rrinjevalne predloge, 'ki so jih predložile: prvega Kanada, Danska, Islandija, Norveška in Nizozemska, drugega pet držav Latinske Amerike, tretjepa p Libanon. Belgijski delegat je napadel vlada Vzhodne Nemčije, dri živi v največji podrejenosti Sovjetski zvezi«. Norveški delegat t,p za.vmil možnost novih pogajanj med štirimi drža. vami gledp nemških volitev in ie poudaril, da bi morala nova komisija ne samo ugotoviti dejstva, pač pa tudi postavljati predloge. Ameriški delegat’ je zavrnil švedski predlog- za nova pogajanja z Rusi in priporočal novo resolucijo zahodnih držav. Indijski delegat je izrazil bojazen, da preiskava v sedanjih pogojih ne bi olajšala sodelova. n ja rrned obema Nemčijama, ter predlagal ustanovitev organizma OZN, ki nai bj dovolil nemškim predstavnikom, da bi se bolje razumeli, in jim pomaga! do sporazuma o potrebnih jamstvih za izvedbe volitev. Sovjetski delegat Maliij je iz javil, da tristranski predlog pomeni kršitev listine OZN in vrrfešavanje v notranje zadeve Nemčije. Pripomnil je, da 'e nemško vprašanje odvisno sa mo od štirih okupacijskih držav. -Ma koncu je zahteval, nai odbor prekine razpravljanje o tem vprašanju, kj ne spada v njegovo pristojnost. Zadnji vpisani govornik, francoski delegat. je zaradj pozne ure predlagal odložitev seje na jutri zjutraj, na kar so ostali pristali. (Od našega dopisnika) BEOGnAD, 18. — Danes je prispel v Beograd ameriški viceadmiral Matthias Bennett Gardner, loi je na uradnem obisku v Jugoslaviji. ViceadmiL ral Gardner, ki je poveljnik VI. ameriške flote, je prispel z letalom z Reke. kamor je prišel včeraj s svojo admiralsko ladjo «Des Moir.es». Z njim sta pr.potov.ala tudi viceadmiral Srečko Manola in veleposlanik ZDA v Beogradu George Allen. Ameriški viceadmiral se bo zadržal v Beogradu dva dni. Pričakujejo, da se bo v tem času sestal tudi z maršalom Titom. Zakonodajna odbora obeh dou mov Ljudske skupščine FLRJ zasedata že dva dni in skupno z odbori za načrt in finance razpravljata o novih gospodarskih in finančnih zakonih, ki bodo predloženi, na zasedanju Ljudske skupščine, ki se bo začelo 27. t. m. Predsednik gospodarskega sveta Boris Kidrič je govoril o gospodarski jr.; scciološko-prav-ni vsebini zakonskih načrtov. Rekel je. da sta predložena dejansko dva osnovna zakona, medtem ko tretji zakon- o gospodarskih socialističnih podjetjih, še manjka, ker to vpra- V Parizu izražalo zadovoljstvo po razgovorih s Churchillom Francoski krogi razlagajo besedilo poročila o razgovorih kot »razvoj" angleškega stališča do evsopske vojske in enotnosti Zahodne Evrope • Anglija predlaga posebno odposlanstvo pri visoki oblasti Schumauovega načrta H ostala osnovna načela, na tH temelj Združenj naro-s • Poudaril je. da je v skladu da n.sčelom nujno potrebno, m Se čimorej prouči’o vpraša-8D* dežel, ki prosijo za filh 1 v Organizacijo zd uže-p “arodov. o ra^V18- ~ Razpravljanje rxii-r.„ i^vi Pred političnim - "•«! P.2N se je danes pre- & »vleklo. tako da bodo o načrtih glasovali 'fclešat vUe govoril sovjetski Z n ki ^ izJ«vil, tr&h zahodrf£reJ?:enjeni P1‘edl'“S razlijmii^ drzav v ničemer “a S € °d prejšnjega in Baruehn ceno brani stari Daljej Je ciitai ?zorožitl„^državam, da nočejo v-ed^,J?wnb? Podlaga pre tudl vseh drugih vrst a- !*jaTil *? crcž-ia- p™v tako je tir,;* - °a sprejme poljski spre-Pred'0'K in je pri-’ _.a so razgovori v pod. i p'.? ,ena nobeni td obeh o mnenju egiptovske*,•, ^ 1^ahodni načrt «po-ki nima srcu, ki bi PARIZ, 18. — Danes zvečer so se končali angleško-fra-nco-ski razgovori. Ob 21.45 sta Churchill in Eden že odpotovala iz Pariza; Churchill bo že -jutri predpoldne poročal vladi o rezultaitih svojega potovanja v francosko prestolnico. O razgovorih ki so sicer zaviti v precejsrjjo ta‘jnosl, Je' As lo izdano zvečer uradno poročilo. ki vsebuje kljub svoji zelo splošni formulaciji nekaj važnih zaključkov. Poročilo pravi; «Razgovori so dokazali, da obstaja sporazum med obema vladsma v vseh vprašanjih sedanjega mednarodnega položaja, zlasti glede Daljnega vzhoda, Srednjega vzhoda in Evrcpe. V razgovorih je obe stramki vodilo prepričanje, da je ftoriČo nevarnosti, ki ogroža Evropo potrebno podpirati vse k< rake, ki bi prispevali k večji enotnosti evropskega kontinenta. Angleški ministri so izrazil' svoje zadovoljstvo, ker je francoska narodna skupščina odobrila Schumanov načrt. Upajo, da bo načrt čimprej začel delovati in so .zrazili namen. Anglije, da vzpostavi čim tesnejše odnose z visoko oblastjo «pcola», kakor hitro bo usta- novljena. Vlada Nj. veličanstva predlaga navzočnost svoje stalne delegacije na sedežu visoke oblasti. Angleški ministri so izjavi,li, da je njihova vlada odločena vzdrževati oborožene sile na evropskem kontinentu, doklet bo to |V:trebno, da zadosti svojim vtrznuii..iu do skupne stvari. Angleška vlada bo z zadovoljstvom sprejela sporazum med šestimi deželami, ki sodelujejo na pariški konferenci v evropski vojski. Obe vladi so prepričani, da pomeni tak sporazum pravilen način vključitve demokratične Nemčije v izključno obrambno organizacijo evropske varnosti. Ta sporazum bcf omogočil bistven korak na poti k izgradnji združene Evrope in bo okrepil obrambo severnoatlantskega področja. Britanska vlada se bo čim tesneje pridružila evropski obrambni skupnosti v vseh fazah njenega političnega in vojaškega razvoja. Britanske čete ix>do p-od poveljstvom vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi povezane s silami evropske skupnosti v vežbanju, preskrb-bi in operacijah na zemlji, na morju in v zraku. Britanska in francoska vlada poudarjata končno še enkrat, da ! je britanska vlada postavlje-je edini namen atlantske skup- n* prea izvršeno dejstvo glede nosti. s ljatero sta nerazdružno te vojske. Konferenca v Lizbt-povezani, ohranitev in organi-1 ni bo ftamre^ v začetku fe-zacija miru». j bruarja, metHem ko se bosta V francoskih diplomatskih bntariski ztornici znova sesta-krogih so danes zvečer izražali U sele 29. januarja. Razen tJega PRVI RAZGOVOR Eden-Šalah El Din ^§ O vsebini razgovora niso izdali nobenega poročila in ne le se, ali se bosta ministra še sestala - Ameriško in iraško posredovanje v sporu PARIZ, 18. — Britanski zunanji minister Eden in egiptovski —zunanji minister Šalah El Din sta se danes sestala in se razgovarjala eno uro. Po razgovoru sta Šalah El Din in predstavnik britanske-ga poslaništva izjavila, da sta se oba ministra razgovarjala o odnosih med Egiptom in Veliko Britanijo. Objavili niso nobenega poročila. Obveščeni krogi pravijo, da ni bil storjen noben korak za hitro rešitev spora. Ugotavljajo, da ni bilo niti javljeno, ali bodo današnjemu razgovoru sledili drugi. Eden se je pozneje sestal tudi z Zafrulla-hom kanom, ki je zadnje tedne skušal posredovati v angleško-egiptovskem sporu. V Kairu pa je ameriški poslanik izročil namestniku egiptovskega zunanjega ministra noto, katere vsebina ni znana. Oobro obveščeni krogi pa trdi-,o, da ta nota, kj je bila izročena potem, ko je ameriški poslanik štirikrat obiskal egiptovskega ministra, obrazložuje ameriško stališče glede možnosti pomiritve med Egiptom in Veliko Britanijo. Ameriški no-slanik Caffej-y je sprejel tudi iraškega ministra v Kairu, kateri je po razgovoru izjavil da ga je hotel ameriški posl snu k obvestiti o nekaterih važnih vprašanjih pred njegovim odhodom v Bagdad. Na tiskovni konferenci je namsestnik egiptovskega zunanjega ministra Farag Ibrahim Fa ra g izjavil, da se ie z ameriškim poslanikom razgovaijal o splošnih vprašanjih ki se tičejo Srednjega vzhoda. «Pre-oričani smo — je izjavil minister — da pripada državam Srednjega vzhoda pravica orgsniziratl svojo obrambo in pr.iv upoštevajoč to dejstvo so sklenili pogodbo o skupni varnosti. ki se lahko utrdi v okviru OZN ». Po mnenjtu lista «El Ahram» ima iraški minister v Kairu baje nalogo poročati ministrskemu predsedniku iraške vlade o t mtriškem »tališču glede možnosti posredovanja v angle-ško-egiptovskem sporu. Ugotavlja se namreč, da gresta ameriška in iraška akcija, v tem oziru vzporedno pri iskanju rešitve v tem sporu. Medtem pa je neki angleški predstavnik izjavil, da je danes eksplodirala bomba v neki britanski vojaški bolnišnici v Tel El Kebinu na področju prekopa. Bilo ni nobene človeške žrtve. očitno zadovoljstvo spričo rezultatov Plevenovih in Schuma-uovlii laikov orov a ChurebiUwn in Edenom. V teh krogih menijo, da pomeni besedilo uradnega poročila znaten napredek v angleškem stališču do evropske vojske. V angleškem stališču sicer ni nobene spremembe, pač pa vidijo v Parizu «razvoj»; pravijo da med današnjim poročilom in med septembrskim vvashingtonskim poročilom ni razlike v vsebini, temveč «v stopnji«. V političnih krogih dodajajo, da besedilo uradnega poročila gotovo ne izraža vse vsebine pariških razgovorov. Zelo razširjeno je mnenje, da je bilo najvažnejše vprašanje, o katerem s0 govorili, Churchillovo bližnje potovanje v ZDA in njegovi razgovori s Trumanom. Nekateri trdijo celo, da so razpravljali o. nekem Churchillovem načrtu, o katerem pa ni mogoče izvedeti prav nobene podrobnosti. V nekaterih krogih zatrjujejo tudi. da so francoski državniki odobrili Churchillove namene, da se sestane s Stalinom. Kot znano, je sestanek s Stalinom eden Izmed temeljev zunanjepolitičnega načrta, ki ga je Churchill predložil v spodnji zbornici. Na drugi strani je znano, da vvashington na te načrte ne gleda s preveč prijaznim očesom. Opoldne je bil Churchill na obisku pri Elsenhowerju in tam tudi govoril pred 250 generali in oficirji evropskega glavnega stana. Med tem časom je Eden nadaljeval svoje razgovore s Schumamom in pripravil z njim tudi besedilo končnega poročila so bevanisti i irazii; dvom o možnosti ustsacvitve evropske vojsk*, bre/. . 'litične federaci. je in ne da bi konec koncev y njej dominiral nemški kontingent. Kratke vesti Sta’išče bevanistov o evropski vojski LONDON, 18. — Na svojem zadnjem sestanku, ki so ga jineli Bevanovi pristaši pod1 Selanovim predsedstvom, so sestavili tri študijske skupine- za zunanjo politiko, za notranjo politiko in aa gospodarska vprašanja. Glede zunanje noliti k* so se bevanistj izrekli za združitev in nevtralizacijo Nemčije proti evproski vojski z udeležbo nemških konfirtgen tov. Izrazili so zaskrbljenje, ker LONDON. 18. — Verjetno bo angleška proizvodnja jekla v letu 1951 nižja, kakor se je predi videvalo. Predvidevali so 16 milijonov ton, dočim znaša proizvodnja v 11 mesecih okoli 14 milijonov ton. NEW YORK 18. - Slabo vreme in mraz. ki vladata zadnje dni v ZDA, sta povzročila v štirih dneh smrt 152 oseb. V državi New York je sneg popolnoma izoliral mestece \Vatertown, kjer je mestni župan proglasil izredno stanje. PARIZ, 18. — Grški delegat v socialni komisiji OZN je danes izjavil, da je prišel čas, da se konča angleška okupacija Cipra in da prebivalstvo samo odloča o svoji usodi. RIO DE JANEIRO, 18. — Po podatkih krajevne časopisne a-gencije je včerajšnja železniška nesreča zantevala 53 smrtnih žrtev. Bojijo Se, da kakih 50 izmed 150 ranjencev ne bo ostalo pri življenju. BUENOS AIRES, 18. — Argentinska narodna banka je ukinila svobodne tečaje funta šterlinga. Ukrep je v zvezi z nedavnimi angleškimi določilih o denarnem, tržišču. TOKIO, 18. — Foster Dulles se je danes razgovarjal z japonskim ministrskim p;redsed-n>;kom Jošido. Kot pravijo v dobro obveščenih krogih, sta govorila o bodočem japonskem letalstvu in o spremembi sedanjega varnostnega pakta V vojaško zvezo med ZDA in Japonsko. kar bi bilo treba doseči še pred podpisom tihomor-skega pakta. DUNAJ, 18. — Vodstvo avstrijske nogometne stave bo uvedlo tudi «negafcvmo dvanaj-stco»: nagrado fc>0 dobil tudi tisti, ki ne bo uganil nit; enega rezultata. sanje v praksi še ni tako dozorelo, da bi bilo mogoče pripraviti tudi ta tretji osnovn-zakon. Glavna dva zakonska predloga s? tičeta načrtnega uprav-ljanja narodnega gospodarstva in proračuna. Ta drugi zakon je funkcionalno odvisen, od zakona o načrtnem upravljanju gospodarstva. Prava vsebina bi bila podana šele, ko bi b.l pripravljen. tudi tretji zakon, teda predrio bo tega mogoče predložiti ljudski skupščini, so potrebne še razne izkušnje iz prakse novega sistema. Tudi zakon o družbenem prispevku in davkih je iunkcio-nalno odvisen od prvih dveh. Zakon o načrtnem upravljanju narodnega gospodarstva, je rekel Boris K-drič, pomeni preobrat v gospodarski zakono. daji Jugoslavije. Gre za to, da se od administrativnega načina gospodarjenja, ki je bil v Prvem razdobju izgradnje nujen. vseboval pa jf- nevarnost birokratizacije, preide na nov, višji način, kjer se dejansko začenja uresničevati združevanje neposrednih proizvajalcev, funkcija socialistične države Pa se vse bolj omejuje samo na ono, kar je nujno Kidrič je nato govoril o dveh vrstah načrtov o družbenem načrtu in o samostojnih načrtih gospodarskih organizacij. Poudaril je, da dajejo prvi samo osnovne proporcije v razr voju gospodar siva, gospodarske organizacije pa delujejo v okviru te^a načrta samostojno in samoiniciativno. Zakonski odbori so danes na. Koreji, pristanejo, na svobodne volitve pod mednarodnim nadzorstvom v vsej Nemčiji, podpišejo mirovno pogodbo z Avstrijo in končajo živčno vojno proti Jugoslaviji. Med pogoji za ohranitev miru predvideva resolucija predvsem okrepitev avtoritete OZN in njenega miroljubnega delovanja v vsem svetu in pa izdelavo in izvajanje svetovnega načrta o pomoči zaostalim deželam. Resolucija pravi tudi, da imajo svobodni narodi dolžnost, da zavarujejo svojo varnost z o-krepitvijo svoje obrambne moči. Krepitev obrambne moči pa zahteva tudi močne gospodarske napore, ki naj zagotovijo čim boljše življenjske pogoje prebivalstvu; delovne množice ne smejo biti tiste, ki nosijo glavno breme oborožitve, vojaške oblasti pa ne smejo vplivati na politične sklepa Resolucija govori tudj o nevarnosti ki jo pomen za svobodo mir in demokracijo obstoj fašističnih režimov 'n nastopa proti vsakemu zavezništvu • Francovo Španijo in s Cangkaj-škom. Oh, da bi bilo tako t Načrt za zgraditev evropskega laboratorija za atomska raziskovanja PARIZ, 18. — Evropska konferenca za nuklearno fiziko ki se je sestala pod' okriljem UNESCO, je danes sprejela resolucijo, ki predvideva ustanovitev posebnega sveta, sestavljenega , P J li so o predlogah za- deče delo; 1. ustanovitev evropskega instituta za jedioka raziskovanja (konferenca je predložila Kepenhagen za sedež instituta); 2. sprejem angleške ponudbe za mednarodno up-orabo livverpcolskega sin-hrociMotrona; 3. ustanovitev študijskega c.eifcora, ki naj pro. uši izgradnjo pctre-bne arara-ture jn organizacijo osrednjega evropskega laboratorija za nuklearna raziskovanja. Pet držav je doslej prijavilo svoje prispevke v te namene, in. sic4r: Belgija 20.000 dolarjev, Francija 75.000. Jugoslavija 10.000, Švica 25.000 in Italija 25.000 dfcJarjev. . ----predlogih za. K°na o načrtnem, upravljanju narodnega gospodarstva, zakona o proračunu in osnovnega zakona o družbenem prispevku in diavkOb. Na zasedanju Ljudske skup-šč.ne, ki se bo začelo 27. decembra, verjetno ne bodo predložili niti proračuna, niti družbenega načrta za prihodnje leto. Tj načrti so v delu in bodo gotovi čez nekaj dni. toda po nekem sporočilu obstaja misel, da skupščina na prihodnjem zasedanju ne razpravlja niti o preračunu niti o ’ družben:;« načrtu, da bi lahko te načrte dali v javno diskusijo. V tem primeru bi bila vlada pooblaščena, da v: tem času dela na osnovi teh načrtov. Kot se zdi, bosta proračun in družbeni načrt verjetno prišla v diskusiji januarja ali februarja pri- j hodnjega leta. R. R. Odgovorni vrednifc demo-krščanshega popc,ldiievnik odgovarja našemu dnevniku v včerajšnji itevilkl z neskromnimi črkami na članek dr. Andreja Budala, napisanega v odgevor na članek rimske revije «Teatro Scenaricn o Slovenskem narodnem gledališču, ((Gotovo, zgodi se, da se po tržaških ulicah, na tramvaju zlasti v predmestju sliši slo. venska govorica; prav tako ka. • kor se zgodi, da se sliši grška, angleška ali nemška govorica. To pa ne spreminja dejstva, da je mesto italijansko, da je dcniaiii jezik naš jezik in da n. pr, (razen Angležev in A-merikancev) sedijo Sicvani, Grki in Nemci vsak večer poleg Italijanov pri kinematografskih in gledaliških pred-stavali, ki so vse v italijanšči. ni; medtem ko so na predstavah slovenskega gledališča gledalci izključno Slovenci.« Nato pa; «Sicer pa — za zaključek — je newyorškj župan Impellit-teri postavil v nekaterih c-krajih ameriške prestolnice cestne napise v dveh jezikih (angleščini in italijanščini) u peštevaječ veliko število Italijanov alj Italo-Američanov, ki taro bivajo. To ne pomeni, da bi zato morala italijanska vla. da ali ameriški Italijani dc zdaj postaviti zahtevo bodisi za razširitev dvojezičnosti na vse mesto, bodisi da bi zahle. vali priključitev New Yorka k Italiji. Ce se bo to zgodilo v bodočnosti, bo to pomenilo, d‘a bo Italija postala balkanska, kot je Jugoslavija.)) Prepričani smo, db ni potreben nobenemu Slovencu nikakršen komentar k gornjim stavkom demekristjonskega po. poldnevnega propagandista. Gorostasnost primerjave Trst. New York ne potrebuje pač niti črke več. Vendar Pa ta primerjava ni neumestna, v kolikor }e zgodovinsko zemlje-pisno dejstvo, da so Italijani — ali kakor jih imenujejo F. A. (dtaloamericanirt — v New Yorku prav takšni prišleki, kakršni so tudi v Trstu. Razlika je le v tem, da so se v New Yorkji naselili mnogo pozneje, ker je bila Amerika odkrita šeie teto 1M2, medtem ko so predniki Italijanov odkrili našo obalo ie pred Kristusovim rojstvom in se na nekaterih njenih točkah naselili. V obeh primerih pa so ta naselja kolonije na tujem narodnostnem ozemlju. Tako je prišlo do italijanskih kolonij v Trstu, Kopru, Piranu, Poreču, Rovinju itd., ki so vse na jugoslovanskem narodnostnem ozemlju, ter bi bilo zato prav, da bi vse spadale tv.ii v sploh jugoslovanske države. No, ker so te kolonije že tu, je tudi demokra- • ••• tična Jugoslavija poskrbela, da so v teh kolonijah dvojezični napisi, kot je to storil newyorški župan za nekatere mwyorške okraje- Iz tega sledi, da bi tudi v Trstu morali biti dvojezični napisi, a slovenščina v vsakem oziru enakopravna z italijanščino. Namesto tega pa smo priča na-daljevanju italijanskega kolonizatorskega procesa pod zaščito ZVU, ki ga izvaja italijanska iredentistična civilna oblast. In F. A. te kolonije zelo dobro pozna, saj je v svojem listu, že večkrat pisal: skupine novih stanovanjskih palač v slovenskem tržaškem ■premdestfti, tako imenovani Villaggia del Fanciu llo na Opčinah, ribiško nasilje U Stivanu itd. Zato je prav takšen absurd, da Italijani zahtevajo Trst ‘BA. se, kot je absurd-, če bi zahtevali Neto York ali pa severnoafriška obalna mesta, v katerih so tudi italijanske kolonije. Glede prevajanja slovenskih časopisnih člankov in podobno pa pripominjamo le to, da je F. A. in verjetno skoro vsa njegova generacija vzgojena na žalost že od najnežnejše dobe v tistem nepojmljivem protislovenskem sovraštvu, ki je vzrok, da se v Trvfu ima za več kot smrtni greh učenja slovenskega jezika za Italijane, kajti to je jezik nižje vrste ljudi, jezik preprostega človeka, jezik mlekaric itd. Naj si položi F-A. roko na srce in priZTia, da je tako in da prav gotovo obvlada n. pr. nemški jezik, morda tudi francoski, angleški... slovenskega — tega balkanskega jezika, da se izra. zimo Z njegovim izrazom, ki ■nas prav nič ne žali — pa ne. Vzporejan je tržaških Slovencev Z Grki in Nimci pa je predvsem tako nespametno, da bo prav pri njegovih čita-teljih iz istega političnega tabora vzbudila kritiko zaradi propagarfdne nespretnosti njihovega popoldnevnega propa gandnega glasila. Rekli bedo kvečjemu; Magari, če bi bilo tako...! Se besedico o pismu komin* fermista Justa Košute, ki je ponovno tako ostudno pljunil na Slovensko narodno gledališče. Vprašamo ga, naj odgovori — ne nam in Slovencem sploh, temveč sam sebi in svoji vesti, v kolikor jo še ima — na sledeče vprašanje: Ali bi se sploh našel na svetu keminformist italijanska narodnosti, ki bi o katerem koli italijanskem narodnem gledališču, ki bi delovalo v razmerah, v kakršnih deluje Slovenske narodno gledališče v Trstu, nap!sal ali pa samo pomislil nekaj ta&ego italijanska vlada začela deliti tistih deset milijard lir, ki Uh jc na podlagi italijansko-iugoslovanskega sporazuma v Kirnu od 23. decembra 1950 (člen 3) Jugoslavija izplačala Italiji za nacionalizirano in konf iscirano imetje ali pa imetje, ki je padlo pod agrarno reformo. (Pripominjamo pri tem, da Italija še do sedaj i izplačala Jugoslaviji odškodnine za škodo ki so ji jo niene okupacijske trupe sto-rile v Jugoslaviji z zahrbtnim napadom, požigi in ropanjem ter ubijanjem čeprav je dolina po mirovni pogodbi plačati le en procent storjene škode). Pri tem omenja člankor, ki ONI MED SEBOT je brez dvoma zelo dobro poučen, da gre za 4.000 takšnih begunskih upravičencev ki nai bi Si razdelili teh 'deset milijard, če bi se upoštevali samo lastniki nacionaliziranega in konfisciranega. imetja Toda obstaja ie druga teza-razdeliti teh deset milijard lir na vse lastnike imetja, ki to ga t, njulijslci in dalmatinski)) begunci zapustili. Število vseh teh pa — kot pravi ie omenjeni demokristjanski člankov — znaša 13.000 Vesoljni Trst ki je it dne trn v dan pru vi,asih Pravijo tudi 200 000 — kar skoro vsak dni- VAT, r'?x,p ?• Pr- jokajoči tr. inški krščanski župan, sc spri, (o včeraj ob javi fenih številk 4.000 oziroma 13.000 upraviče- no vpraša: kje je meja laganja iredentističnih histerikov? In še: mar ni prav ta ista iredentistična in fašistična golazen na vse pretege pozivala le sedanje «ju/‘jske in dalmatinske» begunce naj zapustijo tvoje imetje rn pridejo v Italijo, kjer bo zanje tekel med in mlekof Mar niso v Rimu na oblasti ravno tisti, ki s0 te obljube dajali, sedaj pa — ko imajo denar na razpolago — še vedno zavlačujejo s plačilom tistega, kar ni njihovo temveč rajši drfijo ljudi, ki so rostali siromaki p0 njihovi krivdi, še nadalje v raznih be-nnnsbih taboriščih obdanih z bodečo žico. o kakršnih smo bral i v glasilu Samih «J\ilijrev ;n Dalmatincev)) vDifesa A-driatican? Prosimo (itatelje, naj s takšnim početjem italijanskih ire- dentistov in imperialistov primerjajo naslednje pisanje milanskega tednika «Europeo», ki t> nekem članku v številki od S. t. nu piše med drugim: Koliko nas je od lanskega aprila pa do danes st la uprava Somalije (op. ur.; kot je znano je lanj na prosjačenje Italije OZN izročila Somalijo Italiji v upravo za deset let) ■n koliko bo stala do leta '960?... Upoštevati je treba Ja je bila izročena Somalija v tali jan rko upravo 1. aprila 1950; toda stroški za varnostne [ •ete so dane v breme upravi talijanske Afrike začenll s i decembrom 1949, Isti kriterij *e lzvaia tudi za civilno služ-oo, medtem ko segajo s.roški :a vkrcavanje čet v mesece februar - marec 1950. Ce računamo tudi te stroške, prtem lahko rečemo, da nas je Somalija doslej stala 26 milijard lir, od katerih je bilo 20 milijard potrošenih v 15 mesecih od lanskega aprila do letošnjega junija, prav gotovo ni pre. tirano trditi, da n’s bo Sctna-iija v desetih letih stala 160 milijard lir, upoštevajoč pri tem tudi, da nekaj plača Somalija sama. To je pag ogromen izdatek za državo ki je tako uboga kot naša; to je megalomanski luksuz«. tZaključek: J) Italija torej nima denarja, da bi plačala 4kodo, ki jo je povzročila Jugoslaviji z razbcjnfik'm napa. dom: 2) Italija zavlačuje z izplačevanjem. odšk^nine za zapuščena imetja tistih julijskih in dalmatinskih)) beguncev, ki so postali begunci po njenf zaslugi, pri čemer ne gre ra njen derrar, temveč za de-nar, ki ga je prejela od Jugo-lavije; 3) pač pa ima Italija '>eč kot rrevei denarja za — 'V mo kakšno — upravljanje ■c^lonij... In pri vsem tem italijanski komlnfnrmlsti — žavne uslužbence, o katerih vlada trdi da so bili njihovi prejemki že prilagojeni zmanjšani kupni moči lire. Povišanje, ki ga je odobrila parlamentarna komisija, je sicer .malenkostno — komaj tisoč lir mesečno —, vendar je bilo bolj opaženo dejstvo, da je bilo izglasovano tudi z demo-kristjanskimi glasovi, kar daje misliti da vlada tudi pred par. lamentom ne bo mogla prodreti s svojim načrtom. Demokristjansko vodstvo je poskušalo stvar rešiti na ta način, da je sklicalo posebno se*o cino je zahteval predvsem zvišanje prejemkov najnižjih kategorij. Neprijetna diskusija je bila pr-ekinjerta, kot že omenjeno, s predložitvijo zakonov o podpori poiplavlljencem. O tem bodo razpravljali juitri, obenem pa bodo nadaljevali tudi diskusijo o mladinski literaturi. De Gasperi pa je predložil zafton« ski načrt o odobritvi sporazuma o vključitvi Grči-je in Turčije v atlantski pakt Pred demokristjansko stranko pa ostaja nova, večja skrb; demokristjanske parlamentarne bližina upravnih volitev v Juž. skupine, na kateri bi se naj sporazumeli rladni poslanci medi sabo. To dejstvo je bilo danes živahno kritizirano na seji zbornice, češ da predstavlja poskus ustvarjanja parla menta v parlamentu in diktiranje demokristjanske volje. Ka sne j e je bila seja odpovedana, ker se je vls>di posrečilo z nujno proceduro doseči, da je posebna parlamentarna komisija odobrila zakonski načrt o pq moči poplavljencem, ki je bil nato s prednostjo post vijen na dnevni red. tako da bo zakon o plačah državnih uslužben -ev prišel ponovno na vrs*o verjetno šele po božičnih in novoletnih počitnicah, S tem je nujnost posebnega sporazum® v de. mokristjanski pos’anski skupinj odpadla. Diskusija o načrtu zakona o prilagoditvi plač državnih u-sJužbencev je bila zelo živahna. Številni poslanci so predvsem kritizirali dejstvo, da se predvideni poviški plač zelo neenakomerni in da so najvišji pri ministrih, ministrskih podtajnikih in drugih aajvišjih uradnikih, kjer znašajo kar 1Q0 do 150 odst Na drugi strani vladni predlog ni predvideval sploh nobenega povišanja za najniije kategorije, čeprav so se življenjski stroški od aprila 1950, ko so bili prejemki te kategorije zadnjič prilagojeni, po u-radnih statistikah zvišali za celih 15 odst.. Obenem pa so bili ti prejemki že takrat, t. j. aprila 1950, precej pod življenjskim minimumom, kot ga je izračunal državni statistični urad. Ta-ko je takrat prejemal uradnik XII. skupine komaj 76 odst, sluga 72 odst., delavec pa 60 o(tet. življenjskega minimuma. V takem položaju je približno 82 odst. državnih uslužbencev ali skoraj 900.000 oseb. Demokristjarski poslanik Vo-cino je zavračal sklicevanje vlade na čl. 21 ustave, ki pravi, da parlament ne more odobriti nobenega izdatka, če zanj tdrsledno* _ r\j marks tično lenirfe^č^cm i ni kritja. Dejal je, da je ta člen nauku iz d^eva v dan zahte- j «'tražilo za vrabce«, kajti karajo vrnitev vseh italijanskih I dar' vlada hoče storiti kak iz- 1»/-»7r\yi 11? I Jni.i. : j. -» > .i . __ koloniji *datek, najde vedno kritje. Vo- ni Italiji Politični tajnik stranke Gonella je sklical danes provincijske in pokrajinske tajnike stranke iz južnih pokrajin in jih pripravljal na volilno kampanjo. Socialdemokrati se pripravljajo na kongres. Zaenkrat se vrši predkongresna diskusija v provincijskih kongresih, na katerih razpravljajo o resolucijah, o katerih bodo glasovali na državnem kongresu. Po p<* datkih s 27 provincijskih kongresov je dobila doslej največ glasov Saragatova resolucija (28 odst.), Rcmitova je dobila 17 odst., resolucija Mondolfo-Matteoitti 16 odst., Simoninije-' va resolucija, ki je izraz desnega krila* ki se nagiba k sodelovanju z vlado, pa je dobila samo 11 cdst.. Močno so se u-vel-javile razne krajevne resolucije, ki so skupno zbrale 23 odst. Rezultati so precej oma-> jali Saragatov optimizem, saj je računal na močne pozicije, skorajda na absolutno večino na kongresu. A. P. ZDA nhlevsiB od Madžarske Miev mlerninli lettev FRANKFURT, 18. — Novi ameriški poslanik v Madžarski Christian Ravndal je dejal, da bo takoj po prihodu v Budimpešto napravil vse, kar bo mogoče. da bo dosegel izpustitev na svobodo‘in izročitev ameriškim oblastem štirih ameriških letalcev, ki so jih sovjetski lovci prisilili, da so s svojim letalom pristali na nekem madžarskem letališču. O BONN. 18. - Notranji minister zahodnonemške republike je izjavil, da bo vlada tsnuarj« predložila zakonski načrt o podvojitvi številčnega stanja obmejne in kriminalne policije, pedal je. da obmejna policija ni v nobeni zvezi z bodočimi nemškimi kontingenti v okviru evropskega obrambe. TRŽAŠKI DNEVNIK Danes, sreda 19. decembra Darko, Uglješa Sonce vzide ob 7.41, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 22.17, zatone ob 11.17, OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, četrtek 20. decembra Evgen, Boživoj KOLEDAR Z VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE Tov. Dekleva zahteva uvedbo industrijske tarife za uporabo vode v poljedelske namene Zakaj se izgube v tramvajskem podjetju Se vedno krijejo z dohodki drugih občinskih uslug ? Kot smo že javili, so na včerajšnji občinski seji razpravlja, li o načrtu proračuna podjetja ACEGAT za leto 1952. Meti svetovalci, ki so se oglasili k besedi. je bil tudi predstavnik Ljudske ircnte tov. Dekleva, ki je v zvezi z delovanjem podjetja ACEGAT med drugim izjavil sledeče: Ni moj namen podrobno analizirati posamezne številke ekonomskega m finančnega proračuna podjetja ACEGAT. Prav tako se tudi ne nameravam spuščati v podrobno analiziranje izdatkov upravnega značaja, čeprav bi hotel na primer samo omeniti izdatke za usluž-beno osebje, ki znašajo nič manj kot 2.132 milijonov lir. Ce pomislimo, da znaša celotna vsota proračuna 4.711 milijonov lir in če upoštevamo, da je nešteto potrošnikov, ki le s težavo plačujejo vsote za potrošnjo plina, vode in . elektrike, potem nam postane jasno, kako ogromna je zgoraj omenjena vsota. Sklicujem se nato še na pripombe, ki so jih dali govorniki pred menoj, s katerimi se popolnoma strinjam, predvsem s tistima, ki se tičejo raznih izboljšanj delovanja podjetja ACEGAT. katerih bi morali biti deležni prav vsi potrošniki. Vendar hočem pristaviti še sledeča priporočila: 1. Vsem je znano, v kako težkem položaju se nahajajo (poljedelci našega ozemlja. I-inel sem že priliko opozoriti na ta položaj, ko smo razpravljali o preteklih letnih proračunih. Takratne moje pripombe so tolika bolj upravičene in utemeljene prav v tem trenutku, ko se položaj za naše poljedelce znatno zaostruje. Naša dolžnost je poljedelcem pomagati ter najti primemo rešitev iz sedanjega obupnega položaja; če to ne bi storili, potem bi se pač zgodilo, da bi se število naših poljedelcev pričelo^ krčili. Ce pomislimo, da znaša po statističnih podatkih letni pridelek naših poljedelcev okrog 3 milijarde lir, potem lahko razumemo v polni men, kaj bi skrčenje števila poljedelcev pravzaprav pomenilo. Zato mislim, da je prišel končno čas, da uveljavimo ponovno tarife za vodo v poljedelske namene, ki so bile v veljavi v predvojni dobi. Zaradi-visoke 'cene vode skušajo mnogi kmetje zmanjšati njeno količino za namakanje, kar povzroča skrčenje pridelka m s tem v zvezi tudi znižanje dohodkov ACEGAT. Dajte torej kmetovalcem možnost, da bodo lahko konkurirali z drugimi tržišči, kjer so proizvajalni strešici' mnogo nižji. Gotov sem, da ne bo ACEGAT ničesar utrpel, če bo vpeljal razlikovalne tarife za vodo v poljedelske namene, nasprotno, od tega bo imel le korist. Zato ne menim, da je to vprašanje rešeno z uveljavitvijo industrijske tarife za uporabo vode v poljedelske namene. Na splošno gre za primere majhnih gospodarstev, kjer ne more potrošnja vode doseči potrošnje v velikih industrijskih podjetjih. Zato ne pomeni ta tarifa za domače kmetijstvo nobene stvarne koristi. Vztrajam na tem, da se ponovno uvede tarifa za kmečko uporabo za katero koli količi no vede. 2. Doslej so bile zaman vse pritožbe onih, ki hočejo priklopiti svoje napeljave k vodovodni ali električni mreži in ki se jezijo zaradi skrajno visokih preračunov, ki jih je predložil ACEGAT prizadetim za izvršitev teh del. Stroški za priključke so mnogo višji od onih, ki jih zahteva kateri koli zasebr. k. Ali smemo pri tem govoriti o zniževalni vlogi cen občinskega podjetja? V mnogih primerih se morajo občani odpovedati javnim uslugam, ki bj morale biti vsem na razpolago. Zmernost tarif za priključke je toliko bolj upravičena, v kolikor dobiva itak ACEGAT podpore iz javnih sredstev, ima na razpolago specializirane delavce ter lahko nabavlja potrebni material po razmeroma nizkih cenah. Ce podjetje ne more u-goditi svojim bodočim potroš-šnikom, naj vsa-i vsem omogoči, da si pomagajo sami. Razumljivo je, da morajo pri tem upoštevati vse tehnične in varnostne predpise, podjetje pa naj ne skuša črpati svojih dobičkov iz teh novih napeljav. 3. Uprava ACEGAT zaostaja v prometu za urbanističnim razvojem mesta, zlasti nekatere proge so preobremenjene in če bi se kdo izmed vas posluževal ob nekaterih urah filo-busa «D», bi se o tem kaj kmalu prepričal. , . Priporočam, da se ustanovi upravni svet in ne vem zakaj bi se cdrekli poskusu sodelovanja vseh prizadetih, da bi podjetje dobro uspevalo v korist skupnosti. Končno ugotavljam, da se izgube v premetu krijejo z dohodki drugih občinskih uslug. Zdi se mi zato nepravično, da mora kriti pasivo v prometu potrošnik, ki se tega premeta na primer niti ne poslužuje. Podjetje naj torej upošteva in uresniči priporočila, bi sem jih na kratko navedel ter tako ugodi upravičenim zahtevam prebivalstva. Razen tov. Dekleve so v zvezi s proračunom govorili še kominformista Braun in Broc-chi ter demokristjan Gregoretti Na pobudo kroga tržaških Slovenk bo priredila NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v četrtek. 20. decembra 1951 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11 TRETJI LITERARNI VEČER Sodelovali bodo: prof. dr. JOŽE KOSOVEL - govoril bo o književnem delu Vide Jerajeve, Anice Cernejeve, Mamice Komano-ve in Mire Pue-Miheličeve. Iz izbora del Vide Jerajeve in Anice Cernejeve bosta recitirali članici SNG Nada Gabrijelčičeva in Štefka Drolčeva. Manica Komanova in Mira Puc-Miheličeva bosta čitali iz izbora svojih del. Vabila se dobe v Narodni študijski knjižnici v m Trstu, Ul. Geppa št. nadstropje. 9/IV. TISKOVNA KONFKREMCA MR. HAR0LDS0NA Objava proračuna ZVU za prvo polletje 1952 Dohodki 14,670:615.000 lzdalkil9.161.764.780 Primanjkljaj 4,491.149.789 lir « krije* rimska vlada za ceno gospodarske nesamostojnosti Trsta da morajo novi občinski nameščenci obvladati oba iezika, sloni na zmagi nad fašizmom in tudi na zakonu Včeraj smo pisali o sklepu nabrežiriskega občinskega sveta. da zavrne odklonilni odgovor področnega upravnega odbora za sklep tega sveta, p=o katerem bodo morali znati ooa tukajšnja jezika uslužbenci, ki jih bo občina na novo sprejela v službo. Danes objavljamo na kratko omenjeni odgovor ' področnega upravnega odbora in skoraj v celoti govor, ki ga je imel o tem predmetu na predvčerajšnji seji odbornik Terčon. V odigo voru pravi področni u-pravni odbor tudi naslednje: Ukaz št. 183 ZVU se izrečno na naša na «dejavnost občinskih svetov«, torej se možnost uporabe slovenskega jezika ne more raztegniti na druge občinske organe m občinske urade. Za izvrševanje tega, kar dopušča ukaz 183, je dovolj, da zna zapisnikar tudi slovenski jezik. Vprašanje namestitve občinskih usluzoencev pa spada v pravilnik o občinskih nameščencih. Občinski svet je s svojim sklepom omejil javne sub. tektivne pravice državljanov, da lahke dobe javno službo, za kar pa je pristojna državna zakonodajna oblast. Prednost namestitve pri enakih pogojih pa ne bi kršila omenjene pravice. O tej stvari lahko odloča le področni upravni odbor. Odbornik TeTČon pa je dejal: «20. aprila t. L smo sklenili, da, bomo za namestitev morebitnih novih nameščencev zahtevali znanje italijanščine in slovenščine. To smo sklenili samo zato. ker je po petletni kr-vavj vojni proti fašizmu, ki je naš jezik pregnal iz vsega javnega življenja, nedopustno, da bi v naši občini, kjer živi povečini slovensko prebivalstvo, nameščali na občino ljudi, ki ne znajo govoriti z občani tudj v njihovem materinskem jeziku. Mislim-, da ni med nam-i svetovalca, ki bi še danes hotel nadaljevati proti slovenskemu prebivalstvu to zloglasno politi, ko fašističnega režima, katero je obsodil in proti kateri se je zmagovito boril ves civilizirani svet. Todla naš sklep nj bil utemeljen samo v tlej obsodibi in zrna, gi civiliziranega sveta nad fa- šizmom! Utemeljen je bil tudi v pozitivnem zakonu. Z ukazom 183 z dne 2. 9, 1949 je generalni ravnatelj ZVU za civilne zadeve odredil naslednje: «V občinah Devin-Nabrežina, Dolina, Zgonik in Repen tabor se- smejo posli občinskega sveta zaradi pripravnosti voditj v slovenščini poleg uradnega jezika. Ti posli in spisi o njih so veljavni v vse namene, le da morajo biti uradna sporočila uradom izven občine bodisi v italijanščini ali y italijanščini in slovenščini«. Daleč cd mene misel, da bi se navduševal nad tem ukazom, saj. se z njim te milostno dovoljuje uporaba našega materinega jezika, a se še vedho. v kričečem nasprotju z jasnimi določbami mirovne pogodbe, ki jamči tudi našo jezikovno- ena. kopravnost, ohranja le italijanskemu jeziku privile gl^ami po. loža j uradnega jezika. Toda v gornjem ukazu je pravica do uporabe slovenskega jezika v vsem poslovanju naše občine zakonito utemeljena, m ta ukaz je zakon, katerega morajo spoštovati vse oblasti r.a tem področju STO. Toda kaj se je zgcdiilo? Naš sklep je bil v smislu zakona (čl. 97 občinskega zakona) nabit na občinski deski in poslan conskemu predsedniku v predpisanem ro. fcu, to je dne 23. aprila t. I Sel*. 17. julija 1951 je občinski svet prejel odgovor ne od conskega predsednika, kakor predpisuje zakon, pač Pa od1 pokrajinskega upravnega odbora. V tem odgovoru očita našemu sklepu protizakonitost, češ da nismo omenili tistega člena ob, čins-kega pravilnika, ki smo ga nameravali e svojim sklepom spremeniti, da z našim sklepom omejujemo pravice državljanov do dostopa v javne službe ter d»a bj bili morali kvečjemu določiti pri namestitvi prednost za one nameščence, ki poznajo oba jezika itd1. Na seji 177. avgusta 1951 je posla) občinski svet conskemu predsedniku odgovor. ki ga ie poslal tudi, na znanje notranjemu ravnateljstvu ZVU. Toda conski upravni odbor se je zopet oglasil in ponovil svoje argumente. Iz ponovnega odgovora corv GORIŠKEGA Zivinozdravniški vestnik o širjenju slinavke na Goriškem Po poročilu zadnjega živino-zdiavniškega vestnika, se je slinavka y zadnjih petnajstih d-neh na Goriškem znatno razširila. Razširitev slinavke ni pripisati samo moči in nalezlji-vosti te bolezni, temveč tudi neprevidnosti mnogih živinorejcev, ki se ne ravnajo po določilih, ki so jih oblasti izdale v tej zvezi. Okužbi slinavke in parkljevke je sicer doslej podleglo le riialo živali, vendar bodo njene posledice škodile njihovi produktivnosti. Oblasti so že pri prvem pojavu podvzele vse potrebne u-ki-pe. ki so bili objavljeni z raznimi i>refeiktumimi in županskimi odloki. Številni živinorejci so bili že prijavljeni pristojnim oblastem, ker niso spoštovali omenjenih odtokov. Čeprav so oblasti odločene tudi kazensko postopati proti neprevidnim živinorejcem, vendar uspeh borbe proti tej kužni bolezni sloni predvsem na čutu odgovornosti in dobri volji živinorejcev samih. Zakon določa, da morajo kmetovalci nemudoma prijaviti županu vsak pojav ali pa tudi samo znak slinavke. Kdor ne more pojava slinavke prijaviti na županstvu, naj ga- prijavi občinskemu živinozdravniku. Nadalje oblasti priporočajo pogosto razkuževanje hlevov, dvorišč in vhodov na dvorišča, ker virus slinavke, ki pride v dotik s čevlji, obleko ali vsakim predmetom, ostane več ča-sa živ. Za razkuženje živine, čevljev in oblek oblasti, priporočajo raztopino z 1 odst. kaustične pepelike (potassa caustioa), za vozove orodje, tla, korita, jasli itd. pa raztopino z 2 odst. omenjene snovi. Primeri slinavke v posameznih občinah V občini Kopriva beleži pokrajinski živinozdravniški vestnik 16 primerov okužbe živine po slinavki, v Krminu 2, v Fari 2 v Gorici 23 in 12 še iz prejšnjih tednov, v Gradiški 4 iz prejšnjih tednov, v Marjanu 3, v Romansu 2 iz prejšnjih tednov in 10 v zadnjih petnajstih dneh. v Sovodnjah 1 iz pre-jlšnjih tednov in 6 novih, v Steverjanu 1. Pri nesreči' izgubil uho Sinoči so v mestno bolnico Brigata Pavia sprejeli 23-letne-ga Leopolda Jurena iz Standre-ža. V Jurena, ki je pozno ponoči šel v svojim kolesom proti Standrežu, se je pred vasjo zaletel neznan lambretist. Ju-ren je pri nesreči izgubil del levega ušesa. IZPRED SODISCA Zavrnjena priziva Pri včerajšnji razpravi so na kazenskem sodišču proučili številne prizive, ki so jih povečini vse zavrnili in prizivnike obsodili na višje sodne stroške. Med drugimi so zavrnili tudi priziv 25-letmega Viktorja Pic-ciulina *z Ul. Lumga 7 proti kazni, ki so mu jo zaradi nezakonitega prehoda državne meje preteklega oktobra naprtili na kazenski sodniji. Picciulin je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine, telesnih poškodb in drugih prestopkov in so ga zato na sodniji kaznovali zaradi prestopa meje, upošteva-i joč yse. obremenilne okolnosti na 3 mesece zapora in plačilo 16-000 lir globe. Sodišče mu je kazen potrdilo. prav tako so zavrnili priziv 35-letnega Miranda Pardinija iz Carrare, ki je pred meseci skrivno prestopil državno mejo in so ga jugoslovanske obmejne oblasti vrnile v domovino. Tudi njega so na kazenski sodniji obsodili na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe. Slovenci, nabavite si Jadranski koledar! Slovenci, pohitite z nabavo sivo venskega koledarja, ki ga je izdala Gregorčičeva založba. Koledar je bogato ilustriran, v njem so zbrani zanimivi članki. Koledar obsega sko-ro 200 strani z 280 slikami. Cena koledarju je 350 lir. Dobite ga v Ljudski čitalnici v Ul. A-scoli l in v vseh slovenskih knjigarnah. Danes predavanje v Ljudski čitalnici V prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice bo nocoj ob 20. uri zanimivo predavanje o zgodovini umetnosti. Udeležencem priporočamo točnost. Poslovanje brivcev za božič in novo leto Zveza rokodelcev za goriškt, pokrajino sporoča, da bodo brivnic« in damski saloni poslovali večer pred božičem oz. v ponedeljek 24. dec. od 8 do 12.30 in od 14.30 do 19.30. V torek, na božič in v sredo bodo zaprti ves dan. 31. decembra bodo odiprti od 8. do 12 30 in od 14.30 do 19.30. V torek, za novo leto, fcodo zopet ve$ dan zaprti, sikega upravnega odbora se jasno vidi poskus, da bi se oni mrvici pravice, ki jo je ZVU z Ukazom, št, 183 milostno priznala slovenskemu prebivalstvu te občine, odvzela vsaka praktična veljavnost.. S svojim stališčem conski upravni odbor nedvomno dokazuje, da hoče biti tudi po svoji miselnosti in ne samo po‘svojem imenu vre. den nadaljevalec miselnosti zloglasnega fašističnega režima v ravnanju preti Slovencem. Ta odibor si predvsem lasti pravico, da s svoj© razlago omejuje pomen besedila ukaza št. 183. Po njegovem mnenju bi smel uporabljati slovenski jezik samo občinski svet, medtem pa ne bj pravica do uporabe slovenskega jezika veljala za občinske nameščence. Potemtakem bi mi občindki svetovalci sicer smeli med seboj govoriti slovenski, a s svojimi nameščenci bi se morali posluževati samo italijanskega jezika. Prav tako bi naši občani sicer smeli govoriti z občinskimi svetovalci slovenski, z nameščenci pa italijanski. Tako tolmači ta odibor ukaz št. 183. Teda ne le to. Odbor zahteva od nas, ne da spoštujemo zakona, marveč da ga kršimo. Nobenega dvoma ni, da spada v pristojnost občinskega sveta imenovanje, suspendiranje in odpuščanje občinskih nameščencev. To pravico izrecno določa čl. 131 občinskega zakona. Pogoje za namestitev v občinski službi določajo čl. I. 8. 220 in naslednji občinskega zakona Jasno je, da ukaz 183, kii zopet uvaja pravico slovenskega jezika v našem občinskem uradu, določa za nameščence med drugimi tudi pogoj, da obkladajo razen italijanščine tudi slovenščino. Ta ukaz pa je zakon, ki kot zakon velja ne le za nas, ampak tudi za g. cc^sk^c/a predsednika in za conski upravni odbor. Ce je torej naš občinski svet sklenil, da morajo občinski nameščenci obvladata oba jezika, je s svojim sklepom le dokazal, da hoče spe-to-vati zakon. Conski upravni odbor pa, kii trdi, da je naš sklep nezakonit, češ da nismo navedli člena občinskega pravilnika, ki smo ga hoteli z njim spremeniti, dokazuje le, da bi _ hotel odbor, da bj mi ne spoštovali tega zakona, pač pa kršili le za to, da bi se še vedno slovenski jezik preganjal iz javnega življenja. V tem se ta odbor sklicuje tudi na zakonske določbe, ki niso več u veljavi. Sklicuje se med drugim na člen 98 občinskega zakona, ki je bil z ukazi ZVU št. 17 od 11. avgusta 1949 (čl. V) izrecno odpraulien. Mimogrede naj omenim, da bi tudi v primeru, ko ne bj bil odpravljen, točka 13 člena 98 nikakor ne opravičevala stališča conskega upravnega odbora, ker ta točka ne predvideva nameščenja občinskih uslužbencev, in torej kompetence tega odbora v tem vprašanju. Zato ta odbor zaman vztraja pri svoji trditvi, da bi moral občinski svet čakati njegovo odobritev na svoj sklep, če ni v zakonu določbe, ki bi to trditev opravičevala Samo conski predsednik, 'ki bi bil moral v teku dvajsetih dni po prejemu našega sklepa izreči njegovo razveljavljenje, bi se lahko uprl našemu sklepu v smislu člena. IV. ukaza 174. Ker conski predsednik tega ni storil niti še do danes, pač pa je naročil conskemu upravnemu odboru, da o našem sklepu odloča, je postal ta sklep v smislu gornjega člena V. povsem pravno veljaven in se ne more več izpodbijati. Zato in ker je iz sporočila conskega upravnega odbora jasno razviden poskus, da bi se v nasprotju z zakonom in z n®-Seli demokracije, ki so bila vzpostavljena na ruševinah fašističnega režima, s šovinističnimi naklepi nadaljevalo preganjanje slovenskega jezika ne tem ozemlju, predlagam naj občinski svet zavrne odgovor omenjenega odbora ter vztraja pri svoje prvotnem sklepu in obvesti o tem ravnateljstvo za notranje zadeve pri ZVU. Kakor smo že poročali, je občinski svet tako tudi sklenil. Včeraj popoldne je imel Mr. Harcrdscn, načelnik ou.delka za gospodarstvo in. finance pri LVU tiskovno konferenco, na kaleri je pojasnil nekatei'e točke proračuna sa angloamenško cono STO za prvo polletje 1952. Predstavniki ZV U so se na podlagi sporazuma iz leta 1948 sestali s predstavniki italijanske vlade v Rimu in. pretresli proračun, ki ga je italijanska vlada sprejela z nekaterimi sprememoamii. Izdatki celotnega proračuna za prvo polletje 1952 znašajo 19.161,764.789 lir. Predvideni dohodki dosežejo 14.670.615.000, deficit torej znaša 4-491.149.789 lir. k. ga po sporazumu z ZVU mora kr-ti Italija. Poleg vsote za Kritje primanjkljaja prispeva Italija še 1.001,676.000 lir za gradnjo ladij za Italijo. Iz do larsk-ega pecrccja bo dala ZVU 3.375.000 dolarjev na račun do-■ sedanje pomoči ERP in to za | olja, transporte, stroj« za ladje, l delnice, zdravila, itd. Izmed najvažnejših postavk je Mr. Haioidson označil 210 milijonov namenjenih za manjše ladjedelnice za gradnjo ladij majhne tenaže, š čemer bo za-siigurano delo tem podjetjem za okrog 18 mesecev. Prispevek za gradnjo hiš bo višji od prispevka za ostala javna dela, in sicei: 1250 milijonov, ker gradnje stanovanjskih blokov, zaposie več delavcev kot druga javna dela, kar b0 tudi pripomoglo k izboljšanju problema brezposelnosti. 150 milijonov dodeljuje preračun za izboljšanje položaja ezulov iz Julijske krajine in iz Dalmacije, 100 milijonov pa za «tuje» jPžule (kot se je izrazil Mr Haroldson). Villaggio del fanciullo Pa dobi. 50 milijonov. Za 1 milijardo posojila, ki naj bi ga dobi ACEGAT pa so se v Rim-u sporazumeli, da bo prej posebna komisija proučila potreb« podjetja in določila točnejšo vsoto. Prav lako ni bilo soglasja med ZVU in italijansko vlado zaradi 2 milijard, ki naj bi jih med dohodke prinesel monopol- italijanska vlada postavlja zahtevo, da bii se cena monopolu .(tobaku, šibi- cam itd), zvišala, je kot predvideno v Italiji, na kar pa ZVU še nš pristala. V svojem preračunu ima ZVU tudi 500.000 lir za povišanje plač državnim nameščencem, za katere zahteva italijan. ska vlada po novem italijanskem zakonu nad 900 milijonov. Torej so tržaški državni nameščenci plačani cd ZVU irs ne od italijanske vlade, kot bi rade dokazale razne iredentistične stranke v Trstu. Kar se tiče podeželskih občin. besta dobili Dolina in, Zgo. njk za kritje izdatkov po 4 oz. 7 milijonov, ker sta pasivni, vse občine pa bodo dobile skupno 37,500.000 lir Za javna dela, K posameznimi točkam proračuna se bemo še povrnili. Policijski jeep v Lambretto Prav v trenutku ko sta 19-letnt Adelchi Menossi iz Ul. Roma in njegov prijatelj 17-letni Giorgio Cisilin doma iz Pierisa (Italija) vozila z «Lam, bretto« po Ul. Cavour, je z roba ceste hotel neki policijski jeep zaviti v drugo smer, pri čemer je s sprednjim delom oplazil Cisilina po nogi. K sreči stvar ni bila huda, ker niti prvi niti drugi nista padla z «Lambrette». Kljub temu pa se je Cisilin zatekel v bolnico, kjeT so mu izprali majhno rano na stegnenici in ga odposlali domov, kjer se bo moral sam zdraviti kakih 7 dni. Popoldan pravljic in ugank Ob svojem obisku v Trstu bo mladinska pisateljica Manica Komanova v petek 21. decembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11 pripovedovala prav. ljice in uganke. Otrocit ne zamudite, prihitite na veselo popcldan! Ne bo vam žal! Božična razstava v galeriji „Škorpijon" Sinoči ob 18. urj je bila galerija «Skcrpijon» polna izbranega občinstva, ki j« prišle na otvoritev zanimive razstave. Ze zunanji videz je bil nekam prazničen, saj stoji v sredi galerije smreka, polna posebnih okraskov: majhne umetniške slike in kipci, povečini umetnikov, ki sodelujejo sicer na tej razstavi. Razstava sama, je pestra, vsak izmed slikarjev ali kiparjev je prispeval v glavnem po eno delo. TskC' imamo pred sefcej slike in kipe mjajš« generacije, nekateri med: njimi prvič razstavljajo v Trstu in tudi ostalih slikarjev, ki so tržaškemu občinstvu že znani. Nudi se nam priložnost primerjave med posameznimi umetniki, dobimo pa tudi vsaj približno sliko ustvarjalnosti našega mesta na tem pedrečju, saj razstavljajo v galeriji «Skorpijon» samo Tržačani. Obisk, razstave toplo priporočamo. S kamilčnim čajem opečen otrok s Proseka Zvečer je Marta Sabadin por. Ruzier s Proseka št. 18 pripeljala v bolnico svojega leto in pol starega sina Leonarda, ki so ga sprejeli na dermatološkem oddelku, kjer bo verjetno ostal 8 do 10 dni. Njegova mati je izjavila, da se je otrok ponesreči polil z vročim kamilčnim čajem in si opekel obraz in. prsni koš. Otrok pod tramvajem k sreči se je rešil le z brezpomembnim praskami Komaj U-letnega Antonia Giraldija je včeraj zjutraj zadela nesreča, ki jo bo najbrž šP dolgo pomnil. Fant je malo ured osmo uro hotel steči čez UL C. Baltisti, toda v njegovo smolo, je tedlaj privozil tramvaj št. 9, namenjen v mesto. Fant je v trenutku izginil pod tramvajem, ki se je ustavil šele po 6 metrih vožnje. Prestrašeni. so ljudje skočili s tramvaja in pričakovali, da bodo našli le še razmesarjeno truplo otroka. V njihovo presenečenje pa je ležal Giraloi, prestrašen sicer in z malenkostnimi praskami na kolenih, na leseni plošči, ki jo imajo vsi tramvaji starejše vrste' in služi, da se preprečijo nesreče. Varnostna plošča se je v trenutku nesreče znižala in pobrala otroka ter ga tako rešila najhujšega. Ker se je Gi. raldi močno prestrašil, so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalnem oddelku in bo verjetno o. stal tam najman j 7 dni. dni na dermatološkem oddelku, a * * Zaiti z raiko pod1 krožno žago je Pač nerodna zadeva. Prav to se je zgcdiilo 38-letnemu Antonu Ribariču iz Ul. della Cait. tedraie 12, kj je med delom v «SiIosu» na Trgu. Liiberta zašel z desno roko pod ostra rezila električne žaige, kj mu je posnela precejšen kos mesa s hrbta rok© in mu ranila kazalec ter prstanec desne roke. Mož se je seveda zatekel v bolnišnico, kjer so ga s prognozo 20 dni pridržali na I. kirurškem oddelku. IZPRED SODISCA Držal se je samo pravil službe Ena j intridesetletn i Carl© Sa. vairin stanujoč pri Sv. M. M. Sp 401 se je znašel pred sodiščem zaradi čudnega primera, ki se mu je pripetil pred dvema letoma. 4 oktobra 1949 je agent civilne policije Mareello Polscco prisostvoval nesreči komaj 6-letnega Umberta Lombarda iz Ul. Beccaria 9. Fant je namTeč med igro v Ul, Donota padel z dveh metrov visokega zida in cbležal hudo ranjen na tleh. Policaj je fanta prijel v naročje in z njim tek e j na cesto, kjer ga je hotel s kakim avtom odpeljati v bolnico. Ustavil je Savarina ki je bil za volanom zavezniškega vozila, vendar je ta pomoj odklonil. Agent je ustavil naslednji avto, ki je bil tudi vojaški, vozil pa ga je nek civilist. Ta je zaradi nujnosti sprejel Oba in ju odpeljal v bolnico. ♦Agent pa je napravil svoje: ovadil je Savarina sodišču in pred kratkim je mož dob i 1 pismo, kjer so ga prosili, .da bi plačal globo 8.000 lir. Savarin se je seveda pritožil in tako je prišel pred sodišče P°d obtožbo, da je odklonil pomoč hudo ranjenemu otroku. Savarin je sodišču predložil pravila službe in trdil, da ima točno določeno progo vožnje. Ker se mora točno držati pravil, ni mogel, čeprav bi rad, pomagati agentu in otroku. Sodnik je po pregledu strogih pravil oprostil Savarina, ker dejanje nj kaznivo. Sodnik Rossi; zapisnikar Chenni; obramba odv. Ugles-sich. O F OKRAJNA SKUPSCINA OF ZA I. OKRAJ Danes 19. dec. ob 20. uri bo na sedežu OF v Ul. R. Manna 29 okrajna skupščina OF za I. okraj š sledečim dnevnim re-.dom: 1. Politično . organizacijsko poročilo. 2. Volitve glavnega odbora. 3. Razno. si: * * Danes ob 20,30 bo imel novoizvoljeni odbor OF za IV. okraj svojo prvo sejo. KMEČKO GOSPODARSKA PREDAVANJA VIZOVLJE OF Vižovlje vabi vse člane in somišljenike na kmečko - gospodarsko predavanje, ki bo v četrtek 20. dec. ob 20. uri v Vižov-ljah pri Pernarčiču št. 3. Predava tov. dr. Oblak. MEDJA VAS Vabljeni so vsi člani OF in somišljeniki na kmečko-gospo-darsko predavanje, ki bo v Medji vasi v četrtek 20. dec. ob 20. uri pri Pernarčiču št. 7. Predava tov. Janko Furlan. BAZOVICA Krajevni odbor OF Bazovica vabi na predavanje o občinskih in gospodarskih zadevah, ki bo v čettrek, 20. dec. ob 20. uri v Zazovici (Preslova dvorana). Predava tov. dr. Dekleva. Vabljeni vsi vaščani, ki se za ta vprašanja zanimajo. PROSVETNI KROŽEK OPČINE V petek 21. dec. ob 20.30 bo na sedežu krožka predavanje o slovenski moderni. Predava prof. Valerija Glavič, njena izvajanja bodo ilustrirali člani SNG z recitacijami. Ker bo to velik kulturni dogodek, vabimo, da se večera udeleže vsi člani in ljubitelji slovenske kulture. OBČNI ZBOR PD «PINKO TOMAZICa •Prosvetno društvo «Pinko Tomažič« vabi vse svoje člar.e na občni zbor, ki bo dne 21. decembra ob 20. uri, v prostorih SHPZ v Ul. Roma št. 15. Dnevni red: 1. oivoritev; 2. celotno poročilo društvenega delovanja; 3. izvolitev novega u-pravnega odbora; 4. razno. STRELSKE VAJE Strelske vaje bodo na bazoviškem strelišču za puške: 7.—17. od 24. do 29. decembra 1951. Zlata poroka Ivana in Lucije Kovačič SLOVENSKO j NARODNO j GLEDALIŠČE za Tržaško ozemljg 30 danes 19. UPRIZORILO decembra 1®** ob 18. uri v IZOLI Nušičevo komedijo Qobpa minh ttiiCGi Gledališče Verdi Danes se prične predprodaja za premiero Menattijeve °PeT' «Konzul» za abonma «A», W jutri, v četrtek ob 20.30. DP? gent je Nino Verchi, v vlogah nastopajo Clara P? „ " la, Piero Guelfi, Vittoria lombini. Jolanda Gardino. slaw Wozniak. Leonardo losky, Vito Succa, Liliana Hu su. Lucia Matiussi, Auro Cattelani in Eno Mucchiutu-Režiser Oskar Saxida SassL OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Ja Predsedstvo cone obvešc*. 'p je podjetje C.E.S.I.A. Bonivenw in Vuerich dokončalo dela polnitve I. dela vodovoda v Do- lini. Ker se mora pristopi*1 plačilu obroka po čl. 360 na o javnih delih, se vabijo ** oni, ki imajo terjatve z* sedbo posestva ali za škodo, vzročeno zaradi teh del, <*a ,, roku 15 dni od objave tega _ loka predložijo svoje za*1**!,. Za vse podrobnejše informacij naj se prizadeti obrnejo Kmečko zvezo v Trst, Ul. bio Filzi 10. se Dva v resnem stanju zaradi nesrečnega padca Popoldne okoli 14.30 so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 81-letno Giovanno Gran. dc-so vd. Giraldi jz Ul. Milano 7; sprejeli so jo v resnem stanju na ortopedskem oddelku za. radi zloma stegnenice. 2ehica je izjiavila, da je v svojem stanovanju nesrečno pačila ; stola. * * ^ je 11 oseb, poroki pa sta bw Cerkvene poroke: n‘*'vlD(jr. Franco Amadini in ^ Savadori, mehanik Franc<5^ Fabris in šivilja Ida ivassi. ^ Umrli so: 80-letna Virgkj^ Sancin por. Croci, 84-letna . rolina Gorian vd. Grubizza,.u. letni Mario Cisilin, 68-letna genia Stepanov vd. Sozanto r, 67-letna Giuseppina Miani Montanari. 72-letaa Emili8^. sulati. 60-4etni Giovarni * ‘ tar, 68-letnj Riccardo Haag, letni Benedettp Di Drusco, letni Ignazio Pascoli. ; Vsem sorodnikom, Prlj8llio Ijem in znancem naznani ^ žalostno vest, da je v 69. jc«J starosti umrl v Bazovici Anton Marc posestnik w Pogreb dragega pokojnik3 jj. ob ališče V uri na domače pokopan Bazovici. Žalujoča družina in sorodniki- Z nogo v krop, z roko pod žago Osemindvajsetletna Eufemia Bosazzi stanujoča v U*- Ragiatti 26 je včeraj v kuhinji bolniš-ndCp pri Magdlalend verjetno po nerodnosti stopila z desno nogo v odtočni kanal, ki je bil tedaj poln kropa. Zateči se je morala v glavno bolnišnico, ltjer so jo zaradi hudih opeklin na nogi zadržali a prognozo 10 ali 15 Posegajte po slovenskih božičnih razglednicah akad. slikarja BOGDANA GROMA, ki jih dobite v knjigarnah Stoka in Fortunah Zveza borcev bo imela Partizanski dom Na predvečer Dneva jugoslovanske armade bo okraj pi odr bor Zveze borcev v Kopru odprl Partizanski dom v prostorih bivše menze podjetja «Edilit». Partizanski dom v Kopru bo shajališče »bivših borcev, ki bodo dobili v njem primerno zabavo in razvedrilo. Na razpolago bodo imeli prostore za igranje šaha in za či-tanje časopisov. V bodoče Pa bodo imeli tudi svojo knjižnico. Popis živine, perutnine, čebelnih panjev, sadnega drevja in vinske trte Istrski okrožni Ijudskj odbor je izdal v soboto odredbo o popisu živine, perutnine, čebelnih panjev, sadnega drevja in vinske trte. Ta odredba določa, da bo popis od 1. do 10. februarja po stanju ha dan 31. januarja 1952. Priprave, organizacijo in izvedbo popisa bo vodil Urad za statistiko m evidenco pri Istrskem okrožnem ljudskem odboru po svojih komisijah. Sestavljeni bosta dve okrajni komisiji in krajevne ter mestne komisije. Popis bo obsegal vsa javna, zadružna in kmetijska gospodarstva, posestva ter ekonomije, nadalje vse javne, zadružne in družbene ustanove ter organizacije in vsa gospodinjstva nekmetovalcev, ki imajo živimo, perutnino, čebelne panje, sadno drevje in vinsko trto. okrog 200 Slovencev. Hrvatov in Italijanov. Na Koprskem so slovenske gimnazije v Kopru, Portorožu in Šmarjah, na Bujskem pa sta hrvaški gimnaziji v Bujah in Umagu. Italijanska gimnazija je v Piranu. V kratkem bosta odprti te dve, italijanska večerna gimnazija v I-zoli in slovenska v Dekanih. Tako bo delovalo v vsem okrožju osem večernih delavskih gimnazij. Namen teh gimnazij je. da nudijo potrebno širšo izobrazbo tistim, ki v mladih letih niso imeli za to prilike. Delo založbe ..Lipa" Ob koncu decembra bo nova knjižna založba «LIPA» v Kopru izdala «Zbirko narodnih pravljic«. To bo že tretja knjiga, ki jo bo izdala mlada založba ’ v kratkem času obstoja. V začetku prihodnjega leta bo založba izdala dve novi knjigi, in sicer Zbirko pesmi in Otroško slikanico. ADEX iZLEH 60 Od 31. decembra 1®®* 1. Januarja 19*2 SILVESTROVANJE Bledu Vpisovanje do 20. cembra 1951. SILVESTROVANJE Opatifi z izleti od 30. dec*®^ do 1. januarja in 31* Janu** «A^' na d«- otira cembra do 1 Vpisovanje pri Express», do 20. bra 1951. d«*1 •eft' NOVI VOZNI RED PARNIKOV NA PROGI KOPER-TRST Do kanca decembra 1951 velja na progi Koper - Trst za potniške ladje citata«, »Budva« in »Vettor Pisani* naslednji vozni red: Ob delavnikih iz Kapra v Tret: ob uri 5.45, 6.30, 8.00, 9.00. 13.30, 14.30 in 17. Ob delavnikih iz Trsta v Koper ob uri 7.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.30. 17.30 in 18.30. Ob praznikih iz Kopra v Trst: ob uri 0.45, 9.30, 12.45 in 17. Ob praznikih iz Trsta v Koper: ob uri 8.00, 11.00, 14.15 in 18.30, Natečaj za skico spomenika Petra Pavla Vergerija Cjdibor za postavitev spomenika koprskemu škofu Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu, ki je razpisal natečaj za skico doprsnega Kipa, sporoča, da poteče rok za dostavo skice 31. decembra 1951. V natečaju lahko sodeluje-jo umetniki iz Jugoslavije in iz cone A Svobodnega tržaškega ozemlja. Najboljše delo bo nagrajeno s 150 tisoč dinarju Večerne delavske gimnazije Letošnje večerne gimnazije, ki so začele s poukom v novembru, obiskuje do sedaj Roditeljski sestanek v Gažonu Uspel roditeljski sestanek smo imeli v nedeljo. Udeležili so se gg skoro vsi starši šoloobveznih otrok s Križišča, Ser-gpš in Gažona. Upraviteljica šole tovarišica Prijonova, je podala poročilo o obisku šole, grajala pa je nekatere starše, ki dovole otrokom piti alkoholne pijače. Razrednici učiteljici Humarjeva in Kozmaje-va sta v poročilih iz razredov pohvalili razne otroke, ki se dobro učijo in prav tako starše, ki se zanimajo za napredek otrok. V debati so se vsi starši zelo zanimali, kako napredujejo njihovi otroci v učenju. V imenu KLO je tovariš Gri-žonič pojasnil navzočim staršem, kakšne so njihove dolžnosti do šole. Okrajni inšpektor, tovariš Vidmar je ob zaključku sestanka ne kratko orisal položaj šole pod nekdanjo Avstrijo in Italijo, ki $ta otrokom kratili pravico do učenja v materinem jeziku. Zato naj danes starši navajajo svoje otroke na to, da bodo redno obiskovali šolo, da bodo pridobili tisto znanja, ki ga starši niso mogli. Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni in so obljubili, da ^odp podpirali prizadevanje učiteljstva in redno pošiljali otroke V šolo, ADEX 5. IN 6. JANUARJA bo izlet v Postojno Sv. Peter na Krasu Ilirsko Bistrico Reko do Vpisovanje intti 22. de- aoex izišJJ nrire«*' »Adria-Express» e 1. januarja »952 °tv“ v ni iriet v novo l*10 izlet Sežano LoKev do 20. . m Vpisovanje cembra 1951. enodnevni izjf« 6. januarja l»sz Materijo Slivje Hrušico Vpisovanje <1° oembra 195L de- 22. de- 3 19. decembra 1951 jZ POROČILA V. NANUTA NA NEDELJSKI KONFERENCI DFS V GORICI talilen uoložaj slovenskega šolstva v Ifaliii: Benečija hrez žal, na Enrišheiii pa eise še uiahoniene Za 80.000 Slouenceu pet otroških vrtcev in še ti so v rokah italijanskih raznarodovalnih organizacij - Pritisk m grožnje na slovenske učence in nestalnost slovenskih šolnikov Iz Rima pa na proteste niti ne odgovorijo ANICA ČERNEJEVA Pred ireliim literarnim j pesniška duša, ki je omahnila na Golgoti iiecerom ŠlOliensltihžena! slovenskega v [TO JE LEGITIMACIJA ZA REVIZIJO CL. 15 MIROVNE PnnnnBFi Vsi se še spominjate prizadevanja Demokratične fronte Slovencev, da bi se čimprej uzakonile slovenske šope na Go. riskum ter da bi se B.nečanom dala možnost pouka v materinem jeziku. V svojih protes. h, resjlucijah in int .lVeneijah pri šoiSkih oblasteh v Go-in pri ministrstvu prosvete v Rimu in celo pri predseds vu vlade, smo navedli tehtne razloge, zakaj to zahtevamo in zakaj imamo te zahteve za zelo nujne in neodložlj ve. Od vseh, teh protestov, resolucij in intervencij pa nimamo do da-nes nobenega odgovora. Nemo odmevajo rimske stene in ta dbtvi odmev nam prinaša ved-do.večje skrbi, kajti bridke izkušnje iz preteklosti nas uče, naše slutnje upravičene in ne m remo pričakovali ničesar dibrega. Nalašč zavlačujejo uzakonitev slovenskih šol, da bi prio’ob li na času, da bi jahko nemoteno vršili svoje satansko delo ter z grožnjami ali Pretkanimi zvijačami odvaja.’ i kopenske učence od slovenskih s°t. Ako se j m zvijača ne posreči, uporabljajo, vsakovrstna sredstva za zmanjšanje šoloobi-skujcčih otrok in dijakov v osnovnih in s ednjih šolah. Oe-® otroški vrtci so jim na poti. Postavljajo j m vsakovrstne “Vtre. J — f. .‘I. ——ww...,v~u » w neiDVorški mestni bolnici je od 79 takih operacijskih posegov uspelo 77. Na sliki: zdravnik dokazuje fcaiko je treba ravnati pri vcepljanju kostne moke v hrbtenico. rodnosti, 2idje se štejejo med maroško prebivalstvo). Maroško prebivalstvo pa je od 1926 do 1947 naraslo od 4.788.000 r.a 7.900.000. Iz tega je razvidno hitro naraščanje evropskega prebivalstva, ki je osredotočeno v velikih mestih. Nastala so velika modema mesta, med katerimi je največje Casablanca. Po štetju leta 1931 je štela Casablanca 268.000 prebivalcev, od tega Evropejcev 73.000, po štetju leta 1947 pa je narasla na polmilijonsko mesto s 551.300 prebivalci, od katerih 121.000 Evropejcev, do , letos pa je število evropskega prebivalstva naraslo na 135.000. Drugo mesto z največ evropskega prebivalstva je prestolnica Rabat, kjer živi nad 40.000 Francozov, Spancev itd. od skupnega števila 160.000 prebivalcev. Po skupnem številu prebivalstva sta večji mesti ^ Marakeš in Fez (stari prestol- g nici) z 238.000 in 200.00 pre- O bivalci. toda z manjšim deležem evropskega prebivalstva. V Maroku evropsko prebivalstvo ne živi samo v mestih, temveč se udejstvuje tudi v kmetijstvu (okoli 6000 evropskih kmetijskih obratov ima okoli 1 milijon hektarov skupne površine). Maroško gospodarstvo temelji r.a dveh glavnih panogah: kmetijstvu in rudarstvu. Kmetijstvo sicer trpi zaradi, nerednega deževja ter zastarelih produkcijskih metod, toda v vedno večji meri se razširjajo namakalne naprave in se izboljšujejo metode dela. Sredozemsko podnebje omogoča kulturo pridelkov, ki prihajajo zgodaj spomladi na evropski trg mnogo pred italijanskimi in španskimi pridelki. Glavni predmeti, ki jih Maroko prideluje in izvaža, so pšenica in ječmen, južno sadje, vino, oljke, zlasti pa zelenjava, za kar so ugodne razmere ob obali Atlantskega oceana. Ker gojijo predvsem zgodnje kulture, zalaga Maroko 5^ že v zimskih mesecih evropske q trge s paradižniki, grahom in o krompirjem. * G Živinoreja je sicer številčno O močna, toda Maroko uvaža tako ® zmrznjeno meso kot tudi mle- q karske proizvode. Zelo se je q razmahnila ribištvo, ki daje O mnogo rib za izvoz ter je zgra- O jena že močna industrija za O predelavo rib ter za ribje kor,- 9 6erve. X Najibolj pa je važno v Ma- o roku rudarstvo, ki se je po- O sebno razvilo po drugi svetov- O ni vojni. Na prvem mestu so O prirodni fosfati, katere so začeli izkoriščati v Maroku leta 1921, sedaj pa je njihova proizvodnja že dosegla nad 4 milijone ton letno, ali 20% vse svetovne proizvodnje. Fosfate izkorišča v državi Office cherL fien de phosphates, ki izvaža fosfate skozi pristanišča Casablanca in Safi v vse evropske države, največ pa v Anglijo. Maroko je izredno bogat na železni rudi, ki jo izkoriščajo francoske družbe. Znatr.a je proizvodnja svinčene rude in svinčenih koncentratov. Maroko ima edini v Francoski uniji ležišča manganove rude. Lani je dosegla proizvodnja 258.000 ton, izvoz pa 144.000 ton. Maroko ima nadalje največje ležišče kobalta na svetu in je tretji največji producent kobalta na svetu. Narašča proizvodnja bakrene rude, in proizvodnja premoga, po vojni pa se je začelo v večji meri tudi črpanje petroleja, ki ga je lani dal Maroko okoli 40.000 ton. Poleg tega ima Maroko tudi znatne rezerve vodnih sil, ki se tudi že v veliki meri izkoriščajo. Od 1946 do 1950 je proizvodnja električne energije narasla od 261 na 481 milij. kilovatnih ur, od tega vodne centrale 52,5%. Zaradi potreb izkoriščanja rudnih zakladov je tudi cestno in železniško omrežje dobro razvito, razmeroma boljše kot v drugih severnoafriških deželah. Del železniškega omrežja je tudi že elektrificiran. Po vojni se je mnogo delalo na industrializaciji Maroka ter na izboljšanju pogojev kmetijstva. Delno so bila v ta namen na razpolago sredstva francoskega kapitala, ki je bil že prej pretežno ir.teresiran v Maroku. Tudi francoska javna sredstva se v veliki meri angažirajo v Maroku. Prav posebne važnosti pa postaja za Maroko izvedba lago znatne ameriške kredite. V celoti računajo, da bodo ZDA dale za razvoj - Afrike okoli 5 milijard dolarjev v daljši dobi: od tega naj bi prišlo v severno Afriko 2.8 milijarde frankov in največji delež tega naj bi dobij Maroko. Sredstva posreduje ECA, to je ključna organizacija Marshallovega načrta v ZDa. Vsa ta sredstva, ki.so že začela dotekati, naj dvignejo proizvodnjo v Maroku. Iz vsega tega je razvidno, da imajo svoje interese v Maroku tudi ZDA, r.e samo Francija in Španija, ki sta najibolj direktno interesirani na Maroku in njegovem gospodarstvu. Ameriška politika v Maroku pa gre svojo' pot, ki marsikdaj ni istovetna s francosko in špansko D. P. starši so ped pritiskom tuje sile zapustili domačo hišo in odšli v begunstvo. Otroci so zdaj z njimi delili njihovo gorje. In Jezušček je sočustvoval s temi otroki, se postavil z njimi proti . rapalski krivici. To je motiv, ki se prepleta v liriki, ki jo je Anica Cernejeva izpela tistim primorskim Slovencem, ki jim primorska zemlja ni smela več dajati kruha. Njena mehka čuteča duša s] je v tem našla izrazno sredstvo, da bi z njim vpisala tisto brezmejno hrepenenje po domu, ki je žejalo naše ljudi. Z e samo to c^jstvo nam p riča, da je Anica Cernejeva ime. la mnogo stikov s primorskimi Slovenci in da se je v Ljubljani tako rekeč vrastla v marsikatero tam živečo primorsko družino. Iz nje je potem: črpala snov za čisto našo domovinsko problematiko. Ta problematika, kj nam jo je skoraj skozi vsa leta svojega pesnjenja izpovedala, pa je zajeta v njenem socialnem čustvenem razsegu. Iz njega raste, v njem se razvija in miselno krepi. Saj se je znala naravnost čudovito skloniti do trpečega človeka, blažiti njegovo socialno bol v mehko, čutečo besedo. «V misel matere, žene, je legla trudna zavest; o dete, zate ni cest, iz vlažnih in mračnih kleli ne vodijo bele poti.,, Toda tudi v svoji socialni pesmi nam je blizu, rekla bi vsa in čisto naša. Ko jo prebiraš, se ti zdi, da zveni skozi njo bolečina, ki jo je izpovedal Srečko Kosovel o ^Krasu, o trdih, pretrdih kraških poteh. Socialna problematika je narodna problematika. Ena se staplja v drugo, saj brez narodne svobode, njene samobitnosti in njene sprostitve vseh sil, ki v njej neizrabljene počivajo, n; tudi socialne svobode. V takem in zlasti v našem primeru je socialno in narodno suženjstvo, hlapčevanje tuji volji in njenim zahtevam. Otroške pesmi Anice Cerne-jeve so izšle v štirih zbirkah: ((Metuljčki«, «Za vesele in žalostne čase«, ((Kapljica« in ((Dedek Miha«. Njene socialne in osebno izpovedbe pesmi Pa so raztrese« ne po «2enskem svetu«, delno pa so še v rokopisu. Izbor njenih del pripravlja že dve leti v Ljubljani ((Mladinska knjiga«. Sele ta izbor nam bo dostojno predstavil Anico Cerne-jevo, v kolikor bo vključil njeno osebno izpovedno pesem. Tudi v tej pesmi je vsa topla, vsa blizu človeku, vsa v skrbeh zanj, vsa trpeča ob vzgibih njegove duše. Krik tujega srca je krik lastnega ranjenega srca, ki ni našlo v ljubezni razumevanja. Življenjska pot Anice Černe; jeve se je končala na Golgoti, na katero je v drugi svetovni vojni moral naš narod. Iz taborišča v Rawensbriicku je morala v taborišče v Brandenburg, od tam pa v Rawens« bruck nazaj. Na tej poti je omahnila, ker ji je. srce zaradi oslabelosti jenjalo utripati. M. S. NABRANI PRIS’EVKI Za našega dijaka TRST - III. OKRAJ: dr. An« gel Kukanja lir 1000, Rupena Saša 1000, Turk Danilo 500, Marvič Franc 500, Slama Ivan 200, Zonta Leopold 200, Slama Franc 100, Per-ko Ludvik 100, Tinta 200, Gombač 100, Tinta Franc 100. Gabrovec 200 Ga-speri 50, Slama Drago 150, Gu-štinčič 100, Marc Ignacij 500, Vran Viktor 700, Lezgec Alojz 50, De Urban Franc 200, Slama Franc 100. Verk Franc 300, Ribarič Franjo 200, Kukanja 250. Racman Franjo 100, Debeljak Andrej 100. Mahne Ivan 100, Živec Peter 100, -N. N. 200, Bat-tista Anton 500, Pečar Anton 100, Sancin Rozalija 200, Viš-r.jevec Marija 100, Sancin Rozina 200, Colja Zdenko 1000, Colja Ivanka 500, Colja Alenka 250, Colja Danica 250, Bidovec 1000, Colja Vekoslav 1000, O strouška Felice 300, N. N. 100, Colja Just 500, Battista Franc 200, Dukčevič Stefan 1000, Mal. vic Franc 1000, Nikolaj Karel 500, Cok Drago 500, Umer Gordan 300, Colja Emil 400. Legi-ša Robert 200, Cesar Franc 200, N.N. 100, Fabjančič Ivan 100, Trampuž Ludvik 1000, Trobec Brur.ella 100, Žerjal Srečko 100. GOGGOGOOOOOGOGGOOGOGGGOOOGGOOGGOOOGOOOOGOOGOOGOOGOGGOOGGGOGO O GREGORČIČEVA ZALOŽBA JE IZDALA za leln 1952 \ya^ f f SL' .S m** o o PO ŽELJI JE KOLEDARJU PRILOŽENA TUDI SLOUEflSKA TOPOGRAFSKA KARTA TRSTA o o o o o n a «1 ki navaja na podlagi sodobne topografske slike našega mesta od Barkovelj do Skednja 500 o G O G O O G G G G G G G starih in novejših slovenskih krajevnih in ledinskih imen. Koledar obsega skoraj 200 strani velikega formata. V njem je nad slik o G O O o o o c o o o o o o o o o o o o o o o o 380 o o o Založba je spričo potrebe, da pride ta knjiga v sleherno slovensko družino, žrtvovala vse, da ga da v prodajo O po 350 lir o o skupno s tržaško topografsko karto in imenskimi seznami pa O O po 450 lir o o ISaj ne bo Slovenca na 1 r Saškem, na Goriškem, v Beneški Sloveniji, ki ne bi imel doma, v svoji druiini tega zbornika o KUPITE GA PRI STOKI V UL. MILANO IN PRI FORTUNATU V UL. PAGA NINI o o o oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo if r i i r Tudi daues predvideva vremen- \/ U L bA L ska napoved še vedno lepo vre- V |\ n 1*1 r me, ki ga vzdržuje neprestano dotekanje hladnega zraka. Temperatura bo v glavnem ostala neiipiemenjena. Polagoma se zmanjšuje razlika dnevnega temperaturnega skoka. Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 10 in najnižjo 6.4 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 19. DECEMBRA 1951 m -'I 'I- V I II 'I*1 ‘I "'Url* ::::::: h : 4 -i tl j RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Treit II.: 13.00: Pestra operetna glasba. 18.15: Hacatur. jan: Koncert za violino. 21.30: Koncert pianista d*, oojmira Demšarja. — Trst 1.: 12.30: Violinske strani. 20.30: Premiera «Konzul» od Giancarla Menottija. — Slovenija: 13.20: Želimo vas razvedriti (spored popularnih melodij s plolč). 18.00: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana. Izmenjali o vojnih so sezname ujetnikih Obramba Srednjega vzhoda romska KINO vsebina nove nnle Sovjetski iveii|V s,u^1 ®ra®rišhega eta siva V severnokorejskem seznamu ie samo 11.100 imen vojnih ujetnikov, medtem ko je na seznamu OZN 132.474 imen Severnokorejcev in Kita,cev - Zaskrbljenost nad usodo južnokorejskih vojnih ujetnikov v kitajskih rokah. Menijo, da so »severni" dali 70.000 imen premalo • »Strateška" in taina konferenca generala Rid?Wiya Izročili naj bi jo danes ameriški, angleški, trancoski in turški predstavniki v Moskvi WASHlNGTON, 18. — V Združenih državah so z velikim razočaranjem ugotovili, da je na seznamu ameriških vojnih ujetnikov, ki so ga severnokorejski in kitajski delegati danes izročili zavezniški delegaciji, manj kct tretjina pogrešanih lju. d i iz vrst OZN od pričetka vojne na Koreji. ii £ ritem pa v vojaških krogih niso bili toliko presenečeni, ko so izvedeli, da ie od 11.000 pogrešanih vo al ov samo 3.100 vojnih ujetnikov. Žalostne vesti, ki jih da s’ut ti številčno majhen seznam je povzročil vznemirjenje predvsem po nasprotujočih si informacijah o krvoločnosti severnorejskih in kitajskih čet. Nesorazmerje je toliko večje za Ji žnokorejce, ki pogrešajo 70.000 voukov, medtem ko so Kitajci navedli samo 11.000 južnokorejskih ujetnikov. Vojaški Izvedenci. ki po znajo korejsko stanje, niso presenečeni nad tem in mislijo, da so številni južno-korejski vojaki prestopili v drug tabor. Ameriško javno mnenje in velik del ('anfsv kongresa, predvsem predstovnikj republikanske stranke, bod'o zaradi tega zelo verjetno odločno protestiram. Obstaja mnenje, da bo izmenjava seznamov vojnih ujetnikov v Pan Mun Jon tu omogočila napraviti še poslednje korake za sklenitev premirja. Južnokorejska vlada je sporočila, ds je število vojnih u-jetnikov, ki je navedeno v poročilu severnokorejske delegacije za premirje, neverjetno majhno in da zato upravičeno sklepa, da so del vojnih ujetnikov pobili ali pa jih izstradali do smrti. Da bi pomirilo razburjenje številnih družin ameriških vojakov na Koreji, ki so pcsitali vojni ujetniki, je obrambo ministrstvo po rad;u in televiziji sporočilo, da jim bo v najkrajšem času poslalo vse podatke, ki so jim na razpoi&go. PON MUN JOM, 18. — O dopoldanski seji podkomisije za razpravo 4. točfke dnevnega reda o zamenjavi vojnih ujetnikov te admiral Litofcv dejal, da so kitajski delegati sprejeli zahtevo delegacije OZN. da izroči popoln sem-m vojnih ujetnikov, kj se nahajajo v njihovih taboriščih. Na popoldanski seji podkomisije, ki je trajala samo 25 minut, so si zavezniški in kitajski delegati izmenjali sezname. Na listi OZN je navedenih 132.474 imen, medtem ko vsebuje severnokorejski seznam samo 11.100 imen vojnih ujetnikov. V severnokorejskih rokah te 3.100 Amerd-kan^ev, 7.000 Južnokcrejcev in 1.000 Angležev in pripadnikov drugih narodnosti, borečih se v vrstah OZN. Na tiskovni konferenci je glasnik OZN general -Nuckols dejal, da .-o se po izmenjavi list vojnih ujetnikov nudile nove mežnesti za rešitev glavnega vprašanja t. j. zamenjavo vejnih ujetnikov. General Nuc-kols je nadalje poudaril omejeno število južnokorejskih vojnih ujetnikov n« kitajskem seznamu, medtem ko po neuradnih poročilih kaže, da Juž-nokorejej od pričetika sovražno, st; pogrešajo okoli 70.000 vojakov. Iz Pusana poročajo, da je imel vrhovni povelinik sil OZN na Koreji general Riagway «strateško» p tajno konferenco v nekem zavezniškem taborišču. na kateri so razpravljali o možnosti premirja. Konferenci je prisostvoval tudi poveljnik o.-me armade general Van Fle t in viceadmiral Charles Joy. Ob zaključku konference je general Ridgway dejal, da so zavezniška delegacija na konferenci za premirje in vojaške oblasti popolnoma soglasne o nadaljnjem razvoju ti a Koreji. Iz glavnega stanat poročajo, da letalo B 26 ne bo moglo nadaljevati svoje poti v Tokio, kamor naj bi odpeljalo seznam zavezniških vojnih ujetnikov, ker se je nad letališčem v Seulu zbrala gosta megla. Podkomisija za razpravljanje tretje točke dnevnega, reda je imela samo eno sejo, ki je tra-j»la 42 minut. Ob njenem zaključku je predstavnik OZN ee_ neral Turner dejal, da niso Severnokorejci predložili nič novega. »Zahtevali so od nas. n'-j zn Alabarda. 16.: «Oh, ta revščina'* K. Croccolo ln Isa Bariiz**-Armonia. 15.30: «Princ in rJV*®» Errol Fl.vnn in C. Rains. Ariston. 16.00: «Puš£avskl ortlh Y. De Carlo ln R- Green. Aurora. 15.00: »Napetost«, Baschart. Garibaldi. 15.00: «NewyorSkO pn' stanišče«, Scott Brady, K. ** Stevens ln Lynn Carter. Ideale. 16.03: «Sel v GarcU» VVaKace Beery. , Impero. 16.00: »Izgubljeni M. 0'Brien. Italija. 16.00: »Moje življenje 1» tvojega slna», L. Scott. . Kino cb morju. 16.00: «Drevorw Flamingu«, J. Cravvford. Moderno. 16.00: «Crni gusar«, “ dro Armendariz. Savona. 16.C0: »Življenje s KW-boy. em», I. Dunne in Murr«-Viale. 16.00: »Tarzan na bojn«"' pohodu«, Lex Barker. ... VHtorio Veneto. 16.00: »Veseli« življenja«, C. Gray. _ Azzurro. 16.00: »Jetnica štev. Belver!ere. 16.00: «Polotok V P1J" menih«. .. Marconi. 16.00: »Gilda», R|la Hayworth. lmk4 Massimo. 16.00: »Cesaričina te* movalka«, R. Greene, G. G)™" Novo Cine. 15.00: »Objektiv Burma«, Errol Flynn, , Odeon. 16.00: »47, govoreči nir Silvana Pamoanini in Croccol®-Radio. 16.00: »Kadar se sestanejo gospe«, J. Cravvford, Garson. Vittoria. 16.00: »Zgodilo se je Evropi«, A. Somlay, N. Gal*”' Mosadekovih groženj v Londonu ne |em>|e;o resno LONDON. 18. — Ni še znano ali bo angleška vlada odgovorila ali ne na perzijsko noto od 13. decembra s katero je angleško vlado pozvala naj v desetih dnevih sklene nov sporazum s perzijsko petrolejsko družbo ali pa Izgubi pravico do nakupovanja. V Mosadekovem »ultimatu« je rečeno da bodo v primeru odpovedi starih odku-povalcev, prodajali svoje blago sovjetskemu bloku. V londonskih diplomatskih krogih ne pripisujejo tej grožnji nobene važnosti. Romunski petrolej in petrolej iz sovjetskega predela Avstrije so pred časom izvažali na zahod, zaradi slabih prevoznih sredstev vzhod, nih držav. Te težave bi postale toliko bolj občutene če bi Vzhod pričel uvažati perzijski petrolej. Zdi se, da so o sklenitvi novega sporazuma za' nakup petroleja dali popolna pooblastila angleškemu predstavništvu v Perziji. RADIO I ll»i i i. 7.30 Jutranja glasba. 8.30 2^ ključek jutranje oddaje. 11 Lahki orkestri. 12.00 sodobna glija. 13.00 L 12.10 Za vsakega neK»* Pestra operetna glsS°.» 13.20 Glasba iz baletov. 13.40 Lahka glasba. 14.00 Poročila- l*-Zaključek opoldanske od>,lS 17.30 Plesna glasba. 18.00 G‘" Amerike. 18.15 Hacaturj*": Koncert za violino. 18.47 Sc*1®, in caprlcci. 19.15 Folklorna ba raznih narodov. 20.00 Kon£* iz londo.skih študijev. 20.45 * sela glasba. 21.00 Vokalni ^ . tet. 21.20 Znane skladbe za kla- dr. vir. 21.30 Koncert pianista Gojmira Demšarja. 21.50 Ve»|L ritmi« 22.00 Liszt: Faustova fonija. 23.00 Zmerni ritmi. Polnočna glasba. 24.00 Žaklju^ večerne oddaje. TII8T ■. 7.45 Jutranja glasba. 12.00 P”, - Vio 14.00 Tretja stran. 14.10 OtflojjjJ Altilio Bossio. 12.30 ViOlH*** strani. 13.25 Sem' in tja po Sv* • je Brž naslednji dan je zagledal Heleno ln njeno ma-.ter na tisti klopi v parku, ampak zdaj je pristopil k njima, ju pozdravil, se ljubeznivo pogovarjal in ju celo spremil do doma. Tako je bilo pozneje večkrat, kajti zdaj ga je ludi mati dobro poznala. Seveda sta ga nekoC povabili, naj ju obisre, kar se je pozneje še vefkrat zgodilo. Lepega dne ju obišče ka-ker po navadi. Mati je bila na vrtu, Helena pa si je dala opravka zgoraj v sobi. Vladimir lahno pristopi k vrstom in jih odpre. Tedaj zagleda Heleno, ki je vsa vznemirjena zardela ln nerodno vtaknila nekakšno sli-ko za nedrija. Za trenutek je postal na pragu, trznile so mu noge, zameglilo se mu je pred očmi. nato pa kakor da je vse razbral, stisnil zobe, premeri v dveh, treh korakih sobo m se vstopil pred njo. «To hočem videti!» je za-gTmel. Ona je podzavestno izpu-Stia reke ln docela odmrla. Potegnil je sliko, ki je 7, enim konc?m štrlela izza njenih nedrij in — bog po- magaj! -• na podobi je bil topniški kapetan z velikanskimi brki in s kolajno za vojaške vrline na prsih. «Nesre'na ženska!..- Laž-nivka!» je zagrmel, zmečkal sliko In ji jo vrgel pred noge. Ona je obstala kakor uko-pana, oči so ji zalile solze in vsaka mišica na lepem telesu se je tresla- Ampak on se ni zmenil za vse to, pohitel je iz sobe ui zbegal, kakor da ga žene sam hudobni duh. (Pripomba: Tu bi lahko navezali, da se je zapil in so ga videvali sleherni dan do mrtvega pijanega, konec koncev pa je pijan omrznil v snegu. Res je, lahko bi umrl tudi kje drugje toda pre?.alostno je, ako človek umre k?kor pes v snegu) Tretji konec Vladimir je bil tisti vfcčer po profesorjevi poroki zrdo-voljen ln je občutil, da napolnjujeta njegovo dušo nekakšna miloba In sladak nemir. Naslednji dan je spet za gledal Heleno ln njeno tr.a-ter na Isti klopi v parku in to pot je pristopit k njima moja in ju celo spremil domov. To se je pozneje večkrat zgodilo, kajti zdaj ga je tudi mati že dobro poznala. Seveda sta ga nekoč povabili. naj ju obišče, kar se je posihmal večkrat zgodilo. Nekega dne ju obišče kakor po navadi. Mati je bila na vrtu, Helena pa si je dala opravka v sobi. Z materjo ie sedel na vrtu manjši mo-1 vso vaso historijo, vec mi ni orkester Radia Ljubljana, 'jcer Narodne pesmi poje Fracta*>,£<>’ ren, spremlja Avgust b 19.15 Nekaj skladb Nikola ' m. ninija. 19.45 Zabavna * < 20.00 Val Gielgud: Gl ^ ■fifi somraku (radijska lgra)’ j|.^ Igrajo godalni orkestri, r Koncert sodobnih anveriS*1" dateljev. 22.15 In 22.45 V*" vH' Ja? (spored, plesne in “ glasbe s ploič). iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiinniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiMiiiiiitiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii'11"" ^ jg. vsak UstiO ln vejo, ki se pod I so te prav tako slabo kakor življenju, u$hnll luc ostrino njihovih Škarij loču- *..........................................K ^ Pojasnjena tajnost o Mihaelu Cavi LUCERA, 18. — Tajnost, ki vse doslej ovijala aretacijo begunca Mihaela Cira Cave, ki je najbolj osumljen na sodni razpravi proti upornim kmetom pred porotnim sodiščem v Lu-ceri, je bila končno pojasnjena na sedanji razpravi. Cava, katerega je imela kvestura kakor tudi državno tožilstvo v Milanu še vedno za skrivača, se Je nahajal v sodnijskih zaporih San Vittore v Milanu vse od aretacije v neki majhni lombardski vasi. Predsednik sodišča je zahteval, da ga pripeljejo v Luče ro. Tudi na današnji razpravi so se vsi obtoženci branili, češ da niso zakrivili kaznivega dejanja, kar po pisanju agencij, «ne napravlja procesa zanimivega«. iz oper. 14.50 Kdo je na 15.00 Pregled britanskega odru7 tisjj*; 18.40 Jazz zasedbe. 19.15 19.50 Kratke Športne vesti, t* Premiera »Konzul« od GianC..j, Menottija. 20.40 Briljantna »‘jj ba za klavir in orkester. Polnočna glasba. K I, O V K Ji I J A » 12.00 Opoldanski koncert je godbe na pihala). 12.40 zaoi0. na glasba. 13.00 Iz predalo'1 ilirskega uredništva. 13.20 •* |,|» vas razvedriti (spored P°?ofjjo nih melodij s plošč). 14.10 i» mali orkestri 15.10 Zabavna * ^1 ba. 15.30 želeli ste P°sl“„eV (narodna glasba). 16.00 jf.lO koncert starih mojstrov. L*: Sotrudnlki Prelovčevih Josip Pavčič. 18.00 Igra za ,s.4i BRANISLAV NUŠIČ £htici llllllllllllllllllliltllllltlllllllllllllllMItlllllllllllllllltl ju pozdravil. Skl z velikimi obrvmi in okroglimi očmi, ki so se zlobno nasmehnile, ko so za. gledale Vladimira. Brž je začel mater o nečem prepričevati- Vladimira je takoj presenetilo, da ga je Helena tako hladno sprejela. Komaj da mu je ponudila roko. Ko pa jo je vprašal, je zajokala, grenko zajokala. Ta dan je Vladimir od^el kakor poparjen in ga je Helenino zadržanje ves dan težilo v duSi. Ko je prišel naslednji dan, je spet zatekel tistega z ve-j likimi obrvmi in okroglimi o’mi. A ta dan mu je tud' starlca sama povedala iz ofci v oči nekaj besedi: ___________ «Sinko, ni vseC, da se sha- ljnbezmvoi jate z mojo hčerko Poznam treba. Vi ste svojo staro ma te — «joj», tl pa veš, da so namesto «jojs> nekoč re-kali: «uh»! Tvoj oče je vedel, da smo padli na Kosovem pred 500 leti na Vidov dan, ti pa veš Se to, da Je to bilo 28. junija od dveh popoldne- Kaj bi! Dovršil si šolo kakor on in si dobil službo kakor on pa sl se tudi oženil kakor on. In lej, kako žlvi5: zjutraj si se zbudil, posrebal kavo, prebral dnevnik, šel nato v pisarno, ril si tam kakor krt in si opoldne prišel h kosilu. Pokosil si, malce legel, kakor se spodobi dobremu človeku, da sl oddahne; zbudil sl se in Sel spet v pisarno, delal do mraka, potem stopil na čašo piva. dobri človek, in naposled s! večerjal; malce si se prepiral z ženico, če pa tega ne. si se pogovarjal o živilskem trgu o najemnimi za stanovanje, potem pa sl se od-kaSljal, zbrisal sl en dan v I gel h počitku, dobri c Naslednje jutro si zbudil ln spet te Je tikava In spet sl storil jjot sto kakor včeraj. v!’eKar 2 predvčerajšnjim, ]jfse.ieta kakor opravljaš ze leta. Lepega dne pa ~ pcW dobri človek, in so ie ro^ pali, in taisti dan s« J t p0ti. drugi in Je sel po * ^ pr« ki jo bo prehodil k» ste leze polž gladke v e t) zleo; niti toliko sledu ZaPUSt11' živel tudi ^o) ,ve* Tako sin. bo In kaj vse A dgg p=td«* živl}61^ ali kako tl bo uspeval* * Jry premišljeval v setih let sv°jega z'v^vl Mislil si, kako bo*J trf ko tl bo uspevaj drv »• «£žSn <5 vek; kako sfnb°LPpr jeli> kako tam. ln tan* - sl to premišljeval, l^islll M da Je Pravt^o pfe. tvoj oče ln da bo mislJal tvoj sin di) (Nad*Wanle Glavni ure* * BRANKO HABIČ. - Ods!• urednik STANISLA V HtNKO ln 94 638 — P05'n1 predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini stolpca za vse vrste oglasov po 10 din UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI št 20. — Telefon^kn št. 73-38 — OGLASI: od 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Tiska Tržaški tiskarski zavod — Podruž.- Gorica, Ul. S. Pelilco 1—11., Tel 6 III nad. - Telefon štev. »3-8J3 8.30 12 iri od 15 18 — Tel. — Za FLRJ- za vsak mu. Širine 1 11 32 Kcper, Ul. Battlsti 30la-I Tel. 70 NAROČNINA Cona A mesečna 350 fetrtlein* »00 polletna 1700, ceni! Poštni tekoči račun ta STO ZVU Zaloimštvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni Banki v Ljubljani 6*1-90532-7 — Izdala Založništvo ^ ,30 d'**’ .etn, 3200 Ur Con. B: Izvod b. mesečno 150 m^«8» ^ Skega tiska O-ZO- Ljubljana TvrSeva