GRADIVO Predlog učnega načrta za pouk slovenščine v drugem triletju osnovne šole tej številki Jezika in slovstva objavljamo predlog učnega načrta za prihodnje drugo triletje nove devetletne osnovne šole. Na svoji seji dne 7. 5. 1997 ga je sprejela Predmetna kurikulama komisija za slovenščino v sestavi: dr. Matjaž Kmecl in člani dr. Marja Bešter, Mojca Honzak, prof., Milena Ivšek, prof., dr. Boža Krakar Vogel, mag. Simona Kranjc, mag. Martina Križaj Ortar, Polona Legvart, prof., Mojca Poznanovič, prof., dr. Igor Saksida ter pridruženi članici dr. Metka Kordigel in Alenka Kozinc, prof. Avtorici poglavij I.B in II.l sta mag. Martina Križaj Ortar in dr. Marja Bešter (s sodelovanjem dr. Leopoldine Plut Pregelj in dr. Sonje Pečjak), avtorja poglavij I.B.2 in II.2 pa dr. Metka Kordigel in dr. Igor Saksida. Poglavje I.A in didaktična navodila za uresničevanje učnega načrta so prispevali vsi štirje zgoraj navedeni avtorji. Celotni predlog učnega načrta je racionalno evalviralo 45 učiteljev praktikov. Ker je v drugem triletju v šolski zakonodaji (Zakon o osnovni šoli, 1996) predvidena fleksibilna diferenciacija, tj. »prepletanje temeljnega in nivojskega pouka«, je treba povedati, da tu objavljeni predlog učnega načrta predstavlja »temeljno raven«. Z objavo predloga učnega načrta v tej reviji želita Projekt za prenovo pouka slovenščine in Predmetna kurikulama komisija za slovenščino predstaviti strokovni in drugi javnosti opravljeno delo in se priporočata za pripombe in predloge. Sprejema jih tajnica Predmetne kurikulame komisije za slovenščino Mojca Poznanovič (Zavod RS za šolstvo, Poljanska 28,1000 Ljubljana), in sicer do 15.9.1997. Matjaž Kmecl Predsednik Predmetne kurikulame komisije za slovenščino in Projekta za prenovo pouka slovenščine 350 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, ŠL 8 GRADIVO I. Splošni, funkcionalni in izobraževalni cilji v drugem triletju osnovne šole A. Splošni cilji 1. Učenci razvijajo pozitivni čustveni in razumski odnos do slovenskega jezika kot prvotnega sredstva za izražanje misli, stališč, občutij in izkušenj, pa tudi za razumevanje drugih in sebe. Razvijajo tudi pozitivni odnos do književnosti, tj. razvijajo si bralno kulturo — branje jim pomeni vrednoto ter možnost za oblikovanje osebnostne in narodne identitete. Poleg slovenske književnosti berejo tudi tujo, in tako širijo svoje obzorje ter si pridobivajo strpen odnos do drugih kultur. 2. Učenci se zavedajo prednosti matemega jezika pred tujim ter posebnega položaja slovenskega jezika kot državnega jezika v Republiki Sloveniji. 3. Učenci z jezikom dejavno in miroljubno rešujejo probleme v različnih življenjskih situacijah (sporazumevanje namesto umika vase ali vračanja na manj zrele oblike ravnanja) in se znajo okoliščinam primemo jezikovno obnašati. 4. Učenci utrjujejo knjižno izreko, in tako obogatijo svoje narečje z narodnopredstavitvenim in narodnozdruževalnim knjižnim jezikom. Zavedati se začenjajo različnih okoliščin za rabo knjižnega in neknjižnega jezika ter njunih različnih vlog. 5. Učenci razmišljujoče sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila, ki so primerna njihovi razvojni stopnji in so posredovana neposredno ali medijsko. Zavedajo se, da je pri sprejemanju besedila treba misliti na to, da vsako besedilo vsebuje tako podatke o stvarnosti kot tudi o sporočevalcu in njegovem razmerju do naslovnika. Iz besedil izluščijo tudi temeljne vrednote (resnično/neresnično, prav/narobe, pošteno/nepošteno) in so kritični do tujih in svojih besedil. 6. V okviru medijske vzgoje se učenci začenjajo zavedati svoje izpostavljenosti medijskim besedilom. Spoznajo, kaj hočejo, s čim so pogojena in s katerimi metodami delujejo na naslovnika. Usposobljajo se za kritično presojanje in ocenjevanje medijskih besedil. Razlikujejo umetniški in trivialni film. Primerjajo filme/risanke in njihove literarne predloge. 7. Srečevanje s književnostjo je za učence vir literamoestetskega užitka. Ohranjajo in razvijajo interes za poslušanje in branje literature (berejo samostojno in poslušajo učiteljevo pripovedovanje). Razvijajo interese za sprejemanje poezije, proze in dramatike. Hodijo v knjižnico in s pomočjo knjižničarja ter samostojno poiščejo literaturo, ki jih zanima. Učenci razvijajo tudi posebne literarne interese (tematski in žanrski interesi). Berejo in vrednotijo trivialno literaturo in leposlovje. 8. Učenci razvijajo pozitivni odnos do vseh štirih sporazumevalnih dejavnosti, tj. do poslušanja in branja ter govorjenja in pisanja, saj jim le-te odpirajo nove možnosti za zadovoljevanje vedoželjnosti in osnovnih čustvenih in družbenih potreb. Učenci preko izkušenj v teh dejavnostih spoznavajo, da obvladovanje branja in pisanja, poslušanja in govorjenja povečuje njihovo zmožnost delovanja v lastnem okolju ter spoznavanja sebe ter stvarnega in domišljijskega sveta. Učenci zbrano poslušajo sogovorca, razvijajo pripravljenost za govorjenje in pridobivajo različne bralne strategije za branje umetnostnih in neumetnostnih besedil. Izboljšujejo skrbnost, natančnost in hitrost pisave, navajajo se na pripravljanje osnutka besedila ter pišejo neumetnostna, polumetnostna in umetnostna besedila. Poustvarjalna umetnostna besedila utrjujejo njihov literamoestetski doživljaj. 351 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO B.l Funkcionalni in izobraževalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil Funkcionalni cilji: 1 Učenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primerna dvogovoma besedila. 1.1 Učenci sprejemajo in tvorijo dvogovoma ustna besedila. 1.2 Učenci sprejemajo in tvorijo dvogovoma pisna besedila. 2 Učenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primema enogovoma besedila. 2.1 Učenci poslušajo (in gledajo) enogovome nastope. 2.2 Učenci sami govomo nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo). 2.3 Učenci berejo enogovoma besedila. 2.4 Učenci pišejo enogovoma besedila. 3 Učenci razvijajo pragmatično, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost. 4 Učenci spoznavajo svoje jezikovno okolje ter vlogo m položaj slovenskega jezika. Izobraževalni cilji: 1 Učenci v besedilu najdejo z jezikoslovnimi izrazi poimenovane jezikovne prvine ter jim določijo osnovne funkcijske/pomenske/slogovne/oblikovne značilnosti. 2 Učenci uvrstijo jezikovno prvino v določeno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev. B.l Funkcionalni in izobraževalni ci^ipri obravnavi umetnostnih besedil Funkcionalni cilju 1 Učenci razvijajo sposobnost poslušanja in branja, razumevanja in vrednotenja literature. Leposlovje berejo samostojno, a še vedno poslušajo tudi učiteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze. Razvijajo sposobnost gledanja/branja, razumevanja in vrednotenja dramatike. Vsako leto vidijo vsaj eno gledališko predstavo. Poslušajo, doživljajo in vrednotijo radijske igre. 2 Oblikujejo in razvijajo tudi posebne/individualne literame interese: — tematske, — literaraovrstne, žanrske. Svoje interese zadovoljujejo tako, da hodijo v knjižnico, kjer si s pomočjo knjižničarja in kasneje sami poiščejo literaturo, kijih zanima. 3 Učenci poznajo dve vrsti literamoestetskih bralnih potreb: — potrebo po leposlovju, — potrebo po trivialni književnosti. Učenci razlikujejo, berejo in vrednotijo obe vrsti literature. Učenci vedo, da sta obe vrsti literamoestetskih bralnih interesov legitimni in zadovoljujejo obe. 4 Učenci si ogledujejo trivialni in estetsko polnovredni film (tudi risani). Opazujejo lastnosti prvega in dmgega ter ju vrednotijo. 5 Učenci ustvarjajo (govorijo in pišejo) neliterama, poUiterama in literama besedila: 352 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO — o domišljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev, (po)ustvarjalno pisanje, kreativno pisanje, »vaje v slogu«; — o svojem doživljanju literature (dnevnik branja); — o literaturi (plakati, »premice dogajanja«, predstavitve mladinskih literarnih in filmskih del, avtorjev, ilustratorjev...). Izobraževalni cilji: 1 Učenci spoznavajo kanon slovenske mladinske književnosti. 2 Učenci pridobivajo literamoteoretske pojme, in sicer na ravni rabe in razumevanja. II.l Operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi neumetnostnih besedil 1 Učenci sprejemiuo in tvorijo svoji starosti primerna dvogovoma besedila. 1.1 Učenci sprejemajo in tvorijo dvogovoma ustna besedila. 4. 5. 6. 1 POSLUŠAJO (IN GLEDAJO) POGOVORE: Ll Povedo, kdo seje pogovarjal. 1.2 Povedo, o čem sta se sogovorca pogovarjala (tj. povzamejo temo/predmet pogovora). I 1.3 Povedo, kateri sogovorec je vodil/usmerjal pogovor. 1.4 Ocenijo čustveno stanje obeh sogovorcev ter njuno medsebojno čustveno razmerje oz. "čustveno klimo" pogovora (naklonjenost/nenaklonjenost, strpnost/agresivnost); svoje mnenje utemeljijo. 1.5 Glasno razmišljajo o tem, kakšno je družbeno in starostno razmerje med sogovorcema (npr znanec/neznanec, partner/nadrejeni, sovrstnik, starejši); svoje mnenje utemeljijo. 1.6 Ocenijo govomo vedenje obeh sogovorcev (tudi nebesedno), in sicer z vidika vljudnosti, spoštovanja sogovorca in upoštevanja njegovega mnenja, pripravljenosti na pogajanje in strpnosti. Ocenijo obseg in vsebino ter jasnost govornih nastopov obeh sogovorcev. 2 VADIJO POGOVARJANJE: 2.1 Začnejo neposredni/osebni pogovor oz. se odzovejo na govorjenje drugega: 1) Svojega sogovorca pozdravijo, nato pa ga o čem obvestijo/mu kaj vrednotijo/ga na kaj opozorijo/ga kaj vprašajo/od njega kaj zahtevajo/mu kaj prepovedo/ga kam povabijo/mu izrekajo navodilo za delo. 2) Sogovorcu se zahvalijo/opravičijo, mu kaj obljubijo ali voščijo/čestitajo, ga tolažijo/spodbujajo. 3) Navajajo se na pozorno poslušanje sogovorca in ga ne prekinjajo, temveč počakajo, da pridejo na vrsto, ter se smiselno odzovejo, in to nebesedno ali ustno - mu odgovorijo, ga prosijo za pojasnilo, če česa niso razumeli, oz mu povedo svoje mnenje o tem, o čemer se govori, izrekajo soglasje ali nestrinjanje. Sogovorca prepričujejo, se z njim pogajajo ter sklepajo sporazume: - izrazijo svoje mnenje in ga utemeljijo, - poslušajo mnenje drugega in zavzamejo stališče do tega, - izrazijo svoje strinjanje/nestrinjanje, - primerjajo obe mnenji in poiščejo skupne in različne točke ter oblikujejo skupno mnenje. 4) Ne oddaljujejo se od teme m ne govonjo predolgo oz razrmšljajo o tem, ah je bil njihov govorni nastop predolg. 5) Zavestno uporabljajo prvine nebesednega govorjenja. 2.2 Uprizorijo informativni pogovor o določeni temi. 2.3 Anketirajo sošolce s pomočjo pripravljene ankete ter poročajo o rezultatih ankete._ Sami pripravijo anketo, anketirajo sošolce ipd. ter poročajo o rezultatih ankete. 353 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št 8 GRADIVO 1.2 Učenci sprejemajo in tvorijo dvogovoma pisna besedila. 4. 5 6 1 TIHO (IN GLASNO) BEREJO IN RAZČLENJUJEJO RAZLIČNA KRAJŠA BESEDILA: neuradno: obvestilo, prošnjo, vabilo, opravičilo, voščilo, čestitko, zahvalo; uradno: obvestilo, voščilo, čestitko, javno: obvestilo /RTV-program, kulturni program, vremensko napoved/, mali oglas, poizvednico, zapoved, prepoved; telefonski imenik, teletekst; neuradno: pismo, j uradno: vabilo, opravičilo, zahvalo javno: vabilo, zahvalo. i 1.1 Pred branjem se umirijo ter ob pomoči učitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med branjem vzdržujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo. 1.3 Po branju: 1) Glasno razmišljajo o tem, kdo je tvorec in kdo naslovnik besedila, ter svoje mnenje utemeljijo. Podčrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali tvorca/naslovnika Glasno razmišljajo o tem, kakšno je družbeno, čustveno in starostno razmerje med tvorcem in naslovnikom (npr. znanec/neznanec, partner/podrejeni, vrstnik/starejši); svoje mnenje utemeljijo. Podčrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali. 2) Glasno razmišljajo o tem, kaj želi tvorec od naslovnika, in predvidevajo, kako se bo naslovnik odzval; svoje mnenje utemeliiio 3) Glasno razmišljajo o tem, ali je besedilo neuradno ali uradno; svoje mnenje utemeljijo. V besedilu podčrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali. 4) Glasno razmišljajo o tem, ali je besedilo popolno/zaključeno ali pa kaj manjka. Usmo/pisno dodajajo manjkajoči del (npr naslov, nagovomi ali uvodni del, zaključek, datum, podpis ipd). 5) V besedilu določijo temeljne prvine zunanje oblikovanosti ter njihovo vlogo. 6) Sami tvorijo podobna besedila — pri tem si z vajo uzaveščajo tipično zgradbo zapisanih besedil in tudi njihovo zunanjo oblikovanost: - neuradno: obvestilo, zapoved/prošnjo, vabilo, pozdrav (na razglednici), voščilo, čestitko, zahvalo; - neuradno: obvestilo na dopisnici, - uradno: pozdrav (na razglednici), voščilo, čestitka, - javno: mali oglas, poizvednico; - neuradno: pismo, - uradno in javno: zahvalo, opravičilo, vabilo. 2 Učenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primema enogovoma besedila. 2.1 Učenci poslušajo (in gledajo) enogovome nastope. 4. 6. 1 VRSTE GOVORNIH NASTOPOV: - poljudnoznanstvene oddaje, - vesti/poročila o zanimivostih. - poljudnoznanstvene oddaje, - vesti/poročila o zanimivostih. - poljudnoznanstvene oddaje, - radijskeA'V-reklame. 1.1 Pred poslušanjem se umirijo ter s pomočjo učitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med poslušanjem vzdržujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in na govorjeno besedilo. Pri drugem poslušanju si zapisujejo neznane besede in si jih po poslušanju razložijo iz sobesedila ali tako, da vprašajo učitelja/sošolca/govorca. Pri drugem poslušanju si zapisujejo neznane besede in si jih po poslušanju razložijo s pomočjo slovarjev/leksikonov ipd. ali vprašajo učitelja/sošolca/govorca. 1.3 Po poslušanju: 1) Ustno/pisno odgovarjajo na učiteljeva ustna/pisna vprašanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila. 1) V pripravljeno shemo/obrazec vpišejo ustrezne (bistvene) podatke iz besedila. 2) Ob pomoči učitelja predstavijo sošolcem svoje (vpisane) podatke. 3) Sami zastavljajo vprašanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila. 1) Ob pomoči učitelja si po drugem poslušanju zapišejo bistvene podatke in jih uredijo v miselni vzorec. 2) Poročajo o poslušanem besedilu: poimenujejo besedilno vrsto in temo besedila ter ob pomoči učitelja upovedo miselni vzorec. 3) Sami zastavljajo vprašanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila 354 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, šL 8 GRADIVO 4) Prepoznavajo logična razmerja v besedilu, in sicer tako, da povedo: - ah sta bih dejanji sočasni ah ne ter katero dejanje je bilo prej in katero kasneje, - kaj je bil/-a vzrok/posledica. -kaj je cilj/namen dejanja. 1 - kaj je pogoj dejanja. 5) Besedilo vrednotijo z vidika resnično/neresnično, prav/narobe, pošteno/nepošteno, zanimivo/nezanimivo, znano/novo ter utemeljijo svoje ninenje. Po poslušanju reklam povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove. Povedo, ali so vsi podatki resnični ali ne, ter glasno razmišljajo o tem, kaj je želel ; sporoČevalec z reklamo doseči pri naslovniku in kako se bo ta na reklamo odzval; utemeljijo svoje mnenje. Vzpostavljajo kritično razmerje do besedil ekonomske propagande. Glasno razmišljajo o vlogi nebesednega dela propagandnega besedila. 6) Napovedo konec/nadaljevanje besedila ter svoje mnenje utemeljijo. 7) Pripovedujejo o svojih izkušnjah, občutkih ob besedilu._ 2 Poslušajo tišino in razmišljajo o vlogi tišine v šoli, pri mizi, v gledališču, v cerkvi, na pokopališču ipd. 2 Poslušajo isto besedilo, izrečeno z različnimi stavČnofonetičnimi in nebesednimi znamenji; skušajo prepoznati eovorčeva čustva ipd. 2 Pogovarjajo se o tem, na kaj vse so (naj bi bili) pozorni pri poslušanju. 2.2 Učenci sami govomo nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo). 4. 5. 6. 1 VRSTE GOVORNIH NASTOPOV: 1) Predstavijo, opišejo in ob ponujenih izrazih za lastnosti označijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneže, hiŠne ljubljence idr. 2) Opišejo živali/rastline/ predmete/prostore/stavbe. 3) Pripovedujejo o svojih doživetjih, mislih. Čustvih, radostih, pričakovanjih, željah, ciljih, občutkih ipd. 1) Predstavijo, opišejo in označijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneže, hiŠne ljubljence idr. 2) Opišejo kraje/poti; svojo najljubšo igro/dejavnost in razložijo, zakaj je najljubša; svoj delovni dan/delovni teden; delo ljudi v konkretnih poklicihA' konkretni dejavnosti; vrednotijo poklice ter utemeljijo svoje mnenje; svoje razpoloženje oz. razpoloženje drugih ter razložijo vzroke zanj; življenje živali, dogajanje v naravi. 3) Pripovedujejo o svojih doživetjih, mislih, čustvih, radostih, pričakovanjih, željah, ciljih, občutkih ipd.; o tem, kar so videli/slišali/brah; to vrednotijo in svoje mnenje utemeljijo; 4) Razložijo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razločevalne lastnosti). 1) Opazujejo postopek ter navedejo njegove faze. 2) Pripovedujej o svojem obnašanju/ravnanju oz o obnašanju/ravnanju drugih ljudi ter razložijo vzroke zanj. 3) Vrednotijo svoje obnašanje/ravnanje oz. obnašanje/ravnanje drugih ljudi ter utemeljijo svoje mnenje. 4) Definirajo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razločevahie lastnosti). 5) Predstavijo mnenje dvojice, ga utemeljijo in zagovarjajo. 1.1 Pred govorjenjem: 1) Ogledajo/preberejo si besedilo, po katerem se bodo dedovali, ter ob učiteljevi pomoči ugotovijo, katere podatke morajo zamenjati/poiskati. 2) Pri različnih virih poiščejo ustrezne podatke o najavljeni temi ter si jih zapišejo. 3) Po zgledu si napišejo predlogo. 4) Predlogo večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo. 1) Ogledajo si učiteljevo ogrodje iselnega vzorca in ugotovijo, katere podatke morajo vstaviti/poiskati. 2) Po različnih virih iščejo želene podatke ter jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca. 3) Miselni vzorec pretvorijo v pisno predlogo. 4) Predlogo večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo. 1) Razmislijo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo osnutek miselnega vzorca. 2) Preberejo različne vire, si izpišejo podatke in izdelajo dopolnjeni miselni vzorec. 3) Miselni vzorec pretvorijo v pisno predlogo. 4) Predlogo večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo. 355 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO 1.2 Med govorjenjem: 1) Napovedo temo. 2) Ob pomoči učitelja govorijo ob predlogi, in sicer razločno, nara\'no, knjižno ter pazijo na ustrezno hitrost govorjenja. Členitev s premori, poudarek, intonacijo, register; zavestno uporabljajo znamenja nebesednega j ezika. 1.3 Po govorjenju: 1) Napovedo temo. j 2) Govorijo ob predlogi, in sicer razločno, naravno, knjižno in upoštevajoč prvine [ stavčne fonetike (zlasti ustrezno hitrost govorjenja, členitev s premori, poudarek, intonacijo, register), zavestno uporabljajo znamenja nebesednega jezika. Odgovarjajo na vprašanja, utemeljujejo svoje stališče ipd. Ob pomoči učitelja kritično ocenijo sošolcev govomi nastop. 2.3 Učenci berejo enogovoma besedila. 4. 5. 6. 1 VRSTE BESEDIL: - pripoved (o življenju ljudi in živali, - opis (živali, rastlin, predmetov, prostorov, krajev ipd.), - predstavitev in oznako znanih ljudi. - pripoved (o življenju ljudi in živali), - opis (življenja živali, ustreznega in neustreznega ravnanja ljudi ob različnih priložnostih, dogajanj v naravi), - preproste razlage pojmov. - pripoved (o življenju ljudi in živali), časopisno vest, - opis (naprav, opis delovanja človeškega telesa, poteka bolezni), - razlage besed, preproste definicije pojmov, - besedila ekonomske propagande/reklame. 1.1 Pred branjem se umirijo ter ob pomoči učitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni visti in temi. 1.2 Med branjem vzdržujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo. Ob pomoči učitelja si med drugim branjem podčrtajo nove/neznane besede. 1) Med dn^im branjem si podčrtajo nove/neznane besede. 2) Ob pomoči učitelja si med drugim branjem podčrtajo bistvene podatke. 1) Podčrtajo si nerazumljive/ pomanjkljive/zanimive podatke. 2) Med drugim branjem si podčrtajo bistvene podatke. 1.3 Po branju: 1) Ob pomoči učitelja poiščejo bistvene podatke v besedilu in oblikujejo ključne besede. 1) Ob pomoči učitelja naredijo miselni vzorec ter ga upovedo. Napišejo pisno obnovo prebranega besedila. 1) O prebranem besedilu naredijo miseiru vzorec ter ga upovedo. Napišejo pisno obnovo prebranega besedila. 2) Ustno/pisno odgovarjajo na učiteljeva ustna/pisna vprašanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila. Sami zastavljajo vprašanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila. 3) Prepoznavajo logična razmerja v besedilu, in sicer tako, da povedo; - ali sta bili dejanji sočasm ali ne in katero dejanje je bilo prej in katero kasneje, - kaj je bil/-a vzrok/posledica. - kaj je cilj/namen dejanja. ; - kaj je pogoj dejanja. 4) Besedilo vrednotijo z vidika resmčno/neresmčno, prav/narobe, pošteno/nepošteno, zammivo/nezanimivo, znano/novo ter utemeljijo svoje mnenje. 5) V pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje/konec besedila ter utemeljijo svoje predvidevanje. 6) Pripovedujejo o svojih idcušnjah, občutkih ob besedilu. 7) S pomočjo učitelja pojasnijo pomen neznanih besed opisno/s sopomenko ali protipomenkoA^ rabi. ; Neznane besede razložijo s pomočjo slovarja. 8) Po branju besedil ekonomske propagande povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove. Predvidijo, kaj je želel sporočevalec z reklamo doseči pri naslovniku in kako se bo ta odzval. Vzpostavijo kritično razmerje do besedil ekonomske propagande. Glasno razmišljajo o vlogi nebesednega dela prop^andnega besedila. 9) V besedilu označijo temeljne zgradbene prvine: uvod, jedro, zaključek. Glasno razmišljajo o njihovi vlogj/pomenu. 9) V besedilu določijo odstavke in pojasnijo njihovo vlogo (tj., zakaj je besedilo Členjeno na odsta\4ce). 356 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 10) v besedilu podčrtajo premi govor ter povedo, po čem so ga prepoznali in čemu ga je pisec uporabil. \ 0) V besedilu podčrtajo premi govor ter preproste primere pretvorijo v odvisni govor. 11) V besedilu podčrtajo neustrezne/zaznamovane besede ter jih zamenjajo z nezaznamovanimi sopomenkami. Svoj popravek utemeljijo. Iz besedila i^išejo besede iste tematike in jih ob pomoči učitelja uredijo v miselni vzorec. V besedilu podčrtajo besedo/besedno zvezo s prenesenim pomenom ter ji določijo dejanski pomen. V besedilu podčrtajo (večpomensko) besedo ter ji določijo aktualni pomen. Navedejo še druge njene pomene ter jih uporabijo v ustreznih povedih. Iz besedila izpišejo besede iste besedne družine; ob pomoči učitelja besedno družino razširjajo. Besedam iste besedne družine določijo koren. Iz besedila izpišejo besede, ki poimenujejo ponovljeno prvino. Osebnim m svojihiim zaimkom iz besedila določijo nanašalnico (v sobesedilu/sotvarju). 12) V besedilu podčrtajo samostalnike in jih i^^išejov slovarski obliki. Povedo, kaj poimenujejo ter jih na osnovi tega razvrstijo v pomenske skupine. Izpisanim samostalnikom določijo spol in število. Opazujejo samostalnike v besedilu ter jim določijo spol in število. V besedilu podčrtajo pridevnike ter jih izpišejo v slovarski obliki za moški spol. Na osnovi vprašahiic jih razvrstijo v pomenske skupine. Opazujejo jih v besedilu ter jim določijo spol in število. Osebni glagolski obliki ob ncizraženem osebku določijo nanašalnico v sobesedilu/sotvarju. 12) V besedilu opazujejo sklanjanje samostalnikov in pridevnikov. Z vprašalnicami jim določijo sklon ter glasno razmišljajo o vlogi sklonov. V besedilu podčrtajo glagole in jih izpišejo v nedoločniški obliki. Iq)isanim nedoločnikom določijo pomen dejanje/stanje/potek. Glasno razmišljajo o razlikah med dejanjem in stanjem ter dejanjem in potekom. Opazujejo podčrtane glagole v besedilu. Glagolom v osebni glagolski obliki določijo čas, osebo, število in spol ter razmišljajo o tem, od kod dobijo te slovnične kategorije. V besedilu podčrtajo osebne zaimke in jih izpišejo v slovarski obliki. Izpisanim osebnim zaimkom določijo osebo, spol in število, osebnim zaimkom v besedilu pa še sklon in vlogo. V besedilu podčrtajo prislove ter jih iq3išejo. Pri tem ugotovijo, da se jim oblika ne spremeni. Na osnovi vprašabiice jim določijo pomen ter jih uvrstijo v ustrezno pomensko skupino. V besedilu podčrtajo krajšave ter jih razvežejo. Glasno razmišljajo o njihovi vlogi in nastanku. Naredijo si seznam pogostejših krajšav. 357 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št 8 GRADIVO 13) V besedilu določijo število povedi. V besedilu podčrtajo pripovedne/vprašalneA^zklične povedi ter jih primerjajo med seboj. V vprašataih povedih podčrtajo vprašalne zaimke ter jih zamenjajo s polnopomensko besedo. Pripovedne povedi pretvorijo v vprašabie tako, da polnopomenske besede zamenjajo z vprašalnicami. 13) V besedilu podčrtajo trditoe/nikalne povedi ter jih primerjajo med seboj. Posameznim povedim določijo sporazumevalno vlogo. Podčrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali sporazumevalno vlogo, ter jih vrednotijo z vidika prepoznavnosti, ustreznosti in vljudnosti. 13) Posameznim povedim določijo sporazumevalno vlogo. Podčrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali sporazumevalno vlogo, ter jih vrednotijo z vidika prepoznavnosti, ustreznosti in vljudnosti. 14) Ugotovijo, ali je besedilo ustrezno, razumljivo (popolno, logično), slovnično in pravopisno pravilno. Neustrezno/nerazumljivo/nepravilno besedilo popravijo ter utemeljijo popravke ob pomoči učitelja 2 BEREJO PREPROSTEJŠA NEBESEDNA SPOROČILA; - obrazce (prijavnico, naročilnico, anketni list) in jih ob učiteljevi pomoči izpolnijo, - piktograme, - tabele/tabelame sezname (vozni red, podatke o temperaturi, nadmorski višini, številu prebivalcev ipd.). 3 SAMI ALI OB POMOČI UČITELJA/STARŠEV POIŠČEJO KNJIGO V KNJIŽNICI TER PODATKE V USTREZNIH KNJIGAH. Razmišljajo o uporabnosti slovarskih priročnikov (pravopisni slovar, SSKJ, slovar tujk) in jih uporabljajo ob pomoči učitelja._ 2.4 Učenci pišejo enogovoma besedila. 4. 5^_ 6. 1 PIŠEJO BESEDILA O SEBI: - Predstavijo, opišejo in ob ponujenih izrazih za lastnosti označijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneže, hišne ljubljence idr. - Pripovedujejo o tem, kar so videli/slišali/brali in o svojih doživetjih, mislih, čustvih, radostih, pričakovanjih, željah, ciljih, občutkih ipd. - Opišejo svojo najljubšo igro/dejavnost in razložijo, zakaj je najljubša; svoj delovni dan/delovni teden; svoje razpoloženje oz. razpoloženje drugih ter razložijo vzroke zanj. - Pripovedujejo o svojih doživetjih, mislih, čustvih, radostih, pričakovanjih, željah, ciljih, občutkih ipd. in o tem, kar so videh/slišali/brah; to vrednotijo in I svoje mnenje utemeljijo._ - Pripovedujejo o svojem obnašanju/ravnanju oz. o obnašanju/ravnanju drugih ljudi ter razložijo vzroke zanj. - Vrednotijo svoje obnašanje/ravnanje oz. obnašanje/ravnanje drugih ljudi ter utemeljijo svoje mnenje. 2 PIŠEJO PREPROSTA OBJEKTIVNA BESEDILA O SVOJEM DRUŽBENEM IN NARAVNEM OKOLJU: - Opišejo živali/rastline/ predmete/prostore/stavbe. - Opišejo kraje/poti; življenje živali, dogajanje v naravi; delo ljudi v konkretnih poklicilvV konkrettu dejavnosti. - Definirajo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razločevalne lastnosti). 3.1 Pred pisanjem: 1) oiedajo/preberejo si besedilo, po katerem se bodo zgledovali, ter ob pomoči učitelja ugotovijo, katere podatke morajo zamenjati/poiskati. 2) Po različnih virih iščejo ustrezne podatke o najavljeni temi ter si jih izpišejo. j 1) Ogledajo si učiteljevo ogrodje miselnega vzorca in ugotovijo, katere podatke morajo vstaviti/poiskati. 2) Po različnih virih iščejo želene podatke ter jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca 3) V miselnem vzorcu si označijo zaporedje podatkov. 1) Razmislijo, kaj vse bi o temi povedali, in si ob pomoči učitelja izdelajo osnutek miselnega vzorca. 2) Preberejo različne vire, si izpišejo podatke in izdelajo dopolnjeni misetoi vzorec. 3) V miselnem vzorcu si označijo zaporedje podatkov. 3.2 Med pisanjem osnutka besedila: 1) Napišejo naslov besedila in ime besedilne vrste. 2) Po zgledu pišejo besedilo. 2) Miselni vzorec pretvorijo v beedilo, in sicer tako, da navedejo podatke po označenem zaporedju; besedilo členijo na uvod, jedro in zaključek ter na odstavke. 3.3 Po pisanju osnutka besedila: 1) Preberejo besedilo ter najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/sošolcev/staršev/priročnikov (tudi jezikovnih) popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake. 2) Besedilo prepišejo - pri tem pazijo na njegovo obliko. 3) Primerjajo svoje besedilo z besedili sošolcev; zagovarjajo svoje podatke/zapis besedila oz. upoštevajo nasvete sošolcev in besedilo popravijo. 358 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 3 Učenci razvijajo pragmatično, slovarsko, slovnično, pravorečno in pravopisno zmožnost* 4. 5. 6. 1 VADIJO SPORAZUMEVANJE V NEURADNIH IN URADNIH GOVORNIH POLOŽAJIH. 1.1 Vadijo pogovarjanje v neuradnih in uradnih govornih položajih: 1 ) z vrstnikom/starejšim sogovorcem, znancem/neznancem. 2) s čustveno prizadetim (žalostnim/razočaranim) sogovorcem. 3) s sogovorcem iz drugega kraja. 1.2 Vadijo implicitno in eksplicitno izrekanje govornih dejanj, za prošnjo tudi posredno, ter izbiranje ustreznih izrazov. 1.3 Vadijo vljudne načine izrekanja govomih dejanj ter izbiranje ustreznih izrazov. 1.4 Vadijo pogovarianje po telefonu (odzivanje na telefonski klic, pa tudi začenjanje pogovora).__ 2 RAZŠIRJAJO BESEDNI ZAKLAD. 2.1 Poimenujejo bitja/predmete/prostore/... na slikah. 2.2 Besedam iščejo so-, proti-, nad- in podpomenke. 2.1 Poimenujejo bitja/predmete/prostore/... iz preprostih opisov in defmicij. 2.2 Sopomenkam določijo ustrezne/neustrezne govorne položaje. Pri tvorjenju konkretnega besedila izbirajo ustrezno sopomenko. 2.3 Ob konkretni besedi navajajo Člane iste besedne družine. Ob konkretnem korenu navajajo čim več iz njega tvorjenih besed. 2.4 Navedejo čim več pomenov iste besede. Različne pomene iste besede izrazijo/uporabijo v konkretnih primerih._ 3 VADIJO PREPOZNAVANJE IN UPO VEDO VANJE LOGIČNIH RAZMERIJ MED DEJANJI/DOGODKI IPD.: 3.1 Ob /postopku razmišljajo o zaporedju dejanj — prepoznajo istodobna/ dejanjih konkretnega dogodka neistodobna dejanja, neistodobnim dejanjem določijo zaporedje ter jih upovedo: 1) Istodobni dejanji izrazijo ob vezalnem vezniku in (ter prislovu hkrati) oz. vezniški zvezi medterfijcfi. 2) Neistodobni dejanji izrazijo ob časovnih prislovih najprej/potem/nazadnje oz. preddobno dejanje ob vezniku ko (zadobno pa v glavnem stavku). 3.2 Prepoznavajo vzročno-posledično razmerje med konkretnimi dejanji/stanji ipd.: 1) Razmišljajo o vzroku nastanka konkretnega pojava/stanja ter ga navedejo ob vezniku ker. 2) Razmišljajo o posledici konkretnega dejanja ter jo izrazijo ob vezniku zato. 3.3 Prepoznavajo namemost dejanj: 1) Povedo, kaj delajo osebe na sliki, in glasno razmišljajo, čemu to delajo; namen/cilj dejanja izrazijo s pogojnikom/prihodnjikom ob vezniku da. 2) Glasno ugotavljajo namen/cilj konkretnega dejanja ter ga izrazijo s pogojnikom/prihodnjikom ob vezniku da. 3) Ob konkretnem dejanju razložijo, zakaj in čemu se vrši. 4) Opazujejo povedi z izraženim namenom dejanja ter ugotavljajo, ali je navedeni namen/cilj dejanja resničen ali ne; svoje mnenje utemeljijo. 3.4 Prepoznavajo pogojenost dejanj: 1) Napovedo, kaj bodo postali/naredili, in navedejo, katere pogoje bodo morali prej i2polniti ~ napoved izrazijo s prihodnjikom, pogoj pa s prihodnjikom ob vezniku že. 2) Ob konkretnem načrtu navedejo pogoje, ki jih pred njih postavljajo starši/zakoni ipd. 3) Ob konkretnem načrtu glasno razmišljajo o tem, pod katerimi pogoji gaje mogoče uresničiti. 4) Ob konkretnem načrtu in navedenih pogojih za njegovo uresničitev glasno razmišljajo o tem, kateri pogoji so smiselni/nesmiselni, uresničlj ivi/neuresničlj ivi; svoje mnenje utemeljijo. 5) Ob navedenih pogojih glasno razmišljajo o tem, kateri načrt pogojujejo; svoje mnenje utemeljijo. 3.5 Vadijo razločevanje logičnih razmerij med seboj, in sicer: 1) istodobnosti od neistodobnosti, 2) preddobnosti od zadobnosti, 3) vzroka od posledice, ^ 4) vzroka od namena. 4 Vadijo pretvarjanje premega govora v odvisni govor._ 359 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 5 Vadijo različne načine izrekanja ponovljene prvine: 1) s pozaimljanjem z osebnim zaimkom, 2) z glagolom ob izpuščenem osebnem zaimku v vlogi osebka. 3) s pozaimljanjem s kazalnim zaimkom, 4) s pozaimljanjem z ozirabiim zaimkom. 5) s sopomenko, 6)znadpomcnko. 6 Vadijo kritična mesta v praktičnem obvladanju oblikoslovja, oblikotvorja in skladnje, i^.: - rabo dvojine, - rabo rodilnika nam. imenovalnika/tožilnika ob zanikanem povedku, - sklanjanje samostalniških in pridevniških besed, - tvorjenje sedanjika, preteklika, prihodnjika in velebiika, - rabo nedoločnika in namenilnika, - stopnjevanje pridevnika, - rabo povratnih svojilnih zaimkov, - ujemanje pridevniške besede s samostalniško, I - ujemanje povedka z osebkom, - rabo samostalnika in glagola ob količinskih/memih izrazih, - besedni red v besedilu, - Donavlianie besed in stavčnih vzorcev 7.1 VADIJO razločno, naravno in knjižno GOVORJENJE ter ustrezno rabo znamenj nebesedne govorice. 7.2 Vadijo kritična mesta v knjižni izreki (zlasti glede na svojo narečno/pokrajinsko izreko). 7.3 Prepoznavajo knjižno in neknjižno izreko. 7.4 Vadijo estetsko BRANJE (tj. uresničevanje prvin stavčne fonetike, zlasti pravibio stavčno poudarjanje ter uresničevanje končnih ločil in vejice z ustrezno intonacijo"). 8 VADIJO PRAVOPIS: - zapis u in nezvočnikov na koncu in sredi besede, - zapis polglasnika ob r (npr. prt), - zapis w in M na začetku besede (npr. vzeti, vsak), - zapis soglasniških sklopov, - izbor in zapis predloga z/s in k/h, - deljenje domačih besed, - rabo velike začetnice pri osebnih lastnih imenih (imena živali^ - rabo vejice pri obravnavanih odvisnikih, - ločeno pisanje predlogov in nikalnice ne, - pisanje glavnih in vrstihiih števnikov z besedo in številko. - rabo velike začetnice pri zemljepisnih lastnih imenih (imena slovenskih krajev, ulic/trgov ipd.) in izrazih spoštovanja, - rabo male začetnice pri nazivih (npr. gospod, doktor), imenih praznikov in jezikov, - pisanje krajšav (okrajšav, kratic in simbolov), - rabo ločil v premem (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom) in odvisnem govoru, - pisanje prislovov s številko (npr. prvič). - zapis polglasnika v soglasniških sklopih (npr. gostiln, tekem), - rabo velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih imenih (imena podjetij, naslovov časopisov/knjig ipd., prireditev in industrijskih izdelkov), - rabo ločil v premem (s spremnim stavkom za dobesednim navedkom) in odvisnem govoru, - rabo oklepaja. i 8.1 Sledijo hitrejšemu (pravopisno usmerienemu) besedilnemu nareku. 4 Učenci spoznavajo svoje jezikovno okolje ter vlogo in položaj slovenskega jezika. 4. 5. 6. 1) Pogovarjajo se o tem, s čim vse si ljudje lahko sporočamo (besedni in nebesedni jezik). Navedejo/pokažejo prvine nebesednega jezika in ugotavljajo njihov pomen. Ugotovijo, da nekateri ljudje uporabljajo več nebesednega jezika kot drugi. 2) Pogovarjajo se o prednostih matemega jezika pred tujim in o pomenu učenja tujih jezikov (o prednosti znanja več jezikov). Učenci, ki znajo kak tuj jezik (ali i 1) Prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika, tj. državni jezik (na dvojezičnih področjih pa še poseben položaj italijanskega/madžarskega jezika, tj. uradni jezik). 2) Pogovarjajo se o razlikah pri govorjenju doma/s prijatelji in zunaj doma/z znanci/s tujci. Navedejo razlike pri govorjenju s prijatelji/sošolci in z učiteljem/ravnateljem/prodajalcem... Ugotavljajo, zakaj govorijo z navedenimi osebami različno. 1) Prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika, tj. državni jezik (na dvojezičnih področjih pa še poseben položaj italijanskega/madžarskega jezika, tj. uradni jezik). 2) Pogovarjajo se o tem, da živijo Slovenci tudi izven meja Republike Slovenije, in sicer kot zamejci in zdomci/izseljenci. Učenci, ki imajo znance/sorodnike zamejce ali zdomce/izseljence, povedo, kje ti 360 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 95/97, št. 8 GRADIVO poznajo koga, ki ga zna), povedo, kje so se ga naučili (se gaje naučil) in s kom ga govorijo (govori); če pa se ga šele učijo, povedo, kje to počno in na kakšen način. 3) Pogovarjajo se o (jezikovnih) stikih, ki jih imajo (njihovi starši/sorodniki/prijatelji) s tujci, in povedo, kako govorijo z njimi. Povedo, ali poznajo tujce, ki znajo slovensko, in kako govorijo z njimi Slovenci._ 3) Učenci, ki znajo kakšno drugačno narečje/pokrajinski pogovorni jezik, kot ga govorijo sošolci, le-tega predstavijo svojim sošolcem ter povedo, s kom tako govorijo/od koga so se ga naučili. Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika. , živijo in kako govorijo (npr s kom/kje govorijo slovensko, s kom/kje pa v tujem jeziku). Ugotovijo, kateri jezik je zanje matemi, kateri pa tuji jezik. 3) Navedejo imena državnih jezikov, ki jih govorijo ljudje v državah, ki mejijo na Slovenijo. , 5 Učenci v besedilu najdejo z jezilcoslovnimi izrazi poimenovane jezil(ovne prvine ter jim določgo osnovne funkcuske/pomenske/slogovne/oblikovne značilnosti. Učenci tudi uvrstijo jezikovno prvino v določeno kategorijo ter utemelj^o svojo uvrstitev. 4. 5. 6. 1 Ob pomoči učitelja v besedilu najdejo poimenovane pojme: - uvod, jedro, zaključek besedila. 2 V besedilu najdejo poimenovane pojme: - naslov, nagovor, datum, podpis, odstavek, kazalo, - enopomenkaA^ečpomenka, - sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, - nezaznamovana/zaznamovana beseda, - besedna družina, koren, - občno/lastno ime, - premi/odvisni govor, - trdihia/nikalna poved, - samosutoik, pridevnik, - kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik, - glavni, vrstihii števnik, -krajšava, - samoglasnik, soglasnik,_ - glagol, prislov, osebni zaimek, - krajevni, časovni, načinovni. vzročni prislov. 2 Pravilno uporabljajo jezikoslovne izraze: - tvorec (govorec/pisec) in naslovnik besedila, - nebesedno sporočilo, - obvestilo, opozorilo, vprašanje, zapoved, prošnja, prepoved, vabilo, pozdrav, voščilo, čestitka, zahvala, -prijavnica, naročilnica, opravičilo, anketa, - pogovor, dvogovor, - uvod, jedro, zaključek besedila. - neuradno/uradno/javno besedilo, - vozni red, mali oglas, poizvednica, vremenska napoved - naslov, nagovor, datum, podpis, odstavek, kazalo, - enopomenkaAfečpomenka, - sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, - besedna družina, koren, - občno/lastno ime, - premi/odvisni govor, - trdilna/nikalna poved, - samostalnik, pridevnik, - kakovostni, svojilni in vrstni pridevnik, - glavni, vrstilni števnik, - spol, število, - krajšava, - samoglasnik, soglasnik. - prikazovahio/propagandno besedilo, reklama, - časopisna vest, - pismo, - glagol, prislov, osebni zaimek, - krajevni, časovni, načinovni in vzročni prislov, - sklon, oseba, čas. 3 Utemeljijo uvrstitev jezikovne prvine v določeno jezikoslovno kategorijo: - samostalnik, pridevnik. - samostalnik, pridevnik, glagol, prislov. 4 Navedejo: 5 Besede razvrščajo po abecedi. Besede črkujejo zaradi preverjanja pravilnega zapisa. - samoglasnike in soglasnike slovenskega knjižnega jezika. 5 Poznajo osnovna popravna znamenja. 5 V besedilu utemeljijo: - zapis glasov po morfonološkem načelu, - rabo velike in male začetnice pri osebnih, zemljepisnih in sUfamih lastnih imenih, pri izrazih spoštovanja, svojilnih pridevnikih iz lastnih imen, - rabo pike pri vrstilnih števnikihin okrajšavah, - rabo vejice v podredju, - rabo ločil pri premem govoru_ 361 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO II.2 Operativizacija funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi umetnostnih besedil Branje 4. 5. 6. 1.1 Samostojno tiho berejo daljša hterama besedila. 1.2 Berejo daljše povesti in romane (take, ki jih je treba brati v veČ obrokih in si vsakič priklicati v spomin "literarni svet in vse, kar seje v njem zgodilo dotlej"). 1.3. Po predhodni pripravi berejo glasno in z glasom (so)oblikuiejo literarno stvarnost. | Berejo glasno, brez predhodne priprave. 2 Razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Branje umetnostnega besedila prepoznajo kot posebno situacijo in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkustvenim svetom. /= Svoja (obzoga) pričakovanja prekrijejo s pomenskim poljem besedila./_ 2.1 Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed književnih oseb. Zmožni so se identificirati s tisto književno osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, oziroma s tisto, katere življenjske okoliščine so podobne njihovim. Rozman: Čudežni pisalni strojček Ndstlinger C.: Požvižgamo se na kumaričnega kralja_ Zmožni so se identificirati s tisto književno osebo, ki doživlja take dogodivščine, ki bi si jih želeli doživljali sami. Jurca B.: Uhačin njegova druščina Kästner E. : Emil in detektivi 2.2 Književne osebe 1) Sestavljajo domiSljijsko-čutno predstavo književnih oseb tako. da upoštevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoče elemente iz svoje izkušnje in domišljije. Domišljijsko-čutno predstavo književne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o književni osebi ali iz načina govora književne osebe). Ločujejo glavne in stranske književne osebe. Oblikujejo lastno stališče do ravnanja književnih oseb in ga znajo utemeljiti. Baum L. K: Čarovnik iz Oza GoljevščekA.: Potovanje z domišljijo Lindgren A. : Brata Levjesrčna 2) Zaznavajo tiste značajske lastnosti | književne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Pri posamezni književni osebi zaznavajo i več značajskih lastnosti. j MakarovičS.: Kam pa kam, kosovirja? j Učenci zaznavajo pri književni osebi tudi tako značajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno splošno značajsko oznako (npr. negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi). Značajske lastnosti prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov (iz govora osebe in iz govora o osebi). Petan Z ; Poslednja vojna Njegovega veličanst\'a A ndersen H. C. : Cesarjeva nova oblačila 3) Opazijo tudi zorni kot tistih književnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo, če jih učitelj nanje posebej opozori. Kovač P. : Vezalkine sanje Goljevšček: Če zmaj požre mamo V besedilu samostojno zaznavajo zorne kote več književnih oseb (a jih še ne kombinirajo). Ingolič A.: Tajno društvoPGC 4) Zaznavajo rabo neknjižnih jezikovnih prvin v besedilu in jih povezujejo s književnimi osebami. GoljevščekA.: Potovanje z domišljijo Zupan D. : Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca _ 5) Motivi za ravnanje književnih oseb (ali: žaluj kdo kaj stori) Zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skadu z ravnanjem, kot bi ga v sorodm situaciji izbrali sami. ^ Rodari G.: Če dedek ne zna pripovedovati pravljic_ Najdejo razlago za ravnanje književnih oseb, če jo je mogoče iq>eljati iz literarnega dogajanja. Če ravnanja literarne osebe NI MOGOČE POJASNITI Z LITERARNIM DOGAJANJEM, seže otrok po (racionalno) razlago izven besedilnega sveta (= predvidi del zgodbe, ki gaje po njegovem avtor zamolčal, "pozabil" zapisati). Makarovič S.: Copmica Zojka MehsG.:Nedeljka 362 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 2 3 Razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti l)DogaJaIni prostor DomiŠljijsko-Čutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upoštevajo avtorjev opis in dodajajo manjkajoče predstave iz svojih izkušenj in iz drugih (literarnih) del. Suhodolčan L: O dečku, ki je jezdil ograje Pri oblikovanju domiŠljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora upoštevajo nekatere omejitve, ki izhajajo npr. iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Sposobni so slediti dogajanju na več dogajalnih prostorih hkrati. Sposobni so si obdržati v spominu domišljijsko-čutno predstavo dogajalnega prostora, medtem ko leče dogajanje v drugem dogajalnem prostoru, in si jo v nespremenjeni podobi priklicati v prvi plan zavesti, ko se literarno dogajanje spet preseli vanj. Mal V.: Sreča na vrvici Lindgren: Brata Levjesrčna 2)Dogajalni čas Ne zaznavajo več le Časovno zapovrstnega nizanja dogodkov. Dogajalni časi se v pripovedi lahko prepletajo (npr. kronološki in retrospektivni tok dogodkov) Povezujejo dogajahii čas in prostor. Dahl R.:Matilda \ Prežihov Varane: Prvo pismo BevkK: Pastirci 3) Dogajanje Sledijo lahko dogajanju na več dogajalnih prostorih. Če iz literarnega besedila ne razberejo vseh potrebnih podatkov, pojasnijo "prazne prostore" tako, da si izmislijo dogajanje, ki se je 'Verjetno zgodilo"._ 4) Književna motivacija Literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, če je povezano v trden vzročno-posledični sistem. Odstopanja zavračajo, razen če literarno besedilo ni prepoznavno kot fantastično. Koren M.: Protideževna juha Novak B. A. : Prizori iz življenja stvari SwiftJ.: Guliver med pritlikavci 5) Avtor - pripovedovalec Zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu naveden. Zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat. kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov.; GoljevščekA.: Potovanje z domišljijo Dahl R.: Čarovnice _ Levstik F. : Martin Krpan 2.4 Književne zvrsti in vrste Ob imenu književne vrste si prikličejo v spomin svoje literamoestetske izkušnje s TO književno vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoja pričakovanja._ 2.4.1 POEZIJA 1) Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi. Snoj J:: Veronika gre na ples_ Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Snoj J.: Kje pesem prebiva _ . Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi ter doživljajo in razumejo vlogo zvočne oblikovanosti besede v pesemskem besedilu. Opazijo ponavljanja posameznih glasov. Novak B.A.: Prebesedimo... 2) Ob pomoči učitelja zaznavajo ritem pesmi in ga poveaijejo z njeno sporočibostjo. Doživljajo razliko med hitrim in počasnim ritmom. Bor M.: Pesem o zvezdi, Zajček suhi 2) Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo. Prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloženja. Kovic K: Kočija_ 2) Zaznavajo in razumejo povezanost ritma s sporočibostjo pesmi. Forstnerič F: Hitra pesem 3) Zaznavajo rimo kot zvočni lik. Opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama. Košuta M. : Morda tudi žabice KunčičM.: Markova barka Grafenauer N: Poezija 4) InUrpretativno berejo besedila. Razumljivo in doživeto recitirajo in deklamirajopesmi, kisosejih naučili na pamet. 4) Interptretativno berejo besedila (spreminjanje hitrosti, registra in barve). Razumljivo in doživeto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih naučili na pamet' 363 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO 5) Zaznavajo likovnost besedila in prvine zunanje ^adbe (kitica, verz). Košuta M.: Zaseda za medveda_ 5) Zaznavajo likovno podobo in členjenost besedila (dolžina verza, število kitic). Pleši, pleši, črni kos, ljudska 5) Zaznavajo likovnost besedila in različne dolžine kitic. Razumejo povezavo med likovnostjo in sporočilnostjo besedila. Zaznavajo in razumejo likovnost pesmi. Novak B, A.: Voeah besede hiša 6) Ob branju besedila razvijajo ) asociativne sposobnosti. ' I Pavček T.: Kaj vse je tata ¦ 6) Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, doživljajo čustveno in domišljijsko bogastvo pesniškega jezika. Vegri S.: Prijatelj_ 6) Asociativne sposobnosti razvijajo ob branju različnih vrst pesmi glede na besedilno stvarnost (lirika, pripovedna poezija, nesmiselnice). Šoster OlmerK:Mro{ 7) Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo. Štampe Žmavc B.: Nadobudna budnica 7) Rabo sopomenk zaznavajo utemeljujejo ob upoštevanju Čustvenih plasti besedila. VegnS.:Grega_ 7) Ob doživljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo tudi prvine sloga (opisnost, čustvenost) Zupančič O.: BarČica 8) Ob pomoči učitelja zaznavajo lažje primere besedotvorne inovacije (pomanj ševalnice). Bor M.: Zajček suhi 8) Zaznavajo opaznejše primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu. Zaje D.: Vrata_ 8) Zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporočilnostjo besedila. Novak B. A.: Zzzbudilka 9) Razumejo primere. Forstnerič F. : Dedkova slika 9) Razumejo in pojasnjujejo preprostejše metafore, ki temeljijo na podobnosti med Členi. Župančič O.: Breza in hrast 9) Razumejo in pojasnjujejo metafore, ki temeljijo na podobnosti, ter preprostejše metafore, ki temeljijo na razmerjih med členi. FilipičF.: Vse je drugače_ 10) Zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Štampe Žmavc B.: Špela čarovnica 10) Zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporočilnostjo besedila. V besedilu poiščejo ukrasni pridevek. Krakar L: Češnja v belem \ 0) Zaznavajo in razumejo rabo ukrasnih pridevkov. Opazujejo in doživljajo posebnosti skiadnje besedila (dolžina stavkov, ponavljanja večjih sklopov). Desetnica, ljudska_ 11 ) Opazijo rabo stalnih besednih zvez. Grafenauer N. : Nebotičniki 11) Opazijo rabo stalnih besednih zvez in lažje primere prenovitve klišeja. Grafenauer N. Ušesa_ 12) Zaznavajo in razumejo poosebitev in nagovor. Minata I. : Pesem Župančič O. : Barčica 13) Zaznavajo in doživljajo besedilno stvamost. Zaznavajo in doživljajo vidne in slušne sestavine pesemskih slik. Lainšček F.: Ledene rože 13) Zaznavajo in doživljajo vidne in slušne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik Grafenauer N: SlonMisbaba_ 13) Zaznavajo in doživljajo pesemske slike, samostojno razdelijo besedilo na pesemske slike ter povezujejo pesemske slike s čustvenimi sestavinami besedila. Krakar L: Jesen 14) S pomočjo učitelja zaznavajo preprosto simboliko. Dekleva M. : Mehke snežinkaste pesniške race_ Mum J. : Pesem 15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: - otroštvo (Lainšček F. : Klic v sili), - živalski svet (KošutaM.: Zaseda za medveda), - družina {Snoj J.: Ptičicapa-pa). Oblikujejo svoje stališče do sporočila pesmi. 15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: - nenavadna stvamost {Pleši, pleši, črni ; kos. ljudska), - tradicija in izročilnost {Grafenauer N.: SlonMisbaba), - prijateljstvo {KunČičM..'Markova barka). 15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: I - odraščanje in vrstništvo fPavce^r.; Junak), - stvamost kot pustolovščina/skrivnost (Zaje D.: Numizmatiki), - ustvarj alnost (Novak B. A. : Prebesedimo.. ). \ 364 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO 2.4.2 PROZA Doživljajo naslednje prozne vrste in žanre: 1) Pravljica 1.1) Ljudska pravljica Ljudske pravljice (formalni začetek in konec, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravljična števila, tipične pravljične osebe); - klasične slovenske ljudske pravljice (tipčni motivi in osebe); -živalske pravljice; - tuje ljudske pravljice z značilnimi motivi. Slovenske narodne pravljice Zlata ptica Sto najlepših pravljic iz slovenske in svetovne literature_ Tisoč in ena noč 1.2) Klasična umetna / avtorska pravljica Magajna B.: Brkonja Čeljustnik A ndersen H. C. : Mala morska deklica Milčinski: Pravljice Wilde O.: Srečni kraljevič 1.3) Sodobna umetna / avtorska pravliica Štampe-ŽmavcB.: Ure kralja Mina Makarovič S. : Coprnica Zofka ; 2) Fantastična pripoved Pečjak V.: Drejček in trije Marsovčki Baum L.: Čarovnik iz Oza DahlR.: Čarovnice Travers P. L : Mary Poppins Lindgren A. : Brata Levjesrčna 3) Nadrealistično-komična pripoved Rozman S.: Čudežni Pisalni strojček GoljevščekA.: Čudozgodbe I 4) Realistična kratka pripovedna proza SeliškarT.:Mule Suhodolčan L: O dečku, kije jezdil ograje_ Milčinski K: Butalci Frančič F.: Kaj je rekla mama Pregi S. : Geniji v dolgih hlačah 5) Realistična povest in realistični roman s tematiko iz vsakdanjega življenja; pustolovska povest, LiKtolovsld^TOman,jiila^^ tiivjabu jnjegoslovni^ varianti^______________ SemLe_2 Goscim^: Nijcec_____ Nostlinger C. : Požvižgamo se na .^m^sisspJ^^Ë'i_________ Kovač P.: Urške so brez napake Lowry L. : A nastazija Krupnik JurcaB.: UhaČin njegova druščina Suhodolčan L: Stopinje v zraku Brezina T.: Zmaj straši opolnoči Fantom na šoli Ura v stolpu bije trinajst_ Ingolič A.: Tajno društvo PGC Kästners.: Dvojčici DolinarB.: Detektivi na jeklenih konjičkih Kästner E.: Emil in detektivi Novak B.: Zelena pošast Zaljubljeni vampir Super Spon_ I 2.4.3 DRAMATIKA 1) Samostojno berejo besedilo, razčlenjeno na več prizorov, po vlogah. Poiščejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Besedilo uprizorijo v razredu. Novak B. A.: V ozvezdju Postelje 2) Pri skupinskem glasnem branju tekoče in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpoloženja kake dramske osebe. Besedilo uprizorijo v razredu. GoljevščekA.: Če zmaj požre mamo Petan Ž.: Starši naprodaj ' 3) Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorečega in njegovega govora, oznaka prostora"). 3) Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorečega in njegovega govora, oznaka prostora, oznake Čustvenega stanja oziroma sprememb ter druge oznake osebe, na nrimer izeledV Poslušanje in gledanje 4. 5. 6. 1. Učenci otiranijo in razvijajo interes za poslušanje proze. 1) Poslušajo učiteljevo pripovedovanje tistih proznih oblik, ki so bile po svojem nastanku namenje pripovedovanju. Besedilne podatke dopolnjujejo s svojimi predstavami, dogajanje povezujejo z lastnim izkustvenim in domišljijskim svetom. Poslušajo in prepoznavajo značilnosti ljudske pravljice ter jo razlikujejo od realistične pripovedi. Poslušajo slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipične značilnosti: tipično slovenske - pravljične osebe, -pravljične motive, - pravljično strukturo. Poslušajo pravljice drugih narodov sveta in primerjajo njihove značilnosti z značilnostmi slovenskih ljudskih pravljic. 365 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 2) Poslušajo učiteljevo branje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov iz berila, oblikujejo domišljijsko-čutne predstave književnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja. Sestavljajo besedilne pomene in besedilo vrednotijo. Po metodi dolgega branja doživijo skupaj vsaj dve besedili vsako leto (eno fantastično in eno realistično). 2. Ohranijo in razvijajo interes za poslušanje poezije. 1) Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi ob poslušanju interpretativnega branja pesmi (branje sošolca, učiteljevo branje, poslušanje posnetka). Ob poslušanju doživljajo zvočnost pesmi terjo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvamost. 2) Zaznavajo ritem pesmi ter razliko med hitrim in počasnim ritmom. Na menjave ritma se čustveno odzovejo. Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo. Prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloženja. Ritem pesmi povezujejo z elementi zvočne opreme posnetka. 3) Zaznavajo rimo kot zvočni lik. Ponovijo rimane besede in ob tem že večje dele verza. 4) Zaznavajo in doživljajo besedilno stvamost Zaznavajo in doživljajo vidne in slušne sestavine pesemskih slik. Zaznavajo in doživljajo vidne in slušne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik. Zaznavajo in doživljajo pesemske slike, samostojno razdelijo besedilo na pesemske slike ter jih povezujejo s Čustvenimi sestavinami besedila. 3. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, doživljanje in vrednotenje gledališke predstave. Ogledajo si vsaj po eno gledališko in vsaj po eno lutkovno predstavo v vsakem letu (lahko tudi na video posnetku). Gledališki dogodek primerjajo z branjem besedila. Ogledajo si vsaj po eno gledališko predstavo v vsakem letu (lahko tudi na video posnetku). Razlikujejo glavne in stranske osebe gledališke/lutkovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti (Čustvena stanja). Zaznavajo sestavine gledališke/lutkovne predstave (gledališče gledalci, oder, igralci, dogajanje, začetek in konec predstave; lutke in vrste lutkV Zaznavajo m doživljajo prvme gledališkega dogodka (igralec, vloga, luČ, scena, kostumi, glasbena oprema). 4. Razvijajo sposobnost doživljanja radijske igre. Poslušajo radijsko igro, oblikujejo kompleksnejše domišljijsko-čutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora, posrednih oznak in zvočne opreme radijskega besedila. Dojemajo simboliko zvočne opreme govora. i S. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, vrednotenje in doživljanje trivialnega in estetskega filma. Doživljajo trivialni in estetsko polnovredni film. Doživljajo in razlikujejo triviahii in estetsko polnovredni film, opazujejo klišeiziranost trivialnega filma. Pisanje 4. 5. 6. 1. Sposobnost identificiranja z eno izmed književnih oseb 2. Književna oseba 1) V pripovedih upovedijo svojo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb tako, da kopičijo prilastke in uporabijo primere. Zapisujejo svoje domišljijsko-čutne predstave književnih oseb tako, da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje reabie izkušnje in predstave iz drugih literarnih in filmskih svetov. Podobo književne osebe upovedujejo tudi s pomočjo posrednih besedilnih signalov. 2) Ustvarjajo svoje domišljijske svetove. Odločajo se, katere značajske lastnosti bodo prisodili svoji glavni književni osebi in na kak način, s katerimi besedilnimi signali bodo izbrano karaktemo lastnost/ Čustveno stanje upovedili, da jih bo bralec zgodbe razumel. V svojem literarnem svetu pišejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena značajska lastnost v nasprotju z njeno splošno značajsko oznako (npr, negativna lastnost pri , sicer pozitivni osebi). Značajske lastnosti izražajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi). 3) Pisno pripovedujejo zgodbo tudi z zornega kota tistih književnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo. Pisno pripovedujejo zgodbo vsak z zornega kota druge književne osebe. Te zgodbe primerjajo. Tako začenjajo opažafi, da vidijo (doživljajo) književne osebe literami svet vsaka na svoj način in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja. 4) Zaznavajo rabo neknjižnih prvin v besedilu in jo povezujejo s književnimi osebami. V pisni pripovedi uporabljajo neknjižne prvine in z njimi posreduje informacije o svoji književni osebi._ 366 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO 3 Motivi za ravnaig« loijiievnili oseb (ali: zakaj kdo kaj stori) Pišejo zgodbe "kaj bi bilo, če bi jaz enkrat..." in pripovedujejo zgodbo, v kateri glavna oseba ravna, kot sami nikoli ne bi. Na ta način ob branju literature zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skadu z ravnanjem, kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami.__ Zapisujejo "manjkajoče dele zgodbe", če v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje književne osebe. Zapišejo (racionalno) razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolčal, "pozabil" zapisati. 4. Dogajalni prostor Pisno označujejo dogajalni prostorna podlagi avtorjevega opisa in lastnih domišljijskih dopolnil. Napišejo besedilo, ki se dogaja na podobnem dogajalnem prostoru. Pri opisovanju domišljijsko-čutne predstave dogajalnega prostora že upoštevajo omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak Nato opišejo ključne dogajalne prostore. 5. Dogajalni čas Dogajalni čas v svoji pripovedi upovedujejo tako, da omenjajo predmete, okoliščine, značilne za "takratno obdobje". Dogajalni čas so sposobni upovediti tudi s posrednimi besedilnimi podatki, npr: arhaizmi, t. j. omembami stvari, ki jih v današnjem svetu ni mogoče več najti. Pišejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, različno oddaljenih preteklostih in v časovno nedefiniranih fantastičnih svetovih. 6. Dogajanje Pišejo "premico dogajanja" in z njeno pomočjo spremljajo literarno dogajanje. Pišejo okvirno zgodbo. Pišejo retrospektivno zgodbo. V skupini (npr. kot "podajanko") pišejo "roman" s pramenasto zgradbo. Znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi če to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne teče čisto kronološko: - okvima zgodba - pramenasta zgradba - retrospektivna zgradba._ 7 Resničnost - fikcija Pišejo realistične, fantastične in nonsensne zgodbe - pri čemer izberejo ustrezen motivacijski sistem. 8 Avtor - pripovedovalec Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena izmed stranskih književnih oseb /v začetni fazi naj bosta osebi različnega spola/. Učenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna._ 9. Književne zvrsti in vrste 9.1 POEZIJA 1) Pišejo zvočno učinkovite kombinacije besed (onomatopoija, zvočno slikanje) ter opisujejo doživljanje zanimivih zvočnih nizov. 1) Pišejo zvočno zanimive besede pisno izražajo doživljanje povezanosti pomena in zvoka. 2) Tvorijo ritmično izrazita besedila po vzorcu._ 2) Tvorijo besedila s hitrim in počasnim ritmom in upovedujejo različnost razpoloženja__ 3) Pišejo rimane verze. 4) Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram. _ 4) Razporejajo besede po papirju v likovno pesem._ 4) Posnemajo likovnost "konkretne" pesmi. 5) Pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi._ 5) Razvijajo asociativne sposobnosti ob pisnem odzivanju na prvine pripovedne, lirske in nonsensne poezije. Primeriajo asociacije ob ljudski in sodobni poeziji. 6) Nizajo sopomenke m se zavedajo različne čustvene obarvanosti besede. 6) Tvorijo sopomenske nize in utemeljujejo njihovo rabo glede na čustvene plasti besedila 7) Po vzorcu ali samostojno tvorijo nove besede in pisno razlagajo lastno razumevanje tvorjenk v besedilu (pomanjševalnic)._ 7) Tvorijo zahtevnejše besede ter govomo razlagajo povezave s sporočitoostjo. 8) Tvorijo primere in upovedujejo lastno razumevanje teh prvin besedila 8) Tvorijo preprostejše metafore, ki temeljijo na podobnosti med členi. Upovedujejo lastno razumevanje metafor v besedilu. 8) Tvorijo metafore, ki temeljijo na podobnosti, ter preprostejše metafore, ki temeljijo na razmerjih med členi. Upovedujejo lastno razumevanje metafor v besedilu. 367 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO 9) Tvorijo nenavadne besedne zveze. Besede naključno povezujejo, nizajo prilastke ob opazni besedi (tematskem jedru). 9) Tvorijo nenavadne besedne zveze ter na podlagi takih zvez tvorijo krajše besedilo. Samostojno tvorijo besedne zveze z ukrasnim pridevkom. Pojasnjujejo učinke teh prvin umetnostnega besedila._ 9) Posnemajo skladnjo besedila (dolžina stavkov, ponavljanja večjih sklopov). Pojasnjujejo učinke teh prvin umetnostnega besedila. 10) Upovedujejo razumevanje stalnih besednih zvez. Take zveze iz besedila dopolnjujejo z lastnimi primeri. 10) Upovedujejo razumevanje stalnih besednih zvez in lažjih primerov prenovitve klišeja. Samostojno prenavljajo stalne besedne zveze. 11 ) Poosebitve in n^ovore uporabljajo v lastnih besedilih. 12) Pisno upovedujejo doživljanje besedilne stvarnosti (vidne in slušne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik). Tvorijo lastne besedilne slike po analogiji. Besedilo preoblikujejo (dopobijujejo z novimi elementi, spreminjajo konec, lastnosti oseb, zaporedje dogodkov ipd.)._ _ 13) Besedilo primerjajo z že znanimi besedili na isto temo. Strnjeno ali ustvarjalno povzemajo vsebino besedila. Tvorijo lastna besedila na podlagi osrednjih tem za posamezni razred. 9.2 PROZA 1) Pravljica ;J-judska Lravljjca__________ Pišejo pravljice. Pri tem uporabljajo naslednje strukturne elemente: - formalni začetek pravljice. - formalni konec pravljice. - dvodelna, tridelna struktura, - preteklik, - prepovedi, zapovedi, prerokbe, - pravljično število, - tipične pravljične osebe, ustvarjene po principu kombinacije. Pišejo "tipično slovenske pravljice", s tipično slovenskimi pravljičnimi motivi in tipično slovenskimi pravljičnimi osebami. Obiščejo starejše ljudi v svojem kraju in zapišejo pravljice, ki so jih ti slišali kot učenci. Pišejo okvirne pravljice, pri tem posnemajo slog npr. arabskih pravljic in vanje vpletajo elemente, značilne zanjo. KUsična^ umetna /^aytorekaj»ravljica_ Pišejo pravljice, ki so oblikovane po vzoru klasičnih umetnih pravljic. Pišejo živalske pravljice, pravljice, katerih glavni junaki so čudežna bitja, in pravljice, v katerih oživijo predmeti. Pišejo narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic, nadaljevanja pravljic._ Sodobna umetna / avtorska pravljica Pišejo pravljice, ki so oblikovane po vzorcu sodobne umetne pravljice: - dogajanje je razpeto med realni in fantastični svet._ Učenci pišejo (kot projekt) fantastično pripoved. Pri tem upoštevajo naslednje njene značilnosti: - dogajanje na dveh ravninah: na realni in na fantastični, - prehajanje iz realne v fantastično ravnino je mogoče razložiti zrazlogi, ki veljajo v realnem svetu, - v fantastičnem svetu veljajo zakoni otrokovih želja, - pripoved se zaključi s povratkom v reabii svet. Tudi ta povratek je pojasnjen z v realnosti veljavnimi razlogi._ 3) Nadrealno-komična pripoved Pišejo pripovedi po vzorcu nadrealno-komične pripovedi. Pri tem upoštevajo pravila, da gre za dogajanje, umeščeno na eni sami doeajalni ravni in da ie prevladujoča značilnost teea tipa pripovedi nonsens, torej motiv "narobe svet" 4) Realistična kratka pripovedna proza Pišejo realistične zgodbe, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzročno-posledični sistem. Pišejo realistične zgodbe, v katerih so glavne književne osebe učenci, ki se zapletajo v dogodivščine, ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo. Obiščejo starejše ljudi v svojem kraju in zapišejo njihove resnične zgodbe iz preteklosti. Pišejo zgodbe, v katerih glavni junaki -učenci rešujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali. 5) Realistična povest in realistični roman s tematiko iz vsakdanjega življenja; pustolovska povest, pustolovski roman, kriminalna povest, kriminalni roman Pišejo z zakoni trivialnega romana omejena pustolovska, kriminabia ali znanstvenofantastična besedila ( v skupinah ali kot podajanko). 368 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO Dramatika 1) Dramatizirajo prozno besedilo. Rišejo osnutke lutk in scene. 1 Dramatizirajo prozno besedilo. Upoštevajo posebnosti dramatike ter pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledališču. Samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume. Pišeio nredlooo za radiisko iffro in si zanisuieio osnutke za zvočno kuliso. 2) Opisujejo zgradbo dramskih besedil. Pisno označujejo lastnosti in ravnanje dramskih oseb. Opišejo dogajalni prostor in glavne prvine besedilne stvarnosti. Pisno povzamejo potek dramskega dogajanja in besedilo ovrednotijo._ Govorjenje 4. 5. 6. 1. Učenci upovedi^ejo svoje domišljijske svetove in pri tem: - razvijajo domišljijsko-čutne predstavne zmožnosti, - razvijajo motivacije za literamoestetska doživetja, - poglabljajo literamoestetska doživetja, - posredno izražajo svoja literamoestetska doživetja 2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkušnjah. - Učenci se čustveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom. - Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega življenja in čustvev, ki so jih spremljala. - Unoveduieio analogije k literarnim motivom in se tako bližajo literarni temi. 3.1 Proza Ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature. Pripovedujejo ljudsko prozo, pri čemer razvijajo lastnosti zanimivega, doživetega, na naslovnika usmerienega pripovedovanja_ 3.2 Poezija Tvorijo zvočno učinkovite kombinacije besed (onomatopoija, zvočno slikanje). Zvočnost povezujejo s predstavami, ki jih vzbujajo zanimivi zvočni nizi. Izgovarjajo zvočno zanimive besede in opazujejo povezanost zvočne oblikovanosti in pomena besede._ 3.3 Razredno gledališče Samostojno berejo vloge iz besedila razčlenjenega na več prizorov. Poiščejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. Dramatizirajo. Zameniuieio vloge in opazujejo besedilno stvarnost z zornih kotov književne osebe, s katero se prvotno niso identificirali. Projektno delo: pripravijo odrsko postavitev mladinske gledališke igre po skupinah. (Npr.: vsaka skupina eno dejanje ah vse skupine postavitev iste enodejanke). Neposredno po branju dramskega besedila oziroma ogledu gledališke/lutkovne predstave oziroma poslušanju radijske igre opisujejo svoje doživljanje elementov besedila/uprizoritve. Opisujejo zgradbo dramskega besedila oziroma gledališkega dogodka. Dramske prizore iz berila uprizariajo v obliki namiznega gledaHšča. Fantastična prozna besedila preoblikujejo v dramsko besedilo. Izdelajo lutke. Dramatizirajo. 3.4 Radijska igra Prozna besedila iz berila zapišejo v obliki snemalne knjige za radijsko igro. V skupinah posnamejo na magnetofonski trak. Projektno delo: pripravijo, oblikujejo, po možnosti pa tudi posnamejo radijsko igro. 369 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42,96/97, št. 8 GRADIVO Izobraževalni cilji — Učenci razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne izraze: ritem zvočno slikanje književna oseba - glavna književna oseba - stranska radijska igra recitacija, deklamacija tema narodna liudska nesem ljudska pravljica gledališka, lutkovna predstava risani film televizijska igra, nadaljevanka lirsko, pripovedno, dramsko besedilo ritem {hitri, Dočasni) pesniški Jezik sopomenka besedna zveza sodobna umetna pravljica živalska pravljica književna oseba (glavna, stranska) dogajalni prostor dogajalni čas fantastična pripoved dejanje, prizor režiser, scena, kostumi poosebitev ukrasni pridevek primera stalna besedna zveza igralec, vloga umetniško besedilo, trivialno besedilo kriminalka i pustolovska zgodba strip I mladinska povest, mladinski roman trivialna mladinska povest, trivialni mladinski roman umetniški film, filmska kriminalka, pustolovski film Predlagana besedila za uresničevanje ciljev Pesništvo Košuta M.; Morda tudi žabice. Zaseda za medveda,_ Bor M.: Pesem o zvezdi. Zajček suhi, Lainšček F.: Klic v sili. Ledene rože, Snoj J.; Veronika gre na ples, Ptičica pa-pa,_ Stampe Žmavc B.: Špela čarovnica. Nadobudna budnica,_ Forstnerič F.: Dedkova slika,_ Pavček T.: Kaj vse je tata._ Grafenauer N.: Krokodili. Pleši, pleši, črni kos, ljudska, Krakar L.: Češnja v belem,_ Kunčič M.: Markova ladja,_ Vegri S.: Prijatelj,_ Pavček T.: Vesoljec,_ Kovic K.: Kočija,_ Župančič O.: Breza in hrast, Grafenauer N.: Nebotičniki, Peki, Slon Misbaba,_ Dekleva M.: Mehke snežinkaste pesniške race,_ Snoj J.: Kje pesem prebiva. Zaje D.; Vrata. Grafenauer N.: Poezija, Ušesa Filipič F.: Vse je drugače_ Novak B. A.; Prebesedimo Zzzbudilka, Vogali besede hiša. Zaje D.: Numizmatiki._ Šoster Olmer K.: Mrož,_ Forstnerič F.: Hitra pesem,_ Pavček T.: Junak._ Desetnica. ljudska,_ Župančič O.: Na jurjevo, Barčica, Mum J.: Pesem,_ Krakar L.: Jesen._ Minatti 1.: Pesem._ Prozna besedila Bevk F.: Lukec in njegov škorec, Suhodolčan L.: Levi in desni klovn. Koren M.: Protideževna juha,_ Kovač P.: Vezalkine sanje. Makarovič S.: Kam pa kam, kosovirja,_ Pečjak V.: Drejček in trije Marsovčki, VandotJ.: Kekec +FILM,_ Prežihov Voranc: Prvo pismo, Frančič F.: Skarabeji in otroška srca, Mate M.: Babica v supergah. Mal V.: Sreča na vrvici + FILM._ Pregi S.: Priročnik za klatenje. Odprava zelenega zmaja,_ Milčinski F: Butalci, Makarovič S.: Coprnica Zofka, Ingolič A.: Tajno društvo PGC, Pregi S.: Geniji v kratkih hlačah. Geniji v dolgih hlačah. Če bi in če ne bi,_ Levstik F. : Martin Krpan,_ FinžgarF. S.: Gospod Hudournik, DolinarB.: Detektivi na Jeklenih konjičkih,_ Milčinski F. : Pravljice (Desetnica),_ Bevk F: Pastirci, 370 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 42, 96/97, št. 8 GRADIVO Seliškar T.: Mule, Trdina J.: Vile,_ Rozman S.: Čudežni pisalni strojček, Štampe-Žmavc B.: Ure kralja Mina, Popravljalnica igrač, FrančičK: Ulica svobode, Ndstlinger C: Požvižgamo se na kumaričnega kralja, Baum L.: Čarovnik iz Oza, Sempe-Goscinny: Nikec,_ Rodari G.: Če dedek ne zna pripovedovati pravljic,_ CarrolL.: Aličine dogodivščine, Lindgren A.: Ronja, Andersen H. Ch.: Snežna kraljica, Nosllinger C: Zgodbe o Francu, EndeM.: Čarobni napoj Kovač P.: Urške so brez napake, GoljevščekA.: Čudozgodbe,_ Jurca B.: Uhač in njegova druščina, Suhodolčan L: Na večerji s krokodilom, Rumena podmornica, Stopinje po zraku, Jurca B.: Vohljači in prepovedane skrivnosti,_ DahlR.: Čarovnice, Mamka Bršljanka, Svetovne , ljudske pripovedi, Lowry L. : Anastazija Krupnik, Travers P. L. : Mary Poppins, Horvat J.: Waitapu, Andersen H. Ch.: Mala morska deklica +FILM,_ BlytonE.: Pet prijateljev (tri dela) ali Skrivnosti (tri dela),_ Brezi na T.: Zmaj straši opolnoči. Fantom na šoli. Ura v stolpu bije trinajst,_ BahdajA.: Pozor, črna marela. Zidar P.: Kukavičji Mihec ! + FILM,_ Dolenc M.: Strupena Brigita,_ Novak B.: Zelena pošast, " Zaljubljeni vampir, ^ Super Spon,_ Zupan D.: -, Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca ; Smukca, j Tri skrivnosti Drekca Pekca in ' Pukca Smukca, \ Tri noči Drekca Pekca in Pukca \ Smukca,_ WrightsonP.: Strahec, Kästners.: ' Dvojčici, ' Emil in detektivi, j Leteča učilnica,_j Lindgren A.: Detektivski mojster Boloomkvist, Brata Levjesrčna,_ Swift J.: Gulivermed pritlikavci. Lamb C. in M. : Pripovedke iz Shakespeara,_ Twain M.: Prigode Toma Sawyerja,_ Andersen H. C: Deklica z vžigalicami, Cesarjeva nova oblačila,_j Tisoč in ena noč ' + FILM, Mebs G.: Nedeljka, i Wilde O.: Srečni kraljevič in druge pravljice._ l)raiml