29. november — dan republike — rojstni dan naše Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pred skoraj štirimi desetletji, sredi vojne vihre, ko je Evropa ječala pod jarmom zavojevalcev, ko so padali in krvaveli borci Vv hudih bojih, se je na majh-nem osvobojenem ozemlju rojevala nova Jugoslavija. Mestece Jajce, sredi krvave Bosne, ji je postalo rojstni kraj. Vso noč od 29. novembra so se trudili delegati iz vse naše domovine, da bi ustanovili tako domovino, v kateri bi v miru živeli vsi bratski narodi naše zemlje, vodil pa naj bi jo tovariš TITO. Ob zori je bila rojena naša nova domovina, njen oče TITO pa je postal maršal. Kljub mučilnicam, koncentracijskim taboriščem, streljanju talcev je ponosno hodila po poti nacionalne in socialne osvoboditve. Trdno je verjela v zmago, v komunistično partijo, ki jo novi svobodni domovini podeseterili materialno osnovo samoupravnega socializma, da smo in še gradimo nove družbene odnose, da jih bomo utrjevali in razvijali dokler ne bomo dokončno izkoreninili odtujenosti in podrejenosti človeka. Praznik republike je tudi praznik borbe, revolucije, u-stvarjanja svobode — to je praznik borbe vseh naprednih delovnih ljudi in občanov. 29. november pa predstavlja pomemben dogodek tudi za marsikaterega malčka — cicibana. Ta dan je tudi njihov rojstni dan, saj na ta dan postanejo pionirji. Na dan republike pionirji svečano obljubijo, da bodo spoštovali zvestobo in tovarištvo v svobodi in enotnosti, cenili delo partizanov in u-tr j e vali prijateljstvo med narodi, vestno in dosledno izpolnjevali vse dane naloge in nadvse ljubili domovino. Veliko častnih nalog si naložijo, verjamemo jim, da so se voljni spoprijeti z njimi, Čestitamo ob dnevu republike je vodil največji sin domovine, tovariš TITO. Po končani vojni je bila domovina svobodna, a razrušena in oropana. Na milijone pridnih delovnih rok je prijelo za krampe, lopate, zrasle so nove tovarne, šole, ceste, železnice, elektrarne ... Na ruševinah domovine so bile zgrajene nove, bolj trdne stavbe. V opojnem zanosu tistih dni je postajala nova Jugoslavija tudi ekonomsko vedno močnejša. Z marksizmom kot teorijo in praksa so delovni ljudje zmagali, zgradili so nove samoupravne socialistične odnose in danes v letu 1931 lahko ugotovimo, da smo v vendar pa uresničitev le teh ni samo njihova naloga. Voditi in vzgajati mladi rod ni samo delo učiteljev, vzgojiteljev, staršev, ampak je tudi naša skupna naloga — naloga nas vseh, ki rastemo pod TITOVO zastavo. Danes je naša domovina domovina svobodnih in ponosnih ljudi, domovina sa-moupravljalcev, neuvrščena, bo takšna tudi v prihodnje svobodna in neodvisna. Da bo ostala in se še razvijala nam jamčita Zveza komunistov in naš delavski razred, ki sta vedno bila in bosta tudi v bodoče v prvih vrstah v boju za svobodo in napredek vseh narodov in narodnosti naše socialistične Jugoslavije. Kovači smo in naša sila ... SmotfAeo Kje smo v pripravah na volitve 82 Temeljne organizacije DO EMO so že evidentirale možne kandidate za delegate v samoupravnih organih in za delegacije v skupščinah Samoupravnih interesnih skupnostih in skupščino občine. Kaj pravzaprav evidentiranje možnih kandidatov za delegate pomeni? Evidentiranje pomeni preglednost primernih delavcev v posamezni delovni sredini, ki bi bili primerni za prevzem funkcije za člana samoupravnega organa ali za člana delegacije v delegatski skupščini. Evidenca možnih kandidatov je pomembna iz več razlogov. Glavni razlog pa je prav gotovo v tem, da je od dobre evidence odvisno, kako kvalitetne samoupravne organe bomo izvolili in kako bodo naše in skupne interese zastopali delegati v skupščinah. Dobra evidenca zagotavlja tudi možnost oblikovanja pravilne strukture posameznega samoupravnega organa ali delegacije, torej je osnova iz katere bomo nih razlogov ni bil vpisan črpali in zagotavljali so- v evidenco možnih kandi-oialno strukturo v fazi kan- datov, vendar bo treba v didiranja. tem primeru navesti raz- , loge, oziroma predlog po- Ceprav je ugotovljeno, sebej utemeljiti, da smo v glavnem evidentiranje že opravili, pa ven- , , , dar faza evidentiranja še v Glede na to, da se bliža traja. Pomeni, da je posa- cas> ko bo v procesu pri- meznega delavca še vedno Prav na volitve nastopila možno evidentirati, kot pri- ^aza kandidiranja je po-mernega za prevzem sa- trebno spregovoriti o tem moupr avl j alske funkcije, nekaj besed. Faza kandidi- Po programu priprav na ran.i a ie najzahtevnejši del volitve traja faza eviden- izvajanja priprav na voht-tiranja do 25. decembra ve, kajti proces prehaja na 1981. Koordinacijski odbo- konkretno oblikovpije or-ri za volditve in kadrovske ganov in delegacij. V te] zadeve bodo dodatne pred- *azi # bod<) kandidati tudi loge prejemali do tega da- podpisali izjave, da sogla-tuma. Seveda pa tudi ta šajo z kandidaturo, fz datum ni absolutni rok. V prakse prejšnjih let je zna-kandidacijskem postopku no, da se posamezni delav-bo možno sprejeti kandi- ci upirajo sprejemu funk-daturo delavca, ki v fazi cije za katero so ga izvo-evidentiranja iz objektiv-lili sodelavci njegove de- lovne sredine tudi delavci, ki so ga evidentirale družbenopolitične organizacije. Vsi vemo, da je prevzem funkcije delegata ali člana samoupravnega organa pomembna in odgovma obveznost. Manj vemo, da je prevzem take obveznosti dolžnost delavca v združenem delu. Še manj pa leži v ušesu in zavesti dejstvo, da je to sestavni del delovnega razmerja. Najenostavneje povedano, delavec ob sklenitvi delovnega razmerja uveljavlja ustavno pravico dela z družbenimi sredstvi, hkrati pa prevzema dolžnost in obveznost, da bo s sredstvi, ki so družbena last ravnal tako, kot je na podlagi ustave urejena in predpisana družbenopolitična in družbenoekonomska ureditev. Delavec, ki se je svobodno odločil, da bo delal na družbenih sredstvih v cilju zadovoljevanja svojih osebnih in družbenih potreb je dolžan sodelovati in prevzemati odgovornosti po organih upravljanja, ki so dolžni skrbeti, da se poslovanje, ki je rezultat dela na družbenih sredstvih odvi ja tako, kot je najbolj koristno za družbo, v katere lasti so proizvajalna sredstva. Samo uporabljanje delovnih sredstev, za zadovoljevanje osebnih potreb bi pomenilo zgolj izkoriščanje sredstev, ki niso v osebni lasti, kar bi imelo za posledico siromašenje dejanske podlage za uveljavljanje ustavne pravice dela z družbenimi sredstvi. Zatorej je samoupravljanje predpisan red družbenoekonomskih odnosov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Tudi volitve so sestavni del političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki določa dolžnost in pravico samoupravljanja. V ustavi SFRJ, člen 158 in v ustavi SRS, člen 200 je zapisano enakopravno pravilo dosebedno takole: »Vsakdo je dolžan vestno in v interesu socialistic: ne samoupravne družbe o-pravljati samoupravno, javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je poverjena.« Določilo je jasno in nedvoumno. A. K. Poraba toplote v stanovanjih živimo v času, ko postaja energija vse bolj dragocena in vse .močneje vpliva na življenjske stroške. Zato so vedno bolj zanimive in dobrodošle rešitve, ki nam omogočajo večjo izrabo in manjšo porabo energije. Vsak graditelj hiše mora že pred pričetkom gradnje pomisliti na vrsto optimalnih rešitev, seveda pa bo s tem nadaljeval tudi med samo gradnjo. Kasnejše reševanje teh problemov je dražje in v marsikaterih primerih neopravičljivo. Prvi problem, s katerim se sreča vsak graditelj, je sama orientacija objekta. Na to močno vpliva tudi lokacijsko dovoljenje. Naši predniki so pred graditvijo hiše več kot opazovali bodoče mesto graditve in gibanje sonca, ter nato postavili objekt (sleme strehe) glede na najugodnejši položaj sonca. Žal pa danes zaradi prenaseljenosti marsikje to ni Mladinci in mladinke - -— sodelujte ,s prispevki in oblikujte mladinsko" stran. Vsi člani našega kolektiva želimo, da bi bilo naše glasilo Emajlirec čim bolj zanimivo, čim bolj pestro, skratka, da bi bilo resnično naše, odraz naših problemov, zahtev in želja 'oziroma našega vsakdanjika. To lahko dosežemo, vendar le s pogojem, če bomo pri pisanju na teh straneh sodelovali vsi in ne le peščica sodelavcev. Možnosti za pisanje je izredno veliko. Že v prejšnji številki, smo še posebej pozvali k sodelovanju naše mladinke lin mladince. Velikega odziva sicer ni bilo, vendar za začetek le .nekaj. Želimo, da bo tako tudi v prihodnje in da. se bo krog mladih sodelavcev le razširil. Vabilo k sodelovanju pa velja tudi tistim, ki sicer niso tako mladi po letih, vendar , pa se mladi še počutijo. Torej korajža velja, opogumite se in nam pišite. Pričakujemo vaše prispevke na straneh Emajlirca. več možno, saj so v urbaniziranih naseljih možnosti omejene. Zelo velik vpliv oziroma prihranek pri energiji lahko dosežemo z uporabo novih izolacijskih materialov pri gradnji objekta. Pri tem se moramo zavedati dejstva, da vsak gradbeni material še ni izolacijski material. Za individualne graditelje je izšlo že več priročnih knjižic o uporabi in kvaliteti izolacijskih in pomožnih sredstev, katere izdajajo proizvajalci in Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Veliki porabniki toplote v stanovanjski hiši so o-kenske površine in balkonska oziroma vhodna vrata. Okna in balkonska vrata imajo velike toplotne izgube skozi samo steklo in tudi zaradi vdora svežega zraka skozi špranje v podbojih in samih okenskih krilih. Špranje v podbojih lahko zatesnimo z raznimi penjenimi masami, iz pr-šivk (polimetan) ali s trajno elastičnimi kiti (silikonskimi). Špranje v krilih tesnijo že proizvajalci z vgraditvijo tesnil. Toplotne izgube skozi steklo poskušajo proizvajalci že reševati s tako imenovanim termopan steklom, kjer dve stekleni šipi z medsebojno razdaljo 5 do lO mm zatesne s trajno- elastdčnimi kiti in vmesni prostor napolnijo z izsušenim zrakom. To je delna rešitev, saj so stekla preblizu in sledi boljša, pravilna in seveda dražja rešitev — trislojno steklo, to je dvojno termopan steklo s tremi stekli. Naša najnovejša arhitektura zelo ceni balkone, čeprav so energetsko gledano, tudi veliki porabniki toplote, saj delujejo kot hladilna rebra. V kolikor pa že imamo balkone, kjer je treba in kjer ne, pa lahko osvojimo varianto, da v prostor, kjer že imamo balkonska vrata ali več oken, vgradimo okno, ki se ne odpira (vgrajeno direktno v okvir okna, brez okenskih kril). S tem zmanjšamo ventilacijske izgube skozi špranje. Seveda pa moramo paziti na možnost zahtevane naravne ventilacije skozi okna ali vrata. Sedaj postajajo moderni tudi novi sistemi ogrevanja, ki izrabljajo tako imenovane konvencionalne vire energije kot so: sončna energija, toplotna energija okolice (zraka, vode) in vetra. Ti sistemi so nam manj znani in zahtevajo jjovsem drugačen pristop in seveda investiranje kot klasični sistemi s kurjenjem nafte ali premoga. Novi sistemi ponujajo cenejšo energijo ob večjem investiranju in ^zago- tavljajo v celoti na daljši čas manjše stroške. Največji razmah so s temi sistemi dosegli v razvitih državah, kjer sama investicija ni odločilnega pomena, ampak so odločilni le stroški, ki zajemajo amortizacijo in stroške energije. Že današnja cena energije nam narekuje nove sisteme za uporabo v ogrevalnih napravah, v bodoče pa se nadejamo še dražje energije. Ob uporabi novih sistemov pa je potrebno poudariti, da so vsi ti sistemi nizkotemperaturni in zahtevajo veliko večjo površino ali talno ogrevanje in izdatno toplotno izolacijo stavbe. Z novimi izdelki v programu energetskih naprav in iskanju najugodne.jšib možnosti pridobivanja e-nergije pa se ukvarjajo tudi naši domači strokovnjaki in verjetno ne bo več dolgo, ko se bodo na trgu pojavili specialni kotli za bivalentni • sistem centralnega ogrevanja (kotel in toplotna črpalka), avtomatske dimne lopute, sistemi za izrabo sončne in druge energije ter še nekateri drugi izdelki. Torej tudi pri nas v prihodnje spremembe v proizvodnem programu ob uporabi večjega deleža znanja, manjši porabi energije in boljšem varovanju okolja. cjp&o----------------------------------------------------------------------------------------------------------------3 Poročilo o delu OOZK DSSS in njenega vodstva v minulem mandatnem obdobju Osnovna organizacija ZK DSSS DO EMO je imela v preteklem mandatnem ob- formirale tudi določene de- 00 ZK DSSS je na pro-dobju vključno s programsko-volilno konferenco leta 1979 11 sestankov celotnega član- lovne skupine, ki so izdela- gramskovolilni konferenci stva, poleg tega pa so člani naše OOZK sodelovali tudi na dveh problemskih konte- le svoje delovne programe, sprejela svoj dveletni pro-rencah vseh komunistov v DO ter na enem skupnem sestanku zaradi obravnave vendar je delo po enem gram dela, ki je bil za 6 aktualne zunanje politične teme. Torej se je OOZK DSSS sestala v minulem dvoletnem letu skoraj povsem zamr- mesecev konkretiziran z obdobju štirinajstkrat ali v povprečju pogosteje kot vsaka dva meseca. Res pa je, lo. Za takšno stanje je do roki in nosilci, do konca da so bila tudi obdobja izrazitega nihanja pri pogostnosti sestankov, ko sestanka ni neke mere odgovoren tudi mandatnega obdobja pa z bilo tudi po več mesecev, drugič pa je aktualnost situacije zahtevala večkratno sesla- sekretar, ki se je premalo okvirnimi nosilci in okvirjanje v krajšem obdobju. posluževal sekretariata pri nimi roki. Program je bil tematski pripravi sestan- vsebinsko razčlenjen na Glede na specifični polo- moupravnih sporazumov en sestanek. Torej so bili kov, pri kadrovanju novih področje družbenoekonom- žaj skupnih služb je bila SIS, kjer smo zavzeli več sestanki kot po pravilu ne- članov kot tudi. pri polžku- skih odnosov, področje sa- najpogostejša tema na se- stališč, ki so obravnavala sklepčni ali pa na spodnji sih konkretne obdelave do- moupravnih odnosov, pod- stankih trenutna gospodar- nesprejemljivost celotnega meji sklepčnosti, povpreč- ločenih problemov. Prav roč.je kadrovske politike, ska situacija v DO in po- postopka sprejemanja teh no 20—25 članov je vedno tako je bilo formiranih področje razvoja in obnav- trebni ukrepi v zvezi z njo sporazumov, delno pa tudi opravičenih, 20—25 % čla- premalo komisij za posa- Ijanja ZK ter na področje Ta tema je bila pravzaprav neustreznost vsebine same nov pa neopravičeno od- mezna področja iz vrst idejnopolitičnega usposab- prisotna na vsakem se- akcije. Ker smo v tem dvo- šotnih. Takšna neaktiv- članstva 00 ZK DSSS, da .Ijanja članstva. Odkrito je Stanku, bodisi da je šlo za letnem obdobju izpeljali nost se kaže tudi na se- bi se tako .problemi obrav- treba povedati, da se pro- obravnavanje kritičnih točk akcijo uvedbe ugotavljanja Stankih, kjer je članstvo navali širše in tudi ostale gram dela ni izvajal v ce- v tekočem poslovanju ali delovne uspešnosti posa- razen redkih izjem povsem člane 00 ZK spremenili v loti, kot je bilo predvide- pa za poročila o periodič- meznikov ali skupin, smo tiho, razlagalci problemati- aktivne sodelavce, ne pa no, posebej pa to velja za nih in zaključnih računih, o sistemu skupinskega na- ke pa so brez izjeme stro- da so le nemi poslušalci idejnopolitično usposablja- S področja družbenoeko- gra.jevanja po delu tudi go- kovni delavci — vodje sek- na sestankih. S takim pri- nje, razen kolikor se na nomskih odnosov je bila vorili na enem od naših torjev ali glavni direktor, stopom bi verjetno odpa- sestankih nismo le dotak- obravnavana tudi ocena u- sestankov. Seveda je odveč Kadar gre torej za kon- del tudi sedaj objektivni nil tega problema prek resničevanja srednjeročne- poudarjati, da smo posebej kretne probleme in nalo- razlog za manjšo aktivnost obravnave aktualnih notra- ga plana DO 1976—1980 ter obravnavali tudi sklepe ge, ne diskutiramo, ali pa sekretarja — preobreme- njepolitičnih razmer. Ne- razprava o smernicah go- problemskih konferenc, je diskusija usmerjena njenost z drugim delom. (Nadaljevanje na 4. strani) spodarskega plana DO za kjer .je bil prav na našem pavšalno brez konkretnih obdobje od 1981 do 1985. zadnjem sestanku pose- predlogov za akcijo, ukre- Poleg te problematike smo bej izpostavljen problem panje ali javno imenovanje^ obravnavali tudi notra- zmanjšanja režijskih delav- tistih, ki delajo slabo in' n.ja organizacijsko-kadrov- cev ter uvozno-izvozna pro- neodgovorno. Zanimivo je, ska vprašanja 00 ZK, kot blematika ob pričetku ob- da smo vedno vsi priprav-so sprejemanje novih čla- ratovanja nove tovarne ljeni diskutirati, kritizirati nov ali ustanovitev pred- energetske opreme v Šent- in tudi s prstom pokazati sedstva akcijske konferen- jurju. Večkrat so bili po- na posameznike, ko gre za ce ZK DO EMO. Seveda je udarjeni problemi svobod- probleme izven DO (na pribilo poleg tega govora tudi ne menjave dela med DSSS mer »stanovanjska afera«), O pripravah in poročilih in TOZD. S strani sekretarja in se- programsko-volilnih konfe- Iz zgoraj povedanega je kretariata so bili poizkusi, renc ZKS občine Celje in razvidno, da je naša 00 da konkretizira problema-s tem v zvezi obravnavanje ZK glede na število sestan- tiko, vendar je bil zato po-vse kadrovske in ostale pro- kov in široko paleto ob- sredno kritiziran, seveda blematike, ki nam je bila ravnavane problematike ce- ne na sestanku, ampak po tekoče posredovana s stra- lo nadpovprečno aktivna njem. Poleg tega pa tudi ni občinskega komiteja glede na ostale 00 ZK v s strani TOZD informacije ZKS Celje. Celotno član- EMO. Ob vsem tem pa je v celoti niso obravnavale stvo je bilo trikrat sezna- treba povedati nekaj dru- celovito obdelane proble-njeno tudi s trenutnimi zu- gega. Kljub skoraj šestde- me, na katere bi bilo po-nanje in notranjepolitični- setim članom v 00 ZK jih trebno v DSSS opozoriti mi problemi ter z naloga- na sestanke prihaja le od in ukrepati, čeprav je takš-mi ZK v zvezi s tem. Pose- 25 do 33. Za obravnavo na oblika bila dogovorjena ben sestanek smo namenili gradiva programsko-volil- na aktivu sekretarjev. Pro-oceni akcije NNNP, poleg ne konference ZKS Celje blemi pa so ponavadi tako tega pa smo potrdili tudi se je moralo članstvo dva- majhne operativne stvari, komite za SLO in DS, ki krat dopolnilno sklicevati, ki bi se morale rešiti v je bil ustanovljen v začetku da je gradivo lahko bilo okviru tekočega poslova-leta 1981. Posebno aktiv- obravnavano z minimalno nja brez diskutiranja in nost je naša 00 ZK kot večino. Tudi število opra- medsebojnega dokazovanja tudi celotna DO pokazala vičenih je vedno zelo viso- krivde. Po vsem tem pa pri akciji sprejemanja sa- ko, tudi do 17 članov za torej lahko sklepamo nekoliko drugače, da je namreč 00 ZK do neke mere celo pasivna in se zadovoljuje le z opozarjanjem na probleme, pa še to le načelno in posplošeno. To pa se natančno -sklada z vsakdanjo situacijo, da smo se pri svojem vsakdanjem delu vedno pripravljeni dogovoriti,' kako bomo postopali, nato pa vsakdo dela po svoje in mimo . dogovora. Sekretariat je v tem mandatnem obdobju .imel večje število sej, na katerih je obravnaval posamezne aktualne dogodke in situacije, se dogovarjal o dnevnih redih za sestanke ter tekoče reševal problematiko, prispelo s strani občinskega komiteja. V okviru sekretariata so se NOVO VODSTVO OOZK - DSSS Sekretar: Radovan Stajnpihler. Namestnik sekretarja: Vlado Stajnko. Člani sekretariata: Radovan Stajnpihler, Vlado Stajnko, Drago Mravlak, Meta Goloman, Franc Strašek, -Breda Zupančič, Marko Gorjan, Miloš Pešec, Stanislav Hren. Referent za idejno politično usposabljanje: Meta Golčar. Evidentlčar: Sonja Gerželj. Delovne skupine za posamezna področja dela pri sekretariatu OOZK V skladu s sklepom OOZK DSSS z dne 2. 11. 1981 ter glede na okvirna programska izhodišča v bodočem mandatnem obdobju sekretariata predlaga naslednje delovne skupine oziroma komisije za posamezna delovna področja: I. Družbeno-ekonomsko področje: Jože Turnšek, nosilec področja, Rafael Čelik, Stane Valant, Drago Mravlak, Stanislav Hren. II. Samoupravno oziroma družbeno politično področje: Jožica Kovačič, nosilec področja, Adi Kozo-vinc„ Herman Lichtenegger, Breda Zupančič, Emil Gregorčič. III. Področje kadrovske problematike (vključno z evidentiranjem novih članov ZK): Ingeborg Ahačič, nosilec področja, Franc Strašek, Marko Gorjan, Vlado Stajnko, Miloš Pešec. IV. Področje idejno-političnega usposabljanja in izobraževanja: Meta Golčman ali Emil Oštir, Slavko Vizjak, Brigita Čoki, Emil Oštir, Franjo Peternel ml. Posebej je treba poudariti, da v okviru vsakega izmed, področij praviloma ne gre za strokovno poglabljanje, ker so zato zadolžene ustrezne strokovne službe in komunisti v teh službah, ampak za ugotavljanje določenih pomanjkljivosti, napak, odstopov od dogovorjene politike poslovanja; opozarjanje na te slabosti ter seveda dajanje pobud za njihovo odpravo. Vsaka izmed delovnih skuipiin naj bi pripravila svoj okvirni dejpvni program, pri čemer se lahko po-služi že obstoječih programov delovanja OOZS in sekretariata v tern mandatnem obdobju, ki se niso v celoti realizirali. Ker je v vsaki delovni skupini tudi član sekretariata, se bo program oziroma problematika lahko vskladila in dopolnila tudi prek sekretariata. Vso moralno in strokovno pomoč lahko skupine pričakujejo in zahtevajo tudi od članov vodstva DO. Za posamezno tekočo konkretno problematiko se lahko delovne skupine razširijo tudi z drugimi člani OOZK. Odgovornost za realizacijo programov dela je na nosilcu delovnega področja, sekretariat pa bo redno spremljal delo skupin in poTočal OOZK. Programi dela morajo biti potrjeni na prvem sestanku OOZK po volilni konferenci. DRUGI O NAS DELO, 10. novembra 1981 Celjski EMO prilagaja programe povpraševanju Tovarna skuša z dolgoročnim usmerjanjem proizvodnje doseči čim večji izvoz. Zastarele izdelke opuščajo in uvajajo povsem nove programe. Delovna organizacija EMO z devetimi tozdi in 3.200 delavci bo predvidoma prihodnje leto ustvarila 3,75 milijarde dinarjev prihodka, od tega 18 milijonov dolarjev izvoza. V vseh temeljnih organizacijah so uskladili razvojne usmeritve, ki vsebujejo predvsem proizvodne programe energetskih naprav, opreme za gospodinjstvo ln transport, konstrukcije in strojne industrije. Vsi ti programi, Ja te- kotel, namenjen manjšim proizvodnjo bodo ob sovla-meljijo na večjem deležu in srednjim ogrevalnim si- ganjih tujega partnerja lastnega znanja in pome- stemom, saj bo skoraj za močno povečali ter je obo-nijo dolgoročno usmeritev tretjino manjši od tistega, gatili z univerzalnimi skla-tovarne, so hkrati tudi iz- ki ga edinega delajo v ZR diščnimi kontejnerja, skla-vozno usmerjeni. V prihod- Nemčiji. V njem zgori ta- dišči tehničnih plinov in njem letu si največ obe- ko rekoč vse brez dima in kontejnerji za boj proti to-tajo od nove tovarne ener- pepela. či. getskih naprav, ki jo bodo Proizvodni program oro- dogradili v Šentjurju in Večje spremembe bodo dij in naprav bodo razširili kjer bodo delali velike kot- v proizvodnji emajlirane na inženiring za hladno le na premog in lesne od- posode, saj opuščajo ne- preoblikovanje pločevine padke. katere zastarele izdelke in in proizvodnjo odvzemnih povečujejo proizvodnjo naprav za delovne stroje. V programu je vrsta no- težke posode in posode na V tem okviru razvijajo na-vih izdelkov od avtomat- zvišan pritisk, ki je bo mo- prave za varovanje okolja, sijih toplovodnih in parnih goče tudi več izvažati. Po- kot so naprave za čiščenje kotlov do avtomatskih dim- vsem nov bo program sa- emulzij in agresivnih dimnih loput in sistemov za nitarne opreme, kot so su- nih plinov pri izjemno vi-uporabo sončne energije. ho vgrajevanje kopalnih šokih temperaturah. kadi, WČ kotlički in sani- Tako je tovarna EMOza-' Največ ji dosežek bo ne- tarni bloki. koračila v novo srednje- dvomno kotel za zgoreva- ročno obdobje s smelimi nje v zvrtinčeni plasti, ki V opremi za transport načrti, za katere so pre-ga preskušajo hi so ga pa- bodo zaradi velikih izvoz- pričani, da so tudi stvarni ten tirali, zanj pa se zani- nih možnosti imeli pred- in j ih bodo uresničili, majo na Zahodu. Gre za nost kontejnerji, katerih Drago Hribar Poročilo o delu OOZK DSSS in njenega vodstva v minulem mandatnem obdobju (Nadaljevanje s 3. strani) kaj več je bilo storjenega na kadrovskem področju in področju samoupravnih odnosov, verjetno pa je bila odločno prevelika pozornost posvečena družbenoekonomskim odnosom, kar pa je zopet do neke mere razumljivo glede na trenutno gospodarsko situacijo in specifičen položaj DSSS. Seveda sta bila na problemskih konferencah sprejeta akcijska programa, ki pa seveda še nista v celoti realizirana. Na koncu je treba povedati tudi to, da je naše članstvo v celoti podprlo akcijo za delo režijskih delavcev v proizvodnji ter se te akcije tudi udeležilo. Kljub vsemu je naša 00 ZK v tem mandatnem obdobju sprejela v svoje vrste 11 novih članov, kar pomen skoraj 20 % povečanje članstva, gledano na trenutno število članstva ob sprejemu novih članov. Tudi sedaj teče akcija za sprejem novih članov in predvidoma še pred koncem leta jih bomo sprejemali v naše vrste, seveda ob upoštevanju vseh zahtevanih kriterijev, ki pa se v preteklih letih niso najbolj upoštevali. Eden izmed članov naše OO ZK je bil poslan v posebno politično šolo pri CK ZKS Slovenije v Maribor, vsi novosprejeti člani pa so šli skozi uvajalne seminarje. Sekretar je sodeloval na dveh seminarjih za sekretarje OO ZK. Ob zadnji programsko-volilni konferenci je naša OO ZK štela 57 članov, danes pa jih trenutno šteje 61. Na novo se je v našo sredino vključilo 6 članov, zapustilo pa nas je 12 članov, od tega dva zaradi u-pokojitve, eden zaradi smr- ti, devet zaradi zamenjave službe, od tega trije tudi zaradi samovoljne izključitve. Povedati pa je treba, da je potrebno to stanje ponovno uskladiti z evidenco na občinskem komiteju, ker zaradi že opisanih slabosti evidentiranje gibanja članstva ni potekalo tako, kot bi moralo. Nekih posebnih vzgojno-političnih ukrepov posameznim članom ni bilo izrečeno, kar je verjetno bilo napačno že z vidika izpisane problematike prisotnosti na sestankih. Tudi to je odraz določene neaktivnosti in omahljivosti. Kljub temu pa so bili izrečeni javni ustni opomini določenim članom, ki so pogosto manjkali, poleg tega pa so bili ti člani posebej navedeni v zapisnikih sestankov, ki jih je dobilo celotno članstvo. Sekretariat 00 ZK DSSS Pogled na novo sodobnejšo brizgalno kabino. V lakirnici sta postavljeni dve takšni kabini Lažji in boljši pogoji dela Ni lahko napisati tak naslov. Toda nam je u-spelo, in to s pridobitvijo nove lakirnice za od-preske. Vzdrževalci, poimenovani strojna delavnica, elektro, zidarji, stavbeni kleparji so o-pravili v štirinajstih dneh veliko delo: Stara obleka je bila že tako raztrgana, da ni bilo nič drugače razmišljati kot nabaviti oziroma narediti novo. Na sliki je nova lakirnica opremljena z vsemi elementi za zdravo, varno in lažje delo. Iznad kaskad v izpiralni komori so na- Marjan Čakš: Z novimi brizgalnimi napravami AIRLESS, bo delo lažje, kvaliteta lakiranih od-preskov mnogo boljša, prihranek pa se bo poznal pri lakih. meščeni eliminatorji vodne kapljice, ki preprečujejo vstop vodnih kapljic v ventilacijske cevovode. Za primerno atmosfero ter potrebno odsesa-vanje zraka na delovnem mestu služita dva centrifugalna ventilatorja z elektromotorjem v »S« zaščiti, ki sta vgrajena tako, da dosežemo željeno hitrost zraka skozi delovni presek kabine. Vsi pogoji za redno delo bodo zagotovljeni, če se bomo ravnali po navodilih za redno vzdrževanje, ki je predpisano — kaj se mora napraviti — dnevno, tedensko, mesečno in pol-fwao. Odpadne vode, ki se bodo pojavljale v lakirnici so različno onesnažene in se bodo tudi po- javljale v različnih količinah, bo potrebno z vso resnostjo nevtralizirati pred. izpustom v kanalizacijo v izogib raznim poznejšim nevšečnostim, predvsem' pa zaradi očuvanja zdravega okolja. To se pravi odpadnih voda iz lakirnice se praviloma ne sme puščati v reke oziroma vodotoke, ker so biploško preobremenjene. Izpust mora odobriti pristojna inšpekcija oziroma je vodo potrebno obdelati, da njena kvaliteta ustreza predpisom, ki določajo kvaliteto pred izpustom. Kot je znano, v tem oddelku delajo v pretežni večini žene. Manipulacije z zelo težkimi artikli bodo sedaj o-pravljale z dvigalom, kar bo veliko pomenilo za dobro počutje na delovnem mestu, saj ni od muh premetavati »celi šiht« 32 kg. težka kolesa za avtomobile ipd. Želimo, da bi opravljeno delo resnično služilo v zadovoljstvo nas vseh, da bi služilo kot pripomoček za dosego večje, rentabilnejše proizvodnje, ustvarjanje dohodka na lažji način, s tem pa zagotoviti tudi boljši osebni dohodek. Jože Oštir Fric Kotnik opravlja še zadnja dela pri montaži pneumatskega dvigala, s katerim bo možno dvigovati težka bremena do 50 kg in kar je najvažnejše za delavke v lakirnici — odpravljeno bo vsakodnevno težko dvigovanje avtomobilskih koles in trakov 5i»«s¡pte*------------------------------------------------ 5 Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti Da bo resnično imel sleherni član kolektiva možnost seznaniti se s tem materialom, ga v nadaljevanju objavljamo. V sklepih IX. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in s programom Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za leto 1981 je bilo sprejeto stališče, da je uresničevanje socialne politike na sedanji stopnji razvoja samoupravne socialistične družbe ena izmed pomembnih in aktualnih nalog sindikalnih organizacij. Zato odločitev o tem, da bo 3. konferenca Zveze sindikatov Slovenije obravnavala vprašanja: »Vloga in naloge zveze sindikatov v socialni politiki in zagotavljanju socialne varnosti delavcev«, pomeni ponovno potrditev usmerjenosti Zveze sindikatov Slovenije, da v času med kongresoma spodbuja čim celovitejše obravnavanje položaja delavcev in občanov pri zagotavljanju oblasti med delom in rezultati njihovega dela. Ker sta prva in druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije v letu 1979 in 1980 obravnavali vprašanje planiranja in delitve osebnih dohodkov, pomeni vsebina tretje konference logično dopolnitev dela pri uresničevanju celovitosti interesov delovnih ljudi in občanov. V priprave na konferenco Zveze sindikatov Slovenije so se tvorno vključile tudi vse osnovne organizacije Zveze Sindikatov v naših temeljnih organizacijah, oziroma v delovni organizaciji. Da bodo v teh pripravah lahko resnično sodelovali vsi člani Zveze sindikatov v naši DO s predlogi za čim kvalitetnejše oblikovanje stališč 3 kongresa ZSS in njihovo uspešno uresničevanje je izdelal Sektor za kadrovske in samoupravne odnose poročilo o delu svojih oddelkov, ki pri svojem Vsakdanjem delu obravnavajo problemska področja, kateri ’ so judf cilj obravnave 3 konference ZSSS. Da bo resnično imel sleherni član kolektiva možnost seznaniti se s tem materialom, ga v nadaljevanju objavljamo. Zaposlovanje V letu 1981 smo si s planom kadrov zadali nalogo, da izboljšamo kvalifikacij siko strukturo delavcev im zagotovimo zadostno število delavcev, ki so potrebni za nemoten potek proizvodnje. Predvsem so bili to nekvalificirani delavci, ki smo jih z dodatnim izobraževanjem usposobili za opravljanje poklicev ožjega profila. Kvalifikacijska struktura novosprejetih .delavcev do 31. 8. 1981 je sledeča: V3 — 4 delavci, ViŠ — 8 delavcev, SŠ + VK — 3 delavci, KV — ,25 delavcev in IK -j- PK -+- NK — 86 delavcev, kar je skupaj 126 delavcev. V skladu ,z zastavljeno politiko zaposlovanja smo kadrovali predvsem delavce za proizvodne poklice, zmanjševali pa zaposlovanje na režijskih in administrativnih delih. Ne glede na takšno' politiko, pa smo želeli omogočiti našim štipendistom zaposlitev in opravljanje pripravništva. V letu 1981 srno predvideli zaposlitev 48 štipendistov. Od tega smo jih že zaposlili 30, omogočili študij na višji stopnji 3, zaradi odhoda v JLA se ni moglo zaposliti 9 in je predvidena zaposlitev po vrnitvi iz JLA, iz objektivnih razlogov pa nismo zaposlili 5 štipendistov, 1 pa se ni hotela zaposliti. Na ustrezna dela in naloge smo v tem obdobju zaposlili 20 invalidov. ‘ V celoti smo omejili nadurno delo v DSSS (razen šoferjev), v proizvodnih TOZD pa zmanjšali na najmanjšo možno količino. Pogodbe smo sklepali sairno v nujnih primerih, ko nismo imeli ustreznih delavcev za opravljanje takšnih del. Omejili smo zaposlovanje upokojencev, razen v najnujnejših primerih, ko je bilo potrebno uvajati novega delavca, ali je bil potreben daljši uvajalni rok novega delavca. Stanovanjske probleme delavcev smo reševali v maksimalni možni meri z dodeljevanjem kreditov za dograditev individualnih hiš, z dodeljevanjem družbenih stanovanj ali samskih soh, nismo pa uspeli zbrati sredstev za gradnjo samskega doma, ki bi bil nujno potreben za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki prihajajo iz drugih območij Jugoslavije. Dopisujte v naše glasilo Izobraževanje PLAN RAZVOJA KADROV 1981/85 Profil Redno šolanje — končajo Šolanje ob delu -končajo 1981 1982 1983 1984 1985 1981 1982 1983 1984 1985 Magister — ■ l - 2 . i _ Dipl. ing. 5 13 5 6 1 3 5 1 l 2 - Inženir 6 4 4 11 — n 10 5 3 6 Tehnik 24 25 29 21 10 6 13 2 2 1 Poklic — orodjar, strugar, ključav. itd. , 22 9 11 22 — 3 - ’ ' 1 ■ Skupaj 57 51 49 60 11 23 28 10 8 9 Kriteriji in merila so določeni v Samoupravnem sporazumu o štipendiranju v občini Celje in Pravilniku o izobraževanju, usposabljanju in pripravništvu EMO. Usposabljanje za dela In naloge v TOZD (Interno izobraževanje) Za nemoteno delo v proizvodnih TOZD bomo z organizacijo tečajev nadaljevali tudi v srednjeročnem obdobju in sicer: Tečaj za vlagače TOZD Posoda, TOZD Odpreski in TOZD Kontejner. Od 1981 do 1985 10 tečajev, povprečno 200 udeležencev Tečaj za voznike viličarjev TOZD Posoda, TOZD Kontejner, DSSS 5 tečajev, povprečno 100 udeležencev N . . Tečaj za varilce TOZD Kotli, TOZD Kontejner, TOZD Radiatorji, TOZD Vzdrževanje. 15 tečajev, povprečno 225 udeležencev Tečaj za voznike dvigal (žerjavisti) TOZD Kontejner, TOZD Kotli TOZD Odpreski DSSS 5 tečajev, povprečno 60 udeležencev Poleg naštetih oblik moramo upoštevati nepredvidene potrebe, ki se v TOZD porajajo glede na stanje v odnosu na fluktuacijo in podobno — 8 tečajev s (povprečno udeležbo 100 kandidatov. Skupaj interno izobraževanje — 43 tečajev s 685 udeleženci. Funkcionalno izobraževanje V skladu s Pravilnikom in potrebami TOZD, posameznih sektorjev in služb glede na dopolnilno funkcionalno izobraževanje strokovnih in vodilnih (kadrov) delavcev, bomo pošiljali na ustrezne tečaje, seminarje, simpozije in posvetovanju, ki jih prirejajo zunanje institucije (Gospodarska zbornica, Združenja, šole in DU) glede, na aktualnost, potrebnost, strokovnost in podobno. Z ozirom na dosedanje izkušnje predvidevamo v srednjeročnem obdobju da bo šlo skozi navedeno obliko ca. 500 delavcev. (Nadaljevanje na 6. strani) 6 &MO\ph&C> Vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti (Nadaljevanje s 5. strani) Izobraževanje iz snovi varstva pri delu Glede na zelo stroge predpise in zakonska določila o nenehnem usposabljanju in preizkusih znanj iz področja varstva pri delu posebno za dela in naloge, na katerih je povečana nevarnost poškodb, bomo kot do sedaj tesno sodelovali s službo varstva pri delu v DO. To je permanentno izobraževanje, ki je vklopljeno v v>se strokovne tečaje — za dela in. nal-oge (interni > tečaji), periodični preizkusi znanj vsako leto, posebni seminarji in preizkusi znanj za tehnični vodeči in vodilni kader. ' Bružbeno-politično izobraževanje Zaradi uspešnega opravljanja samoupravi javskih in delegatskih nalog v TOZD in DO v samoupravnih organih in DPO se bomo povezali z DU in občinskimi DPO pni iislkapju najustreznejših in najučinkovitejših oblik izobraževanja. Izvajali bomo tudi lastne oblike tozadevnega izobraževanja seveda ob .podpori in sodelovanju’ samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v TOZD in DO. Ravno tako bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju preko verificiranih ustanov, ob podpori zgoraj navedenih činiteljev, skušali čimveč zaposlenih usmeriti v oddelke za dokončanje osnovnega izobraževanja. (8-letke) saj vemo, da je to še vedno (okoli 1.000 delavcev brez dokončane osnovne izobrazbe) zaskrbljujoče. Usmerjeno izobraževanje Za uspešno izvajanje koncepta usmerjenega izobraževanja nalaga Zakon DO oziroma TOZD ne malo nalog im zahtev, saj je v ogromni meri od pripravljenosti' in organiziranosti le. teh odvisno izvajanje usmerjenega izobraževanja tako kot navedeni Zakon to zahteva in predvideva. Naj navedemo samo nekatera določila v Zakonu, ki se nanašajo neposredno na združeno delo: — Delavci v _temeljnih organizacijah združujejo sredstva, razvijajo izobraževalno dejavnost ter druge 'oblike strokovnega dela v zvezi s Skupnim planiranjem, usmerjanjem, organiziranjem in izvajanjem izobraževanja delavcev ter se za zadovoljevanje potreb in interesov, ki jih ne morejo zadovoljevati v svojih organizacijah in skupnostih, povezujejo z izobraževalnimi organizacijami (čl. 25.). — Proizvodno delo in delovna praksa se izvaja neposredno v delovnem, oziroma proizvodnem procesu (čl. 78.). — Za izvajanje nalog, ki se nanašajo na združeno delo DO --TOZD, razvijajo organizacije združenega dela kadrovsko izobražlvalne službe in druge strokovne službe za uresničevanje potreb in interesov na področju izobraževanja (61. 111.) itd. DO EMO se je že dogovorila z ŠKIMC Štore in TŠ Celje o številu učencev ki bodo opravljala PD in DP. Pripravništvo Pripravništvo v DO oziroma TOZD se od 1. 1. 1980 izvaja po določilih Pravilnika o pripravništvu GZ SRS. V izvajanju določil navedenega Pravilnika nimamo nikakršnih težav, ker se ne razlikuje bistveno od našega Pravilnika in ker sistem pripravništva v DO EMO uspešno izvajamo že od leta 1962 dalje, ter imamo na tem področju veliko praktičnih izkušenj. V DO EMO imamo letno povprečno 30 pripravnikov, isto predvidevamo tudi v tern srednjeročnem obdobju do leta 1985. Učne delavnice EMO ima že dolgo tradicijo glede praktičnega pouka učencev kovinarske stroke (orodjarji, strugarji, rezikarji, brusilci, strojni ključavničarji itd.). V ta namen imamo učno delavnico za kovinarske poklice. Ta oblika izobraževanja je v tesni zvezi s Poklicno šolo v Štorah, za kar lahko rečemo, da je tradicionalna, uspešna in dobra. Mirno lahko trdimo, da je to že vrsto let usmerjeno izobraževanje poklicev širokega profila. Povprečno imamo 50 do 70 učencev vseh letnikov (razen obratnih električarjev) skozi vse leto. Glede na srednjeročne .potrebe po teh kadrih bo stanje ostalo nespremenjeno do leta 1985. Vendar bo potrebno glede prostorov in opremljenosti navedene učne delavnice storiti mnogo več, posebno z materialnega vidika, če želimo stanje dvigniti na višji nivo, ker nam ta oblika ne sme stagnirati, kar bi bilo v nasprotju z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. Stanje učne delavnice za usposabljanje varilcev je prostorsko urejeno, vendar bo potrebno še veliko razumevanja in naporov glede opremljenosti. Tečaji se glede na potrebe nemoteno odvijajo. Tudi v naslednjem obdobju do teta 1985 bomo usposabljali varilce, ki jih nenehno primanjkuje. Upamo, da smo zajeli vso dejavnost, dela in naloge, ki jih izvaja oddelek izobraževanja EMO za potrebe vseh TOZD, DSSS. v Pregled izobrazbene strukture zaposlenih ne more posredovati oddelek izobraževanja, ker z istim razpolaga in je v kompetenci kadrovskega oddelka — evidence. Socialna dejavnost 1. Zdravstveno varstvo S problematiko zdravstvenega varstva naših delavcev se ukvarjajo strokovne službe. Ze vse skozi imamo organizirano obratno ambulanto in ambulanto prve pomoči. Ker. je naša DO sestavljena iz več TOZD je zdravstveno stanje zaposlenih tudi različno. Na ^splošno lahko ugotovimo, da nesreče pri delu in poklicna obolenja niso v porastu, vendar pa ise v posameznih TOZD pojavljajo okvare sluha, to pa predvsem zaradi.slabih delovnih pogojev. Vsii zaposleni lahko uveljavljajo bolniški. stalež samo v naši ambulanti in 90 vseh se zdravi pri nas. Ze dalj časa je bolniški stalež v naši DO zelo visok,, vendar pa v zadnjih dveh letih ni'v poirastu, toda tudi zmanjšati ga ni mogoče (7,26% ali 79.028 izgubljenih delovnih dni). Ta visok odstotek je nerazumljiv rtapram drugim DO v Celjski • občini. .Najpogostejši vzroki obolenj so: 1. prehladna obolenja, 2. obolenja prebavnega sistema (veliko vozačev problem pravilne in zdrave prehrane), 3. obolenja seči! in sečnih poti, 4. nervoze, razna duševna obolenja, 5. degenerativna obolenja, revmaislka obolenja, obolenja hrbtenice. Nato pa sledijo obolenja srca in ožilja, manjše poškodbe, komplikacije v nosečnosti, kožna obolenja, itd. V okviril direktne menjave dela z OA izvajamo ergonomske me- ritve, periodične zdravstvene’preglede, preglede za sprejem na delo, ocenitve delazmožncsti delavcev v invalidskem postopku in delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo. - . .N V borbi za čim hitrejše okrevanje delavcev in čim prejšnjo vrnitev v delovno organizacijo ter zmanjšanje, staleža smo organizirali zdravstveno rehabilitacijo, ki uspešno deluje. V tem okviru zaposlujemo tudi noseče žene., V okviru preventivnih dejavnosti pa organiziramo: — sistemske preglede žena, — zdravljenje v naravnih zdraviliščih, - — aktivni oddih na miorju in planinah, — ter razne rekreativne dejavnosti. Vise premalo pa je narejeno na področju zdravstvene vzgoje in prosvetljenosti, .tega pa ise premalo zavedajo zdravstveni delavci. Vse preveč-se ukvarjajo s kurativno dejavnostjo, preventiva pa zaostaja. Če pa želimo zdravo aktivno populacijo pa bo potrebno na zdravstvenem področju napraviti korenite spremembe (in to predvsem v smislu hitrejših in kvalitetnejših zdravstvenih uslug). 2. Invalidsko pokojninska problematika V DO EMO je zaposlenih 290 delovnih invalidov (9,28 %). Od tega 61 delovnih invalidov II. kategorije (1,97 %) in 229 delovnih (7,41 %) invalidov III. kategorije. Ti delovni invalidi so vsi zaposleni v skladu z oceno delazmožnosti invalidske komisije. Delovne invalide’ zaposlujemo večinoma v TOZD kjer nastane, če pa to ni možno pa v druge TOZD glede na njihove omejitve in. delovne pogoje. Delovne invalide zaposlujemo tudi od zunaj preko posredovanja SPIZ in Skupnosti za zaposlovanje. Ob Vsestranski normativni zaščiti delovnih invalidov in ob uresničevanju načela, da naj delavec čim dalj časa dela s svojo preostalo delovno sposobnostjo, to so bili učinki sedanjega sistema invalidskega pokojninskega zavarovanja. Niso pa v svoji zavarovalni funkciji delovali preventivno. In prav preventivni funkciji bo potrebno v bodoče posvetiti največjo pozornost. Večji poudarek bo moral biti na prekvalifikaciji in rehabilitaciji delovnih invalidov ter prilagajanju dela delovnim invalidom (ne pa obratno kot se sedaj dogaja). Nujne so spremembe v ¡invalidsko pokojninski zakonodaji, predvsem v stimuliranju delavcev k čiimvišji produktivnosti. Pokojnine pa naj bi bile v celoti izraz vloženega minulega dela, upokojenec pa bi si naj s tako dobljeno pokojnino v celoti zagotavljal socialno varnost. Večjo pozornost bi morali posvetiti delavcem ki odhajajo v pokoj in ohraniti pristnejše stike z tfpokoj enimi delavci (posluževati se najrazličnejših oblik srečanj, izletov in itudi denarnih pomoči v izjemnih primerih). V naši DO pa za takšne oblike ni dovolj posluha (¡organiziramo samo en izlet in to za delavce, kd ise upofcoje v tekočem letu). Toda sindikat bi se moral zavzemati za širšo siknb delavcev, ki so s svojo prizadevnostjo in delom prispevali za boljšo produktivnost in humanizacijo delovnih pogojev. 3. Otroško varstvo V naši DO je zaposlenih’1.328 žensk, to predstavlja ca. 60% vseh zaposlenih, To predstavlja še dodaten problem pri zagotavljanju varstva otrok. Delo je organizirano v vseh TOZD razen v DSSS v dveh izmenah (odpravili smo nočno delo žena). Veliko otrok naših delavcev je vključena v VVZ, vendar točnih podatkov nimamo. Poseben problem varstva otrok pa predstavlja za delavce, ki delajo v izmenah (npr. matere samohranilke), zato bi bilo dobro premisliti tudi še o drugih oblikah varstva, predvsem v popoldanskem času. Saj taka oblika, ¡ki sedaj obistaja, zagotavlja varstvo samo enemu delu zaposlenih, drugi pa si morajo iskati najrazličnejše oblike varstva, ki so tudi precej dražji. Zato je nujno potrebno, da se zavzamemo, da nudimo vsem enake možnosti. Ustanovitev oddelkov otroškega varstva pri DO ali TOZD bi bile nujne, saj bi starši neposredno pred delom oddali otroke v varstvo, imeli prijeten občutek varnosti, saj so njihovi otroci v bližini in seveda zagotovljeno družbeno varstvo otrok bi lahko imeli vsi zaposleni delavci. Družbeni standard V DO EMO so Organizirane 3 vrste malic in omogočen nakup dodatne hrane v dveh kantinah. Organizirana malica obsega tri različne vrste in sicer, eno hladno in dve topli, do katerih .so za kalorično lažjo hrano upravičena delavci z zdravniškimi potrdili. Topila malica je organizirana samo za obe dnevni izmeni, medtem ko za nočno izmeno ni toplega obroka. K organizirani malici ni vključenih 3% delavcev iz povsem osebnih razlogov (strogi dietni režim, prehrambene narvade). V bližnji prihodnosti se pripravlja organizacijska sprememba naročanja mailic po izbiri za en dan vnaprej, potekla pa bo tudi skrb, da bb fiaalica ustrezno izbrana tudi za delavce z različnimi dietami. S tem bačanom bi se odstotek delavcev, ki se prehranjujejo v organizirani družbeni prehrani še povečal. STANOVANJSKO PODROČJE Na osnovi sedanjega stanja lahko ugotavljamo, da bo potrebno zagotovita finančna sredstva oziroma obstoječa razporediti v primernem in čim racionalnejšem razmerju, da bomo lahko rešili čim večje število •prošnjikov. Visoka flufctuacifa, ki je značilna za našo DO, nam je povzročila velike izgube in probleme. Z zastavljenimi programi bomo razširjali možnosti pridobivanja stanovanj z uvedbo različnih oblik vezave sredstev fin etažnega nakupa stanovanj. Struktura dodeljenih stanovanj in kreditov v zadnjih letih nam kaže, da je bilo proizvodnim delavcem dodeljeno 90% stanovanj, režijskim 10 %, od tega solidarnostna 29 %. Z novim sistemom financiranja stanovanjske gradnje se uvede tudi obvezna lastna udeležba za pridobivanje družbenega stanovanja, za prenovo obstoječega stanovanja, za nakup etažnega stanovanja in za graditev stanovanjske hiše. Višina lastne udeležbe bo odvisna od ekonomskega in socialnega položaja delavca in njegove družine. Prispeva-no lastno udeležbo bo delavec dobil vrnjeno po določenem roku s pribitkom minimalne obrestne mere. Za stanovanja samskih delavcev ni preskrbljeno. Z nakupi in pridobivanjem samskih ležišč nismo šli vzporedno s proizvodnjo. Zaostajanje na tem področju nam danes dela veliko problemov, še posebej, ker moramo zaposlovati doberšen del delovne sile, ki prihaja iz drugih republik. ODDIH IN REKREACIJA V DO deluje rekreativno športno društvo, ki pokriva celotno področje telesne kulture. — Skrbi za množično telesno kulturo v DO, usmerja, vodi in kontrolira delo retoreatorj^v TOZD, — Organizira interna tekmovanja, srečanja in turnirje v različnih športnih panogah ter skrbi za udeležbo ekip DO na tekmovanjih in akcijah v občini in republika. — Skrbi za kvaliteten ramvoj v športnih panogah znotraj sekcij in klubov. — Ureja organizirano in vodeno tedensko rekreativno vadbo različnih skupin predvsem v jesenskem in zimskem času. Dejavnost' društva je prisotna v vseh TOZD in organizirana tako, da je dostopna vsem delavcem. Produktivna in smotrna izraba delovnega časa Produktivna in' smotrna izraba delovnega časa ter njegov obseg in trajanje so pomembna sestavina socialne varnosti delavcev. Stalna prizadevanja družbenih dejavnikov in sindikatov so usmerjena k taki organizaciji delovnega časa, ki hi bil čim bolj prilagojena psihološkim potrebam delavcev. V -tej smeri je bilo v naši DO največ narejeno pri odpravi nočnega dela žena in racionalnejši izkoriščenosti delovnega časa (predvsem omejevanje nadurnega dela). Se vedno pa je delo po TOZD tako organizirano, da poteka v izmenah. V dveh izmenah dela slaba polovica delavcev — 40% in v treh 4 %. Delo v izmenah pa večkrat otežujejo razni problemi, ki jih imajo delavci, to pa so: prevozi, varstvo otrok, itd. V številnih ¡primerih je rešitev za delavca le enoizmensko delo, kar pa vodi do nepopolne zasedenosti izmen. Nočno delo se omejuje in ne poteka v‘vseh TOZD, ampak samo v tistih, kjer to nujno zahteva narava dela. Nekateri pogoji dela v tej izmeni še niso enakovredni drugim izmenam. Kot na primer zagotavljanje toplega obroka, dežurstvo prve pomoči, navzočnost organizatorjev proizvodnje. ^ v Delo v nočni izmeni pa je v sistemu nagrajevanja posebej stimulirano in se upošteva tudi pri določanju dolžine letnega dopusta, ki se ustrezno podaljša. Delovni čas je urejen enotno za vse delavce in je fiksen, tako da traja za dopoldansko izmeno od 6 do 14, za popoldansko od 14 do 22 in za nočno od 22. do 6. ure. Težave in problemi, ki spremljajo togo razporeditev delovnega časa pa nas vzpodbujajo k razmišljanju in uvedbi drugačne organiziranosti. V pripravi je predlog za uvedbo spremenljivih oblik delovnega časa, ki bi bile čim bolj prilagojene danim pogojem in možnostim in bi postopoma zajele vedno več organizacijskih enot. Poročilo oddelka varstva pri delu o problematiki varstva pri delu in delovnih pogojih v naši DO, ki je bil prav tako del materiala, ki ga je pripravil sektor za kadrovske in samoupravne odnose v zvezi z gradivom za obravnavo na 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije pa je bilo objavljeno že v prejšnji, to je 21. številki glasila Emajlirec. Družbenopolitično Ugotovitve raziskav in analiz, ki so bde opravljene v zadnjem obdobju v Sloveniji kažejo, da manjkajo delovnim ljudem, fci delajo v številnih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah in organih, osnovna 'znarja in informacije s področja družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, manjkajo pa tudi vsebinsko širša družbenopolitična, družboslovna in splošna kulturna znanja, ki so nujno potrebna za delovanje, odločanje in uveljavljanje interesov delavskega razreda. Sistematično je zagotovljeno le izobraževanje -in usposabljanje članov 2K, čeprav je bilo načrtno organizirano tudi izobraževanje in usposabljanje članov delegacij za družbenopolitične in interesne skupnosti. V izobraževanje je bilo zajetih le 40.000 članov delegacij od okoli 200.000, kolikor jih je v SR Sloveniji. Razvoj množičnega družbenopolitičnega*’ izobraževanja zavira več problemov: — premajhen interes družbenopolitičnih dejavnosti, ki so odgovorni za družbeno intenzivnost tega izobraževanja in za razvoj samoupravljanja, — premajhno zanimanje in motivacija med delovnimi ljudmi in samoupravijai-ci. To izobraževanje ne daje družbeno prignane ¡kvalifikacije, pač pa je njegova naloga osveščanje in širjenje ideologije delavskega- razreda — samoupravne politične kulture, usposabljanje za družbenopolitično in samoupravno delovanje, — družbenopolitično izobraževanje zahteva tudn dodatno delo, obveznosti, nemir, napetost in tudi možnost konfliktnih situacij, — slabo vplivajo tudi nedorečena vsebinska izhodišča in metodično didaktični pristopi, ki kandidate mnogokrat ne pritegnejo dovolj, da bi vztrajali v izobraževalnem procesu, —■ ni še čvrstejšega dogovora o sistemu in obsegu finansiranja in tako je tudi finansiranje omejujoč in zaviralni dejavnik za izobraževanje. V obdobju od 1974 do danes se je preko 550 naših delavcev udeležilo družbenopolitičnega izobraževanja, torej lahko rečemo, da je v teh letih obiskovalo razne oblike družbenopolitičnega izobraževanja okrog 15 odstotkov naših delavcev. V največjem številu so se delavci udeležili tega izobraževanja 1976. leta. Da se tovrstno izobraževanje ni še bolj razmahnilo v naši delovni organizaciji so vplivali tudi problemi, s katerimi se srečujejo tudi v širši družbeni skupnosti in ki smo jih že navedli (premajhna motivacija delavcev, dodatne obveznosti, premajhna angažiranost družbenopolitičnih de- javnikov, itd.). Pričakujemo pa, da bo tudi družbenopolitično izobraževanje doživelo preporod, zlasti še, keT bo sedanjim delegatom kmalu potekel mandat, z izvolitvijo novih v delegacije samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnosti, se bo pojavila potreba po dodatnem usposabljanju novoizvoljenih delegatov. To naj bi bil tudi impulz, ki bo pomagal oživiti deio delegacij, dodatno usposobljeni delegati pa naj bi prinesli novo kvaliteto v vzpostavljena delegatska razmerja. Pomembno je, da obstaja med delegati, ki 'jih volijo ali pošiljajo delavci v delavski svet ali druge organe, in delavci stalna delovna povezanost. Pravijo, da mora med njimi obstajati delegatsko razmerje. Na podlagi delegatskega razmerja morajo biti delavci na tekočem, o čem sklepa v delavskem svetu, v skupščini samoupravne interesne skupnosti, delegati jim morajo poročati o svojem delu, se z njimi posvetovati o predlaganih Sklepih. Če je takšno delegatsko razmerje vzpostavljeno, potem delavci preko svojih delegatov sodelujejo tudi pri sprejemanju sklepov delavskega sveta ali skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Tako postane odločanje po delegatih v delavskem svetu in ¡skupščinah samoupravnih interesnih Skupnosti po vsebini neposredno odločanje in tudi ni bojazni, da bi se odločalo mimo delavcev v neposredni proizvodnji, mimo baze. Seveda pa je od nas samih in nikogar drugega odvisno, kakšna delegatska razmerja bomo vzpostavljali s svojimi delegati v delavskem svetu oziroma delegati v samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Marko Gorjan 8 &na¡/hbe* SKLEPI DELAVSKEGA SVETA Izvlečki zapisnika 10. redne seje 'delavskega sveta DO EMO, ki je bila v torek, dne 10. 11. 1981 ob 17. uri v dvorani delavskega sveta. Prisotni: 27 članov DS DO EMO. Opravičeno odsotni: 14 članov DS DO EMO. Neopravičeno odsotni: 10 članov DS DO EMO. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta DO EMO, Tomaž Milač, po dnevnem redu: 1. Pregled sklepov. 2. Potrditev Sklepov 4. in 5. izredne seje IO DS DO ter 14. redne ¡seje IO DS DO. 3. Poslovanje DO EMO I—IX 1981. 4. Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana DO EMO. 5. Potrditev podpisnikov finančno materialnih dokumentov TOZD/DSSS in za združena ¡sredstva DO EMO. 6. Imenovanje centralne inventurne komisije za leto 1981. 7. Predlog o imenovanju tov. Tomaža Milača v svet Tehniške šole Celje. 8. Pritožbe na odločitev Stanovanjskega odbora o razdelitvi dolgoročnih posojil. 9. Tekoče zadeve. 10. Vprašanja delegatov. Dnevni red je bil soglasno sprejet. _ Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena tov. Friderik Žnider in tov. Martin Hostnik. Po točki 1: 1. DS DO ugotavlja, da so vsi sklepi 9. redne, 2. im 3. izredne seje realizirani, razen 1. sklepa 9. redne seje. Za izvršitev tega sklepa pooblašča DS DO Izvršni odbor, da v zvezi s to problematiko ustrezno Ukrepa. Po točki 2: 2. DS DO EMO potrdi Sklepe 4. in 5. izredne seje ter 14. redne seje Izvršnega odbora DS DO EMO. Po točki 3: 3. DS DO ugotavlja, da so vse TOZD obravnavale in sprejele periodično poročilo. DS DO potrdi poslovno poročilo DO EMO za obdobje I—IX 1981. Po točki 4: 4. DS DO ugotavlja, da so temeljne organizacije obravnavale Samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981—1985 in ga sprejele. DS DO Samoupravni sporazum potrdi. Po točki 5: 5. Delavski svet DO EMO ing i nvljii. da so delavski sveti TOZD dne 2. 10. 1981, TOZD Vzdrževanje in energetika pa 30. 10. 1981 potrdile predlog podpisnikov finančno materialnih dokumentov TOZD in DSSS in predlog podpisnikov za združena sredstva delovne organizacije EMO in sicer: 1. podpisniki finančno materialnih dokumentov za združena sredstva DO EMO: Franci Gazvoda, Ladislav Grdina, Jože Turnšek, Drago Mravlak, Zinka Mansuti, Angelca Mihelin in Radovan Stajnpihler. 2. podpisniki finančno materialnih dokumentov TOZD so vsi navedem po točki 1. in poslovodni organi posamezne TOZD kot sledi: za TOZD Posoda Janko Pristov-šelk, za TOZD Frite Jože Jošt, za TOZD Kotili Henrik Dvoršak, za TOZD Radiatorji Drago Hempt, za TOZD Odipreski Slavko Poznič, za TOZD Emokiomtejner Anton Krebs, za TOZD Orodjarna Ludvik Krese, za TOZD Vzdrževanje Franc Vrabič, za TOZD ERC Jože Gubenšek in za DSSS Franci Gazvoda. DS DO EMO potrdi podpisnike finančno materialnih dokumentov TOZD in DSSS in podpisnikov za združena sredstva delovne organizacije EMO. Po točki 6: 6. DS DO EMO potrjuje na podlagi IO DS DO in na podlagi določil Pravilnika o vodenju knjigovodstva DO EMO, imenovanje Centralne inventurne komisije DO za leto 1981 v naslednji sestavi: Z^ap. punkcija Priimek in ime TOZD 1. Predsednik Cerar Anton Poisoda 2. Namestnik Strašek Franc DSSS 3. Clan Gorenjak Srečko Orodjarna 4. Član Goričan Pavel Posoda 5. Clan Macarol Miran DSSS 6. Clan Sušin Jože Kotli 7. Član Odar Otmar DSSS 9. DS DO v zvezi s pritož-Admiaistirativna dela za bo tov. Jožeta Zajca potrju-centraímo inventurno komi- je ¡mnenje stanovanjske ko sij o opravljata: Danica Černelič in Zlata Bobinac (SEO). Po točki 7: 7. DS DO potrjuje imenovanje tov. Tomaža Milača, dipl. ing. stroj, v svet srednje tehniške šole Celje, kot predstavnika uporabnikov Posebne izobraževalne skupnosti za kovinsko predelovalno industrijo. Po točki 8: 8. DS DO sprejme naslednji ¡sklep v zvezi s pritožbo tov. Dobrivoja Čekiča: DS DO EMO^potrdi tov. Dobrivoju Čekiiču, da se poravna oziroma plača polovica razlike v ceni stanovanja kot delež DO EMO. misije, da je pritožba utemeljena, kakor tudi predlog rešitve. 10. DS DO v zvezi s pritožbo tov. Vukadinke Falno-ga zadolžuje stanovanjski odbor, da ponovno pregleda dejansko stanje omenjene tov., ter na naslednji seji DS DO o tem poroča. 11. DS DO ¡potrjuje mnenje stanovanjskega odbora, da so naslednje pritožbe spadaj navedenih članov DO neutemeljene: Pavla Jese- Skupaj nionik, Adolf in Antonija Lenart, Marta Bračun, Ivan Vu-kadin, Vlado Teržan, Alojz Vrbek, Ivanka Selič, Franc Feldin in Zoran Božič. DS DO zadolžuje stano vanjiski odbor za izvršitev sklepov DS DO EMO. Po točki 9: 12. DS DO EMO potrjuje oceno učinkovitosti gl. dir. Franca Gazvode, oziroma njegovem deiležu v poslovni uspešnosti v njegovi mandatni dobi 1977—1981. 13. DS DO sprejme sklep: DS DO EMO odobrava investicijska vlaganja v usposobitev mont ažne linij e za trajnožarne kotle CENTRAL, katera bi se vršila v TOZD Radiatorji v okviru plana investicij za leto 1981: TOZD Radiatorji poz. II/3 — mora- din tažna linija 2,785.000 s prenosom iz koriščenjem razpoložljivih sredstev pri TOZD Radiatorji din poz. II/2 — 920.000 TOZD TOBI Bistrica din ____________________1,865,000 Skupaj 2,785.000 ter delno iz sredstev v letu 1982 TOZD Radiatorji din 1,215.000 14. DS DO EMO potrjuje sipremembe sklepa z dne 28. 8. 1981 glede nabave računalniške opreme in sprejme naslednji sklep: 1. Odobri se nabava računalnika za krmiljenje in kontrolo procesne proizvodnje v TOZD Frite in TOZD Posoda: TOZD ERC din poz. II/3—1981 9,525.208 4,8 % prisp. za energetiko 457.210 Skupaj 9,982.418 1. lastna ¡sredstv a amortizacije 5,219.814 2. Kredit dobavitelja 4,762.604 9,982.418 Odobri se najetje komercialnega kredita na dobo 3 let in običajni obrestni me- 2. Odobri se nabava računalnika za zamenjavo obstoječega dotrajanega sistema za krmljenje proizvodnje in operativno opremljanje poslovanja TOZD ERC din poz. II/4—1981 9,344.626 4,8 % prisp. za energetiko 448.542 Skupaj 9,793.168 z viri financiranja 1. lastna sredstva din amortizacije 5,120.855 2. kredit dobavitelja 4,672.313 Skupaj 9,793,168 Odobri se najetje komercialnega ¡kredita za dobo 3 let po običajni obrestni meri. 15. DS DO sprejme naslednji sklep: »Delavski svet DO EMO Celje se dodatno k že sprejetim sklepom za izgradnjo Tovarne energetske opreme v Šentjurju pri Celju, z dne 16. 11. 1979 in 10. 7. 1980 ter potrjenimi prekoračitvami predračunske vrednosti z dne 10. 9. 1981 in viri finansiranja na zahtevo Ljubljanske banke — Celje obvezuje, da DO EMO ne bo pričela z večjimi investicijskimi naložbami, katere bi angažirale lastna sredstva dotlej, dokler nova tovarna TEO ne bo dajala pozitivnih finančnih rezultatov. V ta namen se bodo letni plani predvidenih investicij, tei so potrebne za normalno tekoče poslovanje vsklajevali z banko.« 16. DS DO zahteva do naslednje seje DS DO od Sektorja za razvojno in investira jisko dejavnost kompleksno informacijo o poteku izgradnje in prekoračitvah predračunske vrednosti. Predsednik DS DO Tomaž Milač Poraba električne energije Varčevanje z energijo je postalo simbol današnjega časa. Vsak dan lahko slišimo nova svarila o pomanjkanju goriva, vsak dan poskušamo najti način za manjšo porabo energije. V zadnjih desetih letih se je po podatkih zavoda za statistiko poraba elektrike v jugoslovanski industriji povečala za 2,7-krat. Poraba je bolj rasla v nekaterih republikah, ki jih štejemo za mani razvite. Tako je črnogorska industrija porabila lani za 5,6-krat več elektrike, kot je je porabila leta 1970, industrija BiH 2,3-krat več in makedonska industrija 1,7-krat več. Hkrati se je poraba elektrike v industriji v istem obdobju povečala v Sloveniji za 1,6-krat, v Srbiji in na Hrvatskem za 2,2-krat, v Vojvodini za 2-krat. Iz slovenskih elektrarn je lani prišlo skoraj 8 milijonov kilovatnih ur elek- trike, kar je za 63 odstot- kov, lani pa smo v Slove-kov več, kot smo iz slo- niji iz termoelektrarn do-venskih elektrarn dobili le- bili 58 odstotkov elektrike, ta 1970. Zlasti v zadnjih ki so jo dale slovenske petih letih dobivamo vse elektrarne. Ker turbine v več elektrike iz termoelek- termoelektrarnah delajo trarn. Ta delež je leta 1976 bodisi na premog, bodisi in 1978 presegel 65 odstot- na nafto, je taka energija zelo draga. DEJAVNOSTI KI SO V 1,1980 PORABILE V SLOVENIJI NAJVEČ ELEKTRIKE (V MILIJONIH KILOVATNIH UR) ČRNA METALURGIJA PROIZVODNJA BARVASTIH KOVIN ELEKTROGOSPODARSTVO PROIZVODNJA IN PREDELAVA PAPIRJA PREDELAVA KOVIN, PROIZVOONJA GRADBENEGA MATERIALA PROIZVOONJA PREJE IN TKANIN PREDELAVA NEKOVINSKIH RUDNIN PROIZVODNJA BAZNIH KEMIČNIH IZDELKOV PROIZVOONJA ELEKTR. STROJEV IN APARATOV B.SOT05EK 000,7325 557 30000 53.1 20000 10000 PORABA'ELEKTRIČNEGA TOkL V INDUSTRIJI V 20 LETIH 1 (V MILIJONIH KILOVATNIH URI 2868CU JUG0SLAVI JA / CD 13815 Jr 'r BLOVEN 1J A 5-291 .'“Pr * 3283 1960 1970 1999 Družbena samozaščita, SLO, CZ, NZ »Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo potemtakem samo en cilj — da glede na možnosti danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje.« (Kardelj) To vse pa bomo lahko zagotovili, če bomo vsi v naši družbi (široke množice delovnih ljudi in občanov) skrbeli tudi za našo varnost in zaščito v okolju, kjer delamo in živimo. Dobro varnostno vzgojeni in dobro politično osveščeni se bomo lahko uspešno postavljali po robu vsem tistim, ki želijo negirati (oziroma napadajo) vse tiste vrednote, ki smo si jih v NOB in socialistični revoluciji izborili pod idejnim vodstvom KPJ. Prav tako bomo lahko s preventivnim delom preprečili nastanek negativnih pojavov, pa tudi širjenje že nastalega varnostnega problema. Za uresničevanje družbene samozaščite v združenem delu in drugih samoupravnih organizacijah posebej skrbi in odgovarja sindikat, v krajevnih skupnostih pa SZDL, znotraj teh organizacij pa morajo biti še posebej aktivni člani zveze komunistov. Naloga sindikata je, da s politično akcijo krepi varnostno kulturo m zavest delovnih ljudi ter z informativ-no-propogandnim delovanjem vključuje delavca v boj proti družbeno negativnim in škodljivim pojavom, in vsemu, kar je v nasprotju s splošnimi in enotnimi hotenji delavskega razreda. I. I. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Družbena samozaščita je ena od osnov in oblika varnosti ter zaščite SFRJ kot celote vseh subjektov jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema pred družbeno škodljivimi dejavnostmi. Po ciljih, organizaciji in načinu izvajanja je družbena samozaščita ena od funkcij socialističnega samoupravljanja. Temelji na samoorganiziranju socialističnih sil pri izvajanju mer zaščite v najširšem smislu, v okviru političnih in pravnih osnov SFRJ, proti različnim izvorom ogrožanja in napada na duhovne in materialne dobrine ter na splošne in posebne vrednote družbe. Družbena samozaščita je po vsebini »sistem mer aktivnosti, ki jih v okviru samoupravnih in drugih z Ustavo določenih pravic in dolžnosti organizirano izvajajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega. dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti in njihovi organi z namenom, da preprečujejo dejavnosti, s katerimi se ogroža neodvisnost, teritorialna celovitost in obrambna sposobnost države, spodkopava delo delavskega razreda, samoupravno in ekonomsko osnovo družbe, razbija bratstvo in enotnost ter ogroža druge pravice občanov (resolucija skupščine SFRJ, čl. 1). S stališča položaja in vloge delovnih ljudi in občanov je družbena samozaščita del neodtujljivih samoupravnih pravic vseh subjektov družbe in istočasno del skupnega procesa v razvoju samoupravljanja in akcije zavestnih družbenih sil v menjanju družbenih odnosov. Osnovni nosilci družbene samozaščite v njenem splošnem pomenu so delovni ljudje in občani ter njihove samoupravne organizacije in skupnosti. Družbena samozaščita zajema različna področja in objekte, ki se morajo ščititi, pa tudi številne mere, ki se morajo izvajati zaradi varnosti in nemotene izgradnje države na temeljih socialističnega samoupravljanja. Te mere so: — preprečevanje in onemogočanje vseh sovražnih obveščevalnih in subverzivnih dejavnosti usmerjenih proti SFRJ in njene družbenopolitične ureditve; — odnosi s tujci in tujimi ustanovami; — zaščiti družbene lastnine pred kriminalnimi dejavnostmi in napadi; — visi politični, ekonomski, informativni, vzgojni in drugi ukrepi, katerih namen je, da omogočijo delovnim ljudem in občanom uresničevanje funkoije osnovnih nosilcev družbene iri lastne zaščite. Uresničevanje družbene samozaščite ima v sistemu samoupravljanja tudi širši politični značaj. Družbena samozaščita zajema poleg zaščite dane v pravnih virih (zaščita ustavne ureditve, družbene lastnine, samo- upravnih in drugih pravic delovnih ljudi in občanov) tudi zaščito vseh revolucionarnih pridobitev naše družbe z ZKJ kiot vodilno idejno silo na čelu. V najširšem pomenu je predmet družbene samozaščite tudi zaščita človekove sredine in sistem civilne zaščite. Izredno pomemben objekt družbene samozaščite je sistem narodne obrambe s posebnim poudarkom na zaščitni funkciji oboroženih sil SFRJ, ki so tudi same po svoji vlogi stalno prisotne in dejaven element družbene samozaščite in varnosti SFRJ. II. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA (SLO) SLO SFRJ je najširša oblika obramlbe države. Po uistavi, zakonu o narodni Obrambi in smernicah za obraimibo SFRJ pred agresijo je koncept SLO družbeno politična opredelitev in po-, gled naše družbe na obrambo države, v kateri morajo sodelovati vse materialne in ljudske sile v državi. SLO je obvezna, enotna in celovita oblika organiziranja jugoslovanske samoupravne socialistične družbe v borbi do dokončne zmage nad agresijo in popolne ter trajne zagotovitve osnovnih načel naše suverenosti. V tem konceptu je najbolj dosledno .izvedena teza klasikov mailksizma-leninizma o oboroženem narodu. Delovni ljudje in občani, samoupravne in druge strukture naše družbe odločajo, organizirajo, vodijo in izvršujejo naloge obrambnih priprav v miru, v vojni pa aktivno vodijo in sodelujejo v oboroženi borbi in v vseh drugih oblikah odpora. SLO SFRJ se uresničuje v enotnem sistemu organiziranja in pripravah vseh subjektov družbe za sodelovanje v oboroženi borbi in vseh drugih oblikah odpora ter .izvrševanju drugih nalog pri obrambi države. V SLO je oborožena boirba najvažnejša in odločilna oblika nasprotovanja agresiji in predstavlja celoto z vsemi ostalimi oblikami borbe in odpora. Sistem SLO je sestavni in nerazdružljiv del družbenopolitičnega sistema Jugoslavije. Osnove' sistema obrambe v SFRJ so skupne za vso državo. Ureja jih federacija, zajema pa celovito koncepcijo sistema, utrjevanje njegovih elementov, definiranje njihove vloge kot tudi globalne vezi in odnosov med temi elementi. Republike in pokrajini izgrajujejo svoj sistem obrambe v skladu z obveznostmi in pravicami po ustavi SFRJ in zakonom o narodni obrambi v skladu s svojimi posebnimi pogoji, potrebami in možnostmi. Po vsebini zajema koncept SLO: — priprave, prebivalstva in njegovih samoupravnih združenj v najširšem smislu za sodelovanje v oboroženi borbi in drugih oblikah odpora, — priprave gospodarstva in družbenih dejavnosti za delo v vojni, — organizacijo in priprave oboroženih sil JLA in teritorialne obrambe za oboroženo borbo, — priprave civilne zaščite za reševanje ljudi in materialnih dobrin v vojni in ob naravnih nesrečah; — organizacijo službe o-pazovamja, javljanja, obveščanja in alarmiranja v družbenopolitični skupnosti. III. CIVILNA ZAŠČITA (CZ) CZ je najširša Oblika pripravljanja in sodelovanja delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri zaščiti in reševanju prebivalcev ter materialnih dobrin pTed požari, elementarnimi nesrečami v miru, kakor tudi pred napadom iz zraka in drugimi sovražnimi aktivnostmi v vojni. V civilno zaščito so vključeni vsi državljani po šestnajstem letu starosti, razen pripadnikov JLA, milice, obveznikov z vojnim razporedom, nosečnic in mater z otroki do sedem let ter zaporniki, dokler so zaprti. Službo CZ organizira in vodi občinska skupščina preko organa uprave pristojnega za narodno obrambo. Občine morajo zagotoviti materialna sredstva za uresničevanje planov in mer CZ. Konkretne obveze s tem v zvezi imajo tudi državni organi, temeljne organizacije, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, pa tudi hišni sveti. Obstajajo razne oblike e-niot CZ, odvisno pač od njihovega namena, kot na primer specializirane enote CZ raznih vrst, splošne epote. CZ (za manj zahtevne naloge) in združene (za vse vrste nalog). Sistem CZ v SFRJ je sestavljen: — iz osebne samozaščite delovnih ljudi in občanov, ki kot najmasovnejša organizirana oblika sodelovanja prebivalcev v neposredni zaščiti zajema pomoč in reševanje sebe in drugih, svoje in družbene lastnine na mestu bivanja in dela, — iz mer in postopkov preventivne in operativne narave, s katerimi se preprečujejo, manjšajo in odklanjajo posledice vojnih o-peracdj in elementarnih nesreč, — iz enot CZ, ki se organizirajo v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih za odpravljanje posledic vojne ali elementarnih nesreč, — nn iz štabov CZ kot organov za operativno vodenje CZ, ki se organizirajo v temeljnih organizacijah, krajevnih: skupnostih in družbenopolitičnih skupnostih, Vključujoč tudi Zvezni štab CZ na ravni federacije. IV. NARODNA ZAŠČITA (NZ) Narodna zaščita je oblika družbene samozaščite, kjer delovni ljudje in občani sama varujejo pomembne objekte, preprečujejo razne izpade, skrbijo za javni ,red in mlir, sodelujejo pri izvajanju prometne varnosti, opravljajo preventivni nadzor v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Narodna zaščita je organizirana oblika delovanja delovnih ljudi in občanov, da lahko v primeru potrebe zavarujejo vse pomembnejše objekte ^v svojih sredinah, prav tako pa NZ preventivno preprečuje nastanek negativnega pojava. NZ je oblaka družbene samozaščite in samozaščitni instrument posamezne skupnosti, v katero se vključujejo široke množice in varujejo svoje življenjske razmere, škrbijo za varno izvajanje delavnega procesa, Skrbijo za uresničevanje dogovorjenega -samoupravnega delovnega reda in varujejo družbeno in osebno imetje. Dosedanja praksa kaže, da so prav pripadniki NZ s preventivnimi obhodi preprečevali požare, poplave, 'tatvine, nadzirali delo čuvajev in vratarjev, skrbeli za javni red in mir na raznih prireditvah v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih, ,tu in tani pa tudi za varnost cestnega prometa, ponekod so z narodno zaščito zavarovali tudi' prenos večjih vsot denarja, v nekaterih trgovinah so ob večjih nakupovalnih dnevih aktivirali NZ kot preventivni ukrep. Iz različnih virov priredil Marko Gorjan PROIZVODNO DELO V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU Proizvodno delo omogoča -učencem, da znanja iz tehnologije s praktičnim poukom ter znanja tehnike in -proizvodnje poglobijo, razširijo in utrjujejo s komkret--nim delom v materialna proizvodnji. V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju in na podlagi pro-izvodno-tehmionega vzgojno-iz ibraževalnoga področja, mora imeti vsak vzgojnoiza-braževalni program kot obvozno sestavno tudi usposabljanje z delom, ki se izvaja kot proizvodno delo ali delovna praksa. Proizvodno delo je delo v tistih delovnih. procesih, ki'imajo proizvodni značaj. Delovna praksa pa je delo v tistih delovnih procesih; ki nimajo proizvodnega značaja. Minimalni obseg proizvodnega dela je dva tedna oziroma 80 ur v vsakem letniku sred-njega usmerjenega izobraževanja. Časovni razpored proizvodnega dela bo določen za posamezne letnike v skladu s šolskim koledarjem in urnikom posamezne šole, pri tem bo prvi letnik na proizvodnem delu v drugem polletju, drugi letnik pa v prvem polletju šolskega lerta. V razgovorih z vzgojnoizo-braževataimi organizacijami zahtevamo, da šole med seboj uskladijo termine, ko bedo pošiljale učence na proizvodno delo. Na ta način bi radi dosegli, da bi v Snem terminu 80 ur prišli v delovno organizacijo istočasno učenci različnih šol. To bi nam olajšalo delo, zlasti v tistem uvodnem delu, kjer jih nameravamo v obliki seminarja poučiti o varstvu pri delu, jim predstaviti delovno organizacijo, njene razvojne programe, prikazati dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami in jim poleg drugega še razkazati proizvodnjo v delovni organizaciji. Šele po tej uvodni predstavitvi bodo prevzeli učence organizatorji proizvodnega dela iz temeljnih organizacij. Kakšna je razlika med inštruktorjem praktičnega pouka in organizatorjem proizvodnega dela? Inštruktor je tisti, ki mu je poučevanje učencev tudi edino de- lo. Vedeti moramo, da je še v ..dno precej učnih ur v programih (zlasti kovinsko predelovalne usmeritve) namenjenih praktičnemu pouku učencev, zlasti v višjih letnikih. Organizator proizvodnega dela pa opravlja vzgoj-noizobraževalno delo poleg svojega rednega dela in se srečuje z učencem le v času njegovega proizvodnega dela, to je le 10 delovnih dni. Temeljne organizacije naj bi v ta namen izbrale sposobne delavce, ki imajo po možnosti nagnjenje do dela z ljudmi. Seveda morajo ü delavci osvojiti dodatna znanja iz pedagogike, psihologije in metodike poučevanja rta enem od seminarjev, ki jih organizirajo delavske univerze ali šole. Prav tako Zakon o usmerjenem izobraževanju zahteva Za organizatorje proizvodnega dela vsaj srednjo šolo. En organizator naj bi nadziral in poučeval enega ali največ do osem učenčev. V Aeru so se glede na speči-tičnost razmer in glede na kadrovsko strukturo odločiti, da bodo imeli na enega organizatorja enega učenca. Pri nas so razmere drugačne, tako da bo imel en organizator več učencev hkrati. Skoraj vse temeljne organizacije so včlanjene v postó-no izobraževalno skupnost za kovinarstvo in metalurgijo (izjema so Frite). Našo delovno organizacijo je ta posebna izobraževalna skupnost določila za- izvajalca proizvodnega déla v tej u-smeritvi. Poleg tega pa moramo upoštevati, da potrebujemo tudi kadre nekaterih drugih usmeritev, čeprav trenutno nimamo y teh svojih štipendistov, ki bi sklenili pogodbe o štipendiranju za prvi letnik usmerjenega izobraževanja. Tako predvidevamo, da bomo sprejeli nekaj učencev družboslovne usmeritve. Seveda bomo morali s temi šolami še posebej rešiti problem finansiranja in skleniti ustrezno pogodbo. V tej začetni fazi predvidevamo proizvodno delo v temeljnih organizacijah Posoda, Orodjarna, Frite, Vzdrževanje in Kotli, kasneje pa bi poiskali še ustrezna me- sta v drugih temeljnih organizacijah, tako da bi bilo na takšen način proizvodno delo v naši delovni organizaciji kar najbolj pestro, zanimivo in tudi strokovno urejeno. Našo učno delavni-, co bomo v usmerjenem izobraževanju še kako potrebovali. V sedanji fazi naj bi ta služila poučevanju učencev, ki se šolajo .po sedanjih programih poklicnih šol, po dveh letih, ko se bodo bi iztekli, pa bo prevzela pomembno nalogo pri dokončnem oblikovanju učenčevega poklica, saj bo učenec poklic rezkar, strugar, orodjar, do-tail šele v temeljni organizaciji, potem ko se bo določen čas (verjetno šest mesecev) usposabljal za določena dela in naloge. V sedanjih pogojih gospodarjenja, ko so omejene budi investicije v nove šoteke objekte, ŠKIMC Štore še kako računa na sodelovanje z našo delovno organizacijo in našo učno delavnico, saj lahko le ta vsaj delno razbremeni njihove učne delavnice. Praktični pouk, v nekoliko drugačni obliki kot sedaj, bo še nadalje zastopan v srednjem usmerjenem izobraževanju. Tudi nagrajevanje organizatorjev proizvodnega dela še ni dokončno urejeno. Ker bodo ti delavci opravljali še dodatno vzgojnoazobraževal-no delo poleg svojih rednih del in nalog, bi bilo prav, da dobijo tudi nagrado sorazmerno vloženemu trudu. V različnih delovnih organizacijah so predlogi različni, največkrat je ta problematika-urejena tako, da prejemajo organizatorji proizvodnega dela nagrado v višini petih odstotkov povprečnega mesečnega neto osebne- ga dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v devetih mesecih preteklega leta za čas proizvodnega dela. Kako pa bodo nagrajevani učenci na proizvodnem delu? O tem so bile ostre debate šolniki (izvajalci) in la (uporabniki) v posebnih izobraževalnih skupnostih, predstavniki združenega de-vendar so se potem le zedinili, da naj bi učenec v prvem letniku ne dobil nagrade oziroma da naj bi predstavljala nagrado le malica. Učenec prejme tudi posebna zaščitna sredstva, če Opravljanje del in nalog to zahteva. Šele v drugem in naslednjih letnikih dobi u-čenec nagrado v višini dvajset do trideset odstotkov neto osebnega dohodka na zaposlenega preteklega leta za ves meseč proizvodnega dela. Dejanska nagrada se preračuna potem na deset delovnih dni. Učenec je na proizvodnem delu lahko zelo uspešen, uspešen ali manj uspešen in od tega uspeha je potem tudi odvisna višina nagrade učenca, pri tem pa naj poudarimo, da za manj uspešno opravljeno delo učenec ne dobi nagrade, ne glede na uspešnost pa je vsem zagotovljena malica. In kakšne cilje in smotre zasleduje proizvodno delo v usmerjenem izobraževanju? Cilj proizvodnega dela in delovne prakse je, da učenci z vključevanjem v neposredni delovni proces doživljajo delo, spoznavajo delovni proces, organizacijo dela in vlogo udeležencev v tem procesu. Spoznali naj bi povezanost med načrtovanjem izdelka, izdelavo in uporabo izdelkov. Z neposrednim vključevanjem v delovni proces bodo učenci spoznali sistem in metode dela obdelave in predelave kovin, se navajali na organiziranost in natančnost pri delu, na varno delo, na sistematičnost varno ravnanje s predmeti dela, na racionalno uporabo časa, materiala in energije za izvajanje delovnega procesa. Učenci si bodo oblikovali čut za kolektivno in o-sehno odgovornost ter potrebo po kolektivnem delu, spoznali bodo osnovna pravila za osebno zaščito, zaščito delovnih sredstev ter zaščito ožje in širše delovne okolice. V procesu dela bodo spoznavali posamezne dele, sklope strojev in stroje, njihovo uporabo in zakonitosti delovanja. Razvijali bodo ročne spretnosti in delovne navade skladno s svojima psihofizičnima sposobnostmi za delo na obdelavi, predelavi kovin, montaži, vzdrževanju strojev in naprav ter za delo na drugih področjih v kovinsko predelovalni industriji. Učenci bi morali spoznavati iai se vključevati v družbenopolitično življenje detavcev v temeljni organizaciji, razvijati svoje obrambne sposobnosti ž aktivnim sodelovanjem in vključevanjem v obrambo in samozaščitno dejavnost. Pomagati bi jim morali, da bi doživeli delo kot temeljno vrednoto za razvoj in eksistenco človeka in družbe, spoznavali in doživljali naj hi tudi, kako delavci z razpoložljivimi sredstvi za delo uresničujejo cilje in naloge naše samoupravne socialistične skupnosti. Marko Gorjan ŠPORTNO VZGOJEN ČLOVEK JE PRAVILOMA DOBER DELAVEC Športna aktivnost lahko prispeva pomemben delež k oblikovanju celostne osebnosti. Posebnost te aktivnosti je med drugim v tem, da privzgoji človeku pravilen odnos do telesnega gibanja tudi v težjih okoliščinah. Tako ga usposablja za zahtevnejše naloge, za katere je značilen spopad s težavami. Kdor se ne mara naprezati, se bo ustavil sredi poti in bo odnehali športno vzgojen človek bo delal, hodil, kolesaril do zastavljenega oilja in bo čutil zadoščenje, ko bo naloga opravljena. Športno vzgojen človek se sploh rad giblje — gibanje je zanj potreba in užitek, pa naj gre za delo na vrtu, ali pa za hojo v gore, igranje nogometa, odbojke, tenisa. -Zaveda se, da pomeni do malega sleherna gibalna dejavnost, če je ustrezno odmerjena, prispevek h kondiciji. Res je, da nimajo vsi športniki takega odnosa do gibanja; nekateri radi smučajo ali kolesarijo, nočejo pa prijeti za kramp in lopato. Tak odnos do telesne aktivnosti pa je napačen. Potreben je pozitiven odnos predvsem do dela, o katerem vemo, da je prvi pogoj za zadovoljno življenje. Ob delu, umskem in telesnem, ki ga opravlja človek z veseljem, postaja iznajdljiv, natančen, vztrajen in samozavesten ter hkrati tudi srečen. Ko se v naših izva- janjih o telesni kulturi za vsakogar sklicujemo na biološko dognanje, da »delo razvija in ohranja organe«, ne mislimo samo na tek v naravi ali na športne igre, marveč na delo v najširšem pomenu besede. Delavca, ki se v prostem času ukvarja tudi z rekreacijo, ne ocenjujemo po številu doseženih diplom in plaket, marveč po kvaliteti in rednosti njegovega dela v proizvodnji. Šport ni samo motorika, šport je hkrati zdrav način življenja; zato je upravičeno pričakovanje, da rekreativci redkeje izostajajo pri delu zaTadi bolehnosti. Delo krepi, delo povezuje ljudi in jih osrečuje. Tudi vrhunskim športnikom, ki se pripravljajo na tekmovanja, ura primernega fizičnega dela (na primer urejevanje va-dišča) ne more škodovati. Naši smučarji so že nekajkrat dali dober zgled: teptali so doskočišče skakalnice, namesto da bi delali za kondicijo počepe na mestu in podobno. Dogaja se, da je ta in oni vnet pri športni dejavnosti, da pa je len in išče izgovore, ko je treba delati. Gre za napačen odnos, za razlikovanje med telesno dejavnostjo, kakršna ima naravo športa, in med gibanjem, ki ima naravo dela. »Nisem len, rad delam, rad pa tudi tečem«, to naj bi bila značilnost pravilno vzgojenega športnika. Teden domačega filma v EMO Ob letošnjem tednu domačega Iilma v Celju je .organizator Novi tednik izbral našo delovno organizacijo za predvajanje edinega slovenskega filma Krizno obdobje. Predavanje je bilo namenjeno ožjemu krogu gledalcev, predvsem kulturnim a-nimatorjen} po temeljnih organizacijah. Krizno obdobje prikazuje osebno krizo štu- .»Film krizno obdobje obravnava problem mladega človeka, študenta, ki išče svoj jaz in mesto v družbi. Film.sam je dolgočasen in se mi zdi, da ni primeren za predvajanje za široko množico. Ob pozornem gledan ju pa pusti gledalca, da o tem problemu razmišlja. Ne daje možnosti rešitve iz tega kriznega obdobja in s tem daje občutek, da iilm ni zaključen.« derata - psihologije, je avtorjeva izpoved .o praznini življenja, neustvarjalnosti in brezciljnosti. Zaradi počasne- ga in dolgoveznega ritma je film za gledalce naporen. Po predvajanju smo se pogovarjali z edinima gostoma, režiserjem Francijem Slakom im glavnim urednikom Novega tednika tov. Dragom Medvedom. Nekoliko smo bili razočarani zaradi neod-ziva filmskih ustvarjalcev. Po dogovoru z organizatorjem naj bf nas obiskalo več ustvarjalcev in ludi . predstavniki Viba filma. Pogovor se je pričel .s kritičnimi besedami o odnosu slovenske kinematografije do občinstva. Menili smo, da za neudeležbo ni opravičila, saj je to edinstvena. priložnost za stik in pogovor z najširšo publiko, ki naj bi ji bili filmi namenjeni in ne nazadnje, ki jih posredno tudi financira. To smo ocenili kot izmikanje odgovornosti. Beseda je stekla tudi o samem filmu. Mnenje večine je bilo, da film Krizno obdobje ni zanimiv za širšo pulblik-e-, ker je problematika specifična in le malokdo se lahkio indenti- Zanimanje za letošnji teden domačega filma je bilo ogromno med našimi delovnimi ljudmi Drago Medved, urednik Novega tednika, organizator Tedna domačega filma je s svojimi gosti iz filma odgovarjal vsem članom okrogle mize ficira z glavnim junakom, ki ne ve kaj hoče, rešitev pa tudi - ni nakazana. ’ Menili smo, da je ljudem v današnjih gospodarskih in političnih težavah potrebna vsebina, ki da polet in vlije optimizem, ne pa da gledalca zamori s prikazovanjem ži-votarenja brezvoljnega in naveličanega študenta Pavleta. Priznanje režiserju, ker je film posnel z mlado ekipo v rekordnem času in z minimalnimi ,stroški, pa vendar to ne zamegli dejstva, da je film primeren za »mali oder«, za ozek krog gledalcev.-Ob tako skromni filmski proizvodnji pa si Slovenci tega ne bi smeli privoščiti. Izrečenih je - bilo še veliko kritik, za katere pa je režiser dejal, da so mu bolj drage kot lažno hvalisanje. Razgovor je vsekakor dosegel svoj namen, žal je naša mnenja poslušal le en filmski ustvarjalec. Breda Zupančič »Film Krizno obdobje režiserja Francija ■ Slaka, prikazuje študenta Pavleta, ki študira psihologijo v Ljubljani. Že v prvem letu študija pa zaide v krizo. Prej je bil najboljši učenec v šoii, tu pa se sreča z mnogimi problemi, problem stanovanja, razočaranje z dekletom. Na RTV najde priložnostno zaposlitev, kjer dela anketo. Ko hodi z ljudmi s podeželja, spoznava njihove navade in prisluhne njihovim problemom. Kmalu spozna, da študij ni za njega, zato se vrne domov. Hoče se zaposliti. Rad bi delal na šol . vendar naleti na nerazumevanje za svojo odločitev. Odslovijo ga z besedami: »Če se ti ne ljubi učiti, kaj šele da bi delal!« Sam prikaz iilma deluje na gledalca nekako dolgočasno, čeprav dobro prikaže stisko in izgubljenost glavnega igralca. Film ne pove, za katero pot se je glavni junak odločil, .ampak pušča odprto vprašanje in v razmislek gledalcem. V razgovoru z režiserjem Francijem Slakom, smo zvedeli, da je cel iilm narejen v skopih 23 dneh, in da so imeli na razpolago samo 100 milijonov din. To pa je v primerjavi z ostalimi celovečernimi tilmi četrtino manj. Nadalje pravi, da se je ekipa kar najbolj potrudila, da bi bil iilm čimboljši. Film Krizno obdobje je korak naprej, saj prikazuje to temo na povsem nov, svojevrsten način. Film bi priporočal tistemu gledalcu, ki o Ulmu rad malo globlje razmisli. Franci Kumer Interno prvenstvo v malem nogometu Tudi letos je nogometna sekcija organizirala interno prvenstvo v malem nogometu. Zanimanje za nogomet je v naši DO zelo veliko, zato je bilo prijavljenih tudi veliko število ekip. Na razpis se je prijavilo 12 ekip, katere so bile razdeljene v tri skupine. Določeni so bili nosilci skupin (po lanskoletni uvrstitvi). Ekipe so bile razdeljene v tri skupine: Skupina A. — Orodjarna, Kotla II., Zavarivač in Kontejner I.; skupina B. — Vzdrževanje I., Odpreski, DSSS in Radiatorji; skupina C. — Kotli I., Posoda, Kontejner II. in Vzdrževanje. Vse tekme v -predtekmovanju so se igrale na Olimpu, kjer so bula narejena tri igrišča za mala nogomet. Vse ekipe so igrale vsak z vsakim v svoji skupini. Tekme so bile zelo zanimive in bor- bene na lepo urejenem Olimpu. Vreme je bilo lepo sončno, škoda je, da ni bilo več gledalcev. Rezultati tekem predtekmovanja: Igrišče A: Orodjarna — Kotli II 4:0, Kontejner I — Zavarivač 1:0, Orodjarna — Kontejner I 0:0, Kotli II — Zavarivač 1:0, Orodjarna — Zavarivač 2:0 in Kotla II — Kontejner 0:1; igrišče B: Vzdrževanje I — Odpreski 2:2, DSSS — Radiator 1:1, Vzdrževanje I — DSSS 2:0, Odpreski — Radiator 3:1, Vzdrževanje I — Radiator -3:0, in Odpreski — DSSS 2:1; Igrišče C: Kotli I — Kontejner II 5:1, Kontejner II —1 Vzdrževanje II 0:1, Kotli I — Vzdrževanje II 3:1. Posoda. ni prišla na tekmo. Iz A skupine se je v finale uvrstila Orodjarna po boljši razliki danih -in prejetih golov pred Kontejnerjem I. V B skupini je bilo prvo Vzdrževanje I pred Odpreski tudi z boljšo razliko v golih. V zadnji skupini pa so bili premočno prvi Kotli I, ki so se tudi uvrstili v finale. Škoda je, da v C skupina ni nastopila ekipa Posode, kajti potem bi bik) še bolj zanimivo. Po rezultatih se vidi da so v A in B skupini bile zelo izenačene ekipe, na koncu je tudi odločala boljša pripravljenost in pa seveda tudi sreča. Finale se je igralo na posebni šoli in to 13. 10. 1981. Rezultati finala: Orodjarna — Kotli 3:0, Orodjarna — Vzdrževanje I 3:0 in Kotli I — Vzdrževanje I 3:2. Finale je sodil Kvartič. Ocenili smo ga z oceno 9 (ocene sodnika so od 5—10). V finalu je Orodjarna premočno osvojila prvo mesto saj to ni nič čudnega, ko pa v ekipi nastopajo sami dobri nogometaši: Filipovič, Dobri-šek, Zidan, šterk, Šišmano-vič, Papotnik, Mlinar, Vasilij in drugi. Zanimivo je, da ekipa Orodjarne že več let zapored osvaja prva mesta naj si bo v malem ali pa v velikem nogometu. Na tem tekmovanju je poleg omenjenih nogometašev Oro- djarne nastopilo še veliko drugih dobrih nogometašev kot so: Krušič, Kovačič Glisti iz TOZD Kontejner, pa Hojnik, Mesarič, Kršlin, Mu-jo, Brglez, Milač iz TOZD Kotlov, iz Vzdrževanja Brglez, Ramšak, Gregl, Krajš >k> Gajič iz Odpreskov in ERC Ratej, Furman A., Furman F., Lipar, Audič, potem iz DSSS: Saimardič, Kač, Žvižej; iz TOZD Radiator Perkovič, Odlazek, Ramšak in še veliko drugih. Upamo, da bo tudi drugo lato nastopilo o-liiko ekip in pa seveda še veliko drugih naših delavcev, ki letos niso sodelovali. Končni vrstni red: 1. Orodjarna, 2. Kotli I, 3. Vzdrževanje I, 4. Kontejner I, 5. Vzdrževanje II, 6. Odpreski, 7. Kotla II, 8. Kontejner II, 9. DSSS, 10. Radiator in 11. Zavarivač. Marjan Muršič Planinke, planinci ljubitelji gora Nekateri med nami se še dobro spomnijo, da je 21. 8. 1977 pripravljalni odbor na Korošici izvolil nov Upravljalni odbor Planinske skupine za poživitev delovanja in boljšo organizacijo planincev EMA. Ta odbor je do danes izpeljal vrsto akcij,»oziroma izletov v vse predele - Sloveni je in tudi v zamejstvo. Prizadeval si je pridobiti eimveč članov v svoje vrste, predvsem pa omogočiti širšemu krogu naših delavcev* da spoznajo to zvrst rekreacije. Zavedamo se, da zaradi hitre urbanizacije človekovega okolja in sploh načina življenja postaja planinstvo tista oblika cenene ih koristne rekreacije, ki predstavlja danes možnost sodobnemu človeku vračati izgubljeno fizično in psihično energijo. Pri tem se krepi duh in odpornost ter pripravljenost tudi na težje pogoje življenja in dela slehernega posameznika med nami. Upravljalni odbor planinske skupnosti je letos deloval v okrnjeni sestavi, enako pa mu grozi tudi v prihodnje, tako da ga bo treba nujno dopolniti z novimi člani. Ravno zaradi tega gre zahvala vsem planincem vodnikom in poverjenikom po TOZD, ki so si prizadevali in tudi uspeli pridobiti nove somišljenike v naše vrste in na ta način izpeljati akcijski program po naslednjem vrstnem redu: 21. 2. 1981 smo se udeležili spominskega pohoda na Stol, katerega je vodil Mirko Brečko, sodelovali pa šo še planinci iz DO To-per in Moda Celje. 20. in 21. 6. 1981 smo obiskali planino Kofce v Karavankah. Izlet je vodil Marjan Vodeb. glav, na katerega se je povzpelo 49 naših planincev, Izlet je vodil ob pomoči ostalih vodnikov Ljubo Stopar. V septembru je nameravana tura na Planjavo odpadla zaradi tega, ker nismo imeli možnosti dobiti našega avtobusa. Ta akcija se je zaključila z izletom na Resevno. Tako nam do konca leta ostane le še izpeljava turnega smuka, ki bo ob zadostni snežni odeji organizirana v decembru, sicer pa v prvih mesecih prihodnjega leta. Omeniti velja še to, da smo posamezniki planinske skupine sodelovali na raznih pohodih in individualno veliko zahajali v goje. Iz programa planinske opreme nam je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev uspelo nabaviti le planinsko literaturo, in sicer: Vodnik za Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alpah, Vodnik po Karavankah, Vodnik po Kamniških Alpah, Vodnik po severovzhodni Sloveniji in razne planinske zemljevide v merilu 1:50.000. Naši planinci si lahko izposodijo pri gospodarju opreme planinske skupine tudi ostalo strokovno literaturo kot je: Nevarnosti gora, Vremeno-slovje, Hoja in plezanje, Plezalni vzponi itd. V naslednjem letu bo delo planinske skupine potekalo po naslednjem programu: 21. 2. 1982 se bomo udeležili tradicionalnega pohoda na Stol. 24., 25. in 26. 4. 1982 bomo odšli po Zasavski transverzali od Kopitnika do Janč. 19., 20. 6. 1982 na Begunjsko in Dobrčo. 21., 22. 7. 1982 na Jalovec, ki je simbol planinske skupine. 18., 19. 9. 1982 na Nanos ali Snežnik. 16., 17. 10. 1982 pa od Kumrovca na Bohor, kjer bo zaključek. Razen tega se bomo udeleževali izletov Planinske ga društva Celje in pohodov po poti I. celjske čete in XIV. divizije. Upravni odbor Planinške skupine pa si pridružuje pravico omenjeni program tudi spremeniti, če bodo nastale zato objektivne potrebe. Da pa bomo omenjeni program izvršili, je potrebno dopolniti kadrovsko sestavo Upravnega odbora Planinske skupine z naslednjimi kandidati: Grilanc Andrej, Brečko Mirko, Jeki Aleksander, Vodeb Marjan, Stopar Ljubo, Dolžan Aleš in Tavzes Zvone, vsi vodniki. Jošt Bernard, poverjenik TOZD Kotli; Cocej Peter, poverjenik TOZD Emokon-tejner; Krajnc Stanko, poverjenik TOZD Radiatorji; Pasar Anton, poverjenik TOZD Posoda; Flis Milan, poverjenik TOZD Vzdrževanje; Audič Srečko, poverjenik TOZD ERC in Zupančič Breda, poverjenik DSSS. Tako sestavljen odbor bo imel tudi večji uspeh pri svojem delu, saj so zajeta vsa področja dela v EMO, iz teh sredin pa so izbrani najaktivnejši posamezniki. S tem kratkim opisom želimo vsem sodelavcem in prijateljem predstaviti našo aktivnost ter program, ki je namenjen za vse čla- Javni razpis ST. 2 Komisija za racionalizacijo TOZD Odpreski razpisuje v okviru usmerjanja inovaaij tehnološko rešitev za aktualni problem v proizvodnji: ROČNO PLETENJE STRANSKIH OBROČEV ZA AVTOKOLESA. Zvar (zmulo) stranskega obroča je potrebno po varjenju obdelati ročno z pnevmatskim dletom, kar predstavlja izredno naporno delo, časovno zamudno operacijo in slabšo kvaliteto. ocenjevanja — Odpraviti ročno operacijo dletanja. — Kvaliteta mora hiti boljša ali vsaj enaka. — Uporabiti domači material pri izdelavi eventualnega stroja ali naprave s čim manjšimi stroški. Za osvojeno rešitev im realizacijo predloga je predvidena nagrada 10.000,00 din po vpeljani inovaciji pa bo še predlog obravnavam po pravilniku o inovacijah in za njega izplačana odškodnina glede na prihranke. Vse tehnološke rešitve ostanejo last TOZD Odpreski, najboljša rešitev pa bo nagrajena im realizirana. Vse predloge sprejema oddelek za industrijsko lastnino (OIL — tov. Žvižej) v zaprtih kuvertah. Podrobnejše podatke in potrebno dokumentacijo lahko dobijo interesenti pri obratovodji TOZD Odpreski, tov. Emilu Hajnšku ali v tehnološki službi TOZD Odpreski. Rok za prijavio je do 31. 12. 1981. Strokovna komisija bo prispele predloge obravnavala in določila najboljšega za realizacijo do' 31. 1. 1982. ne kolektiva ne glede na to, da se sveži in odi vra-starost in spol. čarno z njih ter, da bomo Zato vas vabimo, da se lažje premagovali nove de-udeležujete naših izletov, lovne naloge, saj hodimo v gore tudi za- F. B. planirano turo na Krn "¿Dobili smo novo telefonsko centralo rali preložiti, ker pošto- Stara telefonska centrala, ki je takorekoč že odslužila, se sedaj resnično poslavlja. Posnetka prikazujeta prenočitvene zrnovl iivnsti morlta*0 sodobnejše in kvalitetnejše ISKRINE centrale, ki bo verjetno napravila tudi konec marsikate-V zamenjavo smo izvedli remu neg°dovaniu °b naročanju oziroma posredovanju pogovorov, izlet iz Kamniške Bistrice na Coj sovo kočo, Grinta-vec in na Češko kočo. Izlet je vodil Aleksander Jeki. Poudariti pa velja, da je omenjena tura veljala za eno od težjih, kar jih je izvedla planinska skupina v zadnjih letih. V avgustu smo imeli kot vsako leto planirano turo v inozemstvo, kjer bi se naj povzpeli na kakšen tritiso-čak. Zaradi restrikcij na meji smo to opustili in vključili v program Tri- ŽZwa$i)i&c> - Dve novi priznanji --:--------------------------13 Naša modelarja nastopila na prvenstvu Štajerske v Avstriji Občinska konferenca ZSMS Celje nam je podelila posebno priznanje za izvrstno .pripravljeni sprejem zvezne štafete ter številnih lokalnih štafet ob letošnjem praznovanju dneva mladosti in štafete mladosti v Celju. Drugo priznanje pa je. od organizacije združenega dela Plamen iz Slavonske' Požege za dolgoletno poslovno sodelovanje ob njihovi 60-letnici. Povelje in posebno priznanje objavljamo po zaslugi naših marljivih fotografov v društvu ljudske tehnike EMO Celje — foto Kino klub. POSEBNO PRIZNANJE Sobota je dan, ko se modelarji zberemo v klubu, pogovorimo o tem in onem, pripravljamo modele za tekmovanja, če je pa lepo vreme, gremo tudi na letališče, kjer preizkusimo letalske sposobnosti svojih modelov. Tako je bilo tudi zadnjo soboto v avgustu. V klub je prišel kolega Sinjo in prinesel razpis za tekmovanje za gornje Štajersko prvenstvo v kategoriji F-2-B (akrobatski modeli). Ker sva bila oba zainteresirana za to tekmovanje, sva se kaj hitro odločila, da se ga udeleživa. Ves prosti čas, ki sva ga imela. pretek, sva kupila najnujnejše stvari in nadaljevala pot do Lienza. Ob cesti sva opazila mnogo posebno urejenih travnikov, kjer so imeli avstrijski modelarji asfaltne ali betonske steze, na katerih so leteli z modeli. Ogledala sva si tudi tekmovanje zmajarjev, ki naju je še posebej pritegnilo. Nadvse zanimivo je bilo videti trideset zmajev na travniku, njihovo opremo, za katero bi lahko trdil da je vrhunska, pa tudi po načinu letenja se mnogo razlikujejo od naših zmajarjev. V Lienz sva pri- štiri. Sinjo je kot prvi tekmovalec dobro izpeljal start, zataknilo se je pri meni, ker nisem v določenem času uspel pognati motorja v tek. Zato sem v prvem turnusu startal zadnji. Pregledal sem motor in ugotovil, da je pregorela žarilna svečica, ter jo zamenjal z novo. Starta v prvem turnusu nisem najbolje opravil, kajti motor je z novo svečico deloval slabše kot prej s staro. Do drugega turnusa sem tudi to napako odpravil. Naslednja dva starta sva o-pravila solidno, za Sinjo bi sva izkoristila za trening in letenje. Problemi so se pojavili že kar pri treningu. Edini prostor, kjer lahko »letimo« U-ikontrole, kot jim pravimo modelarji je na letališču v Levcu in to na asfaltni ploščadi pred hangarjem. Ker je pa ta ploščad zasedena preko celega dne z jadjalnimi in motornimi letala, lahko mi letimo samo zgodaj zjutraj ali pa pozno zvečer. Dnevi so hitro minevali in do odhoda naju je ločil samo še en dan. S Sinjem sva razmišljala, kako bi se odločila glede prevoza. Na izbiro sva imela žejnega moskviča in ekonomičnega ficka. Na žalost sva se morala odločiti za dražjo varianto, kajti modelov, ki imajo razpon krila do 180 cm, ni mogoče spraviti v Zastavo 750. Med pripravljanjem prtljage sva ugotovila, da niti dveh modelov ne bova spravila v moskviča, zato sva večjega akrobata pritrdila na prtljažnik. Sledil je še zadnji pregled pred odhodom in v soboto 27. 9. ob 4. uri sva se odpeljala iz Celja. Do Maribora je vožnja potekala gladko, ustavilo se je pa pred 3 km dolgo kolono na mejnem prehodu Šentilj. Mejo sva prestopila ob 7, uri. Dinarje sva menjala kar na meji in zelo začudena sva bila, ko sva morala odšteti 3,10 dinarja za šiling. Pot sva na daljevala proti Gradcu. Sklenila sva, da se v Gradcu ustaviva in obiščeva trgovino, kjer bi lahko kupila modelarski material. Ko sva prišla v trgovino, sva si nekaj časa. ogledovala material in modele, ki so bili prava paša za oči. Toda to najino navdušenje je minilo, ko sva videla kakšne so cene tega materiala. Na primer, za kos balze debeline 3 mm je treba odšteti kar petnajst starih tisočakov, za model bi pa potreboval približno dvajset kosov tega lesa. Ker denarja nisva imela na Roman in Sinjo s svojima modeloma tik pred tekmovanjem spela okrog poldneva. Po ogledu terena in steze za vzletanje, katera je bila narejena iz filca, sva pričela s treningom. Vsak je napravil pet startov. Med tem se je na letališču že zbralo precej tekmovalcev in organizatorjev. Sledil je prijateljski pozdrav z vsemi. Kot gosta so naju avstrijski državni reprezen-tantje povabili na večerjo, kjer so tudi prikazali film iz evropskega prvenstva akrobatov, ki je bilo letos v Belgiji (Genk). Ker se je tega evropskega prvenstva udeležil tudi Sinjo, je bilo navdušenje med gledanjem filma toliko večje. Po končani večerji sva se odpeljala na letališče. Ker nisva imela dovolj denarja za prenočišče v hotelu, kjer je bila nočnina tristo» šilingov na osebo, sva sklenila, da bova spala kar v moskviču. Ker sva bila zelo utrujena, sva na udobje kaj hitro pozabila. Naslednje jutro se je pa začelo zares. Tekmovalci smo že navsezgodaj preizkušali delovanje svojih motorjev in se,pripravljali na stai’t.-Sledil je žreb, in kot nalašč je Sinjo potegnil številko ena, kar je pomenilo, da bo startal prvi. Jaz sem imel startno številko rekel celo odlično. Toda mnenje sodnikov, ki so seveda navijali za domačine, je bilo drugačno. Končni vrstni red je bil pa naslednji: 1. Wenzl, 2. Hassel-man, 3. Zanič Sinjo, 6. Robič Roman itd. Po končanem tekmovanju akrobatov je bil na vrsti še zračni boj, kateri je pritegnil veliko število gledalcev. Pri zračnem boju letita dva tekmovalca naenkrat, na repu modela pa imata pripet dva metra dolgi trak, katerega si med letom s propelerji režeta. Midva sva se borila zelo dobro in požrtvovalno, ker sva pa imela počasen model, z uvrstitvijo nisva mogla računati. Zračni boj se je končal s kupom polomljenih modelov, zapletenih žic in navdušenim ploskanjem publike. Sledila je še svečana podelitev pokalo^/, plaket in priznanj, ter najtežje, slovo od kolegov — modelarjev. Dogovorili smo se tudi, da se zopet vidimo prihodnje leto spomladi v Ptuju na tekmovanju za Kurentov pokal in obljubili so nama, da bodo gotovo prišli. Počasi se je začelo mračiti, pred nama pa je bilo še 300 km naporne vožnje domov. Robič Roman Pričela so se tekmovanja v sindikalni hokejski ligi Tudi v letošnjem letu so se pričela v Celju tekmovanja v sindikalni hokejski ligi, pod pokroviteljstvom in organizacijo ZTKO Celje. V ligi sodelujejo štiri DO: Zlatarna Celje, Železarna Store, Opekarna Ljubečna in EMO Celje. Hokejska liga se odvija že vrsto let, toda .do sedaj je bilo o tem le malo ljudi obveščenih, zato smo se v ligaškem odboru odločili, da b:i se o celotnem poteku lige obvestilo javnost preko Radia Celje in Novega tednika, kar nam je tudi uspelo. Toda kljub temu je na tekmah še vedno premalo gledalcev, oziroma navijačev. Tekme se odvijajo vsak ponedeljek na Celjskem mestnem drsališču s pričetkom prve tekme pb 20.30, ter druge ob 21. uri. Tako sta za nami že dva tekmovalna ponedeljka katera nista bila za ekipo EMA ravno uspešna, saj smo v prvem obdobju izgubili z letos premočno ekipo Zlatarne, kar 12:4, nato pa še drugi dvoboj z ekipo Železarne Store z 6:4. Kljub temu, da smo imeli proti 2e-lezarjem igro v rokah pa ni im ni bilo prave športne sreče in ne dosti zadetkov, kar je Zelezarjem šlo na roko. Toda, kaj hočemo, ko pa se beležijo zadetiki ne pa priložnosti. Sedaj so nam preostali še štirje dvoboji in to z Opekarno, Železarno, Opekarno in Zlatarno. Po vseh odigranih tekmah bo znan prvak sindikalne hokejske lige "za sezono 80/81. Za sezono 81/82 pa se tekmovanja v liqi pričnejo januarja 1982. Stanje hokejske ekipe EMO ni ravno slabo, lahko pa bii bilo boljše, vendar nas pesti pomanjkanje opreme. K temu manj.ku so pripomogli seveda tudi nekateri igralci, ki so tekmovali v predlanski in lanski sezoni, niso pa vrnili opreme, kd pa sedaj manjka. Tako se večkrat zgodi, da je več igralcev, bot pa imamo opreme. Primanjkovalo nam je tudi hokejskih palic, kar pa smo sedaj rešili. Velik problem pa predstavlja resnost igralcev in udeležba le teh na treningih in na tekmah. Tako nekateri obljubljajo udeležbo oziroma sodelovanje, ko pa je treba igrati jih ni, zato nam seveda manjka igralcev. Kot vodja hokejske sekcije sem dosedaj zapravil za to iskanje in obveščanje igralcev dosti časa. Ker pa nekateri ne prihajajo redno, Prvenstvo DO EMO v kegljanju Kegljaška sekcija pri rekreativnem športnem društvu EMO, je organizirala prvenstvo DO EMO, posamezno prvenstvo. Moški so igrali 100 lučajev, ženske pa 50 lučajev. Tekmovanje se je vršilo na kegljišču »GOLOVEC« in to pet ponedeljkov. Prijavilo se je veliko število moških iz vseh TOZD, porazna udeležba pa je bila pri ženskah. Tekmovalo je 97 moških in Posredujem rezultate 100 lučajev, in pa v finalnem nastopu, ko je prvih 12 igralcev po rezultatu igralo 200 lučajev, za prvaka DO EMO 1981. Rezultati 100 lučajev: POSAMEZNO PRVENSTVO DO EMO V KEGLJANJU Celje, 19. 10. 1981 1. Vanovšek Viktor 455, 2. Šrot Ivan 442, 3. Brglez Slavico 440, 4. Grilanc Anton 421, 5. Lapan Ivan 419, 6. Lešek Franc 414, 7. Kampl.et V. 400, ženske. 8. Cestnik Franc 405, 9. Ja-ku,pi N. 403, 10. Dobrišek Vasilij 400, 11. Šorli Vlado 393, 12. Gregorčič Emil 390, 13. Witmajer 386, 14. Kamenik S. 383, 15. Jankovič 381, 16. Perkovič J. 375, 17. Podgoršek M. 372, 18. Giajžl I. 368, 19. Lešek Z. 366, 20. Pe-san M. 365, 21. Kovačič H. 364 + 3 čdšč., 22. Vanček I. 364, 23. Pustek A. 361, 24. Vodeb A. 359, 25. Šketa M. 355, 26. Kršiin M. 355, 27. Potonik M. 350, 28. Pišotek A. 350, 29. Kurent J. 350, 30. Petkovič D. 348, 31. Muršič M. 348, 32. Grubar S. 345, 33. Kovačič G. 344, 34. Stotič V. 343, 35. Krušiič I. 333, 36. Šnajder A. 331, 37., Vajdič M. 328, 38. Zavšek S. 328, 39. Mrak B. 327, 40. Cocej P. 327, 41. Jeršič F. 323, 42. Lipar 319, 43. Odlazek 317, 44. Mesarič M. 313, 45. Jelen J. 311, 46. Denovnik M. 310, 47. Ivančič I. 308, 48. Primožič S. 308, 49. Krajšek B. 308, 50. Smeikoi F. 307, 51. Mah- Jesenski motiv (K. Končan) sem se odločil, da bodo tisti, ki so dosedaj občutili vsaj malo odgovornosti in se kolikor toliko udeležujejo tekmovanj, ti bodo igrali in sestavljali- konstantno ekipo, bi bo zagotovo imela več uspeha, bot pa sedaj, bo so. se igralci stalno menjavali in je ekipa vsakokrat drugačna. Tako bodo igralci bolj zanesljivi in bodo vselej prišli na srečanje. Zaenkrat sodeluje 12 igralcev, lahko bi jih 17. Lahko tudi rečem, da je v prejšnji sezoni ekipa EMO osvojila pokalno tekmo, kar je bil velik uspeh, saj so sodelovali poleg sedanjih ekip tudi AERO, Rek Titovo Velenje, KONUS Slovenske Konjice in KLIMA. Hokejsko sekcijo je preteklo sezono vodil Vlado Šarli, od katerega sem letos prevzel to delo. Upam, da sem uspel vsaj delno prikazati delo. in probldfne^ hokejske ekipe EMO in tekmovanj v sindikalni ligi. Verjamem pa, da bom lahko poročal v prihodnje tudi o veliko boljših rezultatih naše ekipe. Zlatko Lešek nič S. 305, 52. Kopinšek B. 305, 53. Milošič S. 304, 54. Oštir J. 291, 55. Končan K. 291, 56. Hojndh H. 288, 57. Smeh S. 278, 58. Ramšak M. 276, 59. Čander J. 272, 60. Vrtačnik 272, 61. Govek M. 272, 62. Re-mus A. 268, 63. Lah Š. 268, 64. Muršič I. 266, 65. Jako-pek 266, 66. Buser A. 266, 67. Šprajc J. 266, 68. Petrej R. 625, 69. Leban B. 259, 70. Dufcič P. 257, 71. Ivančič Z. 254, 72. Kneževič 254, 73. Planko O. 250, 74. Jaliič R. 250, 75. Tepež V. 249, 76. Nikolič A. 249, 77. Mladič 245, 78. Žniider S. 245, 79. Platovšek 303, 80. Ovtar 270, 81. Dečko A. 239, 82. Cerov-ski 230, 83. Vasiljevič S. 239, 84. Valentič D. 232, 85. Belina I. 230, 86. Utranikar I. 229, 87. Verdev B. 225, 88. Šacer F. 224, 89. Gregl Z. 236, 90. Goričan 210, 91. Korošec 194, 92. -Matko 193, 93. Leban 192, 94. Tajnšek 209, 95. Radano-vič 185, 96. Flac M. 148. Ženske 50 lučajev: 1. Rešek J. 166, 2. Sorčan D. 111, 3. Zupančič B. 105, 4. Vrbovšek J. 89. Rezultati finalnoga tekmovanja (300 lučajev): 1. Vanovšek Viktor 1368, 2. Brglez Slavko 1316, 3. Šrot Ivan 1303, 4. Lešek Franc 1299, 5. Grilanc Anton 1287, 6. Cesnik Franc 1209, 7. Šorli Vlado 1191, 8. Jankovič Ivan li67, 9. Kamplet Vlado 1162, 10. Jakupi Nea-m,i 1155, 11. Gregorčič Emil 1135 in 12. Lapan Ivan 1058 podrtih kegljev. Redna vadba rekreativnega kegljanja se nadaljuje s ponedeljkom dne 23. 11. 1981 od 17.30 do 19. ure na kegljišču »Golovec«!- ZA KS Ivan Šrot IGRE SPRETNOSTI V BAZENU GOLOVEC Zveza telesnokulturnih organizacij Celje je tudi letos organizirala igre spretnosti, ki se jih je udeležila tudi ekipa EMO. Šaljive igre na vodi so zahtevale precej plavalne veščine, spretnosti in kondicije. Ekipa naj bi štela 4 moške in dve dekleti, naša ekipa pa je bila ojačana z eno žensko, ki je nadomestila neresen moški spol. Naj na kratko opišem potek tekmovanja. Od prvotno prijavljenih 16 ekip se je tekmovanja udeležilo le 12 moštev. Ker so se borbe odvijale med dvema ekipama določenima z žrebom, se je nekaj ekip uvrstilo v polfinale brez boja, ker se nasprotna ekipa ni pojavila. Mi te sreče nismo imeli. Naš nasprotnik je bila ekipa Kovinotehne. V prvi igri, kjer je bilo treba na zračnici preveslati dolžino bazena v čim-krajšem času smo bili hitrejši. V tej igri sta sodelovala po dva tekmovalca iz vsake ekipe, moški in ženska. V drugi pa smo bili počasnejši, ker smo bili presenečeni zaradi pomanjkanja para močnih rok. Na blazini je vsak član ekipe preveslal bazen. Ta štafeta je. odločala tudi o končnem zmagovalcu, če je bil rezultat neodločen. Tretja igra je povzročala veliko smeha, saj sta morala dva tekmovalca preplavati na drugo stran bazena in povleči ostalo ekipo naloženo na zračnici. Uspela nam je zvrnitev v vodo in rezultat je bil 2:1 za Kovinotehno. Najzahtevnejša pa je bila zadnja igra pri kateri smo pobirali predmete iz bazena in jih nosili (plavali) na drugo stran. Za vsak predmet je bilo treba preplavati 50 m, bilo pa je 18 predmetov. Kovinotehno smo premagali in tudi ob koncu je bil naš rezultat najboljši. V nadaljnje tekmovanje se nismo uvrstili, ker smo bili v štafeti na blazini slabši. Končni zmagovalec je bila ekipa PTT, ki je v finalu premagala našega nasprotnika Kovinotehno. Igre so bile prijetna popestritev tako za gledalce kot tekmovalce in pozdravljamo akcijo ZTKO. Breda Zupančič Obvestilo Z izplačilom osebnih dohodkov 17. 11. 1981 sino prešli v celoti na brezgotovinsko izplačilo v obliki bona na hranilno knjižico, za delavce, ki so se odločili in uredili prenos osebnega dohodka na čekovno knjižico pa na čekovno knjižico. Delavci lahko dvigujejo osebne dohodke v vseh agencijah in ekspoziturah Ljubljanske banke in na vseh poštah. Zato prosimo, da izkoristite te možnosti z namenom, da bi bili čim manjši zastoji pri izplačilu in da bi izgubljali čim manj delovnega časa za dvigovanje osebnih dohodkov. Zato vam posredujemo seznam poslovnih enot Ljubljanske banke —» Splošne banke Celje in njihov delovni čas: PRIZNANJE IZ KRANJA Križanka št. 12 Naša delovna organizacija je prejela posebno priznanje Gorenjskega sejma iz Kranja za poslovno sodelovanje 14. sejmu stanovanjske opreme, ki je bil od 16. do 23. oktobra letos v Kranju. Ekspozitura Celje, Vodnikova 2 od ponedeljka d IN 15 ASPIRINOV, AU 3 ASPIRINE IN 15 NOČETE! UNIČITj DNI ČOLNIČKE / —0— »Res je, da bivši ženi ni- , koli nisem pomagal pri »Naša sodelavka iz so- hišnih opravilih, saj sem čal,« godrnja obrtnik. avtomobilov kot pa gob, »Emajlirec je ena izmed sednjega oddelka je bila vedno moral vse narediti »Davkov nisem plačal že sem se lotil pač nabiranja tistih stvari, ki jih človek precej na slabem glasu, sam.« pet let pa me še niso črta- po avtomobilih. Ker pa v vedno z veseljem — odlo- li s seznama plačevalcev.« njih gob ni bilo, sem po- ži.« 0— „ biral druge reči.« —0— vendar pa je treba priznati, da so le temu pripomogli precej njeni kolegi v oddelku.« —0— —0—. »Ni in ni mi jasno zakaj »V gozd sem šel z name- »Si bral, da pijemo pri so mi odklopili elektriko, nom, da bi nabiral gobe. »O njegovi izobrazbi sem nas najdražjo kavo v Evro- če je pol leta nisem pla- Ker pa je bilo tam več podvomila tistega dne, ko pi, da kurimo najdražji sem mu povedala, da go- bencin in da imamo naj- vorim esperantsko, on pa dražji telefonski priklju- me je vprašal, koliko let ček na svetu?« sem živela tam.« »Ja, zato se pa lahko za- —0— stonj jeziš!« ^kLcLojc tfanic t. n. mo DVORANO, DOMAČ FILM „BELE TRME UVRŠČAMO CELJEN/ MEH RESNIČNO NAŠ FILM1, SNEMAJMO SE „BELE VODE. ' t\\v \ \ \\ U l (f AVV M .\\V\WWM VH \WEt>L0B ZB DESET/ TDF PLAKAT NE DRŽI TO,DE SE RAZVijRMO, KO PR /KRMO. TOLIKO ŽE 'RAZVITIH FILMOV,,, ¡mmmm š£@dS3 if? dsrmissg mn $m$n w OGLED ZR ODRRSLE NEPRIMEREN! / SNEMAMO FILME PR! KMERIH Nflti Z K STR J K D/H, RLI SE NKM OBRAČA ŽELODEC ,,, SLABE FILME Z VESELJEM POZEBL JR MO ! Dopisujte v naše glasilo Modre in manj modre Kanarček v kletki in ’Zakonski mož sta si podobna — oba tiho pojeta o svobodi. Zapori so najboljši detergenti za pranje umazane preteklosti. Dinozavra je narava že pozabila, zato pa je oslu in kozi podarila nesmrtnost. Moralnost je zasebno in drago razkošje. Filozofi niso storili drugega, ko to, da so vsak po svoje razlagali svet. Nam pa ostane naloga, da ga spremenimo. Poznavanje besed vodi k poznavanju stvari. V tunelu je .najlažje zahtevati svetlo prihodnost. Najlažje je dirigirati za pisalno mizo, 'brez taktirke. Imamo dve vrsti bogov, cerkvene in denarne. Velikokrat mora razum popustiti pred avtoriteto. Zabavnejše bi bilo, če bi se kdaj pa kdaj tudi avtoriteta poklonila razumu. Smrt Ima tajne pogodbe z bedaki vrtoglavih hitrosti. Naisprotja se privlačujejo, vendar genij ne bo nikoli ploskal bedaku. MILAN ALAŠEVlC Im -Im - ha ZRPRDNE DRŽAVE /MPJO DRSEČI TEČAJ DOLRRJR IM MRAKE, PR! NAS PR PLRVRJOČ/ TEČRJ 4 DINRRJR - /SPLAVAJMO! ŽELIJO, DR BI IMEL SLIKARSKI CIKLUS IM STIL ... ČEMU f^RJ NISEM CIKLUST/L I ---STABHim-PA _ , i ii»wwiww«Mn>zD i Priloga NOVEMBER 1981 Celje - skladišče D-Per 214/1981 PRAVILNIK 1119811177,PRIL COBISS O RAZČLENITVI MERIL IN NAČINU OBLIKOVANJA CEN ZA IZDELKE IN STORITVE PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH PRAVILNIK O RAZČLENITVI MERIL IN NAČINU OBLIKOVANJA CEN ZA IZDELKE IN STORITVE PRAVILNIK O ODGOVORNOSTI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH Na temelju 62. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ 53/76). 3 alinee, 48. 'člena Zakona o temeljih sistema cen" in družbeni1 kontroli cen (Ur. list SFRJ 1/80 in 38/80) in čle- na Statuta temeljne organizacije združe- t **--r ut > • r m- * *»■ • ;- nega dela ...............,............... je delavski svet temeljne organizacije združenega dela .... .................... na svoji seji dne ...... ........... spre- jel naslednji pravilnik ’« i*4 8. • -- O RAZČLENITVI MERIL IN NAČINU OBLIKOVANJA CEN ZA IZDELKE IN STORITVE 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Upoštevajoč osnovna načela in merila za oblikovanje cen ter da zagotovijo stalen in enoten postopek določanja cen in ostalih pogojev v skladu z dolgoročnimi družbenimi interesi in interesi organizacije združenega dela, sprejemajo delavci TOZD (v nadaljnjem besedilu — TOZD) pravilnik o razčlenitvi meril in načinu oblikovanja cen za izdelke in storitve. 2. člen S tem pravilnikom se določajo: — merila za oblikovanje cen izdelkov in storitev; splošna načela in način oblikovanja cen izdelkov in storitev; — osnove za določanje internih cen v poslovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavi DO; — način oblikovanja cen za prodajo dodatne opreme, materiala, rezervnih delov iz domačih iri tujih virov; — način oblikovanja cen servisnim storitvam, industrijskih prodajaln in ostalo; — pogoj za prodajo izdelkov in storitev; — organi, pooblaščeni za oblikovanje cen. Delavci v TOZD oblikujejo v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samostojno cene za svoje proizvode in storitev na enotnem jugoslovanskem trgu na podlagi delovanja tržnih zakonitosti, izhajajoč pri tem iz meril, določenih v zakonu oziroma v tem pravilniku v skladu s pogoji za pridobivanje dohodka, določenih s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom. 3. člen Politika cen je sestavni del poslovne politike organizacije združenega dela. Cene izdelkov in storitev se oblikujejo v skladu s splošno politiko cen, zakonskimi predpisi, merili za oblikovanje cen, stroški proizvodnje, tržnimi pogoji in v skladu z dolgoročnimi cilji TOZD opredeljenimi v dolgoročnih, srednjeročnih in kratkoročnih planih. 4. člen TOZD se lahko dogovarja tudi z drugimi TOZD z ustreznimi samoupravnimi sporazumi o cenah izdelkov in storitev, o merilih za oblikovanje cen in ostalih pogojih, vendar pod pogojem, da se dogovarjanje ne izvaja s ciljem doseči monopolen položaj na tržišču, ki ni v skladu z veljavnimi predpisi. 5. člen Cene za izdelke in storitve so: a) cene za izdelke in storitve katerih ceniki se obvezno pošiljajo pristojnim organom v overitev; b) cene za izdelke in storitve, katerih obvestila o cenah se morajo pošiljati pristojnim organom zaradi spremljanja; c) cene, ki se prosto oblikujejo po pogojih trga upoštevajoč pozitivne predpise in ta pravilnik. Z ozirom ng. pariteto so cene proizvajalčeve, grosistične in maloprodajne. TOZD oblikujejo cene bodisi samostojno, s samoupravnimi sporazumi ali družbenimi dogovori. PRILOGA — 3 2. MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN 6. člen Pri planiranju, določanju pogojev za pridobivanje in delitev dohodka ter ukrepih ekonomske politike na področju trga in cen je nujno upoštevati blagovno denarne odnose, gibanje celotne družbene reprodukcije, družbenoekonomske funkcije cen, ekonomske zakonitosti v socialističnem samoupravnem sistemu. Udeleženci pri oblikovanju cen in družbeni kontroli cen naj poleg gornjega izhajajo tudi iz meril po zakonu odnosno po tem pravilniku. 2.0. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem na domačem trgu 7. člen Pri uporabi tega merila TOZD upošteva svoje plane, ki morajo biti izdelani na osnovi kapacitet, norma ur za enoto proizvoda in fonda delovnega časa zaposlenih proizvodnih delavcev, materialne in denarne bilance, samoupravne sporazume in družbene dogovore o medsebojnih pravicah' in dolžnostih pri uresničevanju plana s ciljem vzpostavitve stabilnih razmerij med ponudbo in povpraševanjem na jugoslovanskem trgu. 8. člen Pod materialno bilanco na strani ponudbe vključujemo podatke o proizvodnji, uvozu, zalogah, število OZD istovrstnih ali sorodnih proizvodov — grupacije, obstoječe zmogljivosti in zmogljivosti v izgradnji ter njihova izkoriščenost, stanje zalog surovin in repromateriala. 9. člen V kolikor uporabljamo pri ponudbi planske podatke, potem le-te korigiramo s faktorjem objektivne možnosti, ki ga dobimo. planirana proizvodnja v zadnjih 3 letih F ~ ..... izvršena proizvodnja v zadnjih 3 letih Dejansko bilanco ponudbe predstavlja za naslednje leto plan proizvodnje korigiran za gornji faktor. 10. člen Pod materialno bilanco na strani povpraševanja vključujemo podatke o potrošnji, izvozu, zalogah, raziskava trga, o samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah plana med proizvajalnimi in prometnimi TOZD. Bilanca povpraševanja se 4 — PRILOGA izdela za isto časovno obdobje kot ponudba in sicer najmanj za 3 leta. Bilanca povpraševanja se izdela za vsako leto posebej. 11. člen Z dajanjem bilance povpraševanja in bilance ponudbe v medsebojno razmerje za najmanj zadnje 3 leta dobimo srednjeročni trend gibanja razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki nam služi kot korektivni faktor letnega razmerja in kot stalna k(»rektura cen posameznih proizvodov in storitev ali skupin proizvodov ob priliki korekcije cen. bilanca povpraševanja za zadnja 3 leta X 100 KF =.—--------——— --------•------------— bilanca ponudbe za zadnja 3 leta 12. člen Razmerje med ponudbo in povpraševanjem se izračuna najmanj enkrat letno bodisi ob koncu ali v začetku leta, po potrebi pa tudi med letom, in sicer tako, da se izračunano letno razmerje množi s povprečnim 3-letnim trendom razmerja KF. Tako dobljeno razmerje uporabljamo kot korektivni faktor obstoječih cen proizvodov in storitev ali cen po kalkulaciji. 13. člen V kolikor je ponudba večja od povpraševanja se načeloma cena ne znižuje, ampak se poveča udeležba prometnih organizacij za kupoprodajo na zalogo in za ostale akcije za pospešitev prodaje. Kot dokumentacijska osnova za merilo ponudbe in povpraševanja se lahko koristijo podatki OZD, splošnih združenj in gospodarskih zbornic, organov statistike in plana, SDK in drugih bodisi količinskih ali vrednostnih. 2.1. Vpliv svetovnih cen na ravni in razmerja v cenah na domačem trgu, na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka ter razvojno politiko družbe. 14. člen Pri uporabi tega merila TOZD upošteva bodisi izvozne cene ali inodomicilne cene ustrezne države zaradi specifičnosti svojih proizvodnih programov. V kolikor niso podani pogoji, so to merilo ne uporablja, seveda pa morajo pri vseh teh cenah biti izključena negativni vplivi ekonomskopolifičnih monopolov. ’ 15. člen Pri proizvodnem programu odnosno izdelkih in storitvah, ki so predmet izvozne orientacije^ bo TOZD uporabljala za korekcijo domačih cen izvozno ceno, kot 18. člen povprečno ceno realiziranega izvoza teh izdelkov in storitev v ustrezni državi, obračunano po vsakokratnem blagovnem tečaju din ustrezne države, in sicer za najmanj 2-letno obdobje (blagovni tečaj je devizni izkupiček fco jugo meja pomnožen z ustreznim nakupnim tečajem in izvozno stimulacijo). V kolikor je izvozna cena večja od domače, se ta takoj izenači, sicer se domača cena korigira z odstotkom gibanja trenda izvoznih cen. 16. člen Pri ostalem proizvodnem programu odnosno izdelkih in storitvah bo TOZD uporabljala za korekcijo domačih cen inodo-micilno ceno (proizvajalčeva, kataloška, itd.) ustrezne države obračunano po prednjem tečaju din zadnje tečajne liste predhodnega meseca, ko prične postopek spremembe domače cene. Za preteklo obdobje uporabimo isto pravilo in isti mesec v tem obdobju kot v prvi alinei tega člena. Domača cena se korigira z odstotkom gibanja trenda inodomicilnih cen za najmanj 2-letno obdobje. 2.2. Gibanje povprečne produktivnosti dela in smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo Smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo TOZD v odnosu na smotrno koriščenje sredstev za proizvodnjo skupine ali podskupine, v katero je TOZD razvrščena, se določa z dvema kazalcema: n + r2 2 r = količnik smotrnega koriščenja sredstev, za proizvodnjo dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi TOZD X 100 ri = - - ------------------------- dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi skupine ali podskupine celotni prihodek v primerjavi s povprečno koriščenimi obratnimi sredstvi TOZD X 100 celotni prihodek v primerjavi s povprečno koriščenimi obratnimi sredstvi skupine ali podskupine Kazalca ri in r2 se izračunata za tekoče obdobje (četrtletje ali leto) po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. 19. člen 17. člen Produktivnost dela TOZD v odnosu na povprečno produktivnost dela skupine ali podskupine, v katero je TOZD. razvrščena, je \estavljena iz dveh kazalcev: pi + p. p = količnik produktivnosti dela TOZD v odnosu na povprečno produktivnost dela skupine ali podskupine Produktivnost dela TOZD in uspešnost koriščenja in upravljanja s sredstvi proizvodnje se izračuna: K = količnik produktivnosti dela in uspešnosti koriščenja in upravljanja s sredstvi proizvodnje TOZD v odnosu na skupino ali podskupino, v katero je TOZD razvrščena indeks rasti fizičnega obsega proizvodnje na delavca X 100 indeks rasti fizičnega obsega proizvodnje delavca skupine ali podskupine Indeks rasti fizičnega obsega proizvodnje se izračuna tako, da se deli proizvodnja po količini enakega obdobja tekočega leta z enakim obdobjem preteklega leta (četrtletje ali leto) s številom delavcev. Podatki za skupino ali podskupino so podatki Zavoda za statistiko. dohodek na delavca TOZD X 100 dohodek na delavca skupine ali podskupine Dohodek na delavca TOZD se primerja s povprečno doseženim dohodkom na delavca skupine ali podskupine za tekoče obdobje (četrtletje ali leto) po podatkih Službe družbenega knjigovodstva. 2.3. Delitev celotnega dohodka družbe med dejavnosti v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela, uspešnostjo upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi ter celotno družbeno produktivnostjo dela ob prizadevanju, da se v mejah ekonomske smotrnosti in enakopravne delitve dohodka izenačijo pogoji gospodarjenja. 20. člen Ugotavljanje delitve celotnega prihodka TOZD in skupine ali podskupine, v katero je TOZD razvrščena v sorazmerju z njihovo produktivnostjo dela in uspešnostjo koriščenja in upravljanja sredstev za proizvodnjo. PRILOGA — 5 Delitev celotnega prihodka na porabljena sredstva in dohodek izkazuje kazalec: celotni prihodek v odnosu na porabljena sredstva skupine ali podskupine X 100 celotni prihodek v odnosu na porabljena sredstva TOZD Za izračun se uporabljajo podatki Službe družbenega knjigovodstva. e = količnik stopnje dohodka v celotnem prihodku skupine ali podskupine v odnosu na stopnjo dohodka TOZD. 21. člen Količnik upravičenosti za uskladitev prodajnih ceji TOZD na osnovi ugotovitve delitve celotnega prihodka na dohodek in porabljena sredstva v sorazmerju z doseženo produktivnostjo dela in smotrnim izkoriščanjem ter upravljanjem sredstev za proizvodnjo dobimo tako, da kazalec »pr« pomnožimo s kazalcem »e«. 22. člen Vpliv posameznih meril iz predhodnih členov na dejansko korekcijo prodajnih cen izdelkov in storitev, ali kalkulativnih cen, določi DS TOZD ob spremembi, odnosno oblikovanju cen. — prvo merilo — poglavje 2.0 (20 %) — drugo merilo — poglavje 2.1 (10 °/o) — tretje merilo — poglavje 2.2 (20 °/o) — četrto merilo — poglavje 2.3 (50 °/o) Izračun indeksa dejanske korekcije cen izdelkov in storitev lahko dobimo tako, da indeks posameznega uporabljenega merila množimo z gornjim indeksom — ponderjem in seštejemo dobljene zmnožke, upoštevajoč odstotni račun. Podatke za prvo merilo pripravi marketing služba, za drugo služba zunanje trgovine, za tretje in četrto sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja. 2.4. Spodbujanje razvoja proizvajalnih sil družbe 23. člen Spodbujanje razvoja proizvodnje preko cene je možno, v kolikor se opredeli, da je razvoj te proizvodnje pdnosno izdelkov in storitev bistvenega pomena za optimalen in stabilen razvoj opredeljen v dogovoru o osnovah družbenega plana Jugoslavije odnosno planov ostalih družbenopolitičnih skupnosti. 6 — PRILOGA S samoupravnim sporazumom odnosno družbenim dogovorom udeležencev v oblikovanju cen se opredeli višina udeležbe v ceni za stimuliranje razvoja kot tudi dinamika in skupen čas izločanja in uporaba teh sredstev. 2.5. Vpliv cen na gibanje življenjskih stroškov 24. člen Proizvodni programi odnosno izdelki in storitve TOZD imajo posreden ali neposreden vpliv glede cen na gibanje življenjskih stroškov, zato se bo to dejstvo upoštevalo pri korekciji cen z indeksom in metodologijo organov statistike. 3. PRODAJA DODATNE OPREME, MATERIALA IZ DOMAČIH IN TUJIH VIROV 25. člen Po posebnem postopku se formirajo cene izdelkom — materialu, ki jih TOZD kupuje od tujih ali domačih dobaviteljev v svrho kompletiranja lastnih finalnih izdelkov in proizvodnega programa. Postopek določi TOZD v skladu z zakonskimi predpisi o oblikovanju teh cen, kar velja tudi za prodajo, materiala. 26. člen Tako oblikovane cene dodatne opreme — materiala, ki jih TOZD dobavlja dobavitelj, vsebujejo poleg nabavne ali planske cene dodatno še: — odvisne , troške (transport- zavarovanje, bančni stroški, carina, takse, uvozne davščine in eventualno drugi). Ta izračun opravi služba nabave ali uvoza; — grosistično maržo ali delež prometne storitve, ki jo določi skupščina občine ali drugi organi, ki so zato pooblaščeni v družbenopolitični skupnosti v načelu na nivoju marž enakih ali sorodnih proizvodov drugih OZD na področju iste občine. 4. PRODAJA IZDELKOV IN STORITEV — USLUGE KOT STRANSKA DEJAVNOST TOZD 27. člen Kadar TOZD pristopi k /jroizvodnji kot stranske občasne dejavnosti, so za in prodaji izdelkov in storitev — uslug določanje prodajne cene po teh posebnih naročilih pristojni vodje poslovnic prodaje, pri čemer upoštevajo kalkulacije in stopnjo akumulacije po gospodarskem planu, sprejetim pa DS TOZD. 5. NOVI PROIZVOD 28. člen V skladu s 43. členom Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in spremljajočih predpisov je določeno, kateri proizvod se šteje kot nov proizvod, ki je rezultat domačega znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela. TOZD bo štela kot nov proizvod tudi razne druge tehnično-tehnološke izboljšave v skladu z veljavnimi predpisi. Sektor za ekonomiko in organizacijo poslovanja v sodelovanju z razvojnimi in tehnološkimi službami v TOZD in DSSS hkrati s pripravo poskusne proizvodnje novega izdelka izdela tudi predkalkulaci-jo stroškov tega izdelka, tehnični opis ter risbe in tehnično primerjavo lastnosti s sorodnimi proizvodi drugih proizvajalcev vsaj 3 mesece pred pričetkom redne proizvodnje v svrho čakalnih rokov bodisi 30 ali 60 dni. Cena za nov proizvod TOZD oblikujejo po kalkulaciji, v kateri obvezno upošteva stroške razvoja bodisi individualno ali v skladu z internim samoupravnim aktom s področja razvojne dejavnosti in gospodarskim planom. 6. REZERVNI DELI IN SERVISNE STORITVE 29. člen Cene rezervnim delom se oblikujejo po posebnem postopku, in sicer se na nabavno ali intčrno plansko ceno doda 50 % pribitka iz domačih virov in 80 °/o iz uvoza, ki je namenjen prvenstveno za pokrivanje stroškov servisiranja v času garancije upoštevajoč pri tem veljavne predpise. To velja za vse rezervne dnle bodisi kot lastni sestavni deli, polizdelki, kjer se upošteva kalkulacija, kot tudi od domačih ali tujih dobaviteljev. 30. člen Cene servisnim storitvam se oblikujejo po kalkulaciji na servisno uro, upoštevajoč kvalifikacijo, gospodarski plan posamezne TOZD. Poleg tega se koristnikom servisnih uslug zaračunavajo kilometrina, čas na poti, dnevnice, proste sobote, nedelje in prazniki v skladu z ustreznimi samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori in veljavnimi predpisi. 31. člen Pri oblikovanju cen izdelkov in storitev ter dodatni opremi sme TOZD zaračunavati stroške servisiranja le pri tistih izdelkih, kjer se servisiranje predvideva. Odstotek stroškov servisiranja se določi na osnovi izračuna povprečnih stroškov predhodnih servisnih storitev enega iz-delkrvjili skupin izdelkov za obdobje enega leta. Izračun izdelata servisna služba in služba plana in analiz. 7. INTERNE CENE 32. člen Izdelkom, katerim se cena določa na osno-si tega pravilnika in se prodajajo tudi med TOZD v DO EMO, je interna cena enaka ceni za zunanje kupce. 33. člen Izdelkom TOZD, ki spadajo v osnovo dejavnost TOZD in se uporabljajo kot material v drugi TOZD v DO EMO, se cene (udeležba v skupnem prihodku) določajo na osnovi meril delitve skupnega končnega izdelka. 34. člen Cena izdelkom in storitvam, ki ne spadajo v osnovno dejavnost TOZD, se oblikujejo na osnovi kalkulacije tako, da se na polno lastno ceno, ki vključuje pokritje vseh. stroškov, OD in vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, doda planirana stopnja akumulacije. 8. KALKULACIJA 35. člen Kalkulacija je osnova za določanje cen posameznim izdelkom in storitvam in je sestavljena po naslednji metodologiji do pokritja vseh stroškov, OD in vseh obveznosti iz dohodka in čistega dohodka. 1. DIREKTNI STROŠKI: — material, — OD direktni; 2. VARIABILNI STROŠKI; 3. FIKSNI SKTROŠKI: —- OD fiksni (vezani na delo — OD dir.), — fiksni stroški R-4 (vezani na material), — fiksni stroški R-4 (vezani na delo — OD dir.); 4. PRISPEVKI, DAJATVE IN OSTALI STROŠKI: — DSSS — del dohodka za obresti, — prispevki iz OD, — prispevki po odlokih, — prispevki po pogodbah, — davki in prispevki iz dohodka, — stanovanjski prispevek; PRILOGA — 7 5. ZA SSP, POSOJILA IN ZDRUŽEVANJE. 9. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA 36. člen Industrijska prodajalna posluje v skladu z registracijo in oblikuje cene: — pri pariteti tovarniška cena doda odvisne stroške, maržo in DPP po veljavnih predpisih; — pri pariteti maloprodajna cena doda DPP po veljavnih predpisih, zakonita marža pa je že vključena v (se mara izvesti nova razporeditev delavcev; — uvedbo nove organizacije dela; — ugotovitev novih del oziroma nalog; — trajno zmanjšanje obsega dela, oziroma poslovanja temeljne organizacije; — trajno zmanjšanje obsega dela, oziroma nalog na [katerih delavec dela; — ukinitev dal oziroma nalog na katerih delavec dela; — nadomestitev delavca • kateremu je prenehalo delovno razmerje; — trajna nadomestitev odsotnega delavca; — hitrejšo realizacijo dal oziroma nalog, ugotovljenih ,s planom in programom dela in ¡razvoja; , — trajno neizvrševainje del oziroma nalog s strani delavca; — .neprimerna medsebojna razmerja med delavci posamezne delovne skupine, ki vplivajo na uspešnost dela; — to, da delavčeve psihofizične zahteve ne ustrezajo več za opravljanje del oziroma nalog na ¡katerih dela. Dejstva iz enajste alimee ugotovi komisija, ki jo imenuje DS izmed delavcev TOZD, ki imajo najmanj isto ¡strokovno izobrazbo kot delavec čigar ¡neizvrševainje se ugotavlja. Na temelju 12 alinee tega člena se delavec lahko razporedi ¡na drugo delo oziroma k drugi nalogi, če delavec: — ustvarja s svojim obnašanjem tri ¡delom take odnose, ki nasprotujejo normam obnašanja pri opravljanju del oziroma nalog, ¡kar neposredno vpliva na ¡nedoseganje skupnih ¡rezultatov detla ¡delavčeve delovne skupine. Dejstvo ¡iz 13 alinee ¡tega člena ugotovi strokovna služba. 49. člen Delavec je ¡dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z ¡delom pridobljeni delovni zmožnosti, zlasti v primeru, višje sile, ki je nastopila ali se neposredno ¡pričakuje (¡potres, požair, poplave in druge elementarne nesreče), kadar gre za reševanje človekovih življenj in zdravja, za nenaden fcvar surovin in materiala, ki povzroča ¡popoln ali ¡delni zastoj ¡delovnega ¡procesa v temeljni organizaciji, ali kadar ¡gre za pomanjkanje ¡materiala za ¡daljše obdobje. 50. člen Delavec je ¡dolžan opravljati tudi dela oziroma naloge, ki ¡ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z ¡delom pridobljeni delovni zmožnosti, če mu je izrečen varstveni, vzgojni ali disciplinski ukrep, zaradi katerega ne ¡more opravljati dela oziroma naloge ¡dokler takšna prepoved traja. 51. člen V primerih iz 49. člena ¡in 50. člena tega pravilnika je delavec ¡lahko ¡.razporejen na drugo delo oziroma k drugi nalogi, ki ¡ne ¡ustreza njegovi ¡strokovni ¡izobrazbi, oziroma z ¡delom pridobljeni delovni zmožnosti, za čas ¡dokler ¡trajajo izjemne okoliščine oziroma dokler takšna prepoved traja. 52. člen Sklep o začasni ¡razporeditvi delavcev na druga dela oziroma druge naloge v primerih iz 49. in 50. člena tega ¡pravilnika izda ¡individualni ¡poslovodni organ temeljne organizacije. 53. člen Individualni poslovodni organ temeljne organizacije izdaja sklepe: — o nujni uvedbi dela' ¡preko polnega delovnega časa; — o odobritvi ¡plačane odsotnosti z dela, zaradi .neodložljivih razlogov; — o odvrnitvi nepopravljive škode; — o izpolnitvi ¡neodložljivih delovnih nalog; — o začasnem razporejanju ¡delavcev na druge ¡delovne naloge, ko .gre za odvrnitev neposredne ¡nevarnosti za življenje in zdravje delavcev ¡in drugih delovnih ljudi. Sklepe .iz 52. in 53. člena tega pravilnika je treba v roku 7 ¡dni predložiti pristojnemu v presojo. 54. člen Delavec, ki je med ¡trajanjem delovnega razmerja v delovni ¡organ,izaciji pridobil višjo strokovno izobrazbo' ali ¡napredoval v svojih delovnih sposobnostih v skladu s programom kadrovske politike temeljne organizacije ima ¡pravico do razporeditve na delo oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, oziroma z delom ¡pridobljeni delovni zmožnosti, ki jo je ¡delavec pridobil, če je to delo, oziroma naloga, prosto. VIII. DELOVNI CAS 55. člen Delavni čas delavcev ¡traja 42 ur na teden. 56. člen Glede na naravo del oziroma nalog se s planom in pravilnikom o notranji organizaciji s katalogom del oziroma nalog določijo dela oziroma naloge na katerem delajo delavci krajši delovni čas od polnega delovnega časa. Delavci, ki delajo na delih oziroma nalogah krajši delovni čas od polnega delovnega časa imajo vse pravice delavca, ki dela ipoln delovni čas. 57. člen Delavec, ki dela poln delovni čas sme izjemoma delata še v eni temeljni organizaciji, vendar največ 'tretjino polnega delovnega časa po [poprejšnjem soglasju temeljnih organizacij, in sicer 'kadar gre za dela oziroma ¡naloge: — strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih ¡razlogov nepogrešljiva strokovna pomoč pri proučitvi, urejanju in izvajanju za temeljno organizacijo zahtevnejših alii pomembnejših nalog ali vprašanj, če ne gre za avtorsko delo; — strokovnjakov glede katerih je koristno, da se na tak način ¡zagotovi njihovo sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu, če ne gre za avtorsko delo. Hkrati se temeljni organizaciji in delavec dogovorijo o delovnem času, kii ga bo delavec prebil pri opravljanju del oziroma nalog v drugi temeljni organizaciji in o načinu opravljanja takih del, oziroma ¡delovnih nalog. 58. člen V primerih :iz 57. člena tega ¡pravilnika delavci v temeljni organizaciji sprejmejo sklep o izbiri delavca, ki že dela v drugi temeljni organizaciji s polnim delovnim časom za delo za ¡največ tretjino ¡polnega delovnega časa, če ¡se na oglas ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki ¡po 'Sivoj i strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti izpolnjujejo pogoje za dela s krajšim delovnim časom od polnega delovnega čbsa. Delavci v temeljni organizaciji iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni vsakih 12 mesecev objaviti tako delo, dokler zanj ne sklenejo delovnega ¡razmerja z nezaposleno ali zaposleno osebo, ki po svoji ¡strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni zmožnosti ustreza pogojem dela. 59. člen Tedenski delovni čas traja pet dni in je razporejen tako, da se trii ¡tedne v mesecu ob sobotah ne dela (prosta sobota). Glede uveljavljanja ¡pravic delavcev dz dela v temeljni organizaciji se štejejo proste sobote kot delovni dnevi. 60. člen Na delih oziroma nalogah, kjer ¡proizvodni ¡proces oziroma tehnologija zahteva nepretrgano prisotnost na delu je tedenski delovni ča.s ¡razporejen tako, da delavec deila zapored 6 dni, nato pa dva dni počiva. Ta razporeditev valja ne glede na nedelje ,iin ¡praznike. Katera so ta dela oziroma naloge ugotovi DS pred začetkom poslovnega leta. 61. člen Polni delovni čas traja osem ur in je neprekinjen. Po izmenah traja delovni čas od: — 6. do 14. ure, — 14. do 22. ure, — 22. do 6. ure naslednjega dne. Delo v Izmenah se ureja tako, da.se delovne izmene menjajo periodično. Delavci ane izmene smejo ¡delati ponoči brez presledka ¡nadalj en teden. Delovni čas delavca, ki dela krajši delovni čas od polnega delavnega časa se pnične ob ¡začetku izmene ali po dogovoru z nadrejenim ¡takrat, ko to zahteva narava dela, ali želi delavec. 62. člen Delo v času med 22. in 6. uro se šteje za nočno delo. Nočno dala velja ¡kot poseben delovni pogoj, ki so ga pristojni organi ¡in službe dolžne upoštevati pri urejanju varstva ¡delavcev. Delavec lahko odkloni ¡nočno delo, kadar niso zagat ovij eni varnostni ukrepi določeni s pravilnikom o varstvu pri delu in z zakonom. 63. člen Delavci določijo delovni čas ¡in njegovo razporeditev v temeljni organizaciji tako, da zagotovijo čim popolnejšo in smotrnejšo ‘izkoriščenost delovnih sredstev ter čim učinkovitejše in produktivnejše izkoriščanje svojega dela, kakor tudi usklajenost skupnega dela v temeljni organizaciji in skupnega dela z delavci v "'drugih temeljnih organizacijah s katerimi so povezani pri uresničevanju skupnih interesov. 64. člen Delavci se lahko odločijo za premični delovni čas, če to prispeva k boljši oziroma smotrnejši ¡izkoriščenosti delovnega časa. V tem primera je obvezna prisotnost delavcev od 7. do 13. ure v dopoldanski izmeni. 65. člen Delavec je dolžan delati prek polnega delovnega časa (nadurno delo) v primeru elementarne nesreče, ki je že nastala ali se neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja ali -zavarujejo materialna -sredstva pred nepopravljivo škodo. Pod elementarno -nesrečo v -smislu 1. odstavka tega člena se zlasti smatra: — potres, poplave, zemeljski in -snežni pla-z, -suša itd.; — požar, eksplozija, ionizirajoča ža-rče-nja; — epidemije in nalezljive bolezni, ki vodijo do povečane odsotnosti z dela; — prometne ali druge nes-reče s katerimi je ogroženo življenje in zdravje -ljudi in materialna sredstva. Delavec je dolžan delati prek polnega de-lov-nega ča-sa v primerih, kadar je nujno potrebno: —da se začeto delo nadaljuje; — da -bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na na-ravo tehnologije in organizacije dela povzročilo precejšnjo škodo; — da se končajo določena neodložljiva montažna ali remontna dela neprekinjeno; — da se brez odlaganja začne ali -konča h-itra intervencija ali uikrepi, ki -se po nailogu družbenopolitičnih skupnosti in d-rugih organov -mora izvršiti v določenem roku; — da se opirav-i del-o, ki v določenem roku ni moglo -biti opravilje-no zaradi pomanjkanja energije ali pa, da se opraivi delo za -vojaške potrebe; — da se z nepretrganim delom -prepreči kvarjenje surovin ali o-d-vrne okvara na delovnih sredstvih, -ki bi povzročila prekinitev dela. Delo -dela-vca-v v primerih -iz 1., 2. in 6., 7. alliinee iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje kot poseben -delo-vni -po-goj. Delo prek polnega -delo-vnega -časa se lahko -uvede za -nudenje pomoči -drugi temeljni organizaciji oziroma o-bča-nu, katere je že prizadela elementarna -nesreča ali se pričakuje v -primerih 2. odstavka tega člena. Delo prek -polnega -delovnega časa po 65. členu tega pravilnika lahko traja samo toliko časa, -kolikor je -nu-jno potrebno, venda-r največ 12 -ur na teden. 66. člen Če se de-lo prek polnega delo-vnega časa pogosto -pojavlja o-ziroma periodično v večjem obsegu, se izdela analiza -i-n preveri -upravičenost in potreba takšnega dela. Komisija za -delov-na razmerja -mesečno -spremlja in ocenjuje -podatke o delu prek polnega delovnega -časa in zagotavlja, da so delavci -najmanj -vsakih 6 mesecev na DS seznanjeni -s tarn-i podatki i-n ocenami. 67. člen Delavec, k-i meni, da je z uvedbo dela prek polnega delovnega časa kršena njegova .pravica, lahko vloži zahte-vek za varstvo pravic na DS -tamalj-ne oir-ganizaci-je. Zahtevek za varstvo p-ra-vic -delavca ne zadrži s-kle-pa o u-ved-bii dela prek -polnega delovnega časa. IX. ODMORI, POČITKI, DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI Odmor 68. čle-n Delavec, ki -dela -nepretrgan poln -delovni čas ima pravico do 30 -mi-n-utnega odmora, kateri se ne -rao-re koristiti na začetku ali ko-ncu delo-vnega časa in je -razporejen: — v dopdldamski izmeni od 10. do 10.30; — v popoldanski izmeni od 18. do 18.30; — v nočni izmeni od 2. do 2.30. O drugačni -razporeditvi od-mo-ra odloča DS temeljne organizacije. Počitek 69. člen Dela-vci imajo pravico -do me-pretrga-ne-ga -dnevnega počitka -med -dv-e-ma zaporednima dnevoma v traj-anj-u 12 u-r ali v povprečju treh tednov 16 -u-r -dnevno. 70. člen Délavai i-ma-jo pravico do -nepretrganega tedenskega počitka naj-manj 24 ur ali v povprečju treh -tednc-v 32 ur tedensko. Dan -tedenskega počitka je nedelja. Pri tistih -delih oziroma nalogah, kjer se zahteva nepretrgana navzočnost na delu ipa se določi -dan -tedenskega počitka s -posebnim -mesečnim razporedom. 71. člen Delavec, ki -dela -na -da-n tedenskega počitka i-ma pravico -do enodnevnega počitka kak drug dan praviloma v naslednjem tednu. 72. člen Dela-vcem, ki delajo zaradi narave dela tudi -v nedeljo se -določi mesečni -razpored tedenskega počitka, oziroma -mora imeti -v enem mesecu -najmanj enkrat tedenski -počitek v nedeljo. Dopust 73. člen Delavci i-maijo po šestih mesecih -nepretrganega dela pravico do izrabe letnega dopusta, ne glede na to ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če delavec v koledarskem latu ne izpolni tega pogoja ima pravico do izrabe letnega dopusta sorazmerno času prebitem na delu. Delavec, ki je delal v drugih delovnih organizacijah 'ima pravico do izrabe letnega dopusta, če je prišel d>z ene delovne organizacije v drugo v treh delovnih dneh in, če je v vseh organizacijah skupno delal 6 mesecev. 74. člen Letni dopust delavcev traja najmanj IS delovnih dni in največ 30 delovnih dni v enem koledarskem letu ne glede na to ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Letni dopust delavca lahko traja tudi več kot 30 dni, vendar ne več kot 35 dni, v primerih, kadar gre -za povečanje dopusta po 75. in 80. členu, točka C tega pravilnika. 75. člen Letni dopust se poveča za 5 (dni) delovnih dni delavcem, ¡ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih, če jim je priznana, najmanj 60 % telesna okvara. 76. člen Dolžina letnega dopusta je odvisna predvsem od: — delovne dobe, — delovnih pogojev, — delovnih uspehov, — posebnih socialnih lin zdravstvenih razmer. 77. člen Letni dopust se delavcu podaljša glede na delovno dobo: — od 0 do 5 ¡let za 1 dan •— od 5 do 10 let za 2 dni — od 10 do 15 ¡let za 4 dni — od 15 do 20 let za 6 dni — od 20 do 25 let za 8 dni — od 25 do 30 let za 10 dni — od 30 let za 12 ¡dni; 78. člen Letni dopust se podaljša delavou glede na delovne ¡pogoje. Pod delovnimi pogoji v smislu L odstavka se šteje: — težavnost dela, — zahtevnost dela, — vpliv dela in delovne okolice na delavca, — telesna in duševna napetost pri delu, — ¡izmensko delo. A) Kriteriji za delavne pogoje delavcev v neposredni proizvodnji katerih delo oziroma naloge se uvrščajo v funkoional-ne skupine od Ai do As se določajo po naslednjih stopnjah: — do 34 % 0 dni — od 35 do 41 % 1 dan — od 42 do 48 % 2 dni — od 49 do 55 % 3 dni — od 56 do 61 % 4 dni — od 62 °/o dalje 5 dni B) Kriteriji za delovne pogoje delavcev na neproizvodnih delih, katerih delo oziroma naloge :so uvrščene v funkcionalne skupine od Bi do B« se določajo po naslednjih stopnjah glede na zahtevnost dela: Stopnja zahtevnosti Delo z ljudrr in raziskoval delo Poslovno in amallit dalo Pripravljalno delo Spremljevalno delo Profil, dipl. ing. 4 3 2 1 Profil ing. 3 2 1 0 Profil tehnika 2 1 0 0 C) Kriteriji za delovne ¡pogoje delavcev na neproizvodnih delih katerih dela oziroma naloge so uvrščene v funkcionalne skupine od Ci do C6 se določajo >po naslednjih stopnjah vodenja: — vodenje skupin 1 dan — vodenje oddelkov 2 dni — vodenje obratov, služb in sektorjev 3 dni — vodenje TOZD do 500 delavcev 4 dni — vodenje TOZD nad 500 delavcev in DO 5 dni Delavcem, ki opravljajo delo vodenje po točki C, se odmeri dopust po kriteriju delo z ljudmi in ¡raziskovalno delo po točki B, kolikor je to za njih ugodneje. Funkcionalne skupine se ugotavljajo po katalogu del oziroma delovnih nalog. Letni dopust se podaljša delavcu, ki dela v letu za ¡katero se odmerja letni dopust 6 mesecev na triiizmenskem delu za 2 dni. Letni dopust se ¡podaljša de- lavcu, lci dela v letu za katero ¡se odmerja letni dopust 6 mesecev na dvoizmenskem dolu za 1 dan. 79. člen Letni dopust se podaljša delavcu glede na delovne uspehe, ki jih delavec dosega pni ¡delu. Delavou v neposredni proizvodnji se letni dopust podaljša za preseganje lindi-ivduallinega uspeha: — če ¡je preseganje do 10 % za 1 dan — 'če ije preseganje nad 10 % za 2 dpi. Delavcu ¡na proizvodnjo režijskih in režijskih delih 'se letni dopust podaljša po istih stopnjah glede na uspeh TOZD. Delavcu v DSSS se letni dopust podaljša po istih stopnjah glede na uspeh DO. 80. člen Letni dopust se podaljša delavcu glede na socialne in zdravstvene razmere v katerih živa: a) Materi z 1 otrokom do 7 let starosti za 1 dan. Materi z 2. ali več otroki do 7 let starosti 2 dni. h) Invalidu, delovnemu invalidu nad 40 % do 60 % in invalidom II. in III. stopnje 2 dni. c) Udeležencu NOB s priznano enojno ali dvojno delovno dobo za vsako ¡leto u-deležbe v NOB 1 dan. 81. člen Delavcu, ki še ni star 18 let pripada letni dopust po osnovah in merilih, ki veljajo -za druge delavce podaljšan še za 7 delovnih dni. 82. člen Pri odmeri števila dni letnega dopusta se proste sobote štejejo za delovne dni. Število dni, ki pade v proste dni znaša pri rednem letnem dopustu: — od 18 do 22 dni 2 dni •— od 23 do 30 dni 3 dni — nad 30 dni 4 dni Talko izračunan letni dopust se planira in koristi izključno na dni, ko se je v temeljni ¡organizaciji opravljalo delo. Delavec ima ¡pravico izrabiti letni dopust ¡v nepretrganem trajanju. Delacev pa sme izrabiti svoj 'letni dopust tudi v dveh ali več delih, vendar mora en del dopusta ‘trajati nepretrgoma najmanj 12 dni. 83. člen Izraba letnega dopusta v nasprotju z dokončno razporeditvijo in brez odobre-nja vodje organizacijske enote se šteje za neopravičen izostanek in za kršitev delovne obveznosti. 84. člen DS temeljne organizacije lahko odloči, da gredo vsi delavci ali del delavcev istočasno na letni dopust, če je to smotrno glede ¡na naravo in organizacijo dela in če je ta dopust vnaprej določen v planu izrabe sklada letnega delovnega časa. 85. člen Delavec ima pravico, da izrabi 1 dan svojega ¡letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, pod pogojem, da to predhodno sporoči vodji organizacijske enote in, če to dopušča ¡prvizvodni proces ali narava dela. 86. člen Če delavec ¡med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih, ko je delavcu priznana začasna odsotnost z dela zaradi bolezni se ta čas ne všteje v letni ¡dopust. Ko delavec ozdravi in mu začasna odsotnost z dela preneha, lahko nadaljuje preostali letni dopust. Sporazumno z vodjo organizacijske enote pa lahko ¡preostali letni dopust koristi v drugem času . Če se z vodjo organizecijsike enote ne more sporazumeti odloča o tem komisija za delovna razmerja. 87. člen Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto do konca koledarskega leta; če ga nastopi ob koncu leta, ga nepretrgoma ¡nadaljuje v naslednjem koledarskem letu. 88. člen Delavec izrabi letni dopust v naslednjem ¡koledarskem letu samo v primeru, če ga nastopi najkasneje do 31. 12. v tekočem ¡koledarskem letu in v primerih iz člena 86. tega pravilnika. 89. člen Delavec ima pravico do počitka ob ¡praznikih SFRJ in ob praznikih SRS, v katerih ima svoj sedež delavčeva temeljna organizacija. Delo na dan praznika se lahko uvede v ¡primerih in ob pogojih, kot delo prek ¡polnega delovnega časa. Delo na dan praznika se šteje kot poseben delovni pogoj. 90. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela s pravico do nadomestila OD v naslednjih primerih: PRILOGA — 35 — ob elementarni nesreči 7 dni — ob sklenitvi zakonske zveze 1 dan — ob selitvi 1 dan — ob rojstvu otroka 1 dan — ob odhodu v JNA 1 dan — ofo vrnitvi z vojaških vežb, če te trajajo več kot 30 dni 1 dan — za smrt v ožji družini 2 dni (za ožje člane družine v smislu tega ,pravilnika se štejejo delavčevi otroci, zakonec, starši, bratje in sestre) — za dajanje krvi — na dan krvodajalske akcije 1 dan V primerih iz 1. odstavka tega člena ima delavec pravico biti odsoten vsega skupaj največ 7 dni v koledarskem letu razen v primerih, ko gre za odpravo posledic elementarnih nesreč. Odsotnost z dela odobri na predlog delavca komisija za delovna razmerja, oziroma po njenem pooblastilu kadrovsko-socialna služba za vse primere iz 1. odstavka tega člena do 7 dni. Za odsotnost v drugih upravičenih primerih odloča za vsak primer posebej DS temeljne organizacije. Delavec mora na zahtevo komisije za delovna razmerja, oziroma Sektorja za kadrovske in samoupravne odnose predložiti dokazilo, da bo ali, da je nastal primer iz 1. odst. tega člena. Kadar delavec tega ne more dokazati, odsotnost z dela pa je izkoristil, je s tem huje kršil delavno obveznost. 91. člen Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom OD, zaradi izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja, oziroma specializacije ob pogojih, ki so določeni s pravilnikom o izobraževanju. O trajanju takšne odsotnosti z dela odloča za vsak primer posebej komisija za delovna razmerja. 92. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela brez nadomestila OD do 30 dni v tekočem koledarskem letu, zlasti v naslednjih primerih: — v vseh primerih iz prvega odstavka 90. člena in 91. člena, — za potovanja doma in v tujini, zaradi udeležbe na konferencah, razstavah in podobno, — za izgradnjo lastne stanovanjske hiše , — za nego bolnega družinskega člana, 36 — PRILOC-A — za kopališko zdravljenje na lastne stroške, — vseh drugih primerih, zaradi opravljanja posebnih zadev. Med tako odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena pravice in obvezno-, sti delavca z dela mirujejo. Neplačano .odsotnost z dela odobri na pismeni in obrazloženi predlog delavca komisija za delovna razmerja, oziroma po njenem pooblastilu Sektor za kadrovske in samoupravne odnose do 7 dni. 93. člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela: — zaradi udeležbe na vojaških vajah, usposabljanju in pri pouku za obrambo in zaščito, v teritorialni obrambi in civilni zaščiti — zaradi odziva k vojaškim in drugim organom h katerim je klican brez svoje krivde, — za opravljanje javnih funkcij, — v drugih primerih, ki jih določa zakon, družben dogovor ali drug samoupravni akt. Delavec mora predložiti dokaz o tem, da je odsotnost nujna, vodji organizacijske enote v kateri dela, ta pa je dolžan zaradi evidence tako odsotnost sporočiti Sektorju za kadrovske in samoupravne odnose. 94. člen Delavcu, ki prekine delo v temeljni organizaciji, zaradi odhoda na odsluženje vojaškega rolka ne preneha delovno razmerje. Pravice in obveznosti iz dela delavcu med tem mirujejo. V 30. dneh od dneva, ki je v vojaški knjižici zapisan kot zadnji dan vojaškega roka, se ima delavec pravico in dolžnost vrniti v temeljno organizacijo, kjer je svoje delo zaradi odhoda v JNA prekinil. Delavec ima pravico delati na delu o-ziroma nalogah na katerih je delal pred odhodom na odsluženje vojaškega roka, če so ta dela oziroma naloge Ukinjene ima pravico biti razporejen na dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. X. VARSTVO ŽENA, MLADINE IN INVALIDNIH OSEB 95. člen Delavci, ki še niso stari 18 let in delavke ne smejo delati na delih oziroma nalogah, kjer se opravljajo težka telesna dela, ki lahko škodljivo lin s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na zdravstveni razvoj glede na njihovo psihofizične sposobnosti. Katera so ta dela in naloge določa zakon in pravilnik o notranji organizaciji s katalogom del in delovnih nalog. 96. člen Delavec, tki še ni star 18 let in delavka med nosečnostjo ali delavka, ki ima otroka starega do enega leta, ne sme opravljati dela dalj kot poln delovni čas ali opravljati dela pomoči. Delavka :je dolžna v pristojni službi oddati zdravniško potrdilo, da je noseča ali rojstni list otroka starega do enega leta. 97. člen Nosečnice ne smejo opravljati del oziroma nalog, ki so jiim prepovedane po posebnih predpisih. Nosečnice pri takih delih je treba razporediti na drugo ustrezno delo oziroma nalogo, pri tem pa obdržijo pravico do obračuna osebnega dohodka po osnovah in merilih, po katerih se jim je obračunaval na prejšnjem delu, če niso osnove in merilo na tem delu ligo dne j ša. 98. člen Delavki, ki ima otroka starega od enega do. treh let se sme naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči samo po njenem predhodnem soglasju. Delavka ne sme opravljati nočnega dela, ne, da bi pri tem uveljavila najmanj 7 urni počitek med 22.00 uro in 7.00 uro naslednjega dne. Prepoved iz prejšnjega tega člena se ne nanaša na delavko, ki opravlja dela oziroma naloge, kjer ima posebna pooblastila in odgovornosti ali, ki opravlja dela socialne, administrativne, zdravstvene ali finančno računske službe. 99. člen Delavki se sme naložiti, da dela ponoči, če je treba nujno nadaljevati delo, ki ga med dnevom prekinila višja sila in če je treba (preprečiti škodo na surovinah, ki se hitro kvarijo. 100. člen Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta 105 dni. Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta iz prejšnjega odstavka tega člena ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali delati 21 ur na teden tako, da dela pravilom 4 ure na dan do 12 meseca otrokove starosti. Delavka je dolžna obvestiti temeljno organizacijo najkasneje 30 dni pred iztekom 105 dni porodniškega dopusta, katero od obeh iz drugega odstavka tega člena' bo izbrala. Razpored 4 urnega delovnega časa določi delavki komisija za delovna razmerja ob upoštevanju zahtev delovnega procesa in idelavkinih želja. Kadar d_elavka brez svoje krivde ne izrabi 28 dni dopusta pred porodom ima pravico, da (neizkoriščeni dopust izrabi po ¡porodu. 101. člen Če se rodi otrok fmrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom ima delavka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od ¡dneva poroda. 102. člen Pravice iz 99. člena tega pravilnika ima oče otroka, če se tako z materjo —delavko sporazumeta ali če mati umre ali zapusti otroka, ¡kakor tudi delavec, ki otroka neguje, če mati umre ali zapusti otroka. Delavcu se tak dopust odobri na podlagi potrdila organizacije združenega dela, kjer je zaposlena mati otroka, da bo po izrabi 105 dnevnega porodniškega dopusta, začela delati s polnim delovnim časom. V primeru, da izrabi podaljšan dopust oče otrokaj veljajo zanj določbe tretjega in četrtega odstavka 99. člena. 103. člen Za nego dvojčkov, več hkrati živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka ima delavka pravico do nadomestila osebnega dohodka po poteku 105 dni nepretrganega porodniškega dopusta za: — čas odsotnosti z dela do enega leta otrokove starosti ali — delovni čas nad 21 ur na teden do polnega delovnega časa do sedemnajstega meseca otrokove starosti. 104. člen Delavka ima pravico zahtevati nadomestilo osebnega dohodka za daljši podaljšan porodniški dopust najkasneje 30 dni pred iztekom delovnega časa na podlagi zdravniškega potrdila o negovanju dvojčkov ali hkrati ¡več živo rojenih otrok, oziroma poročila zdravniške komisije, da težje telesno ali duševno prizadet otrok potrebuje skrbnejšo ¡materino nego. 105. člen Delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo (rehabilitanti) se štejejo za zdravstveno sposobne za opravljanje del oziroma nalog na katere so začasno razporejeni v času zdravstvene rehabilitacije na temelju odločitve strokovnega tima. Delavec ■ rehabilitant mora ,med trajanjem delovnega 'razmerja, v času zdravstvene rehabilitacije opravljati dela oziroma naloge, ki jih zahteva zdravstvena rehabilitacija, če tudi to delo oziroma te naloge ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. 106. člen Delavec-rehabilitant, .ki se z odločitvijo strokovnega tima ne strinja, da ni zdravstveno sposoben, za dela oziroma naloge na ikatera je razporejen v času zdravstvene rehabilitacije ima pravico zahtevati o tem mnenje .pristojne zdravniške 'komisije Skupnosti zdravstvenega varstva. Mnenje pristojne zdravniške komisije Skupnosti zdravstvenega varstva lahko delavec zahteva ob odločitvi strokonega tirna in med trajanjem zdravstvene rehabilitacije. 107. člen Delavcu-rehabilitantu gre v času zdravstvene rehabilitacije akontacija osebnega dohodka, ki je enaka akontaciji povprečne mesečne akontacije v preteklih treh mesecih pred nastankom začasne zmanjšane delovne zmožnosti. Delavec, 'ki ne dosega določenega normativa za dela na zdravstveni rehabilitaciji prejema akontacijo iz prvega odstavka tega člena zmanjšano za 10 °/o. XI. OBVEZE V POGLEDU PREKVALIFIKACIJE DELOVNIH INVALIDOV 108. člen Dela oziroma naloge, ki so primerna za invalide, posebej določa pravilnik o notranji organizaciji. 109. člen Če služba medicine dela ali zdravniška komisija ugotovi potrebo, da se delavca razporedi na -drugo delo oziroma nalogi, zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti ima delavec pravico, da je razporejen na drugo delo, oziroma nalogo, katera ne vpliva škodljivo na njegovo zdravje. Če delavec iz prvega odstavka tega člena ustvari na drugem delu oziroma nalogi manjši osebni dohodek ima pravico do obračuna osebnega dohodka, po osnovah in merilih, ki se mu je obračunaval na 38 — PRILOGA prejšnjem delu, če niso osnove in merilo na tem delu ugodnejše. 110. člen Delavec pri katerem pristojni organi pokojninsko invalidskega -zavarovanja u-gotovi, da je nastopila invalidnost tretje kategorije to je, da ni sposoben za dela za delo -na -svojem delu oziroma nalogah, ali da je -sposoben za dela na drugem delu, oziroma nalogah s profesionalno rehabilitacijo v temeljni organizaciji, če so podani pogoji za to. Če se taka dala oziroma naloge ne o-pravljajo v tej temeljni organizaciji se delavec inapoti na profesionalno rehabilitacijo v drugo temeljno organizacijo ali posebno organizacijo združenega dela za profesionalno rehabilitacijo. 111. člen Delavcu, pri katerem nastopi invalidnost II. ali III. kategorije, se omogoči opravljanje dela -s skrajšanim delov-nim časom ali opravljanje dela -na dr-ugem ustreznem delu. 112. člen Individualnii poslovodni organ temeljne organizacije -mora v sodelovanju s komisijo za delovna razmerja i-n kadrovsko-socialno -službo zagotoviti delo delavcu v tej ali drugi temeljni organizaciji, -kadar je zmanjšana -delavčeva zdravstvena ali delovna sposobnost in je s profesionalno rehabilitacijo usposobljen za določena dela. XII. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV 113. čle-n Delavec v združenem delu ima pravico in -dolžnost sodelovati pri urejanju pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu in v zvezi z delom. 114. člen Delavec ima -pravico uveljavljati varstvo svojih pravic pr-i samoupranih organih temeljne organizacije, pri sodiščih združenega dela in pri drugih 'sodiščih, kakor tudi pri -drugih pristojnih organih. 115. člen Delavec ima pravico pri uveljavljanju oziroma varstvu svojih pravic, da si najame zastopnika — -pooblaščenca. Zastopnik — pooblaščenec je lahko vsaka poslovno sposobna oseba, ki ima državljanstvo SFRJ. 116. člen Sindikat na zahtevo -delavca lahko določi osebo, ki ga bo zastopala v postopku za uveljavitev njegovih pravic, oziroma brez njegove zahteve, če se delavec s tem strinja. Če delavec ne začne ¡postopka za varstvo svojih pravic ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za kršitev .samoupravnih pravic na sploh, lahko začne postopek za njeno varstvo sindikat. 117. člen Zahtevo za varstvo pravic zoper sklep, ki ga je na prvi stopnji prejel pristojni organ se predloži drugostopenjskemu organu — delavskemu svetu temeljne organizacije. Zahteva iz prvega odstavka tega člena se vloži v roku 30 dmi od dneva, ko je delavec sprejel sklep organa .prve stopnje. Delavski svet temeljne organizacije je dolžan o zahtevi odločiti v iroku 30 dni. .Pristojni^ organ na prvi stopnji lahko ponovno odloča o delavčevih zahtevah, če je bil po sprejemu prvega sklepa seznanjen z ¡novimi dejstvi ali pa pridobil možnost uporabiti nove dokaze. V primeru tretjega odstavka tega člena lahko delavec vseeno še zahteva varstvo svojih .pravic na DS temeljne organizacije. .118. člen Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo ali če pristojni organ v temeljni organizaciji ne odloči v 30 dneh vložitev zahteve ima delavec v inadaljmih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela. Varstvo pravic pri sodišču združenega dela ne more zahtevati delavec, ki se ni najprej obrnil na pristojni organ v temeljni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev. 119. člen Delavčeve zahteve za varstvo pravic zadrži .izvršitev sklepa do dokončne odločitve o njegovih pravicah. Ne gledana določbe prejšnjega odstavka se ne zadrži izvršitev sklepa: — s katerim se določa osebni dohodek — ki delavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoliščin v temeljni organizaciji začasno opravlja druga dela oziroma naloge — s katerimi se delavcu nalaga delo prek polnega delovnega časa v skladu z zakonom in tem pravilnikom. 120. člen Delavec ima ¡pravico biti navzoč na seji organa, kadar ta obravnava njegovo zahtevo za varstvo pravic. Pristojna služba mora delavca pravočasno obvestiti kdaj bo njegova zahteva obravnavana in mu omogoči navzočnost na obravnavi. 121. člen Gradivo za seje organa, ki odloča na drugi stopnji, potem ko je na prvi stopnji odločala komisija za delovna razmerja, zbira sektor za kadrovske in samoupravne odnose in opremljeno s svojim in mnenjem sindikata posreduje v obravnavo. Administrativna tehnična dela za potrebe komisije za delovna razmerja opravlja sektor za kadrovske in samoupravne odnose. Obvestila delavcem na podlagi sklepa organa podpisuje vodja sektorja za kadrovske in samoupravne odnose. 122. člen Strokovna služba zadrži izvršitev sklepa samoupravnega organa, če ta ni v skladu s sprejeto politiko delovne organizacije, zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnimi splošnimi akti. 123. člen Dostavljanje obvestil, sklepov v zvezi z uveljavljanjem pravic in obveznosti, se izvrši z neposrednim vročanjem delavcu, ki s svojim podpisom potrdi, da je obvestilo oziroma sklep prejel. Če ni možna osebna vročitev se pošlje obvestilo po pošti priporočeno na zadnji delavčev naslov. Če delavec noče sprejeti obvestila ali njegov zadnji ¡naslov ni znan se obvestilo pribije na oglasno desko v temeljni organizaciji. Po 8 dneh od dneva objave obvestila se šteje, da je obvestilo vročeno. XIII. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA 124. člen Delavcu preneha delovno razmerje v primerih in pod pogoji določenimi s tem pravilnikom. Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji: 1. Če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, da prekinja delovno .razmerje 2. Če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji 3. Če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujene in, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom ¡pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma, če se noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, če se temeljna organizacija odloči, v skladu s ¡planom za modernizacijo proizvodne - ga procesa, za preusmeritev poslovnih ali za druge izboljšave, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in ¡k večjemu uspehu organizacije, mora pa vzporedno z načrtom organizacije, izboljšav, oziroma preusmeritev poslovanja zagotoviti, da strokovna izobrazba delavcev .ustreza novim tehnološkim in drugim izboljšavam. 4. Če je delavcu dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja. 125. člen Izjava delavca, da ne želi delati v temeljni organizaciji in, da prekinja delovno razmerje mora biti jasna nedvoumna in pismena. Izjava iz prejšnjega odstavka tega člena se ne more preklicati brez .soglasja pristojnega organa, razen če se prekliče preden je bila organu vročena. V sklepu o prenehanju delovnega razmerja se odločal o odpovednem roku in dnevu prenehanja delovnega razmerja. 126. člen Čas v katerem je delavec dolžan ostati na delu v primeru prenehanja delovnega razmerja je odvisen od delovne dobe delavca in traja: — do 5 let delovne dobe 1 mesec — nad 5 let delovne dobe 2 meseca — nad 10 let delovne dobe 3 mesece — nad 20 let delovne dobe 4 mesece Izstopni irok delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja glede na delovno dobo 6 mesecev. Izstopni rok začne teči naslednjega dne od dneva, ko je delavec oddal pismeno izjavo kadrovski službi. Ne glede na določbe prvega odstavka 126. člena je delavec dolžan ostati na delu še toliko časa, da dotkonča nalogo, prejeto pred začetkom teka izstopnega roka, če bi neizpolnitev oziroma prepozna izpoHitev povzročila temeljni organizaciji škodo. Odpovedni rok po prvem odstavku tega člena ne more trajati več kot 6 mesecev. 127. člen Če delavec v času izstopnega roka pozvan na vojaške vežbe oziroma na odslu-ženje vojaškega roka do 3 mesece.' ali, če je v času izstopnega roka postal začasno nezmožen za delo se tak odpovednega roka ustavi in nadaljuje po vrnitvi z vojaške vežbe oziroma vojaškega roka ali po prenehanju začasne nezmožnosti za delo. 40 — PRILOGA 128. člen Delavec v izstopnem roku ima pravico biti odsoten z dela zaradi iskanja novega dela. Odsotnost z dela traja dvakrat 4 ure tedensko iin le v izjemnih primerih skupno 8 ur. Pravico do odsotnosti z dela ima delavec dokler ne najde novega dela. Na zahtevo sektorja za kadrovske in samoupravne odnose mora delavec predložiti potrdilo, da je odsotnost koristil za iskanje novega dela. Čas odsotnosti z dela sporazumno urejata delavec in vodja organizacijske enote v soglasju s kadrovsko socialno službo. 129. člen Delavec, ikii prekine delovno razmerje v nasprotju z 123. členom tega pravilnika mora povrniti temeljni organizaciji celotno škodo, ki jo povzroči s prenehanjem delovnega razmerja. Za ugotovitev odškodninske odgovornosti se uporabljajo določbe Pravilnika o odgovornosti delavcev. 130. člen Delavcu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji: 1. Če je pri vstopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni z opravljanje del oziroma nalog za katere je sklenil delovno razmerje 2. Če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, da ne Izpolnjuje več z zakonom in pravilnikom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog ali za katere se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, pa noče opravljati del oziroma nalog, ki u-strezajo njegovi delovni zmožnosti 3. Zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo, v primerih In pogojih, ki jih določa 64. in 65. člen samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo; v teh primerih sklene delavec delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji! po določbi 3. alineje 18. člena tega samoupravnega sporazuma; s tem dnem preneha delavcu delovno razmerje v temeljni organizaciji v kateri je doslej delal. Dejstvo jz druge točke prejšnjega odstavka ugotovi komisija, ki imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj isto strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec čigar zmožnost se u-gotavlja. Komisija odloči na podlagi svoje ugotovitve s sklepom. 131. člen Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za ¡nedoločen čas ipreneha delovno razmerje, če tudi ipo ponovitvi ne opravi strokovnega izpita in ¡sicer z dnem, ko ga ¡ni opravil. 132. člen ¡Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, ¡preneha delovno razmerje z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. 133. člen Pripravniku preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil na podlagi sklepa o razporeditvi dolžan začeti delati na delu oziroma nalogah, na katere je bil razporejen pa brez opravičenega razloga ne začne delati ¡na določen dan. 134. člen Delavcu, ¡ki je z neodgovornim delom spravil temeljno organizacijo ¡v ekonomske težave, zaradi katerih so drugi delavci ¡brez dela, preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončnega sklepa. Sklop o neodgovornem delu delavca in o prenehanju delovnega razmerja, sprejme delavski svet ,na osnovi poročila strokovne komisije, ki je iz vrst delavcev temeljne organizacije in drugih strokovnjakov izven temeljne organizacije. 135. člen Delavcu ¡preneha delovno razmerje po samem zakonu: 1. Če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji z dnem, ko ,ni hotel dati ¡pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo 2. Če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen —z dnem, ko mu je vročen pravnomočni sklep o ugotovljeni popolni nezmožnosti ¡za delo v temeljni organizaciji 3. Če mu je ¡po zakonu oz. po pravnomočni odločhi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma ¡naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog — z dnem, ko je ¡v temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba 4. Če ¡mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten z dela več kot 6 mesecev — z ¡dnem, ko začne prestajati kazen. 136. člen Delavou, ki izpolni ¡pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o ¡pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje preneha z dnem izteka iz- stopnega roka določenega v 126. členu tega pravilnika, razen ¡v primeru, če pristojni organ temeljne organizacije ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje. 137. člen O prenehanju delovnega razmerja sprejme komisija za delovna ¡razmerja sklep, ki zajema: — obrazložitev o vzrokih za prenehanje delovnega razmerja — izstopni rok — dan, ko delavcu preneha delovno razmerje in, ko bo ¡razrešen dolžnosti — določbo o pravici delavca o odsotnosti z dela, .zaradi iskanja novega dela — pouk ¡o ¡pravnem sredstvu. XIV. CIVILNO PRAVNA RAZMERJA 138. člen Ne smatra se za delovno razmerje o-pravljanje začasnih ali občasnih del oziroma nalog iz dejavnosti temeljne organizacije. Za začasna oziroma občasna dela v smislu prvega odstavka tega člena se štejejo dela oziroma naloge, ki se na temelju pogodbe opravljajo ¡v temeljni organizaciji, a katera se glede na ¡proces dela ¡ne opravljajo kot stalna in .nepretrgana dela, ¡temveč trajajo krajši čas ali pa se potreba po teh delih oziroma nalogah pojavlja občasno oziroma se opravljajo le od časa, največ 90 dni v posameznem koledarskem letu. o V smislu prvega odstavka tega člena se takšna dela smatrajo predvsem: — izvajanje raznih občasnih ali začasnih ¡vzdrževalnih del — opravljanje del, ki so potrebna ,pri delovanju ¡raznih občasnih ali stalnih kolegijskih ¡teles — dela pedagoškega oz. andragoškega značaja — občasna dela s prirejanjem iger na srečo ter športnih prireditev — opravljanje občasnih nalog raziskovalnega, študijskega, analitičnega ¡in načrtovalnega značaja — občasne in izredne montaže strojev in naprav — ¡izdelovanje raznih mnenj, analiz, ekspertiz, poročil, programov, načrtov, projektov, ki ne ¡pomenijo rednega .poslovanja DO ali redno poslovanje presegajo — občasno zastopanje DO — občasni ¡nadzori tovarniških in rekreacijskih objektov PRILOGA — ¿1 — predajanje iposlov po končanem delovnem razmerju — prevajanje strokovnih in drugih del — začasna predavanja ¡na tečajih ali seminarjih — začasna ¡predavanja na tečajih ali seminarjih — delo v občasnih ali stalnih komisijah, kakor tudi drugih organih, ki se ustanavljajo na podlagi zakona in drugih predpisov. 139. člen Za opravljanje del oziroma nalog ;iz člena 132 tega pravilnika se sklene pogodba o delu med ¡delavcem in temeljno organizacijo s katero se ugotovi civilno pravno razmerje. 140. člen Pogodbe o delu z upokojenci se lahko sklepajo za naslednja dela ¡oziroma naloge: — dela oziroma naloge strokovno svetovalnega značaja, •— za vsa dela iz 135. člena pravilnika za katere se ¡sicer sklepajo pogodbe o delu, — za nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Dela po pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena ¡lahko trajajo največ 20 ur na teden. 141. člen Pogodba o ¡delu z upokojenci se ne more sklepati za ¡naslednja dela oziroma naloge: — za dela oziroma naloge za opravljanje katerih se zahtevajo posebna pooblastila in odgovornosti, — za dela in naloge, ¡ki pomenijo vodenje ¡večjih ali ¡manjših ¡proizvodnih enot, služb, sektorjev in oddelkov, — za dela oziroma naloge, katere zahtevajo trajno prisotnost na delu. 142. člen Poigodiba o delu mora biti pismena. V ¡pogodbi o delu mora biti določen zlasti: — delo, ki ga ¡bo delavec opravil — rok za ¡izvršitev tega dela — osnove za določitev zaslužkov in njihovega izplačila — obveznost temeljne organizacije, da zavaruje delavca za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni — kraj, kjer ¡bo delavec ¡opravljal dogovorjeno delo. 42 — PRILOGA Sektor za kadrovske in samoupravne odnose vodi evidenco o civilno pravnih razmer j ih. 143. člen Sklep o pridobitvi delavca na temelju pogodbe o delu ¡sprejme komisija za delovna razmerja na predlog pristojnega organa in v soglasju s sektorjem za kadrovske in samoupravne odnose. Na temelju sklepa po prvem odstavku tega člena, pogodbe o delu podpiše individualni poslovodni organ temeljne organizacije. 144. člen Za ¡delo ¡po pogodbi o delu lahko delavci ¡v organizaciji združenega dela sprejmejo ¡nezaposleno ali delno zaposleno osebo, druge osebe pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi, da ¡ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb, ki izpolnjujejo ¡pogoje glede strokovne izobrazbe, oziroma z delom ¡pridobljene delovne zmožnosti. 145. člen Na temelju pogodbe o delu ima delavec pravico ¡do zdravstvenega ¡varstva za primer nesreče pri delu ali ¡poklicne ¡bolezni. XV. UGOTAVLJANJE Z DELOM PRIDOBLJENE DELOVNE ZMOŽNOSTI 146. člen Kjer se v tem pravilniku govori z delom pridobljeni delovni zmožnosti, se šteje: — za delovno zmožnost tista ¡pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oziroma razvil, zlasti z uspešnim opravljanjem del oziroma nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi uspehi dokazal, da je usposobljen za opravljanje teh del oziroma nalog. 147. člen Delovna zmožnost pridobljena z delom velja samo za dela oziroma naloge, ¡katere delavec opravlja oziroma velja samo za tista dela in ¡naloge za katere je priznana in ¡to samo v delovni organizaciji v kateri je delavec pridobil to ¡zmožnost. 148. člein Če -ima delavec odgovarjajočo delovno zmožnost pridobljeno z delom je lahko ¡razporejen na dela oziroma naloge za katere se zahteva ¡višja izobrazba od tiste, ki jo delavec ima, če ni z zakonom ali drugim predpisom izrecno določeno, da mora imeti odgovarjajočo stopnjo strokovne izobrazbe. 149. člen Način ki postopek ugotavljanja delovne zmožnosti je določen s pravilnikom o izobraževanju. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 150. člen Ta pravilnik stopi v veljavo 8. dan po objavi v .uradnem glasilu DO EMO »E-maj.lirec«. 151. člen Z dnem, ko postane veljaven ta pravilnik preneha veljati samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu z dne.................. Predsednik DS temeljne org. združenega dela BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE Tisk: AERO Celje, TOZD grafika