List 8.
.--------------                                                                                            m
Kako naj bi se vredila prodaja govejega mesa?
Starodavna navada je, da gosposke ceno govedine odločujejo vsak mesec proti po prevdarku začasnih okoliščin. Enaka navada je bila tudi za hleb (kruh), pa se je opustila, in krušarji zdaj sami hlebu ceno nastavljajo. Enacega svobodnega ravnanja si želijo tudi mesarji.
To prašanje je bilo prevdarjano na vse strani v našem cesarstvu, tudi v drugih deželah. V nekterih mestih so mesarjem samim prepustili ceno staviti govejemu mesu in je že tudi tako ostalo; drugod so to pravico mesarjem zopet vzeli, ker so z mesno tarifo preveč poskočili. V Ljubljani in po vsi kranjski deželi morajo mesarji govedino sekati po ceni, ktero jim
-----   60   -----
gosposke od meseca do meseca stavijo; al žalibog! ta tarifa je le bolj na papirji; mesarji prodajo veliko mesa po vse drugi ceni. Oni, pa tudi tisti, ki ga kupujejo, dobro vedo, da je meso v raznih krajih života raznega okusa, tudi razločne tecnosti; prodajajo tedaj bolje meso po visi ceni, in samo slabše istega goveda po predpisani tarifi. Od todi pa pride, da bolj revni ljudje , ki le po malem meso kupujejo, najslabše po enaki ceni dobivajo , kakor bogatini srednje meso, zato , ker ga več ob enem jemljejo. Krivica, ki se godi revežem pri takem vedenji, je očividna; zato terja pravica, da se ta reč tako-le poravna:*) Mesarjem naj se zapove, da morajo meso vsacega goveda razdeliti po vrednosti na ¦ tri dele. Prvi del naj prodajajo kakor morejo brez odločene tarife, toda na vsak kos mesa morajo pismeno naznaniti ceno in ga sekati po tej naznanjeni ceni. Drugi del, to je, meso srednje vrednosti, in tretji del, to je, meso zadnje vrednosti morajo prodajati po ceni, ki jo gosposka stavi, pa tudi te cene naj so nadpisane na dele mesa, kteri so pri njih na prodaj.
Kar se tiče priklade, je pomisliti, da, kdor jemlje meso prvega dela, ne gleda toliko na množico, temveč na dobroto mesa in juhe; njemu je tedaj vstreženo s kostmi, ki dajejo dobro juho; naj se jim daje toraj kosti za priklado. Kdor kupuje srednje meso, naj dobiva nekoliko mesnato priklado, in kupcem zadnje cene naj se daje bolj mesnate priklade, ker ti le gledajo na to, da imajo kaj jesti.
S takim ravnanjem utegne biti vstreženo mesarjem, pa tudi kupcem mesa. Tudi bi se odpravila napaka, da mesarji vkljub predpisani ceni vendar le prodajajo meso, kakor se jim poljubi.
S takim ravnanjem bi se tudi nekoliko spolnila želja mesarjem, sekati meso brez predpisane cene; in vendar bi se tudi obravnalo nespodobno povikševanje mesne cene.
Da pa mesarji morejo pošteno izhajati pri svojem rokodelstvu, je treba še tega-le: Prva potreba vsacega mesarja je, daje v svojem opravilu dobro izurjen, in da more kupljena goveda koj plačati. Kdor na upanje kupuje, drago kupuje, zato pa težko izhaja ali celo v svojo škodo kolje. Pa tudi to še ni dosti, da vsako govedo proti plača; temveč mu je treba imeti toliko gotovine , da si nakupuje o dobrih prilikah ob enem govedine za dalj časa, kar opravi tudi z manjšimi stroški. Ako mu je pa treba brenkovati in popivati po deželi za vsaki rep proti, se dobiček zmane, nazadnje v svojo škodo mesari, in kupcem slabo vstreza, torej ga naposled opustijo. Tako pa pride mesar na kant, pa ne zavoljo tega, ker meso mora prodajati po tarifi, ampak zato, ker se je opravila lotil, kteremu ni bil kos ne z vednostjo ne z mošnjo.                                               Dr. O.
*) Ti nasveti se vjemajo s temi, ki jih je vrednik tega lista priobčil v seji mestnega odbora 26. u. m., ter obljubil o tej zadevi izročiti dotične predloge.