Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dncvniku Josip Levičnik, ljudski učitelj. (Nadaljevanje iz lanskega tečaja.) Moje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega slišiš, korist- ' nega skusiš, zapiši 1 — Po tej poti otraež marsikaj pozabljivosti, in postavljaš hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici latinski: ^Litera scripta manet", ali po našem: nZapisana čerka oatane". Zdaj naj povem še kaj o sloveči »Ambraser Sammlung", katero sem tudi danes (21. dan septembra) obiskal. Nahaja se ona, kakor sem že ob neki drugi priliki omenil, v doljnem Belvederu. Utemeljitelj njen bil je nadvojvoda Ferdinand s priimkom Tirolski (rojen 1. 1529). Kot sin cesarja Ferdinanda I. podedoval je bil po svojem očetu Tirolsko in vse nemške preddežele (osterreichische Vorlande), stoloval je v Inomostu (Innsbruck), ter, zavzet za vse velikansko in lepo, vravnal svoj bližnji grad Ambras v nabiralnico in shrambo najodličnejših in zanimivejših reči, odtod tudi nemško ime. Sam hraber vojskovodja, nabral je čez 130 železnih oklepov in opersnikov, katere so nosili o vojskah naj slavnejši knezi in vojaški poveljniki njegovih diii in prejšnih stoletij. Poleg tega pa je nabiral euako nikol utrujeni čebelici tudi obrazne slike nsj slavnejših osob vseh časov; dalje redke posebnosti iz vseh treh versta prirode; umotvore, odlikajoče se po žlahtni snovi (Stoff), umnem in umetnem delu, po čudoviti zuajdbi, po novostni mikavnosti itd. Pridiužil je temu tudi zelo obširno bukvarnico; mnogo redkih rokopisov; zbirko bakrorezov; starinskega denarja in še mnogo enacih raznoverstnih znamenitosti. Vsa skupina imenovala se je spričetka: „ Riist-, Kunst- nnd VVunderkammer zu Ambras". Ob svoji smerti zapustil je Ferdinand grad in zbirko svojemu sinu Karolu, mejnemu grofu Burgau-skemu, ta pa je prodal oboje 1. 1606. cesarju Rudolfu II. in njegovim prevzvišeniin sorodnikom. In tako ostalo je do 1. 1806., ko je vsled Požunskega miru pripadlo Tirolsko Bavariji. Kot družinski zaklad (Farailienschatz) slavne avstrijske vladarske hiše prenesla je ona taisti čas te zbirke iz Ambraza na Dunaj, kjer so se po sklenjenem miru v letih 1814—1816 razstavile v sedajnih prostorijah, ob enem pa se tudi pomnožile s c. k. zbirko egiptovskih starin in tudi z onimi starinskimi predmeti, ki prispadajo k c. k. ,,Munz- und Antikenkabinetu". To je ob kratkera zgodovina sloveče ,,Ainbraser Sammlung"; za oglcclovaiije v duhu pa povabim zdaj častite gg. bralce s soboj po obširnih prostorijah. Zgovorim, si vendar naprej, da pri vsakem predmetu sproti se ne bomo mogli pomuditi, ker sicer bi se mogel zopet podvreči nalogi, posloveniti knjižico, ki se prodaja obiskovalcem pod naslovom: ,,Die kaiserlich-konigliche Ambraser Sammlung in "VVien", ter na 44 straneh (v osmerki) omenja po večjera in tudi le s kratkimi besedami razpostavljenih reči. Prišedši iz vstopne dvorane skozi duri k desni nahajamo se v I. orožni shrambi (I. Riistkammer), v kateri pred vsem drugem zavzemata našo pozornost životna kipa cesarja Maksimilijana I. in nadvojvode Ferdinand-a (vtemelitelja teh zbirk), obadva na konjih sedeča, ter opravIjena v praznično, svitlo železno opravo. človek si misli videti živa viteza pred soboj. Nasproti njima ob steni med okni pa stoji v železo oblečeni kip velikana Hanns Bona-ta, zvanega ,,der grosse Bauer von Trient", ki je bil osebni stražnik (Leibtrabant) nadvojvode Ferdinanda. Meril je na visokost 7' in 6"; ravno tako visok je tudi kip. Poleg teh znamenitost vidimo po stenah poobešenih 39 (št. 1 — 39) opersnikov (Harnische) avstrijskih knezov in ptujih vladarjev; na prostorih med okni (Fenster\vand) pa posamezno orožje (št. I—XIV) slovečih vladarjev in mož. — II. orožna shramba shranjuje <po stenah poobešene opersnikč večjidel nemških knezov, grofov in vitezov (št, 40—89), in tudi nekoliko orientalskega bojnega orodja; med okni po steni pa nekoliko bojnih zastav (št. XV—XXII). Odtod pridemo v manjši kabinet, ki pa shranjuje po mnogo zanimivega orožja nemškega, madjarskega in orientalskega, namreč: meče, loke, pušice, strelotoke (Kocher), saniojstre; tudi pušek in enake robe je dokaj ondu videti. — III. orožna shramba kaže nam zopet opersnike doljnetirolskih, talijanskih in španijolskih knezov, grofov in vojskovodjev (št. 90—134, ter XXIII—XXVII); dalje mnogo škitov, sulic, zastav itd. — Odtod dospemo v IV. dvorano, ki je po stenah vsa poobešena s portrait-slikami raznih vladarjev, nadvojvodov , knezov, grofov itd. Pričenši s cesarjem Rudolfom Habsburškim, videl sem ondu obraze 141 odličnih osob obojega spola. Marsikako obličje ogledoval sem s posebno rado- in vedoželjnostjo. Poleg tega je ob steni na lične postamente postavljenih devetero dopersnih kipov (Biisten) iz manneljna in brona, ki kažejo obraze 7 vladarjev in dveh soprug. — V. dvorana obsega one reči, ki so bile že za čase nadvojvoda Ferdiuanda zedinjena na Ambražkeiu gradu pod imenom: ,,Kunst- und Wunderkammera", in sicer: naturalije, umotvore, posodja raznoverstve snovi in oblike, orodja starega, srednjega in novejšega časa, mehanične, matematične in rauzikalne inštrumente, nekoliko orientalskih in inozemskih znamenitost itd. Vse to je pospravljeno v XVIII večjih in manjših omarah s steklenimi durmi, skozi katere se predmeti lehko vidijo. Neizrečeno umetnih in dragocenih reči je po teh omarah nakupičenih, in ne terdi se zastonj, da tetn znamenitostim ni je enakosti. Škoda, da mi o tem bolj natanjčno pisati ne dopušča čas. — Soba št. VI., zaradi svoje stenske krasote zvana rdas Gold-Kabinet" shranjuje v 4 velikih in eni lnanjši omari mnogo pitnih kup in posodja iz srebra in druzih žlahtnih snovi; dragoceno monštranco, posodja iz kristala, blagoslovljene meče (darila papežev), ter mnogo druzega orožja in jezdnega orodja. Po stenah te sobe je videti tudi nekoliko slik. Naprej pridemo zopet v mali kabinet (št. VII). Tu vidimo med drugim starinsk lesen altar iz XV. stoletja, ki je razdeljen v tri oddelke, ter nam kaže staro-nemško kiparsko umetnijo. Ta altar se je nahajal nekdaj v mestu Pfalzel-u poleg Trier-a. Po stenah pak je poobešenih 48 slik razne struke; svete in svetne podobe stavijo nam one pred oči. — VIII. in IX. sobi nakrašeni ste do malega le s slikami (44 komadičev) nmogoverstnih predmetov, ki se odlikujejo bolj po starosti in izvirnosti, kakor po umetniji. — Vernivši se skozi sobe, ki srao jih ravnokar prehodili in ogledali, nazaj v vstopno dvorano, pregledovali smo poslednjič še v nji in od nje k levi v treh manjših sobah razpostavljene kamnitne monumente, egiptovske starine itd. Koliko kipov (celih in dopersnih), reliefev, spominskih napisov, posodja, mozaikov in druzega enacega v veliki obliki, v priprosti in umetni izpeljavi itd. je ondu nakupičenega, ni popisati, še celo gledati se človek poslednjič naveliča, in postaja le pri bolj znamenitih predmetih. In to so bile za me mnoge mumije, ki so mi kazale špgo pokopovanja merličev pri starodavnih Egipčanih. Deloma zavite (zelo enako tako, kakor pri nas povijajo male otroke), deloraa pa popolnoma odvite so mi zlasti poslednjepri ogledovanju rodile resnobna čutja. Osobe, katerih mertva trupla se tu nahajajo, mogle so biti v življenji odličnega stanu; to vsaj dajo soditi kamnite rakve, ki poleg njih stoje, in v katerih so bile po smerti položene. 0 času pokopa se pač ne bi bil uihče podstopil, dotakniti se njihovih umerljivih ostankov; čez stoletja in stoletja pak pripeljani so iz daljnega Egipta sem v Evropo, da tu pridigujejo ogledovalcem: nmemento mori!" Tako in enako se pač vse spreminja pod solncem, sem si mislil, zapustivši palačo doljno - Belvedersko. —