SLAVJANŠKI RODOLJUB Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga druživa v Terstu. Ust 3. Mesca Majnika 1849. Splohni zbor slavjanskiga družtva dne 6. Majnika. Mnoge slovenske druživa, katere so se povzdige slavenskiga živetja verlo lotile, mnoge, katere so ob v lanski avstrijanskimu cesarstvu in nje¬ ga svitlimu vladarskimu prestolu nar nevarniši dobi pogumno in krepko vzdignile in za edinost mogočniga cesarstva za terdno neomajljivo zvestobo Slovencov obnašali se — so zarad ob osnovanju in vravnanju očitnih družtev oznaneniga patenta od 17. Marca plašno odstopili, in v tihe pohlevne be- rilne ali literarne družtva spremenili se. Slavjansko družtvo v Terstu se ni tistiga patenta nikakor odstrašil, prepričan, de druziga tisti patent zastran družtev ne prepove, kakor to, kar je že v 7. odstavku patenta 4. Marca v spoznanje in varstvo politiških pravic razglaseniga prepovedano, namreč de se družtva zoper pravico in zoper deržavo napravljati ne smejo — in de sicer ta postava osnovanje novih al vravnanje že obstoječih družtev le toliko ogradi, kolikor ohranenje opčniga miru in reda, obvarovanje der- žavnih naprav in krepko izpelovanje postav in vladarskih namenov terja. Bile so tedaj družbenske postave (statuti), poprej v odboru nekoliko v duhu noviga patenta popravlene — politiški gosposki (magistratu) predložene, in ker v preteku 14 dnev od tam nikakoršni pomislik ali overk došel ni, se je slavjansko družtvo po 8. odstavku postave od 17. Marca opravičeno vidilo svojo delavnost in svoje zbore pričeti. Odbor je tedaj 6. dan Maj¬ nika za pervi splohni zbor politiških namenov odločil, h katerimu, in tudi k prihodnim enakim zboram je častita gosposka, ki nad opčnim miru in redu čuvati ima (policijsko vodilstvo) lastniga komisarja izvolila, v katerimu smo našiga dragiga, vmetniga in za slavjansko narodnost vnetiga domo¬ rodca spoznali. Hvaležno moramo opomniti, de se obe gosposke, politiška in policijska, zares prav lojalno in prijazno proti, nami obnašate. Tako smo bili tedaj pretečeno nedelo 6. Majnika snideni, in ta dan je bil zares nar imenitniši dan živetja našiga družtva. Zakaj mi smo zdaj po 7. odstavku cesarskiga patenta politiških pravic od 4. Marca, in po 8. odstavku patenta od 17. Marca od gosposk in postav priznano družtvo, in imamo po 6. odstavku pervo rečeniga in po 36. odstavku drugiga pa¬ tenta pravico nod lastnim imenam g-osposkam, deželskim png-lavarstvam, ministerstvu in tudi presvitlimu cesarskimu prestolu prošnje in potožbe predložiti. Hočemo se te pravice deržati, in vpotrebovati jo v vsih zadevah na¬ ših statutnih namenov, vselej pa med ograjami postav in zmernosti. Imeli smo za zdaj v politiških zadevah dva predmeta. Pervi je bil predlog go¬ spoda družbenika M—, da bi se prošnja zarad vravnanja učilne stolice slavjanskiga jezika v Terstu na ministerstvo poslala. Podperala sta ta pred¬ log gospod duhovnik R— in gospod dohtar Š— in družtvo je enoglasno sklenilo, da se ta prošnja naredi, kar bo odbor z radostjo izpeljal. Drugi predmet v zadevi prebivavcov teržaškiga okrožja ni mogel v pretresenje priti, ker se morajo še razne ,okoljšine zvediti in v odboru presoditi. Bila sta tudi v timu splohnimu zboru namesto dveh udov odbora, ki sta izsto¬ pila, dva nova uda odbora izvoljena, namreč gospod dohtar Šimic Josip, in pa poglavarski tajnik, gospod Filip Lavoslav. Pričijočih družbenikov v timu zboru je bilo skora sto, med katerimi pa tudi nekaj bližnih zvunajnih udov. Ne stoji, res de, to število v per- meri s številam vsih naših domačih, to je v Terstu bivajočih udov, pa mislimo, de so bili mnogi iz med njih od lepiga dolgo pričakaniga vremena, ki je v prijetne zelene planjave vabil, zaderžani. Ne verjemo, da bi bili oplašeni od politiških namenov družtva strahljivo zaostali. Ne verjemo, de je tista mesca Oktobra in Novembra pretečeniga leta tak glasno skazana goreča iskrenost per nekiterih družbenikah le subelj (plame) zažgane in naglo goreče slame bil, od katere bi zdaj ne druziga ne kot mertvi pepel ostal. Istrijanski Taljani se z vso močjo prizadevajo slavjansko živetje, bolj ko še nikoli poprej, tlačiti in zatreti. Taljani goriškiga okrožja z ena¬ kim naključbam žugajo. V Terstu se osnuje taljansko politiško družtvo pod imenam: giunta triestina. Vse te tri stranke si bojo z vso močjo sposobnosti, pregovaranja, učenosti, njim vdanih uradniških sredstev, in tudi zvijačnosti prizadevale, da bodo okrajne celiga teržaškiga deželskiga poglavarstva, ali kakor se domišluje — tri nove primorske kronske deželice, Istrija, Terst in Gorica — zgol v duhu taljanskiga živetja vravnane in vla¬ dane, da bo slovenskima jeziku do učilnic in uradnij popohio pot prese¬ kana, in da bodo Slavjani obeh primorskih narečji, visoko prevagljiva mno¬ žina primorskiga obljudenja, počas počas — in po njih volji berž ko berž v Taljanstvo rastopljeni. In v taki hudo žugajoči nevarnosti bi se hotli Slavjani, tisti Slavjani, ki so svojo terdno zedinjeno voljo za povzdigo slavjanske narodnosti, za obvarovanje zadoblene enakopravnosti in vsih iz nje izvirajočih pravic tak pogumno oznanili, tisti bi hotli zdaj vbegljivo vmakniti se ? Jezeroletno prizadevanje Nemcov in Taljanov ni zamoglo slavjanski jezik, slavjanski, če ravno na nizko stopnjo omikanosti potlačen narod zatreti; in zdaj, ki se je narod razdramiti pričel, zdaj ki je zora izobraženosti in omikanosti zasijala, zdaj, ki nam deržavna ustava, cesar¬ ska in ministerska beseda pravice enakopravnosti vsih narodov zagotovi, zdaj bi se hotli Slavjani jadranskiga primorja enako nekdajnim deset izra¬ elskim rodovam sami sebe opustiti, sami sebe pogubiti, in rastopili se med protivnim narodam. Tega nikakor verjeti ne zamoremo. Glavna skupština slavenskoga družtva dana 6. Maja. Mnoga slavenska družtva, koja su se podignuča slavenskoga života | verlo latila, mnoga, koja su se lane u najnezgodnie doba za austrisko carstvo i ovoga svetli, vladajuči prestol derznoveno i krepko podignula i j za jedinstvo možnog carstva, za tverdo i nepokolebimo cvetanje Slavenah povodila — su poradi patenta od 17. Marta, o osnivanju iuredjivanju očit¬ nih družtvah donešenog, strašljivo odstupili i u tiha se smirena čitajuča ili literalna družtva pretvorila. Siavensko družtvo u Terstu nije se od toga patenta nikako ustrašilo, uvereno, da isti patent zbog družtva drugo ne zabranjuje, kakor to, što je več u §. 7. patenta od 4. Marta o spoznanju i čuvanju političnih pravah razglašenog zabranjeno, imeno, da se družtva protiv zakonah i protiv deržave ustrojavati ne smedu — i da tako taj za¬ kon osnivanje novih ili uredjivanje več postoječih družtvah samo u toliko ograničava, u koliko hranenje obšteg mira i poredka, čuvanje deržavnih uredbah i krepko izveršivanje zakonah i vladarskih namerah zahteva. Bio je dakle ustav (statuti) družstveni najprie u odboru u nečem u duhu no- voga patenta poopravljen, političeskom sudu predložen, i kad po iztečeniju 14 danah od tuda nikakova primetba oli protivorečije ne dodje, to se -sia¬ vensko družtvo po §. 8. zakona od 17. Marta vidilo, da pravo ima, dela¬ nje,svoje i svoje skupštine početi. Odbor je na taj način 6. dan Maja za pervu glavnu skupštinu političnih namerah odlučio, na koje je, — a tako- djer če i na iduče podobne skupštine — častiti sud, koji na obšti mir i poredak motriti ima (policajno upraviteljstvo), sobstvenog komesara — u kom smo dragog našeg razumnog i za slavensku narodnost plamtečega domorodca upoznali — poslati izvolio. Sa blagodarnosču napomenuti mo¬ ramo, da se oba suda, i političeski i policajni, zaista vesma lojalno i pri¬ jazno u smotrenju nas ponašaju. I tako smo dakle prošaste nedelje 6. Maja skupljeni bili, i ovaj dan bio je sjaista najznamenitiji dan života našega družtva. Jer sada smo po §. 7. carskoga patenta političeskih pravah od 4. Marta, i po §. 8. patenta od 17. Marta od suda i zakona priznano družtvo, i po §. 6. predrečenoga i po §. 36. drugoga patenta imamo pravo pod sobstvenim obštim imenom magtslralim« ? Bcmaljoldm vpravitoljetvamu , ministerstvu, a takodjer i pre- svetlome carskome prestolu prošnje i ialbe predlagati. Hočemo se ovoga prava deržati, i upotrebljavati ga u svim strukama naših statutnih namerah, no svagda pomedju granicah zakona i umerenosti. Za sad smo od političnih strukah dva predmeta imali. Pervi je bio pred¬ log gospodina M—, da bi se sireč prošnja zarad uredjenja učilištne sto¬ lice slavenskoga jezika u Terstu na Ministerstvo poslala. Predlog ovaj podupirali su gospodin duhovnik R— i gospodin doktor Š—, i družtvo je jednoglasno zaključilo, da se ova prošnja sačini, što če odbor s radosču izveršiti. Predmet drugi u smotreniju prebivaocah terstanskoga okružija nije mogao u pretresanje doči, počem se razne jošt okolnosti saznati i u odboru pretresati imaju. Takodjer su u glavnoj ovoj skupštini, na mesto dva člana odbora, koja su izstupila, dva nova člana odbora izabrana, imeno gospodin doktor Šmuc Josip i gubernialni tajnik gospodin Filip Lavoslav. n U skupštini ovoj bilo je prisustvujtičih družbenikah skora do stotine, medju kojiina pak i nekoliko bližjih izvanjskih članovah. Istina, broj ovaj ne stoji u sorazmerju sa brejem svijuh naših domačih u Terstu prebiva- jučih članovah, no mislimo, da su mnogi iz medju ovili od lepog od dugo izčekivanog vremena, koje jih je u prijatna, zelena polja vabilo, zaderžani bili. Ne verujemo, da bi uplašeni od političnih namerah družtva strašljivo izostali bili. Ne verujemo, da je ona meseca Oktobra i 'Novembra proša- stoga leta tako jasno izkazana goreča iskrenost kod družbenikah nekojih samo plamen zažežene i naglo goreče slame bila, od koje bi sada, nista drugog, do jednog mertvog pepela ostalo. Istrianski Taliani staraju se sa svom snagom slavonski život, večina negoli ikad prie, tlačiti i.zatirati. Taliani okružija goričkoga sa podobnim namerama prete. U Terstu se ta- liansko političesko družtvo pod imenom' giunta triestina osniva. Sve če te tri stranke sa svom sposobnosti, pregovara, učenosti, njim oddanih zva- ničnih sredstvah a i lukavstva moči potruditi se, da budu ukrajne celoga 'terstanskoga zemaljskoga upraviteljstva, ili kako sebi voobražavaju — tri nove primorske krimske zemljice, Istria. Terst i Goricia — i to izključitelno samo u duhu talianskoga života uredjene i vladane; da slavenskome jeziku put do učionicah i zvanijah podpuno preseku, i da Slaveni obadvijuh pri¬ morskih narečijah, na mnogo prevazilazeča večina primorskega žiteljstva, malo po malo, i po ‘volji njiovoj što berže u Taliane raztopljeni budu. I u ovako kovarno grozečoj opasnosti hteli bi zar Slaveni, oni isti Slaveni, koji su svoju za podignuče slavenske narodnosti, za sohranenje zadobijene jednakopravnosti i svijuh iz ove izvirajučih pravah tverdo sajedinjenu volju tako odvažno prikazali, ovi bi zar sad hteli begajuči izmači se. Tisuče- letno staranje Nemacah i Talianah ne moglo slavenski jezik, slavenski, premda na niskom stupnju prosvete potlačeni narod saterti; a sad, kad se je narod probudjivati počeo, sada, kada je zora izobraženosti i prosvete zasinula, sada, kad nam deržavni ustav, carska i ministerska reč za pravo jednakopravnosti svijuh narodah jemči, sad bi zar hteli Slaveni jadranskega primorja podobno negdašnjim deset israilskim rodovima sami sebe izbega- vati, sami sebe pogubiti ,i medju protivnim narodima raztopiti se?! Ovo verovati nikako nemožeriio. 11 Istrijanski čofni izjemik (Zoilausschlnss). Istrijanain v pretresen}e. (Konec.) Vina so v letu 1847 čez eolske meje vpeljali 32 tavžent centov, ali ker na avstrijansko vedro po 40 bokalov štejejo, 27 tavžent vedrov. Pa večji del tega vina je le iz zgorajne Istrije, tako de dolajna Istrija le malo vina čez eolsko mejo proda,, in ker na drugi strani tudi v Terstu raji goriške in furlanske vina imajo, bi se ne bilo čuditi, ako bi se Istrijani za vinorejo malo prizadevali. Laškiga olja je v letu 1847 na Kranjsko ali dalej šlo iz Dalmacije, Kvarnerskih otokov in iz Istrije 5963 centov, pa od tega števila na Istrijo še četerti del, ali 1491 centov ne pride; in vonder je istersko olje tako dobro, kakor uno, in bi se ga znalo čez do¬ mačo potrebo še dosti dosti več pridelati. Istrijani so jeli oljko enmalo zanemariti in se bolj sajenja murb lotiti, de bi dosti svilnih červičev za¬ redili, in svile pridelali. Obe veji kmetijške pridoblivosti znaste, brez de bi se ena zanemarila, napredovati. Istrija ima še dosti neobdelane zemlje, lastniki jo pod imenam „štančje“ za pašo drobnice porabijo in bližni Kranjci svoje ovce po zimi kje gonijo. Take štančje in druge gole zemljiša z olj¬ kami in murbami zasajene, večji marljivost v vinoreji in drugih vejah kme¬ tijstva, zamorejo Istrijo na visoko stopnjo blagostanja pripeljati, pa driigači ne, kakor de se čeznatorna pregraja med njo in med drugimi avstrijanskimi deželami podere, kupčiji slobodna pot odpre in tako zemljolastnikam ve¬ selje obudi do marljiviga obdelovanja zemlje in do skerbne obertnije. Sej potov za kupčijo iz Istrije zdaj ne manjka. Zraven stare na povelje slo- večiga cesarja Jožefa II. narejene in zmirej v dobrim stanu deržane ceste čez Učko, in ceste čez Terst ali pa čez Ricmanje na Koper in od tam v sredo dežele, ste bile v zadnih deset letih še dve drugi lepi cesti iz Krajnskiga v Istrijo speljani, perva čez Volosko, Lovrano, Mošenico, Flainin do Fazna ob izhodnim morskim bregu skozi lepe prijetne kraje, vinograde, limbarjove in oljkine logice, skozi mandeljovo in figovo drevje, skozi kraje, v katerih vse svoje dni preživeti je želel nekdajni tajnik kranjske kmetij¬ ske družbe, gospod Baltazar Haquet (oryctographia carniolica), druga čez Golac, Vodice v Buzet in od tam v Poreč in v sredo Istrije. Naj se le svobodnost kupčije odpre, bodo še tudi Istrijani ino Krajnci ceste čez Nune in Laniše, čez Klanec, Černikal in Lonke s veseljam naredili; pa brez kupčijske svobodnosti bi bilo vse prizadevanje za ceste brez koristi, ceste bi bile le zato, de bi trava po njih rasla ali kvečim, de bi kontra- bantarski tovori ložej po njih dirjali. Izključenje obširne istrijanske dežele pa ni le samo obertnijo stiskalo, temuč še tudi več druge škode deržavi vzrokovalo, namreč to, de so Istri¬ jani prebivavcam čolne okolije ter celi deržavi neznani in ptujci ostali. Z Istrijanain v colnim izjemku je vikši vladarstvo res de enako ravnalo kakor z drugimi deržavljanami, kur doklade k davkam zadene ; oni pla¬ čajo, kakor vsi avstrijanski stanovavci, gruntni davk, druge stanovitne davke, in tudi premenljive davke namreč živežen davk (dacio consumo) davk od tobaka, od soli (tega le toliko manj kar eolski davk od čez mejo prepeljane soli znese), in druge — pa kar kupčijo s svojimi domačimi pri- deljkami zadene, katera jo izvirk in podpora blag-o-ritn-octi., jih Joržava kot ptujce vunajnih dežela ima. Zato se pa tudi sami sebe deržavi nasproti za ptujce bolj ko za avstrijanske domorodce derže. Nigdar se ni to tako očitno skazalo kot ravno pretečene štiri mesce (Majnika do Avgusta 1848). Kadar so Benečani cesarsko-avstrijanskiga orla s svojim zastaranim mer- tvudnim oroslanam zamenjali, niso prebivavci nekdajne benečanske Istrije prav vedli, na ktero stran se oberniti, ali na benečansko ali na avstrijan¬ sko, in le glasno razodenje nepremenljive zvestobe teržaškiga mesta jih je, ako ravno jih je tudi dokaj odpadoželjnih bilo, ovarovalo prevage na pervo stran, pa še v začetku mesca Junja so dvomili ali bi davali vojni- ške novince (regrute) ali pa ne, in do neki kantonski gospod komisar je svoje soseske strahljivo vprašal če jih mislijo dati ali ne? ne vemo ali v strahu, de bi mu odrekli ali pa sam dvomijoč, ako bi ne bilo mora biti vonder boljši, de bi se Istrijani Benečanam v naročje podali. Se clo pre¬ bivavci stare avstrijanske Istrije so nekoliko poptujčeni in, kakor se zdi, z bolj rahlo vezjo Avstriji vdani kakor so nekdaj bili. Zaslužni vojni do¬ stojnih, gospod Lazarič, sedajni polkovnik, je v letu 1813 v kratkim iz Istrije, in nar več iz zgorajne, celi bataljon dobrovoljcov nabral, zdaj pa jih je v treh mescih komaj eno kompanijo stlačil in še tisti večji del iz krajev isterske kresije, kateri niso v colnim izjemku, in za prav krajnski kraji od starine. Zedinjenje cele Istrije (ne govorimo od kvarnerskih otokov, kateri kar eolske reči zadene, so dalmatinski eolski okrajni perdruženi) s colno okrajno avstrijanske deržave je tedaj potrebno po dveh namenih, pervič, de se povzdigne obdelovanje zemlje in obertnija ter blagostanje prebivavcov, in drugič, de se istrijanski prebivavci ožje z deržavo sklenjejo, de bodo zanaprej popolni deržavljani, ne pa kakor doslej na pol Avstrijanci na pol pa ptujci, katerim je prida deržave malo mar. — In kaj bi se nek temu zedinjenju vstavljalo? Ali je morebit nemogoče isterske primorske meje proti vunajnim deželam prečuvati? Kdo bo terdil, de je težej čuvati mejo krog in krog od morja zatočeno ter na eni strani golo in odperto, od meje, katera čez visojte gore, skozi temne gojzdove, skalovje in žlebove pelje? Krajši je res ta, pa trikrat težjiprečuvati od une. Ali bi bile mo¬ rebiti vtrate za prečuvanje primorske meje in za eolske naredbe prevelike? V colnim izjemku je že zdaj 266 mož finanske straže in 16 čuvavnih bark ali čolnov, in to skoraj le samo zarad tobaka, zakaj živežen davk je večji del v najem dan, in kadar po leti v Kopri in v Piranu sol delajo, se linanska straža še posebej pomnoži. Tistih 266 mož bi bilo skoraj za dosti celo istrijansko mejo ob morju prečuvati, pa jih je še na sedajni čolni meji 164 mož, katerih polovica bi bila komaj potrebna v pomnoženje unih 266 mož, stroški za drugo polovico bi pa za nove o primorju po¬ trebne eolske naredbe, skoraj de, popolnama izdali. — Dosti je bilo res že pisaniga o prašanju ali bi se sedajna istrijanska meja overgla in pa ob morju na pravo deržavno mejo prestavila ali' ne? pa kakor je bilo doslej več pisaniga kot opravljeniga, je tudi to prašanje vselej pod koš prišlo. Pravijo, de so se ravno tisti gospodje, kateri so nar več s tem pisanjem opraviti imeli, zoperstavljali, de bi kavo, sladkor in pavolnate capice brez colskiga davka imeli; pa ni mogoče, de bi enostranski glas tih sebičnikov želje vsih istrijanskih posestnikov ali njih prevagavne večine tudi zanaprej vžugal! Od izklučenja Istrije iz daclarnog zemljišta. Istrijanom u p ro tre sanj e. (Kraj.) Vina upeljali su u letu 1847 preko medje daciarne 32 tisuč cenlah, ili, jer 120 funtah ide na austrijansku vedru (okov) po 40 bocah na jedo,., 27 tisuč vedrah. Alj je veči dio ovoga vina iz gornje Istrije, tako da se iz daljne Istrije baš malo vina preko daciarne medje prodaje; i kad od druge Strane u Terstu ljudi furlansko vino više cene od istrianskoga, ne bi čudo bilo, kad bi Istriani težanje i obradjivanje vina posve zanemarili. Laškoga ulja razpeljivalo se je 1.1847 na Kranjsko ili dalje iz Dalmacije, iz kerških ili kvarnerskih otokah i iz Istrije 5963 centah, i od ovoga broja ne spada niti četverti dio ili 1491 na Istriju; i ipak je istriansko ulje od iste finosti i dobrote, kao što ono drugo, i moglo bi se ga još preko domače potrebe mnogo više proizvesti. Vidi se, da zanemare Istrijani ulje plodili, i brine ili staraju se sada više za plodjenje dudah ili murvah i to zarad bubah i svilarstva. Alj bi mogle obe ove struke gospodarstva bez zanemarenja jedne ili druge napredovati. U Istriji ima još jato ne- obradjenog zemljišta, vlastnici nje upotrebe pod imenom „štancje“ za pašu ovacah i druge živali, i susedni Kranjci gone na ove po zimi svoje ovce. Ovakove štaneje i ina neobradjena zemljišta, kad bi se nasejale maslinami i murvami, a torne priklopjena veča marljivost u težanju vina i ostalih strukah kmetijstva mogle bi Istriju uzdignuti na visoki stupanj dobrostanja; a k tomu je kervavo potrebito, da se skine ova naravopro- tivna medja daciarna med Istrijom i ostalimi austrijanskimi krajevi, da se ovako slobodna cesta za tergovinu otvori, i se vlastnikom zemaljskim ljubav do marljiviega obradjivanja zemlje i obertnosti ulije. Drumovah ili stazah za tergovanje iz Istrije več do sada nije manjkalo. Osim stare, usled naredbe slavnoga čara Josipa II. zidane, i u dobrem stanju obder- žane ceste čez Učku goru, i osim one kroz Terst ili Ricmanje na Kopar i od tamo u sredinu dežele, bile su u poslednjih deset letali još dve druge iz Kranjskoga u Istriju utemeljene; perva čez Vološku, Lovranu, Mošenicu, Flamin do Paznja na obali izhodnji mora, i to čez lepe i krasne krajeve, vinograde, limbarije i maslinske dubrave, kroz bademe i smo- kvenice, t. j. krajevine, u kojih voljio je živili nekadašnji tajnik kranjskog kmetijskega družtva, Baltazar Haquet (oryctographia carniolica); druga kroz Golac, Vodice u Buzet i od tod u Poreč i u serce Istrije. Neka se uvede slobodna tergovina, i viditi čemo, da budu Istrijani jošte kroz Mune i Laniše, kroz Klanac, Černikal i Lonke radovoljno zidali; a brez ove slobode bio bi taj trud zaludo, ceste bile bi samo za plodili travu, ili barem za podupirati kontrabanliranje. Osim ove obertmške škode imalo je ovo izključenje još i tu škodu, da su Istrijani Stanovnikom daciarnih zemaljah, da i celoj deržavi posve nepoznani i ptuji ostali. S Istrijanom, u izključenju daciarnom, vlada isti- na! postupala je što se tiče dačah, isto tako, kao što s ostalimi, oni pla- tjaju ko i svi drugi austrijanski stanovnici, zemaljske i druge stanovite dače, isto tako premenljive danke t.j. daču od jestiva i pitja (dacio con¬ sumo), od duhana ali tabaka, od soli, od ove pako ono manje, što se platjiva od soli, kada ju peljaš čez daciarnu medju, i sve ostale; što se pako tiče tergovanja sa svojimi domačimi proizvodi (to je pako izvor i pnrtpnru hinfjostanja} n tum dAržani su ko tudjinci innstrnnih dp.ržavnh. Zato smatrajuči pak se oni sami nasuprot našim carstvu za tudjince a ni za austrijanske deržavljane. Nikada se to nije tako živo dokazalo, ko prošastih četiri mesecah (Svibnja do Kolovoza ili od Maja do Augusta 1848). Kad su Mletčani ili Venečani promenili carsko-austrijanskoga orla sa svojim ostarelim mertvoudnim oroslanom, stanovnici nekadašnje mlečan- ske Istrije nisu znali, na koje se strani deržati, jeli austrijanske, jeli mle- čanske; i tek zvestoba Tersta, koi deržaše se, baš ako bilo je ovde ne¬ koliko odpadoželjnih ljudi tverdo austrijanske carevine, sačuvala jih je za pervu stranku, alj jošte početkom Lipnja (Junia) nisu znali, jeli bi davali vojničke novake; i isti jedan kotarski komisar pitao je bojazljivo svoje občine, jeli nakane ovake dati da li ni? neznatno jeli zato, jerbo se je bojao uzkratjenja, ili da je možda sam dvojio, nebi li bilo bolje priklopiti se Mlečanom. Da i sami stanovnici staro-austrijanske Istrije su ponešto nam odtudjeni, i kao što čini se, saveza nije ona čversta od prie. Vele- zaslužni vojnički častnik i sadašnji pukovnik Lazarič nakupio je leta 1813 u malo vrčmena po Istriji i to najviše u gornjoj ceo bataliun dobrovolja- cah, sada pako utri meseca dobio jih je jedvajednu kumpaniju, i isti ovi su najviše iz predela, koi ne spada u daciarnu savezu i pravo k staro kranjskoj deželi. — Sjedinjenje cčle Istrije (osim kerških ili kvarnerskih otokah, koji spadaju, što se tiče daciarnih stvari, k Dalmacii) s daciarnom savezom austrijanske deržave veoma je dakle potrebito iz dviuh uzrokah; pervome da se podupira i uzvišava obradjivanje zemljišta, obertnost i dobrostanje stanovnikah i drugome, da se Istrijanci sdruže i pobrate više s deržavom, za da su u buduče podpuno deržavljani, ni pako, kao što do sada na polak Austrijanci, na polak pako tudjini, koi malo mare za korist i dobro carevine. I kakve su u tom zapreke? Možebiti li je nemoguče čuvati istrijanske primorske medje suprot izvanjskim deržavam? Tko bo rekao, da medja okružena i ograničena morjem i samo od jedne strani gola i otvorena mučnie se čuva, nego medja u visokih gorah, tamuih šumah, klisurah i dolinah? Istina je, da je sadašnja medja kralja, al nju je čuvati triput mučnie od one. Ili možda bili bi troškovi onda za čuvanje medji toli večji? U ovom izključenom predelu ima več sada 266 muževah finan- cialne straže, i 16 stražnih brodičah, i to malo da ni samo zarad duhana; jerbo dača od jestvine i pitja veči dio dana je u najam, i kada se po letu u Kopru i Piranu sol radi, valja da se pomnoži još straža financialna. S onim pako 266 stražari skorom bi cela istrijanska medja sačuvati se dala; osim ovih pako ima ih još na sadašnjoj daciarnoj medji 164 stražarah, koih polovina bi dosta bilo za umnožiti onih 266; troškovi pako druge polovine obratili bi se podpuno na uvedenje novih u primorju potrebitih uredbah. — Pisalo se je istina! mnogo o pitanju, da li se ima zavergnuti dosadašnja daciarna medja istrijanska, i prestaviti na istu medju deržavnu, da li ne? nego kao što bilo je do sada više pisano nego opravljeno, propalo je svigdar to pitanje. Kažu, da su se isti oni ljudi, koji su pisarili najviše o tom suprotivili i to zato, da se kava, sladkor i bumbačni ili painučni rubci još u napred bez daciarne dače imati mogu; alj ni je mo- guče, da bi glas tih lakomih ljudi želje svih istrijanskih vlaslnikah zemalj- skih i za naprčd zagušivao. 15 Razmere prebivavcov teržaškiga okrožja proti mestu. jSleje cele teržaške okrajne obsežejo mesto Terst in pa mnoge vasi, pristave i posamezne hiše. Mesto nima lastne ograje temuč se razgubi s svojemi končnimi ulicami v poljsko okrajno, katero svoje okrožje (territo- r io) imenuje. Leto okrožje, je, ni še dolgo, globoko doli v ravnino se¬ da jniga noviga mesta in morskih bregov, segalo, pa cvetečo tergovstvo in blagovitost je mestne hiše in ulice zmirej dalej razširilo. Vonder še poljsko okrožje Tersta iz 23 katastralnih, tedaj posebno omejašenih sosesk obstoji, v katerih se posebno v daljini od mesta, tudi mnoge važne vasi, znajdejo, kakor Opčna, Prosek, Sveti Križ, Sveti Jerni, Bazovica, Škeden, in druge. Cela okrajna, namreč mesto in svoje okrožje, je en sam politiški kanton (kotor), kateriga mestna gosposka al magistrat vlada. Timu magistratu je bil pred nekimi letmi, v zadevah gospodarstva s kan- tonskim premoženjam, posvetovavni odbor perdružen. Namesto odbora je v pretečenim letu neka srenjska komesija (commissione municipale) nasto¬ pila, katero je pa v kratkim zopet novi posvetovavni odbor (consiglio municipale) pregnal. Mesto in okrožje plačujeta, to se ve de vsaki posestnik al vsaka oseba po primeri svojiga premoženja, enake davke, obadva po enaki poti v srenjsko denarnico dokladata. Tedaj jima tudi enake pravice, enake koristi' v zadevi srenjskih naprav gredo, kar se pa v okrožju ne vidi, zakaj prebivavce okrožja je mestu v posebne in odvisne razmere postavil. To se v sledečih zadevah zasledi. 1. Do leta 1843 so imele tiste 23 sosesk svoje lastne v soseski izvoljene župane in njih pomagavce; ti so bili ne li pomočniki politiške gosposke ali" magistrata, vživaje za njih opravila in pota nekoliko pičliga plačila (po 36 zlatih), bili so tudi namestniki in besedniki svojih sosesk, in ker prostovoljno od sosedov izvoljeni, zavupni možje. Konc leta 1843 je pa magistrat svojoglavno, soseskam okrožja, jih od mesta čisto odvisne storiti, svoje župane ter svoje namestnike in besednike vzel, in sedem srenjskih opravilnikov (agenti comunali) iz med oficirjev teritorjalne straže postavil, in vsakimu iz med njih po tri do štiri sosesk odločil. Le okrožje, vsakimu tih sedem opravilnikov odločeno se je soseska (comune) imeno¬ valo, poprejšnim soseskam pa so clo ime vzeli in jih le ulice al kontrade imenovali. Večji del tih opravilnikov je prebival ne v svoji soseski in med ljudstvam temuč v mestu, večji del njih ni razumel jezika ljudstva, in kdor iz med prebivavcov okrožja je kaj z opravilnikam opravit imel ga je moral spremljen od prijatla ali najetiga ki taljansko vrne, po tergovskih pisarnicah, po kavarnicah, kazinah in drugod iskati, in dostikrat brez kaj opravit, domu verniti se. Nedovoljnost prebivavcov okrožja o taki napravi, je bila če dalje večja, in v pretečenimu letu, kader se je že tudi prostimu človeku krivice in tišanja preveč zdelo, na tak visoko stop¬ njo prišla, de so tisti ljudstvu nasiljeni o pravilniki sami odstopili. Pa kaj? magistrat vonder ni soseskam svoje župane nazaj dal; temuč bili so na¬ mesto odstopljenih opravilnikov postavleni iz med oficirjev okrožne straže odborniki za opčno varnost okrožja (Deputazione per la sicurreza pubblica per le contrade esterne). Ta naprava je še hujša in nevkretnejša od po- । prejšne. Odborniki opčne varnosti tudi ne žive med ljudstvam, ne govore ali clo nič al komaj kaj maliga jezika prebivavcov okrožja, niso druziga kot hlapci magistrata po popolnim gospodovanju nad okrožjam hrepene- Čini^a, i probivavni obrobju v njih <11*11■zigpc* v>o vi Ji j a, lealsoa* Ira** co bili nekdajni hlapci al beriči gruntnih gosposk. Prebivavci okrožja niso bili podložniki, magistrat ni bil njih gruntna gosposka, in vonder njih obstan je hujši, kakor je bil nekdajnih grajšinskih podložnikov. Grajšine so res de svoje hlapce v mnogih opravilah v soseske pošiljale, pa župane, namestnike in besednike sosesk jim niso nigdar vzele. 2. Drugo zanemarjenje prebivavcov okrožja od strani magistrata je, de se ta le zgol po taljausko vravna, vse svoje opravila le v taljanskimu jeziku oskerbljuje, le zgol taljansko živetje podperati si prizadeva, kar narodnosti in svetim, ker perrojenim pravicam prebivavcov okrožja, hudo nevarnost pripravlja. V posvetovavni odbor (consiglio municipale) so res de tudi nekteri odborniki iz okrožja dopušeni, pa njih število ne stoji v primeri, in ker taljanskiga jezika zadosti zmožni niso, ne zamorejo kaj dostojniga v prid in korist okrožja opraviti. Dokler so župani bili, so bile vonder okrožju zapovedi in postave v slovenskimu jeziku razglašene ali saj županam v tim razumevnim jeziku pri gosposki razložene in ljud¬ stvu po njih oznanjene. Zdaj pa, in ob dobi deržavne svobodnosti in ustavne enakopravnosti, zdaj je vse to jenjalo. Pravdni minister Somaru- ga je zastran vpotrebovanja slovenskiga jezika v uradniških opravilah s svojem ukazam od 26. mesca Junja 1848 br. 1258 vikši sodniji (Apelacji) v Celovcu zapovedal, vsim sodniškim gosposkam pod marbursko in celjsko kresijo ukazati, de morajo vsaki uradniški spisik, kateri bi ljudem kot spričovanje (dokument) služil, ako se terja, v slovenskim jeziku spisati, in tudi odpise, če so ravno kakor doslej po nemško narejeni, v sloven¬ skim jeziku, ako prijemniki tako imeti hočejo, oznaniti. Ta ministerski ukaz je vikši sodnija tudi spolnila. Zakaj se pa s Slovencam jadranskiga primorja in posebno teržaškiga okrožja drugač ravna? Zato ker teržaška mestna gosposka Slovenšino popolnama zatreti hoče. Po nekiniu od mi- nisterstva Doblhof zadoblenimu ukazu ima le taljanski jezik, opravilni jezik cele teržaške okrajne biti, in s tem je tedaj vsaki drugi ter tudi slovenski jezik, kateriga samiga prebivavci okrožja, njih 25 tavžent duš, umejo, izključen in zaveržen. Ta ministerski ukaz je tista slavna munici- palska komesija od ministra Doblhof zalezila, katera je tudi na skrivnim tak rada na sardinsko floto ozirala se, očitno pa deržavni zbor mesca Oktobra slavila in ga sveti zbor (santo parlamentoj imenovala. Za koga tedaj služi teržaškimu okrožju tisti izrek ministra notrajnih zadev od 18. Decembra 1848, de hoče slavjanski narod od Dahnacje do Soče, ter tudi njegove pravice zavelovati? V učilnicah okrožja, je res de, po zapovedi poprejšniga deželskiga poglavarja, sedajniga ministra, slovenski jezik vpeljan; pa kaj, de vse sredstva vpotrebujejo zopet pregnati ga, in ako bi tudi ostal, kaj bo pomagal prebivavcu okrožja, če mu je nemogočno v deržavnim in srenjskim živlcnju rabiti ga? V zgol taljanski preturi (sodnici) kakor jo za okrožje vpeljati mislijo, ne bo očitno in javno sod- ništvo slovenskimu prebivavcu okrožja nič pomagalo, marveč škodovalo, ker bo le njega taljanski nasprotnik moč in krepost jezika imel, prisežnike na svojo stran napeljati. Z nasiljenim gosposknim opravilnikam že zdaj razumno govoriti ne zamore, kmalo tudi per gosposki, katera si prizadeva vse slovensko živetje zatreti, ne bo kaj drugač ko s tolmačarjem, govoriti zamogel. S temo, de vse postave in zapovedi okrožju le v taljanskim jeziku oglašuje, in de slovenski jezik iz svoje uradnije popolno zatreti Otnošenje žiteljah terstanskoga okružjja na sprani grada. Medje celoga terstanskoga prostora zauzima grad Terstj dalje mnoga sela, stanovi i pojedini domovi. Grad nema prave granice, nego se sa krajnim svoim ulicama u poljskim prostorima —koje svoje okružije (ter- ritorio) imenuje — gubi. Nije ni dugo, od kako se okružije ovo duboko dole u ravnine sadašnje nove varoši i do primorskih bregovah prostiraše, no cvetajuča tergovina i blagostanje razširilo je gradske kuče i ulice s ve dalje i dalje. Poljsko okružije Tersta postoji ipak iz 23 katastralnih po- osob graničučih občinah, u kojirna se takodjer poosob, u daljini od grada, znatna sela, kakor Občina, Prosek, Sv. Kerst, Sv. Jerne, Bazovica, Servo- la i druga nalaze. Celi prostor, to jest, grad i njegovo okružije, sastavlja samo jedan političeski kotar, kojega je upravljanje pri gradskom magi¬ stratu. Prie nčkoliko godinah bio je magistratu ovome u smotrenju go¬ spodarstva (ekonomie) i kotarskog imanja savetovni odbor (consiglio mu¬ nicipale) pridružen. Na mesto odbora toga stupila je prošastoga leta neka municipalna komesia (commissione municipale), koju je ne dugo za tim novi savetovni odbor izmenio. Grad i okružije plačaju ravno, zna se bo, da svaki pritjažatelj oli žitelj, po razmera svoga imanja, jednaki danak, oba na jednaki način u občinsku peneznicu dostavljaju; sledovatelno imali bi i jednaka prava i jednake koristi u obziru občinskih zavedenjah uživati; no ovoga u okru- žiju nema, počem je puk okružija u poosobna i od grada zavisna otno- šenja postavljen. Ovo se iz sledečih okolnostih vidi: 1. Do leta 1843 imale su ove 23 občine svoje sobstvene u občini izbirane župane i ovih pomagače; ovi ne samo da su bili pomočnici po- litičeskog upraviteljstva, uživajuči za odpravljanje i putne troškove nešto uboge plače (36 for.) nego su takodjer bili i zastupnici i izporučnici svo¬ jih občinah, i buduči od susedah izbirani, ljudi poverenje imajuči. Pri koncu pak leta 1843 Magistrat je svoječudno občinama okružija, da bi jih od grada sa svim zavisime učinio, njiove župane, kao i zastupnike i iz- poručnike oduzeo, i sedam občinskih delovoditeljah (agenti comunali) od častnikah teritorialne garde postavio, i svakome od ovih po tri do četiri občinah odlučio. Samo se svakome od ovih sedam delovoditeljah predano okružije občinam (comune) imenovalo, predjašnim pak občinama uzeli su i samo ime, i zvali su jih ulice oli kontrade. Veča čest ovih delovodi¬ teljah nije živila medju pukom u svojoj občini, nego u gradu; veča čest od njih nije ni jezik puka razumevala, i kadar je kogod od puka okru¬ žija sa delovoditeljem štogod sveršiti imao, morao ga je pračen od pri¬ jatelja oli najmlenoga, koji talianski znaše, po tergovačkim pisarnicama, po kafanama, kazinama, i po drugim mestima tražiti, i dosta puta bez da bi što sveršio, doma se vernuti. Nezadovoljstvo puka okružija everhu takvog uredjenja bila je sve to veča, i prošastoga leta, kad se takodjer i prostorne čoveku nepravde i tereti preveč biti svidiše, popela se na tako visoki stupanj, da su i sami ovi puku nametnuti delovoditelji odstupili. No šta? Magistrat i pak nije opčinam njiove župane natrag dao, nego su na mesto odstupivših delovoditeljah postavljeni bili iz medju častnikah okružne garde odbornici za obštu okružija sigurnost (Deputazione per la sicurezza pubblica per le contrade esterne). Uredjenje ovo jošt je gore, i nepokretnije od predjašniega. Odbornici obšte sigurnosti takodjer ne živu medju pukom; ne govore, ili ništa, ili nešto malo od jezika puka oki uZlja, niou diugu dv »luge isti ata z. a pudpuuim okružija gospoda— renjem gramzečega, i žitelji okružija ne smatraju u njima drugo, nego ono, što su bili negdašnje sluge oli panduri zemljederžstvah (spahilukah). Žitelji okružija nisu bili podanici, magistrat nije bio njiovo zemljederžstvo, i ipak je njiovo postojanje hudje, nego što je negdašnjih spahiskih poda- nikah. Spahiluci su istina u mnogim delama služitelje svoje u občinu šiljali, no nisu im župane, zastupnike i izporučnike občinske nigdar oduzimali. 2. Drugo je zanemarenje žiteljah okružija od Strane magistrata, što tamo izključitelno samo po talianski redi; što sva dčla svoja na talianskoni jeziku odpravlja; što se samo za izključitelno podupiranje talianskoga života brine, što narodnosti i svetim, buduči urodjenim, pravama opasnost zlobno priugotovljava. Za savetovni su odbor (consiglio municipale) istina takodjer i nekoliko odbornikah dozvoljeni no ovih čislo ne stoji u soraz- meru, i buduči, da talianski jezik zadosta ne razumidu, to niti mogu što¬ god za polžu i korist okružija dostojnoga izraditi. Dokler su župani bili, bivale su zapovesti i uredbe premda u slavenskom jeziku okružija razgla- sivane, ipak su se županima na jeziku njima ponjatnom u magistratu pro- tumačile, i puku potom posredstvom ovih obznanile. Sad pak, i to u vrč- me deržavne slobode i ustavne jednakopravnosti, sad je sve to prestalo. Minister je pravosudija Soniaruga u smotreniju upotrebljenja slavenskoga jezika u zvaničnim delama ukazom svojim od 26. meseca Junia 1848 Br. 1258 verhovnom sudu (Apelaciji) u Celovcu zapovedio, da svima sudijskim nadležatelstvama marburskog i celovskog kotara ima naložiti, da svaki zvanični sastavak, koji bi ljudem za dokument služio, ako se ište, na sla- venskome jeziku sastaviti, a takodjer i odpise, ravno onako, kako što se dosad nemački činilo, na slavenskom jeziku, ako primajuči tako imati hoče, obznanjivati moraju. Ministerski ovaj ukaz izpunio je verhovni sud. Zašto se pako sa Slavenima jadranskoga primorja i na osob terstanskoga okru¬ žija drugojačije čini? Zato, jer terstanski gradski magistrat Slavenstvo sa svim hoče da zatre. Po nekom od ministerstva Doblhof dobivenom ukazu ima se samo talianski jezik, kao jezik delavni celoga terstanskoga kotara smatrati, i na takovi je način dakle svaki drugi, pa i slavenski jezik, koga samog žitelji okružija njih 25 tisučah dušah razumidu, izključen i odba- cen. Ministerski taj ukaz izmenila je od ministra Doblhofa ona slavna komesia, koja se je i u potaji rado na sardinsku flottu obzirala, javno pak deržavnu skupšlinu meseca Oktobra slavila, i svetom ju skupštinom (santo parlamente) naimenovala. Na što dakle služi terstanskome okružiju onaj izrek ministra unutarnjih delah od 18. Dec. 1848, kojim hoče, da slaven¬ ski narod od Dalmacije do Soče, a i njegova prava da zaštiti. Istina, slo¬ venski je jezik po zapovesti predjašnčga zemaljskoga upravitelja, sadaš- nega ministra, u učionice zaveden; no šta je to, kad se sva sredstva, za i opet ga prognati, upotrebljuju; pa baš, da bi i ostao, šta pomaže žitelju okružija, kad mu je nemoguče s njime u deržavnom i gradjanskom životu služiti se? Pri čisto talianskoj preturi (sudilištu) kakovu u okružiju za¬ vesti misle, neče očiti i javni sud slavenskom žitelju okružija nikakve pomoči, nego šta više štete prineti, buduči da če njegov talianski protiv- nik sa šilom i kreposču jezika porotnike na svoju stranu obratiti moči. Sa nametnutim magistratskim delovoditeljima jošt i sad razumitelno govo¬ riti nemože, a pri magistratu, koga je staranje sav slavenski život zaterti, neče skoro moči drugojačije, do kroz tolmača govoriti. S tim, što okru¬ žiju sve naredbe i zapovesti samo na talianskome jeziku obznanjuje, i što 16 iše, hoče magistrat prebivavce okrožja persilili, taljanskiga jezika po učil¬ nicah učili se, svoj materni jezik opustiti, in ga k večini le med tesnim stenami svoje družine ogradili; in ker se to, kakor jezeroletna skužna kaže vonder doseči dalo ne bo, magistrat prebivavca okrožja, kakor nalaš, v nevarnost vpelja, de bo zavoljo nevednost zapovedaniga al prepovedaniga večkrat kaznovan; persili ga tudi nevsmileno, de mora vsaki taljanski so- stavk s svojim zadnim vinarjem plačevati. In take naklučbe se zdaj, bolj ko nigdar poprej, izpeljujejo, zdaj ob dobi ustavne svobodnosti, in ena¬ kopravnosti vsili narodov! Dokaz tih slovenskima okrožju teržaškiga mesta protivnih in narod¬ nost zatiravših razmer se opira na resnične okoljšine. Ali bodo mar zmirej enake ostale? Ali si bo 25 jezero v prebivavcov okrožja, spoznavši svoje ustavne pravice, svobodnosti in enakopravnosti, prizadeval po postavni poti pomagati si, ali pa se bojo nemarno spavši vsim prolivnim priza- devanjam pohlevno podvergli? Kogar verige ne tiže, zasluži jetnik ostati. Slovenske šole. Itfjih potreba. Kar je nas iz pretečeniga stoletja, ali pa v pervih desetkah tekoči- ga rojenih, le s žalostjo se oziramo in spomnujemo na leta svoje mlado¬ sti, ki smo jih po šolah živeli. Kako smo si morali glave beliti — pervič z nemškimi — in kmalo potle z latinskimi besedami in rečmi! v maternim jeziku pa nismo nobeniga uka slišali! Tako so nas pergnali do slednih šol. Bogoslovci spoznajo, de jezika, v katerim bi imeli zanaprej učiti in njim izročene ovčice vladati, ne znajo, ga ne znajo več, kakor so ga znali v svoji otročini, če še tega pozabili niso — so, če so bili gnani od dobriga duha in od ljubezni do svojiga stanu, na koncu šolskiga uka si perzadevali slovenšine za potrebo se pervaditi. Le malo pa jih je bilo tak srečnih, vse spotikleje premagati in v svojem sladkim maternim jeziku gladko govoriti in pisati se naučiti, pa gotovo ni nobeniga iz njih, de bi nekdaj ne bil grenko se pertožil čez krivico, ko se je slovenšini delala. Iz med uradnikov in drugih so pa le clo redki bili, kateri so od ljubezni do svojiga naroda ganjeni po polju slovenske učenosti se ozirati in delati se podstopili. In vonder jih je še dosti ki pravijo : »Zakaj bodo nam še »pa le slovenske šole ? slovensko naši otroci že znajo, tega se jim učiti »ni treba! če se druziga jezika ne izurijo jih je boljši doma obderžati. 44 Počasi ljubi slovenski bratje! Nemci, Rusi in drugi narodi, kateri svoj prid in korist razume tako ne govorijo. »Kajti Slovenc je od nekda tak »bedak, da drugih proso brani, svojo pa vrablam pusti pojesti 44 , pravi Krempelj v svoji dogodovšini str. 25 in izreče s tem grenko resnico ali resnico Slovenci so pač, žalibog! skoz toliko sto let kar so jih ptujci go¬ spodovali, se tako navadili pehlevnosti, ponižnosti in sužnosti, de lahko vsemu svojemu tudi nar žlahnejšimu blagu, jeziku in domovini se odpo¬ vedo, de bi se le gospodi uslužili. Lepa je res in hvale vredna krotkost in mirnost, ki jo je mati Slava svojem sinovam v dedšino zapustila, in več kakor vse časno blago velja serce od pobožnosti vneto 1 Le spoznajmo radi, da smo na zemlji popo- tovavci in de naš dom je v nebesih, pa obstojimo tudi, de zraven za¬ kladov, katerih moli ne snedo in tatovi ne pokradejo, je nam treba raz- jasnjeniga uma, dobre spominljivosti, vlircpoano pomoti, jo t»ol>a posvetniga premoženja. In to doseči je uka nam treba. Pa razločimu do¬ bro med ukam in ukam! Kaj druziga je učiti vola orati, psa jizkati, ptico peti, — kaj druziga učiti otroke prevdarjati, premislovati, svojo pamet ra¬ biti. Od tega bomo drugikrat se pomenvali —zdaj le pomislimo, zakaj de so Nemci ino Taljani in v slednih dneh Madjari, želeči veslo v roke do¬ biti, zakaj so ti narodi terjali, debi šole v njih jeziku bile? Ne bo težko vzrok vganiti 1 Meni se zdi de ga ni drugiga, kakor kateriga so Latinci imeli, ker so pervič z orožjam, potlej pa, ko je to oslabelo, z besedo svoj jezik celimu svetu unuditi si perzadevali. — Niso to storili vsi iz keršanske ljubezni ne! Vsak ljubi nar poprej sam sebe in svoje, in želi sebi in svojim kar je mogoče časno srečo zagotoviti. Poglejmo nekoliko v naše mesta ! V mestah sicer nar bolj bogatija (se ve zraven velike revnosti) se zbera in prebiva—v mestah, tergih in kjerkoli se večji do¬ biček kaže, so li kakor nekdaj Rimlani, v sedajnih časih po Koroškim, Kranjskim, Štajerskim — Nemci — po Istriji in drugim primorskim le Taljani se naselili; nar boljši službe, kerčmarije, oštarije in taberne (Slovenci za to še besede nimajo in se le taljanske ali stare rimske poslužijo) na se potegnili, in Slovencam sužnost pustili; to je, povsod so se na naši slo¬ venski zemlji za naše gospode ali po telesni ali po dušni sili postavili, in nas kakor sluge rabili; za se mast inmašobo, posvetno blago ohranili, Slovencam pa kosti pušali in poterpežljivost perporočavali. In kako so to zamogli? Ne, de bi ptujci, ki so se v naše kraje permotili, bili bi bolj zbrisane glave, de bi njim Bog več uma, več darov dal bil temoč ker so se bili kaj naučili, ker so kaj znali, ker so vedili dela svojih rok, ali svojga truda dobro prodajati al zaobrestili. Kdor nikoli ne gre od doma, ne pride nikoli domu! Vi, ki se nič niste učili druziga, kakor kar sta oče in ded znala, ali če ste v kakšini šoli bili, nič kakor le reči neraz¬ umljive, besede prazne in nezastopljive, je mar čudo, de ste daleč za njimi zadej ostali? in de so uni vas brili, kakor so hotli ? Le posebno prebrisane glave iz med vas so prederle vse veze in nasprotke, in so se povzdignile, tako de tudi med Nemci in Taljani kakor luči svetijo, pa ne za to ker nemško al taljansko znajo, temuč za to, ker so,, se svoje glave v šolah razjasnile in ker znajo svoj um rabiti, in z umdlnostjo si druge podvreči. (Dalje sledi.) Grospodam vrediiikain slavjansbih časopisov! Slovensko družtvo v Ljubljani se nam je perporočilo, de bi mu naš časopis tudi zanaprej v zameno z Novicami pošiljali. To naročilo z radostjo sprimemo, nadjaje se tudi od drugih vrednikov slavjanskih časopisov enake prijatelske ponudbe, nam od začetka drugiga pol letja svoje časopise v zameno z našimu pošiljati, ker smo tudi perpravni, za tiste liste, ki več¬ krat na mesec izhajajo nekaj k poštnim stroškam doložiti. De nam go¬ spodje vredniki o tem svoje misli v svojih listah na znanje dati blagovo¬ lijo, jih prosimo. slavenski jezik iz svoga delovodstva sa svim iztrebiti gledi, hoče magBrat žitelje okružija ko učenju talianskoga jezika u ueicmtcSima, -ko zapušimiju svoga maternoga jezika, i ko ograničavanju tek samo medju tesnim zidi- nama porodice svoje da prisili;' i buduči da se ovo — kano što tisu^etno iskustvo veli—ipak dosegnuti ne bi dalo, to magistrat žitelj a okrujfm kao navadno opasnosti izstavlja, za više puta zbog nerazumenja zapovedjenoga oli zabranjenoga kaznenim biti, i tako ga neštedno prinudjava, da sa svojim poslednjim novčičem svaki talianski sastavak platiti mora. I ovake še na¬ mere sad večma, nego i kad prie, izveršuju, sad u vreme ustavne slobo- de i jednakopravnosti svijuh narodah! Razloženje ovili slavenskome terstanskoga grada okružiju neprijatelj- skih i narodnost zatirajučih otnošenjah odupire se na istinite okolnosti. Da li če nepiemeno jednaka ostati? Da li če 25 tisučah žiteljah okružija, upoznavši svoja ustavna slobode i jednakopravnosti prava, postarati se na zakonom putu pomoči, oli če se pak nemarljivo spavajuči svim neprija- teljskim staranjama smireno podverči ? Onaj, koga verige ne tištu, zaslu- žuje, da rob i ostane. Škole ili učionice slavjanske. TUjih potrčba. Kolikogod nas je u prošlomu stoleču ili u pervih desetlečih tekučega rojenih, svi le žadosču oziramo i spominjamo se na leta svoje mladosti, koja u učionicah proživili jesmo; buduč da smo si toliko puniti morali glavu — najpervo z nemačkima i zatim vreda z djačkima ili latinskima re- čima i stvarima, a u materinskim jeziku nijednoga nauka primali nismo ! Tako smo bili učeni do poslednih školah! Bogoslovaci spoznavši, da jezi¬ ka, u komu zanapred učiti i vladati jim zaručene ovčice bitče treba, ne znadu ga više, neg su ga kako deca znali, akojoš onoga zaboravili nisu —- na sverhi školskih naukah kadegod bili su od nekog dobroga duha i ljubavi prama svojemu stališu ganjeni, nastojali su, slavjansko koliko bilo jim je moguče, se navaditi; ali malo jih je tako srečnih bilo, da bili bi primogli sva spotiknuča i gladko bili bi se naučili u svojim sladkim ma¬ ternim jeziku govoriti i pisati; a zaisto nijednoga med njima nije, koji bi se kadagod potužio nebio krivine, koja tvarala se jest slavjanstvu. A med činovnicima ili poglavarima i ostalima je sve sasvim redak bio, ki bi ga¬ njen od ljubavi prama svojemu narodu usudio si bio slavjanske znanosti polje ogledavati i obadelavati. A ništanemanje ni jih malo, ki govore: Što če nam rabiti učionice slavjanske? Deca naša slavjansko več znadu, ovo- ga vaditi se nije treba! Ako se drugog jezika vaditi ne bude, leplije ji je doma bivati. Ni tako, ne, draga bratjo slavjanska! Nemci, Rusi i ostali narodi svoju korist i svoj dobitak razumeči, tako ne govore. »Da kako Slavjan jest od nekada tak bezuman, da tudje proso braneč, svoje da po¬ zobati vrabcim 44 , govori Krempelj u svojim dogodjapisu list 25. i tako iz¬ usti bodeču istinu a da istinu. Slavjani su pače žalibože! u tolikih stole- čih, u kojih tudjinci nadvladali jih jesu — podložnosti i sužnosti tako se udali, da za umiliti se gospodi, svega svojega i najdražjega dobra, jezika i domovine se odreči, i odverci pritežko se jim ne ceni. Lepa zaisto jest i hvale dostojna krotkost i miroljubnost, koju majka Slava ostavila jest otačbinom sinovam svojim, i više neg sve blago ze- maljsko valja serdce pobožnosti puno. Da le rado spoznajmo, da putnici jesmo na zemlji, u nebesih imajuči dom svoj; a ništanemanje tverdimo, tla kraj oakladak, kojo moli no rzjorlajn i tfltavi TIP. kradli, trpha nam jfigt i razvedrenega razuma, dobre uspomonene i verle pameti; treba nam jest i vremenitoga imanja. A ovoga dostignuti valja se učiti. Ali razluči se do¬ bro nauk od nauka. Vola orati, breka donašati, ptiču pevati vaditi jest trud — a vaditi decu, da pazi, razmišlja i razumi jest posao vas raz¬ ličen, od kojega vam drugde govoriti če se — ovde valja, da razmotrimo, zašto Nemci i Taljani i u posledne vreme Madjari, hajuči za žezlom — zašto ovi narodi su nastojali, da bi učionice u svojim jeziku imali? Neče biti težko uzroka nači. Vidi se, da nije drugoga mimo onoga, ka su La¬ tini imali, kada najpervo orožjem, posle, kad ovo isto jest obnemočilo, rečju jezik svoj svim ljudim usiliti su hiteli. Nisu ovoga činili svi zarad ljubavi kerstjanske, ne. Jerbo svaki ljubi najpervo samog sebe i svoje, i koliko može, sebi i svojim sreču vremenitu zagotoviti haja. Poozremo se nekoliko u naše mesta. U sredstvah bogastva (razumi se dobro da kot siromaštva) na najvlasče se skuplja i nahaja;—u mestah, tergovah i gde- god veči se očituje dobitak, jesu kako Rimljani nekada, posle u Koruškim, Krajnskim i Štajarskim — Nemci u Istrii i ostalim primoru — Taliani se umestili; najperve službe, prodaonice i gostionice si prisvojili; a Slavja- nom sužnost ostavili; takim načinom u našoj slavjanskoj zemlji telesnom ili duševnem šilom postali su posvuda gospodom našom i rabili se nas kako slugah, sebi mast i tuk, zemaljska dobra skupljali, a Slavjanom kosti puščali i uzterpljivost priporučivali. A kako su takova učiniti mogli? Ne kako da tudjica, koja u naših krajih uselila se jest, bila bi imala više razuma, da nadario bi ju Bog bio večom razboritosču, nego zaradi da je se nešto učila, da je nešto znala, da je razumela dela svojih rukah ili svojega truda razprodavati i ukorisčivati. Tko od doma nikada ne ide, domu nikada ne dojde! Buduč da vi se nič učili niste, nego što je otac i ded vaš znao, i ako u kakvu učionicu hodili jeste, nic nego stvari ne¬ razumne, reči prazne i nerazborite,—jedali čudo, da jeste toliko zada za njimi zaostali, i da oni vas su golili, kako jim vazda drago bilo. Samo prebislre glave izmed vas su sve uze i zapreke razkinule i tako se po¬ vzdignile, da i medju Nemaci i Taljani kako tolike zvezde svete, i ne zarad da nemacko i taljansko razume, dapače zarad da u učionicah razum svoj razvili jesu i razboritosču ostale nadvladaju. (Dalje če slediti.) Crospodi učrediiicima slavenskih čas opisali. Slavensko nam se družtvo u Ljubljani preporučilo, da bi mu u na- predak časopis naš u promenu za Novice šiljali. Preporuku ovu s radosču primarno, nadajuči se takodjer i od drugih učrednikah slavonskih časopisah ravnoj ponudi, da če nam od početka drugog poluleta svoje časopise u promenu za naš šiljati, pošto smo i gotovi, za one listove, koji više puta na mesec izilaze, nešto k poštarskim troškovima doprineti. Da bi nam gospoda učrednici sverhu toga misli svoje u svojim listovima na znanje dati blagovolili, prosimo jih. Vredil Ivan Cerer. Izdan 28. Majnika. Iz LIoydove tiskarnice.