Leto II. Tedenska priloga „Slovenca" z dne 14. februaria 1926, štev. 36. Stev. 7. Anton Cerar — Danilo. ki slavi 20. t. m. petdesetletnico svojega delovanja na slovenskem odru. Z Danilovim imenom je neločljivo združena vsa novejša s^odovina slovenske gledališke umetnosti, sodoživljal je vse lepe in težke čase slovenske Tali je, katere ni zapisstil niti za hip tudi v njenih najbridkejših dnevih, ko 90 omagali vsi. Zato se ga ob tej priliki tudi s hvaležnostjo spominjajo vsi, ki čutijo res slovensko in k-uHumo. Njegovo ime je v vsaj Sloveniji med najpopularnejšimi, saj je le malo jLašii podeželskih odrov, kjer ne bi pomagal na ta aU drugi način. Sarojini Naidu, voditeljica indijskega osvobodilnega gibanja. Romunski parlament t Bukarešti. Kakor znano stoji koruptna strahovlada Bratianuja, ki je toliko let vzdrieval v Romuniji najreakcionamejši absolutizem, pred padcem in najbrž ne bo več vodil niti predstoječih volitev v parlamenl. Francoska finančna kriza v irancoskem parlamentu. Kakor znano pretresajo francoske finance hude knze, radi česar se tudi neprestano menjavajo finančni ministri. NaSa slika nam kaže fraiicoski parlament med burno finančno debato. Dittmann, Znani poslmec nemák^ parlamenta, ki je nastopu v iparlamentamem preiskovalnem odboru s senzacionalnimi odkritji glede vzrokov nemškega poraza v svetovni vojni. P<^Ied na Solun, najvažnejšo luko in, ti^ovsko postojanko ob Egejskem morju. Solun tviiri iz odišče v svet za vso Južno Srbijo, zato je tudi predmet stalnih sporov med Grško in našo državo; zaradi svoje lege in slovanskega zaledja bi pač moral pripadati naši državi, prartako kakor Trst Sprejem staroste slovenskih planincev na mariborskem kolodvoru. dne 3. t. m. G. svetnik Al>až se je mudil v začetku tega meseca kot gost tamošnjega X Aljaževega kluba« v Mariboru, kjer so mu pripravili planinci lep sprejenu Na sliki je videti razen Aljaža (1) še pevovodjo >Maribora< Gašperiča (2). predsednika mariborske podružnice SPU dr. Senjara (3) in urednika >Planinskega vestnika< dr. J. Tominška (4). Zanimivosti iz Josip Panič, župnik v Vrbju pri Novi GradSki, katerega so radičevci opetovano tudi dejansko napadli, eden izmed naHK^rtvovalnejših delavcev v bratski HPS. Zanimivosti iz Južne Srbije. Pec v Južni Srbiji, središče Mefohije in sedež srbskega patriarhata. Partija z nove ceste Pe^-AndrijeTica, ki veže Južno Srbijo s Cmo goro. ^ silice k ,«Slovenskemu biografskemu leksikonu". Armič Josip (• 1870), šolnik. Bleiweis-Trsteniski Demeter (• 1871), zdravnik. Bukovec Avgust (¦ 1878), čebelar. 52 Ob Danilov^i petclesetletnici. 53 Najstarejša Danilova slika posneta Okrog 1. 1880., ko je bil star kakih 22 let in je že šesto leto redno nastopal na ouru; prvič je namreč nastopil v starem dežednem gledališču dne U. novembra 1876 v vlogi barona StenwtHtha v v Biirschpfeifferjevi drami >Lowotaka slrota<. Prva Danilova karaktema vloga, dne 28. aprila 1884, ko je igral Hansa Jureža v Hoiteijevi >BIBeaF-nici< v starem dežehiem gleda-liSču. Danilo, 1. 1891., to je v starosti 33. let, ob njegovi igralski petnajstletnici Dejansko je pa igral že dlje časa, kajti Se poprej nego v starem deželnem gledališču je začel riastt^Kiti na odru >Kat. društva rokodelskih po-moičnikov« v starem ljubljanskem knežjem dvofcu (okroff I 1874), kjer se je odkril in lazvil nje^v talent. IgralsRa rodbina Danilova v domaČem kro0u. ^est«-. Od leve na desno vidimo >papana< Danila samega nato hčerko Miro, hčerko Vero (sedaj Balatkovo) vnuka Acija, «^rog» Augusto in hčerko Silvo. Vsi navedeni člani Danilove rodbine delujejo že od svoje rane mladosti na slovenskem odru; soproga Augusta in hčerka Silva pa igrata od 1. 1924. na odrih ameri.5kih Slovencev in se vrneta spomladi zopet v domovino. Slika je a leta 1923. Danilo ko Egmont v istoimenski Goethejevi drami ob priliki svoje igralske dvajsetletnice dne 31. marca 1896 v novem deželnem gledališču. Danilo - petdesetletnik. (L. 19Q8.) Danilova soproga Angasta, roj. Gostičeva v vlogi Jele v Vojnovičevem »Ekvinokciju«. S svojo sedanjo soprogo se je seznanil v starem deželnem gledališču, kjer je nastopala od 1, 1884. in se je poročil z njo 1. 1890. Danilo kot Rajgnzen v >RokDe8etem bratu« ena najpopularnejših Danilovih vlog, znana po vsej Sloveniji. Danilo kot kralj Arhibald v Sem Benellijevi drami >Ljubexen treh kraljev« ob priliki proslave svoje igralske petintrideset-letnice. Danilovo »Malo gledališče'^ V ljubljanskem Mestnem domu 1. 1915. Slovensko gledaliSCe je preživelo v drugi polovici preteklega stoletja celo vrsto hudfii kriz (n. pr. 1. 1877., ko so se vsi igralci razšli; 1. 1887., ko je pogorelo staro deželno gledališče itd.), ki pa niso Danilu nikdar vzele poguina. Tudi znana kriza 1912.—1914., ki se je končala s popolnim nkinjenjem predstav v gledališču ga ni ubila, temveč si je ustvaril z nekaterimi tovariši in tovarišicami ter podporo nekaterih ljubiteljev imietnosti >Malo gledališče«, s katerim je vztrajal v najbridkejših okoliščinah dve sezoni, dokler mu niso ubile vojne grozote spomladi 1. 1916. še tega. Zadoščenje za vsa huda in dolga leta mu je dal šele prevrat. »Lord Danilo.« I. Vavpotičeva risba iz 1. 1920. 54 Med dlv^Jaki In divjačino. v Angoli (Afrika) ustreljeni bivol. Ustreljena žirafa. Na Schomburgkovi lovski sledL Hans Schomburgk je eden najznamenitejših nemških poznavalcev bajnih afriških pokrajin. Leta in leta je prebil po pragozdih raznih bivših nemških kolonij v Ahiki, kjer je prišel v stik z najrazličnejšimi zamorskimi narodi, doživel najčudovitejša pustolovstva in videl največja čudesa narave, katerih pa ni ohranil samo zase, temveč v sliki in pismu tudi drugim radovednežem. Zlasti zanimivi so njegovi vprav neverjetni lovski doživljaji, s katerih prinašamo nekaj njegovih lastnih fotografičnih posnetkov tudi mi. Mnogo svojih spominov je popisal tudi sam v nedavno izišli knjigi: »Med divjaki in divjačino«. Ustreljeni slon. v bivSi nomSki Vzhodni Afriki ustreljeni lev. Kaia velikanka požira ulovljeno antilopo. Ustreljeni nosorog. Križem Slovenije. 55 S prvega gospodinjska tečaja t Bohinju. ki se je vrSU od 19. oktobra do 30. decembra p. 1. z voditeljico tedaja H. Cemetovo ( + ) in. prirediteljem g. Mencingerjem v sredinL Edvard Marko^ek, Šolski vodja v Ljubnem na Gorenjskem, jako priljubljen pri vsem ljudstvu, je obhajal nedavno 25 letnico svojega službovanja. Najmodernejša šolska zgradba t Sloveniji bo poslopje ljudske in meščanske šole v Mežici, katero .so zaželi grradiii lansko leto. Iz Življenja naših ameriških izseljencev: Slovenska šola sv. Cirila in Metoda v Sheboyganu, otvorjena 1. 1923. Lojze Kocmur, uienec VI. raisr. ljubljanske realne gimnazije, star 16 let, ki je v noči od 2. na 3. VI. p. 1. pobegnil iz Ljubljane, da se umakne preganjanju PPŽ režima, dasi po poanejli izjavi policije sploh ni ničesai-zakrivil. Krenil je, dobro preskrbljen za leto in zimo preko Karavank na Dunaj, a o njegovi nadaJjni usodi ni znanega ničesar veči. C Črensovski (Prekmurje) Orli ob sklepu duh. vaj mesec« septembra 1. 1925. .Spredaj sedijo od leve na desno: ravnatelj >MartiniSča< Ba-duha, urednik >Novin< Jerič in poslanec Klekl. 56 Saša Šantel. AkadtmiČni slikar. »...ruda, kupčija tebe rede.« Fr. Podrekarjeva karikatura DanDa ia 1. 1916. Ivau VavpotiS. Akademioni slikar, OB DANILOVI PETDESETLETNICI. Danilo — Cerar — Anton se je rodu 15. julija 1868 v Ljubljani, je kot rokodelski vajenec nastopa na odru Društva rokodelskih pomo&iikov, pri slovenskem gledališču pa prvič 1876. Izobraževal se je doma pod Dobroivolnym, Innemannom in Borštnikom, 1889 pri Šmahi v Pragi in potoval po Nemčiji, kjer je obiskal rame velike odre. Izdal je več dramatizacij (»Dimež, strah kranjske dežele«, »Maiklova Zala«, >Rdeča maska«, »Stava« in dr.). Sedaj živi v Ljubljani, kjer je olan igravstva pri Narodnem gledališču. Njegova soproga Avgusta ter hčeri Vera in Mira so tudi priznane igravke. To so zunanji obrisi Danilovega življenja Vse pomembnejša in zajemljivejša je njegova um-etniška pot. Petdeset let biti igravec, slov en-ski igravec, je ogromno življensko delo. Ta po-Mic z^teva kot malofeateri drugi, da mu človek žrtvuje vse svoje bistvo in bitje, fizično in duševno. Igravec kot umetnik mora živeti samo svojemu smotru: da ustvarja na odru živega človeka v neštetih menah značaja in zunanjega lica. Ce je ta žrtev tisti pečat, ki daje osebnosti znaOc umetnika, je Danilo velik umetnik. Že v prvi mladosti je bilo igranje na odru njegova strast. Z bratoma Staufferjema je igral še dečko ob nedeljah v prodaj alniških prostorih na Žabjeku št. 3 SchiUerjeve Razbojnike in druge igre, seveda nem- ški. Sosedje, mali ljudje, so hodili gledat to igranje, M je bilo za Danila že resnobnost in ogenj bodočega poldica. Celo strogi, bolno vase zaprti Josip Oimperman, naš znani književnik, je obiskoval ta otroški teater in Danila bodril za igravski poklic. Pozneje se je Danilu odprl oder v Rokodelskem domu in tam se je odločil, da da slovo vsakemu meščanskemu pOkMcu in postane slovenski igravec. To je bilo pred petdesetimi leti herojsko delo. Tedaj je bil igravski poklic med Slovenci še stan, ki ga ni nihče vpošteval, ne cenil, ne želel. Ni bilo gotovih plač, ni bilo penzije iu oskrbe na starost, ki bi vabile ljudi k odru. Gaze so zn^ale 7—25 goldinarjev na mesec, med počitnicami jih ni bilo. Ni čuda, da v tistih časih o slovenskih igrav-cih ni bilo še sledu. Diletantje so tvorili oderski kader, posamezni naši igravsrki talenti pa so ob prvi ugodni priliM šli k tujim odrom. Tako Danilo še danes pripoveduje o nekem Kotniku, ki je bil izvrsten igravec, začel v Ljubljani pri slovenskem odru, a kmalu šel po svetu. Po več letih ga je Danilo srečal v Ljubljani in ga vesel povabil, naj se da angažirati, češ, sedaj bi dobil po 25 goldinarjev na mesec, kar so mu pred leti odklonili. Kotnik pa se je Danilu pomilovalno nasmehnil: >Saj me ne morete plačati! Imam tako gazo in vse udobnosti — celo med počitnicami —, da se vam tu v Ljubljani o njih še ne sanja!« Danila so vaibili na Dunaj, v Zagreib in drugam. VMjub vsem vabilom in miikavnim zgledom je cstal v slovenski mali Ljubljani med svojimi ljudmi, skoraj edini med igravd, M so izšli iz našega ljudstva. Kotnik in še marsikdo je ostal pozabljen in ne pomeni za našo slovensko kulturo nič, Danilo pa je in ostane vedno z zlatimi črkami zapisan med prvimi početniki slovenske oderske generacije. On je TOtrajal v naši slovensiki revščini, živel žalostne in vesele čase z našim odrom od Čitalnice do slovenskega Narodnega gledališča. Široko po naši domovini je nosil po malih odrih med počitnicami našo igravsko umetnost, • igral je tudi v Trstu in v Gorici, celo med brate Srbe je potoval z improvizirano družbo. Povsod so ga sprejeli radi — Slovenci doma morda še najrajši —, zato pozna Danila cela naša, domovina tu- in onstran vseh mej. Trdi se, da je tragika igravca, da njegova umetnost umrje z njim in da ga ljuidstvo pozabi, ko pade zastor poslednjič za njim. Za Danila to ne bo velJLdo. Kajti v trojici Borštnik-Verovšek-Danilo bo zlasti o njem večno živelo: Bil je slovenski umetnik! j),, a. Bemec Fotolito in offsettisk jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.