Stanovalcem več platna in ostrejše škarje
V začetku letošnjega leta je bil sprejet nov zakon za področje stanovanjskega gospodarstva. Prinaša vrsto novostl in sprememb na tem področju. Gre predvsem za široko samoupravno pot reševa-nja stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov, pri čemer imajo glavno besedo oni sami.
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Stašem Olupom, predsednikom sve-ta za stanovanjsko politiko pri OK SZDL, da nam o novem zakonu pove to in ono.
DOGOVORI: Kakšne bistvene spre-membe in novosti nam prinaša zakon, o katerem je beseda:
OLUP: Najbolj bistvena novost nove stanovanjske zakonodaje so prav goto-vo skupnosti stanovalcev, skratka sa-moupravna organiziranost. To je te-meljna celica stanovanjske samoupra-ve. Stanovalcem je omogočeno, da na demokratičen način odločajo o usta-novitvi skupnosti, ki je po novem za-konu pravna oseba. Seveda takšna skupnost ne more biti brez materialne osnove. Govoriti o razreševanju pro-. blematike, denimo pri vzdrževanju hi-še, brez materialne osnove, nima smi-sla. Že vsi dosedanji zakonski akti so nenehno krepili hišno samoupravo, ki naj bi bila temelj samoupravljanju v krajevni skupnosti. Hiša in njeni sta-novalci, organizirani v skupnosti sta-novalcev, so torej osnovna celica, kjer se odvija vrsta družbenih in političnih dejavnosti, ki so pomembne za vsako krajevno skupnost, pa tudi širše.
DOGOVORI: Nam lahko malo po-drobneje razčlenite mehanizme nove-ga zakona?
OLUP: Če smo povsem natančni, po-meni skupnost stanovalcev nov po-jem. Že mnogo prej smo razmišljali o tem, kako se v hiši po samoupravni poti organizirati tako, da bi kar najlaž-je opravljali vse naloge in opravila, pa naj gre za gospodarjenje v hiši ali za vse druge številne aktivnosti. Skup-nost stanovalcev naj bi bil torej naziv takšne organiziranosti, operativni or-gan pa je zbor stanovalcev s svojim hišnim svetom ter predsednikom na čelu, ki istočasno zastopa skupnost stanovalcev.
Kar zadeva stanovanjsko problema-tiko, je naša občina v specifičnem po-ložaju. Najprej je tu star ali starejši stanovanjski fond, ako ga primerjamo z drugimi ljubljanskimi občinami. Če pogledamo staro mestno jedro, ugoto-vimo, da so tam manjše hiše s petimi do šestimi strankami in pretežno sta-rejšim prebivalstvom. Ob tem se prav gotovo pojavi kadrovsko vprašanje za takšne oblike stanovanjske samoupra-ve, o katerih govorimo. Rešitev vidim v tem, da združujemo stanovalce več takih hiš skupaj v smiselno celoto in tako organiziramo hišno samoupravo.
Kar zadeva starost ali dotrajanost hiš v naši občini, bi kazalo še nekaj pripomniti. Dogaja se, da ponekje ne zadostuje zgolj vzdrževanje objekta, pač pa je treba poseči koreniteje, hišo je potrebno modernizirati ali kako drugače prenoviti. In tu je potrebna solidarnost med vsemi stanovanjskimi skupnostmi iz vseh občin, kar je lepo zapisano, a tega v praksi ni. Takšna solidarnost ni zaživela! Eden glavnih vzrokov za nerazumevanje solidarno-sti so prav gotovo neurejene ekonom-ske stanarine. Na ravni mesta bi mora-li doseči skupen jezik. Ljudje smo vča-sih pač vrtičkarji in ne vidimo dalje od svojega plota. Naloga koordinacije pri naši konferenci SZDL je ravno v tem, da se dogovorimo z drugimi občinami, pa ne zgolj v okviru sisov, ampak tudi v okviru družbenopolitičnih organiza-cij, da stvari izpeljemo tako, kot so že zapisane v planskih dokumentih.
DOGOVORI: Kako pa je s pomočjo strokovnih služb?
OLUP: Doslej od njih ni bilo kaj do-sti prida in stanovalci so stvari večkrat opravljali amatersko. Tega si v prihod-nje ne moremo privoščiti. Seveda mo-rajo biti takšne službe strokovno uspo-sobljene in za svoje delo primerno pla-čane, seveda plačane za opravljeno de-lo, po načelu svobodne menjave dela.
To delo pa mora biti natančno izmerje-no, brez pavšalov.
DOGOVORI: Kako pa je z etažnimi lastniki?
OLUP: Problem etažnih lastnikov je v Ljubljani močno prisoten. Veliko jih je. Mislim na problem prispevkov etažnih lastnikov. Žal okrog tega stva-ri niso jasne, saj niso razčiščeni pojmi o tem, kakšne so obveznosti etažnih lastnikov. Ena od komisij pri zvezi sta-novanjskih skupnosti Slovenije je to problematiko pretehtavala in prišla do ugotovitev, koliko je dolžan prispevati etažni lastnik, po načelu, da pač živi v eni stanovanjski skupnosti, v zgradbi, katere le delček je njegova last.
DOGOVORI: Kako bomo v praksi uveljavili in krepili hišno samou-pravo?
OLUP: Mislim, da bo najprimerneje tako, da se s politično akcijo preko krajevnih konferenc SZDL zavzema-mo za poživitev in okrepitev hišne sa-mouprave. Še več, to je trajna naloga socialistične zveze in to na vseh rav-neh. Posebno pozornost bi kazalo po-svetiti kadrovski politiki v hišni sa-
moupravi, pa naj gre za dolžino man-datov ali pa za presojo, kdo je sposo-ben opravljati kakšno funkcijo.
Pa ne gre samo za opravljanje nalog na področju stanovanjske samoupra-ve. Cakajo nas še druge naloge. Gre za zazidavo objektov v že strnjenem na-selju, potem je tu prenova, ki je za našo občino še posebno pomembna, pa za družbeno pomoč in še celo vrsto drugih vprašanj. Na novih osnovah pri reševanju teh vprašanj pač še nimamo prakse. Vzemimo za primer gradnje. V gradbenih enotah bi morali biti orga-nizirani vsi pričakovalci stanovanj skupaj z izvajalci: projektiva, ki bi pri-pravila ustrezno dokumentacijo, ko-munala, ki bi uredila zemljišče, pa izvajalci, ki bi samo gradnjo izpeljali.
V tem trenutku je še težko reči, kako to organizirati v življenju, ko pa vemo, da se ob pripravi gradnje stvari lahko vlečejo nekaj let, kar pa je prav v na-sprotju s tistim, kar pričakuje kupec stanovanja, ki bi se rad čimprej vselil.
V naši občini se stvar najbolj zatika pri soseski Nove Poljane, in to pri prido-bivanju zemljišča. Vse te stvari se re-šujejo prepočasi.
DOGOVORI: Kako je s sveti stano-valcev?
OLUP: Nov zakon nas zadolžuje or-ganizirati svete stanovalcev po krajev-nih skupnostih, kar je novost glede na dosedanjo organiziranost. Mislim, da so zbori stanovalcev v krajevnih skup-nostih že sedaj na tako visoki ravni, da ne bo poseben problem pri organizira-nju enot za gospodarjenje. Dosedanje izkušnje in bodoča praksa pa nam bo-do vodilo za nadaljnje delo pri uspo-sabljanju in krepitvi samouprave na področju stanovanjskega gospodar-stva. Aktivnost na tem področju je na-ša stalna naloga.
Rugovor vodlla Lučka Špat