PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb- postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 294 (8387) TRST, sreda, 13. decembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SflIGONSKI DIKTATOR SPET PREDLOŽIL SVOJ ZNANI NAČRT 0 PREMIRJU PredsednikVanThieu skuša ponovno zavlačevati mirovna pogajanja So okrepljeni stiki med ameriško in severnovietnamsko delegacijo odločilni korak naprej na poti k podpisu sporazuma? - Kissinger bo v kratkem poročal Nixonu o poteku pogajanj PARIZ, 12. — Današnji dan je pri-Desel dokajšnje število novosti in lah-bi tudi rekli presenečenj. Najprej S* omenili govor južnovietnamskega Predsednika Van Thieuja. šef saigon-skega režima je govoril v parlamenta' med občinstvom pa je bil navzoč tudi ameriški veleposlanik v Južnem Vietnamu Elsvvorth Bunker. Ngujen ;an T8hieu je ponovno izrazil svoje Jolčno nasprotovanje do komunistovi **, jim je očital, da se hočejo polasti oblasti nad vsem Južnim Vietnamom. Govoril je tudi o svojem na-urtu za dosego sporazuma o rešitvi "•ae na jugovzhodu Azije. Gre za Pačrt, katerega najvažnejša točka je ^ačasno premirje, ki naj bi trajalo eez božič. Medtem naj bi se sestali Predstavniki Severnega in Južnega Vietnama ter osvobodilnih sil, se prani ZRV. Načrt je, kot smo dejali, v 4 točkah. Prva predvideva premirje, ki kaj bi trajalo od pred božiča do po P°vem letu. Druga točka govori o Opustitvi vseh vojnih ujetnikov še Pied božičem. V dokaz svoje dobre n°'je, je dejal šef saigonskega lutkovnega režima, da bo Južni Viet-Pam spustil iz zapora 1.015 ujetnikov, Pd katerih je večji del ranjenih ali klllt*iiiin,kiin,iiii m mn iiiiiMMiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiimuiMmmiiiMlMiiiimiiiiiniti.niitniiimii OTVORITVENA SVEČANOST V PALAČI BARBERINI USTANOVLJEN V RIMU CENTER ZA ODNOSE MED ITALIJO IN SFRJ Veleposlanik Pavičevič e sodelovanju med obema državama bolnih. Tretja točka predvideva tristranska pogajanja med Severnim in Južnim Vietnamom ter osvobodilno fronto, ki naj bi bila tajna ali javna ter kjerkoli, četrta točka govori o možnosti podaljšanja premirja, v primeru, da bi na tristranskih pogajanjih dosegli kak korak naprej. Prvi odmevi s strani Hanoia in ZRV niso pozitivni. Predstavnik ZRV v Parizu je dejal, da je predlog absurden in aroganten, severni Vietnamci pa so poudarili, da ni več časa, da bi slepomišili: Američani in Sai-gonci morajo takoj podpisati sporazum, ki sta ga Kissinger in Le Duc Tho dosegla že oktobra in ki so ga morali podpisati, kot znano, 31. 10. letos. Sploh je mnogo znamenj, ki jih opazovalci tolmačijo kot dokaz, da so pogajalci na tajnih pariških pogajanjih premostili nekaj najtežjih ovir, še zlasti tisto, ki zadeva sai-gonsko in ameriško zahtevo po umiku se v emovie tnamski h čet z Juga. Kot poroča pariški Iisf, «Le Figaro», naj bi se v besedilu sporazuma izognili besedi «umik* tako, da govorijo o splošni demobilizaciji na Jugu, ki naj bi se za čela najprej v nekaterih točic do- RlM, 12. — Ob navzočnosti zuna-niega ministra Medicija, ministra ?a zunanjo trgovino Matteottija in Jbgoslovanskega ministra za informacije Dragoljuba Budimovskega so danes v Rimu v palači Barberi odprli nov center za italijansko-Ihgoslovanske odnose. Otvoritvene 5v&čanosti so se udeležile številne Politične in diplomatskega oseb-?°sti obeh držav. Centru predseduje veleposlanik Gastone Guidotti, ?yši diplomatski predistavnik v j^gradu, osrednji odbor pa sestavljajo med drugimi poslanci Zagari, ?elci, Folchi, Zannini. Segre in baridiera, senatorji Brosio, Spado-jmi in Buffalini, bivši veleposlanikov Beogradu Berio, predstavnika Požele Furlanije - Julijske krajine jjanetti in Stopper, predsednik JNIC Pandolfi ter kulturni, gospo-aarski in politični atašeji jugo-kovanskega veleposlaništva v Rimu Ravnatelj centra je dr. Luigi Sa-r>rito, ki vodi tudi revijo «Italjug». . v'ja je dala pobudo za ustano-centra ter bo odslej glasilo mga združenja. Na otvoritveni svečanosti ie spre-pavoril veleposlanik SFRJ v Rimu m>ša Pavičevič ki je pozdravil minira Medicija in italijanske oseb-ki so dale svoj prispevek k azvoju odnosov prijateljstva in so-aolovanja med obema državama. , avičevič je poudaril, da je pot, S je bila prehojena v zadnjih le-.m v razvoju jugoslovansko - ita-Jahskih odnosov, enako važna za ^ državi. Veleposlanik je ome-j obiska predsednika Saragata v [1 goslaviji in predsednika Tita v ‘alijj ter dodal, da zgodovinske, !*hične in kulturne razlike med o-affia narodoma niso pomenile ovija za navezavo odličnih odnosov, j Pak so nasprotno bile vzpodbuda j? medsebojno spoz.navanje ter za *5Jko znanstveno, kulturno, umetno in turistično izmenjavo. Pavi-čfrič je poudaril, da je Italija že khogo let na prvih mestih v go- spodarskih in trgovinskih izmenjavah z Jugoslavijo, ter ugotovil da sta obe državi uresničili tudi visoko raven sodelovanja na političnem področju, saj sta rešili vrsto perečih problemov v mednarodni situaciji, ki je bila manj ugodna od sedanje. »Prepričan sem — je nadaljeval Pavičevič — da pomeni politika prijateljstva konstantno linijo naših držav ter da ni sad trenutnih taktičnih interesov ali kakih drugih faktorjev, pač pa izraz zavesti, da se mora vsaka konstruktivna zunanja politika začeti znotraj lastnih meja ter se v prvi vrsti afirmirati v odnosu s sosedi». Veleposlanik Guidotti pa je poudaril, da se sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo izraža v stalnih stikih med ljudmi, v sporazumih med obema vladama, v nenehni, živahni in spontani izmenjavi pobud na vseh področjih: političnem, gospodarskem in kulturnem. ločenih področjih, kjer naj bi bile število severnovietnamskih vojakov največje.- Po teh vesteh kaž?, da morajo sedai edino', še določiti točen datum, ko bodo začeli s to operacijo, ki naj bi potem trajala tri mesece. V francoski prestolnici so se medtem stiki med Američani in severnimi Vietnamci okrepili. Tajno srečanje med Kissingerjem in glavnim hanojskim pogajalcem Le Duc Thojem je bilo predvideno za 15. uro in je potekalo po vnaprej določenem sporedu. Zjutraj pa si a se sestala šefa ameriške in sever-novietnamske delegacije na pariških pogajanjih veleposlanika Parter in Xuan Thuy. Diplomata sta se sestala v vili v Neuillyju, ki jo je Američanom dal na razpolago francoski draguljar Clerc. Pogovorov, katerih vsebina je zavita v temo, čeprav je ver kot jasno, da je bil govor o tistih točkan sporazuma, o katerih sta obe strari ze dosegli soglasje, sta se udeležila tudi državni podtajnik ZDA Sulli-van in pa podtajnik za zunanie zadeve Severnega Vietnama CoThach. Nepričakovano je v Neuilly prišel tudi Kissinger, ki se je zadržal približno tri četrt ure, nakar je odšel na sestanek z Le Duc Tho-jem, ki je bil ob 15. uri v vili v Gif sur Yvette. Še prej so se v Choisy le Roi sestali ameriški in severnovietnamski izvedenci, ki so v nedeljo izdelali končno besedilo že domenjenih točk. Pogovor med Kissingerjem in Le Duc Thojem je trajal nekako štiri ure, mnenja o poteku pogajanj pa so zelo deljena. Prevladuje sicer umerjeni optimizem, še zlasti po Čuemlajevih včerajšnjih izjavah, saj so Kitajci po navadi zelo trezni v svoji zunanji politiki in se ne spuščajo v tvegane izjave. Nihče se ne mara spustiti v tvegana predvidevanja, kot se je to dogajalo prejšnji teden, ko so mnogi opazovalci poročali, da je bil podpis sporazuma le vprašanje ur. Okrepitev stikov med obema delegacijama pa imajo po večini za dobro znamenje, čeprav je menda vsem jasno, da je na poti do miru še nekaj težkih ovir. S tem v zvezi naj omenimp tudi izjave francoskega zunanjega ministra Schumanna, ki se je v prejšnjih dneh srečal s Kissingerjem in je danes izrazil prepričanje, da bosta obe strani dosegli sporazum pred prvo sejo novoizvoljenega a-meriškega parlamenta, ki bo nekje okrog 20. januarja. Rok je, kot vidimo, nekoliko daljši, kot se je govorilo prejšnji teden. V Parizu tudi govorijo, da bi Kissinger utegnil kaj kmalu odpotovati v Washington, da bi osebno poročal predsedniku Nixonu o poteku pogajanj. Sicer pa ne gre pozabiti, da je položaj že nadrobno orisal Nixonu Kissinger jev pomočnik general Haig, ki se je čez nedeljo mudil v ameriškem glavnem mestu. V pogovoru med Nixonom in njegovim svetovalcem bi lahko izdelali novo bazo za nadaljnja pogajanja. Domneva temelji na dejstvu, da zelo verjetno severni Vietnamci ne bodo več odstopali od svojega stališča, niti ne popuščali, po kompromisu o splošni demobilizaciji, o katerem smp govorili prej. S pariškega letališča Orly poročajo, da je tja prispelo ameriško vojaško letalo, ki ga je Nixon dal na razpolago Kissingerju in ki bi lahko vzletelo v vsakem trenutku. Sklepajo, da bo Kissinger odpotoval v Washington, kakor hitro bosta obe delegaciji dosegli zadovoljiv sporazum. PROTI OBUJANJU FAŠIZMA IN VLADNEMU PREDLOGU 0 POLICIJSKEM PRIPORU Shodi in demonstracije po vsej Italiji ob tretji obletnici milanskega pokola Zločinski fašistični atentat v Neaplju - Skoraj obsedno stanje v Milanu - Incidenti v Rimu RIM, 12. — Zunanji minister Medici bo na povabilo svojega francoskega kolega Schumanna odšel 21. decembra v Pariz na delovni obisk. Ministra bosta izmenjala poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih ter o odnosih med obema državama. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Zveza kovinarjev napoveduje zaostritev sindikalnega boja 19. in 20. decembra ponovna 48-uma vsedržavna stavka državnih uslužbencev RIM, 12. — Zjutraj se je sestal lodajalci in vlada skupno represivno enotni izvršni odbor zveze kovinarskih delavcev. Uvoono poročilo je imel v imenu vsedržavnih tajništev FIM - CISL, FICM ■ CGIL in UILM-UJL Gavioli, ki se je dotaknil vprašanja obnovitve vsedržavne delovne pogodbe še zlasti z ozirom na sedanji spiošni poli lični položaj. Govor je bil tuš o sindikalni borbi ter o »poru z IRI, ENI, E/IM in (■ GAM. Kar zadeva obnovitev delovne pogodbe, je Gavioli izrazil v imenu treh sindikalnih organizacij ne gativno mnenje o zadržanju delodajalcev, ki je skoraj enako tako pri Federmeccanici, Intersindu in pri Confapi. Prav tako negativno mnenje je izrazil tudi v zvezi s splošnim političnim položajem, za katerega je značilna težnja sedanje vlade, da podpira delodajalce, da bi dosegla tisto družbeno premirje, o katerem govorijo predstavniki delodajalcev in ki bi moralo zajamčiti učinkovitost in produktivnost podjetij na škodo delavcev. Gavioli je podčrtal, da izvaj'ajo de- NIIMIIIIIIIIIinmillimMlllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllltllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllliilliiiMiillliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia PO »SIRIH KRITIKAH NA RAČUN ANPRE0TT1JEVE VLADE Forlani jev zagovor centrizma na zasedanja KD o gospodarstvu Generične izjave o potrebi reform - Deljene ocene o zaključkih zasedanja v Perugii sko zasedanje o je danes zaključilo z govorom strankinega tajnika Forlanija. Potem k0 so številni govorniki v preteklih dneh ostro kritizirali centristično usmeritev in Andreottijevo vlado. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1973 m m m ■ ■ ■ ■ ■ CELOLETNA POLLETNA MESEČNA ZA VSE NAROČNIKE: brezplačno mesečnik DAN za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 31.1.1973 NAGRADNO ŽREBANJE v vrednosti 2.000 000 lir Naročnino »prejemalo: v TRSTU uprava: Trst, Ul. Monteechl 6, raznašale! pošta: tekoči račun ZTT PERUGIA, 12. — Demokrščan- I so mnogi pričakovali, da bo For-gospodarstvu se ! lani odločno branil predsednika ' vlade. Govor demokrščanskega tajnika pa je bil izredno generičen in meglen ter se ni dotaknil osnovnih vprašanj, na katere so v preteklih dneh opozorili tako gospodarski izvedenci kot politični predstavniki. Forlani je najprej poudaril povezavo med italijanskim in evropskim gospodarstvom, nato pa je govoril o reformah, ki so bile mea glavnimi argumenti na zasedanju v Perugii. Opozoril je na «stalni prispevek* KD glede načrtovanja politike za Jug in reform dodal pa je, da je treba izbrati, katere reforme je treba najprej izvesti. Med te je naštel stanovanja, bolnišnice in šolstvo, poudaril pa je tudi potrebo po zaviranju naraščanja cen. Pač pa se je Forlani izognil argumentu političnih zavezništev, ki so potrebna — kot so pred njim poudarili številni govorniki — za uresničenje politike načrtovanja in reform. Omejil se je le na generične izjave, da je KD pripravljena na konfrontacijo z vsemi političnimi in družbenimi silami, ki delujejo za izgradnjo demokracije na osnovi ustavnih določil, kar pa nn njegovem «ne sme metati senc na resnost in zakonitost sedanjih Ur 13.500 Ur 7.500 Lir 1.350 tel 795-823 štev 11/5374 tekoči račun It. 1192 Tržaška kreditna banka: v GORICI uprava: Gorico, Ul. XXIV Magglo št 1/1 • tel 83-382 raznašale! pošta: tek ra č ZTT It. 11/5374 Vsak nov naročnik bo pre iemal do 31 decembra 1972 Primorski dnevnik brezpla čno Predstavniki političnih strank so dali različne ocene zaključkov zasedanja v Perugii. Liberalci na primer hvalijo Forlanija. grajajo pa gospodarske izvedence in predvsem predstavnike levice KD ki so si upali predlagati ponovno zavezništvo s socialisti. Povsem drugačna je ocena, ki jo je dal član vodstva PSDI Orsello, ki pripada levemu (Saragatovemu) krilu stranke. Orsello je mnenja, da so iz zasedanja v Perugii izšli važni predlogi in diagnoze, ki jih bo treba upoštevati pri 'bodočem delu. Posebno jasno je po njegovem prišla do izraza povezanost med problemom programov in zavezništev. Predsednik parlamentarne skupine PSDI Cariglia pa je ugotovil, da so na zasedanju prišle na dan zanimive analize težav, ki tarejo italijansko gospodarstvo, niso oa bila dovolj jasno nakazana sredstva za premagovanje krize. PEKING, la. - V Peking je danes dospela trgovinska delegacija Zahodne Nemčije, ki jo vodi veleposlanik Hernes. da bi se pogajala o trgovinskem sporazumu s kitajsko vlado. Sporazum bi morali doseči še pred koncem letoš njega leta, kajti z začetkom novega leta bodo za države Evropske go- akcij'o na vseh ravneh, ki gre od od pustov do zakonskega osnutka o policijskem priporu. Spričo takega položaja, je rečeno v komunikeju, ki ga je objavila zveza kovinarskih delavcev, bo odgovor kovinarjev zelo trd. Borba bo trajala zelo dolgo, ker sta stališči sindikalnih organizacij in delodajalcev zelo narazen. Delo enotnega izvršnega odbora zveze kovinarjev se bo zaključilo jutri popoldne, ko bodo tudi objavili zaključni komunike. V četrtek, 14. decembra se bo sestal v Rimu vsedržavni svet CISL, ki bo moral razpravljati o sklicanju zveznega kongresa. Govor bo tudi o notranjih vprašanjih te sindikalne organizacije, ki so ostala še odprta po zaključku prejšnje seje generalne! ga sveta. Potrditi bodo tudi morali ostavko tajnika Scalie. Od polnoči je v teku 24-uma stavka državnih uslužbencev v severni Italiji, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in SfIL. Jutri bo na vrsti, 24-uma stavka državnih uslužbencev v srednji Italiji, v petek. 15. decembra pa bodo stavkali na Jugu in v Laciju. Stavkovno gibanje zadeva približno 300.000 uslužbencev. Ne stavkajo uslužbenci železnic, državnega monopola, šolsko osebje in uslužbenci pošte. Slednji imajo prav v teh dneh vrsto razčlenjenih stavk. Državni uslužbenci. CGIL, CISL in UIL so izvedli 48-umo stavko 6. in 7. decembra ter vrsto vsedržavnih in razčlenjenih protestnih akcij. Zahtevajo ■ triletno vsedržavno delovno pogodbo, rešitev pravnih vprašanj ter protestirajo proti vladnemu dekretu o povišanju plač visokih državnih funkcionarjev, ki po mnenju treh sindikalnih organizacij ne prispeva k rešitvi vprašanj javne administracije. Sindikalne organizacije so proglasile za 19. in 20. decembra ponovno vsedržavno 48-umo stavko državnih uslužbencev, ki bi jo lahko preklicali v primeru, da bi poseglo ministrstvo za reformo javne administracije, ki bi morala posredovati za odpravo spornih vprašanj. predsednikom komisije za odnose z EGS, Borisom Žnuderlom, o napredku sodelovanja Evropske gospodarske skupnosti z Jugoslavijo. Gre v stvari za napore obeh strani, da sedanje ugodne trgovske in druge gospodarske odnose urede na daljši dobi, oziroma. da se z novo pogodbo verificirajo doseženi rezultati in določijo načela, na katerih se bo v bodoče razvijalo gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s članicami EGS. Med obiskom bo dr. Mansholt obiskal predsednika republike Tita, predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča in se srečal z drugimi visokimi jugoslovanskimi osebnostmi. Dr. Mansholt, ki je znan strokovnjak za kmetijstvo, bo v inštitutu za mednarodno politiko imel predavanje, poleg tega bo obiskal Novi Sad in se bo razgovarjal s predsednikom pokrajinskega izvršnega sveta Nadjonom. B. B. BEOGRAD, 12. — Delegacija ZK Jugoslavije, ki jo vodi član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Budi-, slav Šoškič, je včeraj odpotovala v Francijo. MILAN. 12. — Na stotine tisočev oseb se je danes v vsej Italiji udeležilo shodov zborovanj in demonstracij ob tretji obletnici pokola v milanski banki. Demonstranti niso samo zahtevali, naj oblasti končno odgovorijo na odprta vprašanja o krivcih pokola ter naj osvobodijo Valpredo in njegove tovariše, pač pa so protestirali tudi proti centristični usmeritvi v državi ter proti politiki Andreottijeve vlade, ki bi hotela vnesti v italijansko zakonodajo zloglasni ukrep o policijskem priporu. Demonstracije so bile skorajda v vseli italijanskih mestih ter so povečini potekle v popolnem redu. Žal pa moramo beležiti incidente v Milanu in Rimu. ki so jih sprožili neupravičeni nastopi poljcije. Do zločinske fašistične provokacije pa je prišlo v Neaplju, kjer bombni atentat na trgu, kjer bi moral biti shod ob obletnici milanskega pokola, za las ni povzročil smrtnih žrtev. Kroniko današnjih dogodkov moramo zato začeti z Neapljem, kjer je fašizem še enkrat pokazal svoje zverinsko obličje. Peklenski stroj, ki so ga postavili, na Trgu San Vitale v ljudski četrti Fuori-grotta, je k sreči eksplodiral dobrih dvajset minut pred začetkom manifestacije, ko je bilo zbranih le malo ljudi. Samo trije študenti so bili laže ranjeni, ter š° pujr rali' po pomoč v bolnišnico . medtem ko je materialna škoda zelo velika.. Eksplozija je bila izredno močna, saj jo je bilo slišati na kilometre daleč. Bomba, ki je eksplodirala samo petdeset metrov daleč od govorniškega odra, je odprla v asfaltu skoraj pol metra globoko Mansholt obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 12. - V četrtek bo predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti dr. Sicco Mansholt prispel v Beograd na razgovore s članom izvršnega sveta in Južnovietnamski diktator Van Thieu je v govoru v saigonskem Predsednik jugoslovanske zvezne skupščine Mijalko Todorovič (desno) se mudi na uradnem obisku v Veliki Britaniji, kjer ga je včeraj sprejel londonski župan Lord Mais prizadevanj vlade, ki je nastala na spodarske skupnosti stopile v velja-osnovi sporazuma mod demokratič I vo nekatere omejitve pri sklepanju nimi silami*. i dvostranskih trgovinskih pogodb. parlamentu ponovno predlagal svoj znani načrt o premirju v Vietnamu, katerega očitni namen je zavlačevati pariška pogajanja med Le Duc Thojem in Kissingerjem. Včeraj je bilo med ame-riikimi in severnovietnamskimi predstavniki več srečanj, kar je po mnenju opazovalcev dobro znamenje. V Rimu so slovesno otvorili nov center za italijansko • jugoslovanske odnose. Na svečanosti sta govorila jugoslovanski vele- i- DANES mm-mi ' v Rimu Pavičevič in centra veleposlanik poslanik predsednik Guidotti. V vseh italijanskih mestih $0 bile včeraj demonstracije ob tretji obletnici pokola na Trgu Fontana v Milanu. V Neaplju $0 fašisti izvedli bombni atentat na trgu, kjer je bilo zborovanje, tri osebe so bile ranjene, materialna škoda pa je zelo velika. V Milanu in Rimu pa je priilo do spopadov med demonstranti in policijo. Ob tretji obletnici milanskega pokola so tržaški izvenparlamen-tarci organizirali shod, na katerem so zahtevali izpustitev Valprede In njegovih tovarišev, v krožku «Che Guevara* pa je govoril Val-predov zagovornik odv. Calvi. Danes se bodo v Trstu začeli razgovori med KD, PSI, PSDI, PRI in SS za sestavo novega občinskega odbora. luknjo. Vse šipe v razdalji več sto metrov so popokale približno desetina avtomobilov pa .je bila poškodovana. Tudi več trgovin na Trgu San Vitale je utrpelo precejšnjo škodo. Predvsem pa je eksplozija povzročila veliko panike, saj je do nje prišlo v trenutku, ko sta se dve povorki približevali trgu. da bi prisostvovali shodu. Ljudje v povorkah so začeli teči proti trgu, da bi videli, kaj se je zgodilo, toda pot so jim zaprli drugi, ki so bežali od trga. Policija je takoj začela preiskavo, vendar ni hotela ugoditi zahtevi bivšega poslanca KPI Palerma in sen. Arvšerlinija, ki sta bila uradna govornika na manifestaciji, naj bi preiskala bližnji sedež MSI. V Milanu je vladalo danes pravo obsedno stanje. Oblasti so prepovedale vse napovedane manifestacije, v mesto pa so z vseh strani države poklicali policijo in karabinjerje. ki so v popolni bojni opremi stražili «vroče točke*, predvsem univerze in šole, javna poslopja, sedeže strank in redakcije časopisov. Toda vnema policistov, ki niso dovoljevali, da Di se zbralo skupaj večje število ljudi, je dala povod za vrsto, manjših spopadov. ki so praktično' trajali ves dan in med katerimi je bilo nekaj oseb potolčenih. Do incidentov je prišlo pred univerzo »Bocconi*, medtem ko je. bila državna, univerza v Ulici Festa del' Perdono zaprta s pretvezo stavke državnih uradnikov. Tudi pred licejem «Becca-ria* je prišln do manjših spopadov med študenti in policijo. Vsekakor pa so bile kljub prepovedi v številnih krajih manjše povorke, zborovanja in shodi, na katerih so odločno protestirali predvsem proti vladnemu predlogu o policijskem priporu. 1 .J 1 V Rimu je bila osrednja manifestacija pred univerzo. Tu so govorili predstavniki KPI' Terracini, PSI Lizzadri. delavske zbornice Ca-nullo in študent D’Azaro. Kljub prisotnosti ogromnega števila ljudi ni prišlo do najmanjših incidentov. Pač pa so se incidenti razvneli v večernih urah, ko se je po mestnih ulicah zbrala dolga povorka demonstrantov. Ko je povorka dospela do Ulice Arenula, so jo tu čakali nastrojeni policijski oddelki, Policijski funkcionar je' zahteval, naj povorka krene po stranskih ulicah, ki pa so mnogo preozke, da bi sprejele tako veliko števili, ljudi, Policijski funkcionar je svoi ukaz utemeljil s potrebo naj bi se do-vorka ne približala preveč sedežu senata, kamor bi se lahko posamezni demonstranti podali, da bi protestirali proti predlogu o policijskem priporu. Ker pa povorka ni hotela kreniti s poti, so policisti začeli streljati solzilne bombe. Položaj se je seveda v hipu zaostril, začeli so se spopadi, ki so trajali več kot dve uri, medtem ko je bil promet v mestnem središču povsem paraliziran. Pet agentov in več demonstrantov je biln laže ranjenih, na desetine demonstrantov pa so odvedli na policijske postaje. Iz nekaterih drugih mest poročajo končno o poskusih fašističnih provokacij, ki pa so jih v kali zatrli. (Na sliki ogromna množica demonstrantov na zborovanju pred rimsko univerzo.) BONN, 12. — Predsednika socialdemokratske in liberalne parlamentarno skupine Wehner in Mischnick sla danes formalno predložila predsedniku Zvezne republike Nemčije Heinemannu kandidaturo WiUyja Brandta za funkcijo zveznega kanclerja v novi zakonodajni dobi 1972-1976. Po zahodnonemški ustavi je to prvi korak pred sestavo nove vlade. TRŽAŠKI DNEVNIK DANES NA SEDEŽU KD V PALAČ! DIANA Pričetek razgovorov o obnovitvi občinske uprave levega centra Stališče pokrajinskega vodstva PSDI - Danes prva ocena političnega položaja Pokrajinsko vodstvo PSDI je sinoči uradno pristalo na vabilo KD za pričetek razgovorov o obnovitvi občinske uprave levega centra. S tem uradnim pristankom je zagotovljena danes ob 19. uri na sedežu KD v palači Diana prisotnost petih delegacij. KD. PSI. PSDI. PRI in Slovenske skupnosti, katerim bodo načelovali tajniki strank z izjemo seveda PSI, ki po pokrajinskem kongresu še ni izvolila vodstva Na sinočnji seji je pokrajinsko vodstvo PSDI tudi odobrilo krajšo izjavo, v kateri pravi, da so občinske volitve potrdile, da je PSDI druga največja demokratična stranka v Trstu. Podčrtali so nujnost »demokratične občinske uprave, ki bo delovala na osnovi dogovorjenega programa in ki bo odprta za socialna vprašanja*. Sestavili so tudi delegacijo, ki bo sodelovala na pogajanjih in katero bo vodil tajnik stranke De Gioia. Glede današnjega sestanka v palači Diana niso znane podrobnosti, očitno pa bo šlo za prvo oceno političnega položaja in zelo verjetno se bodo tudi dogovorili za program nadaljnjih razgovorov, ko se morajo dogovorili o političnem uvodu, o županovi uvodni izjavi in nato o petletnem programu dela občinske uprave ter končno o razdelitvi mest v občinskem odboru. Istočasno bo tudi govor o položaju v nekaterih krajevnih upravah. Delegacijo KD bodo na današnjem sestanku vodih tajnik Coloni in oba namestnika tajnika Vigini in Ri-naldi, kasneje pa se bo pridružila številnejša skupina, ki jo delno po statutu imenuje pokrajinski odbor, delno svetovalska skupina, delno pa gre za izvedenca za posamezna vprašanja. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Priprave za nedeljski 9. občni zbor SKGZ Izvršni odbor SKGZ je pretežni del svoje zadnje seje v ponedeljek, 11. t.m. posvetil pripravam za nedeljski 9. občni zbor, ki se bo začel ob 9. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Tajnik dr. Cupin je poročal, da se sklepi zadnjega glavnega odbora, kolikor so se nanašali na občini zbor, izvajajo in da komisija za pripravo kandidatne liste za novi glavni odbor SKGZ skuša upoštevati predloge za pomladitev in pritegnitev novih ljudi v širši vodstveni organ. Ugotovil je tudi. da se isto načelo izvaja tudi pri predlaganju delegatov za občni zbor. S poročiloma predsednika in tajnika bodo delegati seznanjeni že prej, tako. da se bodo lažje pripravili za posege v diskusijo. Izvršni odbor je končno razpravljal še o drugih vprašanjih notranjega organizacijskega značaja zlasti v zvezi z delovanjem posameznih komisij. Odbornik Stopper včeraj pri CIPE Pod vodstvom predsednika Medministrskega odbora za gospodar- sko načrtovanje ministra Taviani-ja je bil včeraj v Rimu sestanek meddeželnega odbora za gospodarsko načrtovanje, katerega se je za Furlanijo - Julijsko krajino ude ležil pristojni odbornik Stopper. Ob tej priliki so predstavniki posameznih dežel orisali svoja gledišča v zvezi z državnim gospodarsko - socialnim načrtom za razdobje 1973-77. Odbornik Stopper je navedel vrsto gospodarskih proble mov iz okvira deželnega razvojnega načrta ter poudaril zlasti nujnost, da bi država priznala Furlaniji -Julijski krajini posebno finančno pomoč v skladu s členom 50 dežel nega statuta. JUTRI SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Krajevne uprave in njihova vloga Verjetno bodo sprejeli skupno resolucijo o tem pomembnem vprašanju merih običajna praksa -okrajinske-ga sveta. Na seji v četrtek bodo tudi sestavili delegacijo tržaške pokrajine za zasedanje o krajevnih upravah in to najbrž p0 že ustaljenem ključu, ko so zastopani tako svetovalci večine kot opozicije V četrtek se bo po daljšem premoru v zvezi s tržaškimi občinskimi volitvami sestal pokrajinski svet, ki ima na dnevnem redu številna upravna vprašanja. Vendar pa bo četrtkova seja prvenstveno posvečena razpravi o resoluciji, ki jo bo sprejela pokrajina v zvezd s sobotnim in nedeljskim zasedanjem, ki ga prireja dežela o pomenu krajevnih uprav, torej občin in pokrajin in njihovem odnosu do nadzornih oblasti. Do sedaj je prvi osnutek ustrezne resoluci.jp sestavila le svetovalska skupina KPI Danes se bodo sestali načelniki skupin levega centra, ki bodo najbrž prav tako izdelali svoj osnutek resolucije. Zelo verjetno je. da bo po daljši razpravi v pokrajinskem svetu prišlo do združitve obeh, ali morda še kakšne predložene resolucije, kar je bila v takih pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiuaiitmiiiiiiiiiiiHii SINDIKALNA KRONIKA Celodnevna stavka v ladjedelnici proti upravnim spremembam umika Kovinarji se pripravljajo na skupne nastope - Danes pogajanja za dopolnilno pogodbo pekov FENEAL-CISL o reformi javnih prevozov - 14. t. m. stavka uslužbencev trgovskih tiskarn Z enodnevno stavko so člani delavskega sveta ladjedelnice — arzenala »Sv. Marka* odgovorih na enostransko pobudo uprave, ki je — v nasprotju z delovno pogodbo in mimo potrebnega posvetovanja z interno sindikalno delegacijo — uvedla nov urnik dela. Zgodilo se je v ponedeljek zjutraj, ko so delavci našli na oglasnih deskah sporočilo uprave, da je bil delovni umik spremenjen. Takoj so poklicali sindikaliste (delegate) in člane tovarniškega delavskega sveta. Ti so ugotovili, da gre za grobo kršitev obstoječih sporazumov, tako vsedržavne delovne pogodbe, ki še velja do 1. januarja, kakor tudi notranjega dopolnilnega sporazuma med delavskim svetom in upravo. Tudi statut o pravicah delavcev določa dovolj jasno, da se glede delovnih urnikov morajo lastniki (ali upravitelji) podjetij dogovoriti z delavskim predstavništvom ah sindikati. Delavski svet je že prejšnje dni poskusil načeti vprašanje normativa v posegih pri upravi ladjedelnice. Občutek so namreč imeli, da skuša uprava, skladno z direktivami »Fincantieri*, ustvariti slabše normativne pogoje, ki bi na določen način bile precedens za delovno ZANIMIVA VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Miniranje v Boljuncu za tovarno Grandi Motori Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik Romano odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Lovriha, ki ga je^ zanimal postopek v zvgjd z izplačevanjem odškodnin za škodo, ki so jo utrpele stavbe v Boljuncu med gradnjo tovarne Grandi Moton, zlasti zaradi številnih min pri gradnji temeljev. Odbornik je dejal, da je zavarovalnica »Assicuraziont Generali* svoj čas zavarovala podjetje Sonar, ki je izvajalo omenjena dela v razdobju od julija do novembra 1969. leta. »Assicura-zioni Generali* je poslala leta 1970 v Boljunec izvedenca iz Milana, d« ugotovi povzročeno škodo. Izvedenec, ing. Orsini, je izrazil mnenje. da poškodbe na zgradbah, ki si jih je ogledal, niso nastale zaradi miniranja ter da jih zato ni mogoče spravljati v zvezo z gradnjo tovarne Grandi Motori. Največji oškodovanec je nato vložil proti podjetju Sonar tožbo pred tržaškim sodiščem. Dokler ne bo izrečena ustrezna razsodba, je zaključil odbornik Romano, je nemogoče formulirati kakršen koli otipljivejši odgovor na postavljeno vprašanje. Svetovalec Lovriha je dejal, da je nezadovoljen z odgovorom, in sicer predvsem zato, ker se je deželni odbor omejil le na ugotavljanje dejstev, medtem ko so komunistični svetovalci nasprotno priporočali primeren ukrep deželnih organov na tem področju. V naši deželi dela 1.000 Jugoslovanov Odbornik Varisco je namesto odsotnega odbornika za delo Stopper ja odgovoril svetovalcu MSI Boschiju v zvezi z zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v naši deželi. Misovski svetovalec je sprožil to vprašanje zlasti v zvezi s prisotnostjo večjega števila jugoslovanskih državljanov v tovarni verig Weissenfels v Beli peči pri Trbižu. Odbornik je dejal, da spada to vprašanje v pristojnost Ministrstva za delo in socialno skrbstvo, ki staln« skrbi za to, da prihajajo v Italiji najprej do zaposlitve domačini, in šele nato je možno nastavljati tuje državljane Danes dela na področju Furlanije-Julijske krajine približno 1.000 jugoslovanskih državljanov od tega kakih 300 v videmski pokrajini. V tovarni Weiasenfels, ki šteje 540 delavcev, j* —poriši 75 vanskih državljanov, ki prihajajo dan za dnem na delo čez mejo. Nastavljeni so na podlagi redne delovne pogodbe, tako da je pri njih izključena vsaka možnost špekulacije. Jugoslovanske delavce so sprejeli na delo šele potem, ko so v Belo peč priklicali nekaj delavcev z Juga (v domačih vaseh so nedavnn tega izvedli anketo ter ugotovili, da ni niti enega domačina, ki bi bil pripravljen sprejeti namestitev v tovarni), ti pa so že čez nekaj dni odpovedali razmerje, ker jim ni prijalo podnebje in ker so pri iskanju primernega stanovanja naleteli na hude težave. Pri delavcih iz sosednih vasi onkraj meje pa vseh teh težav ni in njihova namestitev je v skladu z vsemi Hali Janškimi predpisi. Za Sv. Marko ni videti izhoda iz sedanje krize Skupina komunističnih svetovalcev (Cuffaro in drugi) ter predstavni* liberalne stranke Trauner so svoj čas naslovili na odbornika za industrijo in trgovino Dulcija posebne vprašanje o nadaljnji usodi tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Dulci je včeraj dejal, da se je pri vodstvu družbe Tržaški arzenal - Sv. Marko pozanimal o stanju obrata in žal izvedel, da se to res nahaja v pravi krizi. Položaj je toliko slabši, ker tudi ni videti izhoda v prihodnje, kajti prevoznine so čedalje nižje, medtem ko stroški nasprotno pospešeno naraščajo. Vodstvo obrata se sicer pogaja z nekaterimi ladjarji doma in v tujini, vendar pa ni mogoče predvidevati, ah bo Arzenal-Sv. Marko kaj kmalu prejel kakšno naročilo ali sploh ne. Deželna u-prava je v tej zvezi nastopila na ministrstvu za trgovinsko mornarico, vendar ni prejela nič več kakor nekaj zagotovil o dobri volji ministra Lupisa, da bo skušal premakniti to vprašanje z mrtve točke. Tržaški arzenal - Sv. Marko se pogaja za nova naročila z FNT in z družbo Micoperi. ENI naj bi naročila gradnjo tretje vrtalne na prave za iskanje nafte na dnu morja, Micoperi pa bi menda lahko naročila v Trstu gradnjo 309-ton skega plovnega dvigala (za eno milijardo 200 milijonov lir) ali večjega plovnega dvigala (z zmogljivostjo 1.200 ton) v vrednosti 4,5 milijarde lir. Pogajanja so kakor rečeno še vedno v teku in ni še mogoče kakorkoli sklepati o tem ali se bodo zaključile pozith-n ah ne. pogodbo, ki bo začela veljati 1. januarja. Kako to? Preprosto tako, da bi delavce prisilili k boju za že priznane normativne pogoje (in torej obrambo »starega dobrega umika*), namesto da bi se lotih nove tematike, ki jo postavlja kovinarska federacija. Po prvih posegih pri upravi je bilo delavskemu svetu jasno, da uprava ne namerava popustiti, tudi zato ne, ker gre za direktive iz Rima. Tako so oklicali enodnevno stavko, ki je v celoti uspela. Po stavki bo delavski svet še enkrat poskusil pri upravi, da ugotovi, če se je njeno stališče »zmehčalo*. V nasprotnem primeru se bo spor razširil. Delavci so že dokazali, da so pripravljeni na najostrejše obhke protesta, od pridobljenih pravic in delovne pogodbe pa ne mislijo nikakor odstopiti. V Rimu se medtem nadaljujejo sindikalna pogajanja z »Intersin-dom* (državnim delodajalskim sindikatom) in vse kaže, da bo 15. decembra, pojutrišnjem, po vsej Italiji vsedržavna stavka kovinarskih delavcev. Močna delegacija tržaških kovinarjev se bo v tem primeru udeležila skupne manife- _______________________ __ _ ______ v JUTRI, 14. t.m. ob 20.30 v Gregor- stacije "kovinarjev po milanskih "uh- čičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa cah. « • • Danes se v Trstu, na sedežu združenja lastnikov pekarn, nadaljujejo pogajanja za novo dopolnilno delovno pogodbo pekov. Na pogajanjih sodelujejo sindikalisti pekovskih združenj CGIL, CISL in UIL. Pogajanja boao v jutranjih urah. Popoldne ob 17.30 pa se bodo tržaški peki in pekarski uslužbenci u-deležali sindikalne skupščine, ki bo v dvorani delavske zbornice CGIL v Ulici Pondarcs 8. Tu jim bodo sindikalisti poročali o zaključkih, do katerih jih bodo privedla jutranja pogajanja. V primeru, da M pogajanja zašla v slepo ulico, kar je tudi verjetno, bodo na skupščini razpravljali o možnih stavkovnih akcijah. Povsem razumljivo je, kot poudarjajo sindikalisti, da bi stavke pekovskih delavcev prav pred prazniki močno prizadele prebivalstvo. Krivda za možno pomanjkanje kruha nosijo vsekakor delodajalci. * * # Na svoji zadnji seji je koordinacijski odbor sindikatov prevoznikov CISL zelo ostro kritiziral odnos, ki ga deželne in občinske oblasti imajo do odprtega vprašanja koncesijskih prevoznih družb. Potrebna je, ugotavlja Feneal - CISL, korenita reforma javnih prevozov, njen prvi pogoj pa je odprava sistema koncesij zasebnim avtobusnim družbam. V ta namen bo Feneal - CISL imel vrsto srečanj z dbželmmi In ob- činskimi oblastmi, istočasno pa vabi ostala dva sindikata na skupni sestanek, ki naj pripravi podlago za skupen nastop v vsej deželi. Koordinacijski odbor Feneal-CISL vsekakor zahteva naj pride čimprej do municipahzacije vseh zasebnih koncesijskih avtobusnih prog. Delavcem pa naj javna uprava zajamči stalnost službe. • * * V okviru vsedržavnega gibanja za obnovitev delovne pogodbe so tržaški sindikati grafikov (se pravi: trgovskih tiskarn) oklicali celodnevno stavko dne 14. decembra. Predavanja o IVA Prvo predavanje o IVA, ki ga je Slovensko gospodarsko združenje organiziralo sinoči v Dolini, je popolnoma uspelo. Pred polno dvorano sta predavatelja dr. Stanislav Oblak in Rudolf Jagodic, analizirala novi davek in nakazala vse kar bo potrebho vedeti od 1. 1. 1973 dalje ter kako bo treba voditi predpisane knjige. Predavanji bosta še: DANES, 13. t.m. ob 20.30 v dvorani PD Igo Gruden v Nabrežini; štev. 9. Predavanja bosta vodila dr. Stanislav Oblak in Rudi Jagodic. Strokovnjak Jagodic bo kakor že najavljeno vodil tudi urad za IVA, ki je bil u-stanovljen pri Slovenskem gospodarskem združenju in ki bo začel poslovati v ponedeljek, 18. decembra. U-rad bo posloval v dopoldanskih urah, omenjeni strokovnjak pa bo prisoten vsak dan tudi od 10. do 12. ure. • Deželno vodstvo KD je preučilo zakon v korist gorskih področij in ugotovilo velik pomen gorskih skupnosti. V tej zvezi je bil tudi govor o členu 50 deželnega statuta in o nujnosti, da prejme dežela več sredstev in razširi svoje pristojnosti. Sejo je vodil deželni tajnik KD Tonutti, prisotni pa so bih predsednik Ber-zanti, namestnika tajnika Stella in Cociani, odbornik Comelli, poslanec Bressani in načelnik skupine Del Gobbo. KPI za Slovence v občinskem svetu Krožek za družbene in politične vede »Pinko Tomažič* bo priredil v četrtek, 14. decembra ob 20. uri v dvorani sekcije KPI na Trgu Stare mitnice 11 večer na temo »KPI za Slovence v tržaškem občinskem svetu*. Govorili bodo novoizvoljeni slovenski občinski svetovalci Jure Kocjančič, Lucijan RoncelJ, Stojan Spetič in Dolfi Wilhelm. Drevi seja dolinskega občinskega sveta Drevi ob 18.30 bo na županstvu v Dolini redna seja občinskega sveta. Ta seja je v bistvu nadaljevanje seje z dne 6. oktobra in bo obravnavala v prvi vrsti proračun za finančno leto 1973. Poleg tega bodo razpravljali o dopolnilnih dokladah za prihodnje leto ter n prispevkih prosvetnim društvom, ki delujejo v dolinski občini, ter godbam na pihala iz Doline in Ricmanj. Župan bo poročal o vprašanju odnosov med deželo in krajevnimi ustanovami, ki ga je obravnavala deželna konferenca. To vprašanje pobliže zanima predvsem takšne občine s pretežno slovenskim prebivalstvom, kakršna .je dolinska občina. Poleg raznih drugih točk dnevnega reda, ld zadevajo običajno poslovanje občinskega odbora in o katerih se mora svet izreči, bodo obravnavali vprašanja, ki so velike važnosti za nekatere vasi občine, kot vprašanje namestitve javne razsvetljave na parkirišču občinskega športnega centra v Boljuncu ter vprašanje nakupa stavbe s hišno številko 6 v Gročani za razširitev vaškega trga. SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU Rado Nakrst o zgodovini slov. gledališča v Trstu Od prve slovenske gledališke predstave leta 1850 v Trstu do požiga Narodnega doma V Slovenskem klubu je sinoči predaval gledališki igralec, član Stalnega slovenskega gledališča Rado Nakrst, o slovenskem gledališču v Trstu, njegovem nastanku in razvoju do požiga Narodnega doma. Predavanje je spremljal s predvajanjem fotografij in dokumentov. Rado Nakrst posveča svoj prosti čas preučevanju naše gledališke preteklosti na Tržaškem. V ta namen zbira in ureja dokumentarno gradivo in skrbi tudi za arhiv našega gledališča. To ljubiteljsko delo, ki si ga je prevzel poleg poklicnega odrskega ustvarjanja, mu je 5 leti omogočilo podroben vpogled v to dragoceno gledališko zgodovino, svoje izsledke in svoje poznavanje tematike pa je sinoči strnil v nazoren pregled, iz katerega ni zavela le zgodovina slovenskega gledališča v Trstu, temveč skozi njo in skozi dogodke, ki so jo pogojevali in spremljali, tudi dobršen kos naše splošne narodne zgodovine. Rado Nakrst se je z uvodnimi besedami na kratko cfrl na nastanek gledališča pri starih Grkih in na gledališke začetke pri naših italijanskih, hrvaških in nemških sosedih. Dejal je, da je gledališče na Slovenskem nastalo razmeroma pozno, ker smo pač Slovenci morali v naši težki zgodovini doseči določen kulturni razvoj in določeno kulturno stopnjo in z njo narodno zavest. Tako so se zametki gledališča na Slovenskem pojavil i šele proti koncu 16. in v začetku 17. stoletja. Nakrst se je nato bežno zaustavil pri Škofjeloškem pasijonu in nato pri prvem slovenskem dramatiku Linhartu in njegovi ^.Županovi Micki*, katere uprizoritev l. 1789 predstavlja dejansko tudi prvo gledališko uprizoritev na Slovenskem. Ko je potem prešel na oris nastajanja gledališkega življenja pri nas, se je Rado Nakrst zadržal najprej pri nastajanju slovenskih šol, pri ustanovitvi Slavjanske čitalnice l. 1848 v Trstu in pri Slav-janskem društvu, ki je leta 1850 uprizorilo igro n označevanje dreves bodo gozdarski agenti opravljali povsem brezplačno. Začetek posvetovanja o hidravličnih delih V Vidmu se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje o hidravličnih delih °b potokih in rekah v hribovitih področjih. V uvodnem govoru je dedinj odbornik za kmetijstvo Comelli nhieni]. da sta država in dežela od tata 1965 dalje izdali na našem področju za obrambo tal 13,2 milijarde Ur. Največ sredstev je bilo vloženih v krajih, ki sta jih prizadeli povodnji iz lete 1965 in iz leta 1966. de-š*la pa namerava še nadalje posegali na to področje, kar pa zahteva ve-*ika finančna sredstva, Prav zato dežela že pred leti naslovila na državo zahtevo, naj ji po členu 50 deželnega statuta prizna večjo finančno pomoč (490 milijard lir v sedmih letih), ter organizirala sedanje posvetovanje, da bi si zagotovila tudi najprimernejše strokovne izkušnje na tem področju. Posvetovanje se bo zaključilo danes, prihodnje leto pa namerava dežela izdati zbirko uradnih aktov. Fašist Pangos spet za zapahi Zapadlost zakonskih rokov podaljšali za petnajst dni Tržaška prefektura je odredila podaljšanje zakonskih in domenjenih rokov, ki so zapadli v dneh 30. novembra in 1. decembra v času stavke delovnega osebja Tržaške hranilnice, Italijanske kreditne banke in Ameriške in italijanske banke. Roke so podaljšali za petnajst dni in sicer s pote-_ kom od 4. decembra, ko so začeli omenjeni bančni zavodi spet normalno obratovati. Ta podaljšek velja tudi za vse tiste zakonske in domenjene roke, ki so zapadli v petih dneh od 1. decembra dalje in se nanašajo na zunanje poslovanje teh bank. Za enako obdobje so podaljšali tudi zakonske roke, ki so zapadli 1. decembra zaradi stavke osebja Tržaške kreditne banke. Banca Na-zionale del Lavaro, Banco di Sici-lia, Bancn di Roma, Banca Catto-lica del Veneto, Banca del Friuli, Banca Nazionale delle Comunica-zioni, Banca Antoniana di Padova e Trieste in Istituto Bancario Ita liano. Črna kronika našega mesta se v teh dneh veliko ukvarja s primeri, v katerih igrajo glavno vlogo znani fašistični pretepači, ki so se že velikokrat proslavili z nasilnimi dejanji. Zadnji je bil na vrsti 18-letni Enzo Pangos iz Ul. del Pozzo 15, ki je že večkrat prišel navzkriž z zakonom. Znan je predvsem kot fašistični pretepač ki je v prvih vrstah na podvigih zloglasne «A-vanguardia nazionale*. Poleg tega pa si rad privošči tudi (nepolitična* nasilstva. 31. decembra lani je z dvema pajdašema oropal priletno lastnico tobakame, zaradi česar je bil aretiran in nato izpuščen na začasno svobodo. Vendar je ta svoboda trajala malo časa, kajti pred dnevi je moral spet za rešetke. Leteči oddelek tržaške kvesture ga .je namreč prijavil sodnim oblastem zaradi cele vrste prekrškov. Vsa zadeva, zaradi katere se bo moral Pangos tokrat zagovarjati, se je odigrala že v petek. 7. decembra pozno zvečer v Ul. Rossini. Pangos se je okrog 22. ure peljal s prijateljem po omenjeni ulici. Voznik avtomobila ni upošteval prometnega znaka, zato ga je neki mestni redar ustavil ter mu naložil globo. V razpravo med redarjem in voznikom je tedaj posegel Pangos, ki je bil očitno vinjen, ter na neprimeren način zavrl razpravo. Redarjevi zahtevi naj pokaže svojo izkaznico, se je Pangos uprl. Potem ko so ga odpeljali v splošno bolnišnico je dal redarjem še lažne osebne podatke. Zadevo so zato vzeli v svoje roke agenti letečega oddelka, ki so razboritega mladeniča aretirali in prijavili sodišču. Ni opravičila za dviganje cen zaradi davka IVA ali praznikov V ORGANIZACIJI MLADINSKEGA KROŽKA a bodo te težave razmeroma majhne in ne bodo vplivale na l ekonomski razvoj v deželi. Samo ob sebi se razume, da je italijanska proizvodnja v precejšnji meri odvisna od izvoza in vendar je le 66 odst. anketiranih «me-nežerjev* odgovorilo, da je zainteresirano za izvoz, 44 alst pa ne. Kar zadeva zunanja tržišča, pridejo najbolj v poštev tržišča Evropske gospodarske skupnosti, posebno še v smislu razširjenega I tržišča, nadalje pridejo v poštev S ostale evropske dežele, nato Latinska Amerika in Afrika. ZDA in Kanada nimajo tolikšnega pomena, rekli bi raje, da so glede tega nekakšno »kislo grozdje*, ki sicer že veliko absorbira, ki pa ne o-beta nadaljnjih uspehov, ki ne nudi novih možnosti in je zato bolje in bolj realno, opredeliti se za dostopnejše predele in celine. In vendar so predvidevanja o izvozu optimistična, ker 50 odst. anketirancev računa s povečanim izvozom, 37 odst. meni, da bo ostalo pri starem, le 13 odst. jih je mnenja, da se bo izvoz zmanjšal. Kar zadeva investicije, je kakih 30 odst. anketirance« mnenja, da se bo zmogljivost povečala, ali da se bo vsaj proizvodnja povečala na račun večjega izkorišča-■ nja zmogljivosti. Kakor smo poročali včeraj, je tržaški slovenski slikar Jože Cesar odprl v antikvariatu - galeriji «Barisi» na Akvedotu razstavo svojih del. Otvoritve se je udeležilo, kot vidimo na sliki veliko ljudi. Med njimi smo opažih tudi tiskovnega atašeja na jug. konzulatu Grudna, predsednika SKGZ Borisa Raceta in druge PET DESETLETIJ IN VEČ JE OD TEDAJ, IN VENDAR SO DOCODKI ŠE ŽIVI... Stari avstrijski cesar zagrozil da bo šel raje v strelski jarek Ko je bil De Gasperi še Degasperi in je v dunajskem parlamentu zagovarjal predvsem interese svojih Tridentincev - Njegovo potovanje v Rim, tudi k papežu Ubogi Andrej, ubogi naivni Gabršček, ki je toliko storil za kulturni dvig slovenskega tiska v Gorici, da se je ta v nekem smislu in v ustreznem merilu malone kosala z Ljubljano, naivni Gabršček, ki se je znal že nekako »strankarsko* motati med italijanskimi »popolari*, med »starimi* in »mladimi*. Poslednji so z dr. Antonom Brecljem na čelu predstavljali skupino, ki je šla za dr. Janezom Krekom, »starini* pa so jo ubrali za avstrofil-skim Šušteršičem, ki je med voj- no šel celo osvajat «narodne»... Gabršček je pač naivno mislil, da se narodni problemi rešujejo s strankarsko taktiko, v kateri je bil kalikor toliko doma. Italijani pa so mu odvrnili, da je že vse odločeno drugod, v Rimu. Odločeno pravzaprav še ni bilo, toda rimski, dunajski in berlinski »bogovi* ali bolj konkretno cesarji oziroma kralji, nadalje ministri in generali iz teh treh glavnih mest so decembra 1914 imeli »polne roke dela*. Podobno kot olimpijski «bogovi», da se vrnem k Homerju, da se vrnem VLADA INDIRE GANDI SE JE KONČNO IN VDRUGIČ OPOGUMILA Indijski maharadže in princi odpirajo svoje razkošne dvorce bogatim turistom Najprej malo zgodovine - Kako so začeli bogataši «varčevati» in postajati poslovni ljudje Zgodovina pa govori povsem drugače - Se do pred nedavnim niso vedeli, kaj bi vse počeli Prav gotovo je, da je ni dežele, ki bi bila družbeno tako »pisana*, kakor je Indija. Na eni strani imamo vlade kake zvezne republike, ki jo sestavljajo komunisti, na drugi strani pa imamo maharadže in prince, ki nas spominjajo, če ne na srednji vek,prav gotovo na minula stoletja. Odtod protislovja, ki se kažejo tudi v tem, da v nekaterih krajih Indije v sušnih letih ali ob slabih letinah ljudje umirajo od lakote, na drugi strani pa razni princi, razni maharadže in bogataši na sploh že ne vedo, kaj bi -očeli. Že pred leti je indijska zvezna vlaaa ukinila razne privilegije, ki so jih razni princi podedovali iz prejšnjih stoletij od angleške okupacijske oblasti. Morala je pa nato popustili, ker so razni maharadže izsilili v parlamentu svoje prednosti. Sedaj, pravzaprav pred kakim mesecem, pa se je indijska vlada ponovno opogumila in 227 maharadžem ukinila apanažo, to se pravi tisti državni prispevek, na katerega se je bila obvezala, ko je prevzemala oblast od nekdanjih angleških okupacijskih sil. Hkrati z apanažo je indijska vlada ukinila tem »princem božanskega izvora* tudi druge privilegije in ti gospodje so vsaj pred zakonom postali enaki ostalim 550 milijonom državljanov, kolikor jih šteje indijska podcelina. Samo ob sebi se razume, da vsi ti maharadže niso postali e-naki ostalim Indijcem, kajti izgubili so apanažo (7 milijonov dolarjev na leto), izgubili razne druge privilegije, ostali pa šo jim dvorci in gradovi, krasne zgradbe, velikanske posesti in še marsikaj, s čimer se lahko merijo s komerkoli na svetu. Z novim sklepom indijske vlade se je doseglo le to, da se njihovo bogastvo ne bo moglo več večati ali vsaj ne v takšni meri in na takšen način, kot se je doslej, ker razni princi ne bodo več mogli izterjevati davkov in taks, ne bodo več mogli prisiliti »svojih* državljanov, dejansko svojih tlačanov, da jim brezplačno služijo, pač pa jih bodo morali celo plačevati. Ker tej gospodi drugi »upor* proti zvezni vladi ni uspel, so se nekateri demonstrativno opredelili za drugačno rešitev. Nekateri so sklenili, da bodo svoja premoženja izkoristili tako, da jim bodo dohodki s teh premoženj nadomestili izgubo, ko jim je bila ukinjena a-panaža. Nekateri so svoje palače, ki so neverjetno bogate, spremenili v hotele. Tako je napravil na primer kašmirski maharadža. Njegovemu zgledu je sledil udaj-purski maharadža, ki daje bogatim turistom na razpolago svoje slovito »ljubavno gnezdo*. Seveda so cene temu primerne, vendar bi hkrati mogli reči, da niso pretirane, saj 35.000 lir za apartman za en dan ni kdove kako pretirana cena. Podobne cene so že v navadi tudi v razkošnih hotelih Zahoda, ki sicer nudijo vse in še večje udobje, ki pa nimajo pečata indijskega bogastva in indijske preteklosti. Da je zgled kašmirskega maharadže dobil veliko posnemovalcev, dokazuje tudi sklep, da nameravajo spremeniti v takšen hotel tudi znamenito palačo Falaknuma, ki so jo podedovali dediči Nišama Haiderabada, torej po splošnem mnenju najbolj bogatega človeka na svetu. Indijo torej v prihodnjih letih ne bodo obiskovali le tisti mladeniči in tista dekleta evropskega zahoda in Amerike, ki prihajajo zadnja leta v to deželo na nekakšne »duhovne vaje*, na »razmišljanja* in stike z indijskimi filozofi, pač pa bo vedno več tudi bogatih turistov, ki bi si radi privoščili vsaj za nekaj dni življenja v razkošnih, lahko rečemo pravljično bogatih dvorcih indijskih maharadž. Toda naj si nihče od teh pe-tičnikov iz Evrope ali Amerike ne misli, da bo gost bogatega maharadže, to se pravi, da bo spal pod isto streho, pod katero bo spal »princ božjega izvora*. Ne, Premiera Benayounovega filma «Paris n’existe pas» v La Cappella La Cappella Underground j« predstavila v okviru znanstvenofantastičnega tedna državno premiero francoskega filma Roberta Benagouna »Pariš n’existe pas* (1969), v katerem igrajo Richard Leduc Daniele Gaubert, Monique Lejeune in Serge Gainsbourg, ki je tudi avtor glasbene opreme. Scenarij je napisal Robert Bena-youn sam. Fotografijo je posnel Pierre Goupil. To je prvenec in doslej edini film Roberta Benagouna, pripadnika surrealističnega gibanja in u-veljavljenega kritika filmske revije cPositif». Film je razmišljanje o času, o ča-u pojmovanem kot trajanje, trdi avtor, drugače kot v Alainu Resnaisu (v filmu »Je t’aime, je faimet, ampak tudi v ostalih filmih), kjer je čas upoštevan kot trenutek. Dosledno s svojim surrealističnim nazorjem Benagoun išče svobodo v časovnosti, nekako odrešitev od njene determiniranosti. Protagonist - slikar začenja odkrivati v sedanjosti čudne pojave, predstavlja si preteklost in si zamišlja prihodnost. Zamisel filma bi lahko privedla do mehanične zgradbe. In res ponekod občutimo mehaničnost, kajti izrazna sredstva, s katerimi si avtor pomaga, so fotografski in montažni efekti, ki spominjajo na slikanico. V najboljših momentih (in takih je precej) pa občutimo resničen izraz pristnega doživetja. Predvsem se nam zdi zadeta izbira trenutkov, ko se v protagonistu začenjajo te fantazije. To se zgodi prvič, ko je slikar v postelji z Daniile Gaubert in ona zavrne njegovo erotično željo; on se obrne in vidi telefonski sprejemnik, kako se premika. Prav tako v nadaljnjem razvoju filma se te fantazije razvijajo v protagonistom samoti, npr. ko se Daniele oddalji s prijateljem. V teh fantazijah si Leduc ustvari privid lepe ženske, ki (kot je o-pomnil že režiser Joseph Loseg in kar prinaša Benagoun sam) je presunljivo podobna Daniele; pooseblja jo Monique Lejeune, ki je v nadaljnjih prizorih pred zrca-I lom nekak citat poosebitve Carroll Baker slavne zvezde Jean Harloiv j ga sebe, torej v vlogi rafinirane (artikuliranost teh citatov nas takoj opozarja na Benagounovo obširno filmska kulturo). Ta ženska je nekaka dopolnitev Danieline konkretnosti v abstraktno erotično željo in estetsko popolnost. Prizor, ko jo protagonist skrivaj opazuje v vsej njeni samotni in nedosegljivi lepoti in ko se ona približuje oknu, je med najbolj posrečenimi v vsem filmu. Omejenost filma, to, kar nas lahko moti, je torej v nedeter-miniranosti dogajanja, v njegovi abstraktnosti. Benagounova kulturna pripravljenost pa preprečuje, j da bi tudi v najslabših momentih film postal neznosen. Najboljši a-spekti filma pa so tisti, s katerimi gre avtor preko te nedeter-miniranosti, npr. v zgoraj navedenih erotičnih momentih (kdo si je upal izjaviti, da v filmu ni erotike?). Lahko bi govorili še o drugih aspektih filma. Zanimivo je npr. prikazovanje intelektualca. Richard Leduc je intelektualec - u-metnik, kakršnega pojmuje najbolj nedeterministični surrealizem. Benagoun je hotel poudariti, da vsekakor ni umetnik »pop* ali abstraktne modeme umetnosti, v kateri se subjektivna želja (ki posebno zanima surrealiste) kristalizira v impotenten objekt. Intelektualec, kakršen ugaja režiserju, je tudi Serge Gainsbourg, ki v fil- ga »dandpja* - intelektualca. Benagoun je posebno pohvalil tudi njegovo glasbeno nadarjenost. V celotnem filmu se občuti Benagounova kulturna (predvsem filmska, a ne izključno) pripravljenost, ki sama na sebi ni torej ovira pristnemu in občutenemu izrazu. To pa lahko postane, kolikor avtor ne seže do njenih temeljev pogojenosti, kolikor se z njo le zadovoljuje. Tu, v preseganju teh meja, pričakujemo na nadaljnje Benagounove filme (upamo, da jih bo lahko še režiral). Benagoun priznava, da je *megaloman», kar pa še ne pomeni — trdi — da je domišljav. In to nam potrjujejo njegove izjave, da noče še snemati glasbene komedije ali filma z Jerrgjem Levoisom, kar bi rad napravil, a misli, da še ni zrel za to. Žal pa se nam zdi, da je odpadel njegov načrt, da bi snemal film z igralko Jennifer 0’Neill. Za zdaj lahko spoznavamo njegovo osebnost, tako da beremo njegove ostre recenzije in eseje v reviji zPositif»; lahko se včasih ne strinjamo z njimi (kako naj se nam ne zdi npr. čudno, da je v njegovem filmu precej hitchco-ckovsko zgrajene naključnosti, da pa je s svojo revijo vedno preziral tega režiserja), vedno pa imamo pred sabo ostro kritično sposobnost in kulturno pripravljenost. SERGIJ GRMEK ti indijski bogataši in plemiči i-majo druge palače, druge dvorce, v katere so se ali se bodo preselili, svoje najbolj znane dvorce pa spreminjajo v hotele. In tudi v teh dvorcih, spremenjenih v hotele, ne bo več povsem tako, kot je bilo nekoč, kot je bilo še do pred kakim letom. Vzdušje je danes drugače. In vendar drži »obljuba*, ki jo zagotavlja reklama novega turizma, da bo gost spal v postelji, v kateri so razni maharadže preživljali svoje orgije, da se bo gost okopal v kadi, ki je biia izklesana iz ogromnega bloka marmorja. Vrhu tega so tu tudi stare zgodbe, ki pripomorejo k ustvarjanju razburljivega vzdušja, na primer zgodba o maharadži, ki je mogel zaspati le, če mu je pod oknom igrala posebna godba, ki je svoj «koncert» zaključila le ob jutranjem svitu, ali zgodba nekega maharadže. ki je imel v svoji palači več francoskih kirurgov za plastično kirurgijo, in katerih naloga je bila, da so z operacijami neprestano »popravljali* grudi njegovim ženam iz harema, ki je štel na desetine žensk. O bogastvu in o moči maharadž, katerih gornja dva primera dokazujeta, kaj vse so si privoščili, se je pogosto tudi pretiravalo in vendar drži, da je tudi njihova sedanja stvarnost takšna, da gre preko vseh meja. Ko so namreč Angleži v 18. stoletju prodrli na indijski polkontinent v globino, so tu naleteli na mozaik cesarstev in kraljestev, kjer so posamezni vladarji bili hkrati tu di duhovni vodje svoje deleže. In angleškim oblastem je bilo pogodu pridobiti si naklonjenost teh ljudi, kajti le tako so mogli vsiliti svojo oblast nad vsem ljudstvom. Zato so tem princem in kraljem dali popolno avtonomijo. S tem so pustili Indijo, da je o-hranila družbeno ureditev, ki je bila podobna srednjeveški, hkrati pa je bila tako vsa Indija na razpolago britanskim potrebam po surovinah. Tudi na račun tega je prišlo v Indiji do strahotnih ekscesov, ki so za naše pojme že neverjetni. Nekaj primerov: Indijski zgodovinar Jarmani Daša govori o tem, kako je alvar-ski maharadža lovil tigre tako, da je za vabo postavljal otroke. Ko se je zver približala vabi, torej otroku, ki je v strahu klical na pomoč, je maharadža stal na preži in je zver ubil tik pred trenutkom, preden se je vrgla na o-troka. Bil je zares odličen strelec in skoraj vedno mu je uspelo zver ubiti, toda ne vedno . .. In ta maharadža je imel veliko zaslombo pri Angležih. Toda 1930. leta je napravil usodno napako. Ko je na neki konjski dirki njegov konj izgubil, ga je dal politi z bencinom in zažgati. To nečloveško dejanje je Angleže tako raztogotilo, da so mu odvzeli vse privilegije. Teh istih Angležev pa ni motila njegova »navada*, da je za vabo v lovu na tigre vezal otročičke. Drugi primer ekscesov. Ta se ne tiče več alvarskega maharadže, pač pa se pripisuje dolpurskemu maharadži. Ta je v dneh, ko so v Indiji množice umirale od lako- Horoskop mu nastopa nekako v vlogi same- ljive. Iz zmedenega položaja boste našli dober izhod. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugoden dan za trgovce in obrtnike. Dogodek iz preteklosti se bo ponovil v še lepši obliki. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sre-ča vam danes ne bo naklonjena. Večer brez predvidenih in zaželenih sprememb. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vašo finančno stabilnost bo omajalo nepotrebno tveganje. Ljubljena oseba vam bo dala koristen nasvet. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več i realnosti v trgovinskih poslih. V i primernem trenutku bo popustljivost potrebna. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kljub napaki boste dosegli uspeh. Vaša razburljivost ni primerna za reševanje nesoglasja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanimivo srečanje z manj zanimivimi posledicami. Dobri odnosi s prijateljem so veliko vredni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pomanjkanje diplomatičnosti vam lahko nakoplje sovraštvo. Pozor pred novimi prijatelji. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izpolnila se bo objuba, ki vam je bila dana pced časom. Vaše današnje odločitve naj temeljijo na dejstvih. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če vam bo ponujena priložnost za sodelovanje, jo lahko sprejmete. Slabe i-deje vam povzročijo težave. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zanimiv predlog v dopoldanskih urah. Občutek za realnost bo preprečil neprijeten zaplet dogodkov. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zaigrati bo treba na najboljše karte. Oseba, ki jo ljubite, bo potrebna moralne opore. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Finančne špekulacije niso priporoč- te, dal postaviti sredi džungle velikanske posode smetane za tigre. Ker je bil strasten lovec, je skrbel za to, da bi imel na lovu dovolj dobro rejenih tigrov. Če so ljudje umirali od lakote, ga to ni motilo. Bili pa so tudi »velikodušni* maharadže. Junagadski princ je «proslavil» parjenje dveh njegovih priljubljenih psov tako, da je sklical vse ljudi iz njegove kneževine, da so si ogledali »zgodovinski dogodek*. Še bolj »velikodušen* je bil maisurski maharad-ža.Ta je kupil 300 tisoč žarnic in jih poklonil najbolj siromašnim ljudem svojega področja. Mož pa je bil «pozabil*, da na tem področju elektrike sploh niso poznali. Ko govorimo o bogastvih nekdanjega plemstva, ne smemo pozabiti na barodskega princa. Ko se je ta oženil, si je dal skovati zlate topove, s katerimi naj bi streljali salve na dan poroke. V času druge svetovne vojne pa je bil »velik patriot*. Nemčijo je bombardiral z lastnimi letali. Pravzaprav je kupil nekaj letal, ki so jih vključili v angleško letalstvo Se bogatejši od njega, pa čeo>*av »mani oatriot*, naj bi bil Nisan Haiderabad. Sloviti bogataš Aga Khan je zanj rekel, da bi mogel napolniti bazen s samimi — diamanti. Sedaj So ti bogataši nenadoma postali «revni». Tako vsai tožijo. Udaipurski maharadža trdi, da mu dohodki dvorca — hotela komaj komaj omogočajo življenje. In vendar ima mož, poleg dvorca — hotela še dve palači v mestu, dve na podeželju, nadalje ima dva lovska doma, dva dvorca v gorah in še razkošno palačo, v kateri po navadi živi in kjer mu je vedno na razpolago 35 avtomobilov, 8 dž;pov, 6 tovornjakov za primer, kadar svoje goste naloži na džipe in avtomobile, ko odhajajo na lov, tovornjaki pa služijo za prevoz opreme. F3 k staremu rudarju Guliju. Goriški, tržaški, istrski, dalmatinski in tridentinski Italijani so i-meli za seboj svoje »bogpve*. Slovenci jih nismo poznali. Slovenci smo imeli le svojo najvišjo goro Triglav, s katere si tedaj in še danes vidiš tri države, v katerih je živel oziroma živi njegov rod... Poznejši italijanski premier De Gasperi —- tedaj pod Avstrijo, ko je bil poslanec tridentinskih »popolarov* — demokristjanov, se je podpisovali še Degasperi — je bil prvi, ki j« Slovencem razkril «igro bogov*: Dunaja in Rima. Bilo je v zimi 1914 - 1915. Dr. Janko Pleterski nam pove v svojem delu »Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo*, Ljubljana 1971, str. 28, da je bil De Gasperi zvest avstrijski državljan, da je avstrijskemu poslaniku v Rimu izjavil, da je 90 odst. Tridentincev za anarhijo. To drži, vendar je to ena stran kolajne, ker nam drugo razkriva knjiga sedanjega predsednika italijanske vlade Giulia Andreottija («De Gasperi e il suo tempo*), ki je bil dolgo let De Gasperijev tajnik in zaupnik. De Gasperi se je pod avstrijsko monarhijo moral predvsem ubadati z nemškimi šovinisti, s »Volks-bundom*, s «Schulvereinom» ter s »SUdmarcko*, ki je težila za tem, da germanizira vse Tridentince. Podobno je bilo pri nas na Štajerskem, na Koroškem, pa tudi v Gorici. Ko je izbruhnila vojna je avstrijska vojaška oblast dobila proste roke in je začela loviti vse »nezanesljive* »osumljence* in sploh vse «nevame*. Jeseni 1914 je na ruski fronti kaj slabo kazalo. Avstrijska vojska se je umikala in trdnjava Prže-misl je bila odklonjena. Rešil jo je novembra general Bcroevič. In v tem vzdušju je lebdel nad vsemi strah, da udari še Italija. In tedaj, v oktobru 1914, je De Gasperi odšel na Dunaj. Ni bil nekaj posebno velikega in do «bogov* ni imel dostopa. Našel pa je v Funderju, uredniku «Reichsposta», prijatelja, ker sta bila oba katoliško obarvana in oba urednika. De Gasperi je tedaj vodil svoj «11 Tridentino*. Urednik »Reichsposta* Funder je pozneje pisal svoje spomine, ki so ped naslovom «Von gestem ins heute* izšli 1952 na Dunaju. V njih vestno poroča na straneh cd 527 dalje o »Degasperijevem* obisku na Dunaju. »Italijanski poslanec* je želel, da naj bi mu Funder natočil »čistega vina*. In mu ga je natočil, položaj je takšen, da m "ra monarhija ponuditi Italiji Tridentinsko, da bi Italija ostala nevtralna. V tem smislu pritiska Berlin, v tem smislu delujeta avstrijska in nemška vrhovna komanda vtem ko da je Funda/rjeva katoliška stran ka na to že pristala, seveda tajno. De Gasperi je baje tedaj skoraj pobesnel (Andreotti tega ne pove, Funder pa to poudarja). De Gaspe-rija je ta «sklep bogov* prepričal, da »diplomacija gre drugo pot*, da «izdaia Tridentince*. «Kaj se bo zgodilo z našimi učitelji, duhovniki, župani nod hbe-ralno, framasonsko Italijo?*... «Kaj bo z našimi kmeti, vinogradniki, sadjarji?* Funder mu še zaupa, da ima ukaz, iskati stike z znanimi dvor- nimi krogi, ki naj bi vplivali na cesarja. Ta se je upiral in materi prestolonaslednika Karla izjavil, da «babe naj pri politiki molče* in da «on, ki je štor 84 let, gre raje v strelski jarek, kot da bi odstopil Tridentinsko*. Kar čudovit opis «bogov», ki se med seboj prepirajo*. De Gasperi je razumel. Andreotti poroča o tem. «De Gasperi je šel naravnost v Rim in najprej obvestil Vatikan. Sam tedanji papež Benedikt XV. ga je sprejel-Ni povsem gotovo, toda skoraj go-tovo je, da je Benedikt XV. odobril, kajti De Gasperi je od papeža odšel takoj k tedanjemu italijanskemu zunanjemu ministru Sonninu, ki mu je zagotovil, da ostane vse strogo tajno. Res je. 0 tem se je pozneje nekaj pisalo, toda šele leta 1920. «Degasperijevo sporočilo*, da Italija glede Tridentinske ne bo imela težav, pa je ostalo tajno... S tem želi Andreotti De Gaspe-rija prikazati kot iredentista. To pa De Gasperi ni bil. Klaus Gat-terer, po rodu Tirolec iz Južne Tirolske, ga je v svoji zadnji knjigi «Erbfeindschaft», ki je izšla letos na Dunaju, prikazal takšnega, kakršen je bil: delal je za svoje Tridentince in se do zadnjega ni izjasnil proti avstrijski monarhiji, pa čeprav jo je v parlamentu ob začetku zasedanja 1917. leta hudo kritiziral. Šele 25. oktobra 1918 se je formiral parlamentarni klub italijanskih poslancev v dunajskem parlamentu z naslovom «Fascio Nazionale*, ki je v svoji izjavi med drugim poudaril, da «so i' talijanski teritoriji monarhije dejansko del kraljevine Italije*. Zima 1914 - 1915 je bila prava zima s snegom in hudim mrazom-Ruska vojska je prodrla na Karpate in januarja obkolila trdnjavo Pržemisl in že ogrožala Krakov. To je vedel že sleherni državljan avstrijske monarhije. Nismo pa vedeli za zamotano «’gro bogov in podbogov*. za diplomatsko if?r0 med Rimom, Berlinom, Dunajem. Danes nam to igro razkrivajo številni dokumenti in razne knjige-Ena teh je delo Italijana Alberta Monticoneja, ki je lani izšla pod naslovom «La Germania e la neu-tralite italiana 1914 . 15»». Avtor je prebrskal vse dostopne arhive in pregledal vso ustrezno literaturo. Začelo se je zares decembra 1914* leta. Tretjega decembra so avstrijske čete zasedle Beograd, toda že 14. decembra so ga morale P° porazu v kolubarski bitki zapustiti in se vrniti čez Savo. Italijanska vlada pa je takoj izkoristila zasedbo Beograda in tedanji predsednik vlale Salandra je preko italijanskega poslanika na Dunaju zahteval, naj Avstrija izpolni člen 7 tajne pogodbe. «Bogovi» imata in so vedno imeli svoje tajnosti-Salandra je zahteval koncesije v korist Italije, ker da se je ravnotežje na Balkanu spremenilo-Avstrija pa je že 12. decembra odklonila zahtevo, da naj bi odstopila »državno ozemlje* (mišljena je Tridentinska) in je »zaveznici* Italiji ponujala koncesije v Albaniji, v Mali Aziji, v Afriki... Zares, «bogovi vladajo nad tem svetem*. To velja še danes, 1972'. glej Vietnam, glej Bližnji vzhod. IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) tmimn TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.20 Nove knjige; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbeno - govorni spored. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Saksofon; 10.00 Melodije; 10.45 Plošče; 11.15 Orkester Atija Sossa; 11.45 Polke in valčki; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Počitek ob glasbi; 14.00 E. Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 15.45 Pevci lahke glasbe; 17.00 Juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.45 Pevci lahke glasbe: 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Mladi glasbeniki; 18.00 Popevke; 19.00 Operne skladbe: 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 21.30 Pop jazz; 22.00 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 16.40 Program za najmlajše; 17.05 »Sončnica*; 19.10 Kronike Juga; 20.20 Poslušajmo SREDA, 13. DECEMBRA 1972 spet...; 21.15 P. Merimee: «11 vl-colo di madama Luorezia*; 22.10 S. Monjuško ob stoletnici smrti. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Operna glasba po željah; 9.35 Orkester; 9.50 Wal-lace: »Ben Hur»; 10.05 Pesem za vsakogar; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.00 Plošče; 22.45 A. Hope; «11 pri-gioniiero di Zenda*. III PROGRAM 10.00 Jutranji koncert; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobna ital. glasba; 14.00 Polifonske skladbe; 14.30 Straussovi simf. poemi; 15.15 Pergplesijeva opera «11 geloso schemito*; 16.15 J. Krimer: »Visitate il museo*; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert. FILODIFUZIJA 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Busonijev divertimento; 10.20 Na sporedu sta Glinka in Reicha; 12.00 Straussovi valčki; 12.20 Ravelove ciganske skladbe. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena matica Trst; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Verdi: prizor opere »Rigo letto*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Slov. na- rodne; 15.40 Uroš Rojko, klarinet, 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Iz albuma orkestra RTV; 17.10 O zabavni glasbi; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbe; ne razglednice; 20.00 Glasben’ studio; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Iz sodobne mehiške lirike. 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna zna nost; 13.00 Poklici: Obrtništvo: 13.30 Dnevnik: 14.00 O sodobn’ šoli; 15.15 TV šola; 17.00 Spo red za najmlajše: 17.30 Dnevnik^ 17.45 Program za mladino; 18.4--Dokumentarec: Na krovu ledu lomilke; 19.15 Poljudna znanost; Nafto; 19.45 šport in kronike. 20.30 Dnevnik; 21 00 1948 - nova ustava; 22.00 šport; 23.00 Dnev nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: An gelo* z Marlene Dietrich; 22.5» Sodobna medicina. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: r-tiljice; 17.45 Pri8° de psa Civila, film; 18.10 Obzoy nik: 18.25 Zadovoljni Kranjc). 19.000 Na sedmi stezi; 19.25 Na? ekran; 19.50 Cikcak; 20.00, 22.1« TV dnevnik; 20.30 Stendhal: Rbi jz Tel Aviva Pokal pokalnih prvakov V četrtfinalu sta že Š pa rta iz Brna in Spartak Leningrad, drugi dve ekipi pa, ki sta zmagali na tujem, bi morali biti tudi že četrtfinalista. Jugoplastika je gladko premagala nemški Giessen in zdaj nima večjih skrbi, prav tako kot Juventud Badalona, ki je s štirimi točkami prednosti premagala 01ympique iz Nice. Odprto je srečanje med Steauo iz Bukarešte in nizozemskim Racing Fordom. Italijanski Mobilquattro bo igral proti Slasku iz Wrociawa, ki je v prvem srečanju zmagal z devetimi koš' naskoka. Pokal prvakinj Povratna srečanja osmine finala bodo v tem turnirju skoraj gola formalnost, kajti ekipe, ki bodo igrale doma, so že vse zmagale na tujem. Zaradi tega se lahko že sedaj uvrsti med četrtfinaliste madžarski TFSE, bolgarski Pemik, Geas iz Milana, Francozinje iz Ciermont Ferranda, jugoslovanski Voždovac (ki je premagal z desetimi točkami prednosti Ranid iz Buk~—'št<''l in Pnli->Hnie iz T "dza. Pokal pokalnih prvakinj češkoslovaška Slavija Praga, ki je zmagala v gosteh z 19 točkami prednosti pred madžarskim IEFS, je praktično že uvrščena v četrtfinale, prav tako kot druga madžarska peterka MTK, ki je odpravila Francozinje iz ekipe Ase Lille z dvajsetimi koši razlike. V četrtfinalu pa je že izraelski Hapoei, ki je v dveh srečanjih odpravil zahodnonemško ekipo ATV DUssel-dorf. Tekme ženske odbojkarske B lige še vedno privabijo številno občinstvo (Breg - Vignoai) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA V EVROPSKIH TURNIRJIH Drugo povratno kolo brez večjih presenečenj V turnirjih za razne evropske kockarske pokale se drugo izločil-jte kolo približuje zaključku. Jutri te v četrtek bi morali odigrati tek-tee osmine finala. Precej srečanj te bilo zaradi sporazumov med po teJPeznimi peterkami preloženih. _ . . . J kogar. > IU1 MJ £c AUKrilili, Uči Ud 111 e.a VJCIO UXCUU 0 tiskati kartone podobne tistim, I ije, kjer živimo. Enaki naj bodo R. A. svojp prednost izrabili na blatnem igrišču in so v začetku srečanja vsilili svoj ritem igre. Najnevarnejši je bil prosti branilec D’Aloda, ki je z nekaj nevarnimi prostimi streli zaposlil pazljivega Kapuna. M. K. Vesna — Campanelle 0:0 VESNA: Košuta, Majzen, Coglie-vina, Zumiani, Tence, Felluga, Tamaro, Russignan, Zueca, Dagri. CAMPANELLE: Depangher, Lon-zari, Dionis, Famigliolo, Del Piano, Marzari, Ausilio, Riva, Funaro-la, Bergamasco. SODNIK: Muni iz Trsta. KOTI 6:3. GLEDALCEV: 50. Vesna je v nedeljo izbojevala dragoceno točko proti ekipi Campanelle. Križani, ki so nastopili v desetih, so že od vsega začetka merili na neodločen izid, kar jim je tudi uspelo. Blatno igrišče ni uščalo dobre tehnične igre, zar j.i ii česar je bilo srečanje na niz-la.ravni. Pri Vesni je znova izstopala obramba, ki je bila vedno na mestu in je z odličnim Majznom stalno odbijala nasprotnikove napade. Odpovedala pa je sredina igrišča, zaradi česar ni deloval niti napad, v katerem je bil požrtvovalni Dagri preveč osamljen. Vsekakor predstavlja nedeljsko srečanje za mlade Križane pozitiven rezultat, saj so se izkazali z borbenostjo in veliko požrtvovalnostjo. Sandor T. Op. Supercaffe — Union 2:1 UNION: Vedana, Benčič, Gliona, Babuder, Lombardi, Čok, Stigli, Šuligoj, Suber, Lappi, Boschetti. Podlonjerski mladinci so v nedeljo doživeli ponoven poraz, tokrat res brez potrebe, saj so prvi polčas zaključili v vodstvu. V drugem delu srečanja pa so prepustili vajeti igre Opencem, ki so seveda to takoj izrabili in so dvakrat zaporedoma pretresli mrežo vratarja Vedane, ki ni prav najboljši v tej vlogi. Po prikazani igri, ki je slonela na hitrih podajah, bi Podlo-njerci prav lahko odnesli obe točki, saj ni bil nasprotnik taka nepremostljiva ovira, kot se je zdelo pred tekmo. Znal pa je izkoristiti napake gostov in je s hitrimi protinapadi ogrožal Unionovo obrambo Union je nastopil s svojo najboljšo postavo in v letošniem prvenstvu še ni zaigral tako dobro. Žal, pa *>, netegteTi ....gtedftli, bolj na izvajanje osebnih akcij, kot pa na kolektivno igro, kar se je na koncu tudi poznalo. Radi je izjavil, da ne bodo dovolili vstopa v Avstralijo rodezijskim in južnoafriškim ekipam, ki bodo izbrane po rasističnih načelih. Prav tako ne bodo dovolili ekipam teh držav, da bi se ustavile v Avstraliji med potovanjem v kako drugo državo. ŠPORT NA TV RIM, 12. — Italijanska televizija bo večirvo svojih športnih oddaj posvetila prihodnji teden (17. do 23. decembra) smučanju. V nedeljo, 17. decembra, bo v športnem popoldnevu prenos tekmovanj za svetovni smučarski pokal iz Madonne di Campiglio. V torek bodo na drugem sporedu oddajali iz istega kraja veleslalom s pričetkom ob 15.30. Poleg običajnih športnih oddaj bo prihodnji teden še prenos hokejske tekme na prvem sporedu ob 22. uri, v petek pa ob 17. uri na drugem sporedu konjske dirke. ODBOJKA POKAL DRŽAVNIH PRVAKINJ Fini ni uspel Protirasistično stališče avstralske vlade CANBERRA, 12. — Avstralski ministrski predsednik G. Whitlam Montepellier — Fini 3:1 (15:9, 15:9, 14:16, 16:14) V povratnem srečanju prvega kola evropskega tekmovanja za pokal državnih prvakov, je Fini zgubil tekmo z enakim izidom kot je zmagal doma. Italijanske prvakinje so tako izločene iz nadaljnjega tekmovanja, ker imajo v končnem seštevku točk slabšo razliko od Francozinj. V prvi tekmi je bila razlika 51:45 v korist Finija v drugi pa 60:48 za Montpellier. Končni skupni izid je torej 105:99 za francoskega prvaka. Vodstvo Finija iz Modene je po končani tekmi v Montpellieru vložilo priziv zaradi napake sodnikov. Po vsej verjetnosti pa ne bo sprejet in italijanski prvak bo tako izločen iz nadaljnjega tekmovanja samo zaradi borih šestih točk razlike. Tekma sama je bila izredno izenačena vse do konca. Prva dva niza sta pripadla domačinkam, ki so se pokazale pred domačimi gledalci v popolnoma drugačni luči kot pred tednom v Modeni. Tako v tretjem kot v četrtem setu pa so prevzele pobudo Italijanke, ki so povedle v.obeh z 8:0. Ta prednost jim je v tret jem delu zadostovala za zmago s skrajnimi' močmi, v zadnjem pa ne. Položiti so morale orožje z e-nakim izidom, kot so v tretjem zmagale. LAS VEGAS, 12. — Cassius Clay se bo 14. januarja srečal v Las Ve-gasu z evropskim prvakom težke boksarske kategorije Angležem Joem Bugnerjem. amaterska nogometna liga: Primorje - Sagrado. Tekma Je bUa na proseškem igrišču AKCIJA ŠPORTNEGA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Športnik leta 1972 Športno uredništvo našega dnevnika bo tudi letos razpisalo anketo o najboljšem slovenskem zamejskem športniku v Italiji. Sistem izbiranja najboljšega športnika bo letos nekoliko drugačen kot lani. O tem in o ostalih podrobnostih te ankete bomo podrobnejše poročali v prihodnjih dneh, ko bomo priobčili tudi seznam nagrad, katere bomo izžrebali med tistimi, ki se bodo naše akcije udeležili. Letošnje nagrade bodo vsekakor bogatejše od lanskih, na kar naše bralce še posebej opozarjamo. Tudi nagrajevanje naših najboljših športnikov bo letos javno na posebni prireditvi . sicer pa, kot smo že rekli: o tem in o še marsičem drugem boste lahko čitali v našem dnevniku v prihodnjih dneh. Franci Derganc MlIJIllJM mm Domini partizanskega zdravnika 62. IV. Akcija na Trnovo, 22. 1. 1945. Mesto KE Cepovan, gozdarska koča. Sestav KE: dr. Gala Aleksander-Peter, Šuligoj Danilo, Zoro, j^eto, Milan lz «Pavle», Klanjšček Lojze iz «Franje», Vladimir ^ «Pavle», Komel Iz «Pavle» Brigita s krajev. NOO. KE pasiralo 60 ranjencev. 18 večjih operacij. St. l. Jei Stanko, komandant brigade. Ranjen pred 6 urami od mine. St. pr.: velika rana., v.l.c. v levi aksiralnd srednji črti v ^ X. rebra. Th.: v eter-narkozl repositlo omentl skozi diafragmo. Siv ^tefragme. u Ocluslo pneumthoracds aperti. Laparatomia sdn. peracosta-*te. Splenec torni a razbite vranice. Drain. Trak. St. 2. Ctžman, pred 12 urami ranjen od krogle. St. pr.: Prestrel trebuha v ileocekalnem predelu. Tangen-^teihl strel glave na desni. . Th.: v kloroform narkozi laparatomija pararectal. dex. Sivi [/•streljanega ooecuma. Drain. trak. Nato v lokalni anesteziji ^teriedement ran na glavi z imobilizacijo. Umrl na prevozu v bolnico. et. 3, Skofljanc iz Ljutoljane. Pred 18 urami ranjen od mine v hrbet. St. pr.: Rana v.l.c. na desni strani hrbtenice. Znaki peri-tonitis difusa progrediens. Th.: v lokalni anesteziji debridement rane in drain. Umrl na prevozu v bolnico. Št. 4. Ostrouška. Pred 48 urami prestrel skozi medenico. Ranjena rectum in mehur. Th.: v eter-kloroformu laparatomia med. inf. V trebuhu moten eksudat. Mehur in rectum nista intraperitonealno poškodovana. Anus praeter natural. sdgmodd. Umrl takoj po operaciji. St. 5. Pipan. Pred 24 urami ranjen od granate. Fract. compl. fem. sin. V kelen kloroformu eksedzija ran, imobilizacija na Diterix. podlagi. St. 6. Rudolf Janko. Pred 6 urami ranjen od brzostrelke. Obtičani strel v des. tibiji tik pod kolenom, prestrel s frakturo leve krače, prestrel s frakturo lev. fem. Th.: v kelen- kloroformu eortraet. corp. aliend iz desne tibije. Imobilizacija po Diterbru lev. fem. in krače. St. 7. Habjan. Ranjen od granate pred 12 urami. Fract. compl. hum. sdn. v zgor. tretjini in v.l.c. hrbta v višini II. torakal. vretenca. Th.: V kelen- kloroformu eksedzija ran, ablatto corp. aliend, in imobilisat. s Kramerjev© podlogo. št. 8. Bitenc iz škofje Loke, udarnik. Ranjen od mine v levo oko in penis pred 12 urami. St. pr.: Conquasatto očrnili sin. et penis. Th.: V kelen- kloroformu enuoleatio bulbi sto. et repara-tio penis. Št. 9. Punčka. Ranjena pred 6 uramd od granate v glavo. St. pr.: v.l.c. crandd sdn. c. conquasatione oculi sin. Th.: v kelen- kloroformu debridement rane na glavi. Umrla zaradi pertusdsa v bolnici čez 10 dni. St. 10. Istenič te Istre. Ranjen od mine v glavo. VJLc. levega očesa, to levega dela glave. V kelen- kloroformu enueleatto oouli sto. to debridement rane na glavi. St. 11. X. Y. Pred 12 urami ranjen od krogle. St. pr.: tangencialni strel levih senc. Th.: v lokalni anesteziji debridement rane. St. 12. X. Y. Pred 12 urami ranjen od mine. St. pr.: vl.c. capdtis partis mollds. Th.: v lokalni anesteziji debridement, hemostaza Druge operacije niso registrirane. V. Akcija na Trnovo, 19. to 20. 2. 1945. Mesto KE Cepovan. Sestav KE: Frenk Bidovec, Ldda Zlatoper, Šuligoj Danilo, dr. Žemva, Klanjšek Lojze, Vladimir iz «Pavie», še ia «Pavle», ki se ga ne spominjam. Sovražna postojanka se je predala brez strela. VI. Akcija proti Svetemu križu na Gorenjskem od 3.-5. 2. 1945. Mesto KE: Farji potok pri Samcu. Kirurško ekipo pasiralo 35 ranjencev, 18 večjih operacij. St. 1. Kirn Matej, politkomisar Prešernove. Ranjen pred 6 urami od brzostrelke. St. pr.: Prestrel des. gležnja. Th.: dokolemski mavec. St. 2. X. Y. Ranjen od mine pred 6 urami. St. pr.: V.l.c. leve zun. plati stegna. Th • v lokalni anesteziji eksedzija robov rane Debridement St. 3. Martinjak Rane. Ranjen pred 6 uramd od brzostrelke. St. pr. Gladek prestrel des. komolca ta des. Stegna Puls art. dorzal. ped. nd. Th.: nadkomolčna mavčeva longeta, obveza rane na stegnu. Druge op. niso registrirane. Sestav KE: dr. Edvard Pohar, Danilo Šuligoj, Lida Zlatoper, Božo to Vinotok, Zoro, Cveto, Klanjšek, Benedičič VII. Akcija proti Gorici, Idriji in Cepovanu od 15,—20. 3. 1945. Mesta KE: Sp. Trebuša, Cepovan, Stopnik. Sestav KE: dr. Edi Pohar, Danilo Šuligoj, Jože, Klanjšek Jože, Zoro, Cveto, drugih se ne spominjam. število ranjencev, M so pasirali KE, ni točno zapisano. 15 večjih operacij. St. 1. Šebenik. Pred 36 urami ranjen od mine. St. pr.: Thorax apert, dex. vJ.c. Th.: v lokalni anesteziji occlusdo thor, aperti resectio co-stae, sum na totraabdomtoal. poškodba Umrl čez 2 dni v SVPB «Franja». St. 2. Poljanar. Pred 36 urami ranjen od mine. St. pr.: Po hrbtu in ledjih to nogah zadaj polno ran Znaki peritonitisa. Th.: v eter narkozi spod. mediana laparatomija. Trebuh poln krvi. Prebit mezenterium in ozko črevo. Sut-turae tatestini. Primarni šiv trebuha. Ozdravel. St. 3. Kranjc. Pred 36 uramd prestrel desnega boka. St. pr.: Vuln. sclop. colomds ascendent. • V kelen-etru sutfcure oolonis po transverzalni l&pa-rt**- ■>'ji. /Twl po 14 dneh zaradi fistule stercoraJis na hrbtu v bun-kerju. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. ’4 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon TRST 794 638 833 82 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. decembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» . DZS Ljubljana Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400. osmrtnice n soZaha 200 lir »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo P» oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori Sr.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska Z1T • Trst KER JE «OBREKOVAL» LASTNIKA RUDNIKA ŽVEPLA Časnikarju Etriu Fidori prepovedano Egiptovska ljudska skupščina 12-mesečno poklicno udejstvovanje odobrila Sidkyjevo politiko Palermski sodniki so poleg tega obsodili Fidoro, ki je odgovorni urednik lista «L ’ Ora», na leto dni zaporne kazni - alllll>ll,,IBailllll>l,>l,a'll>>aiia>ll>IIIBII,TVBsma,aillK>llll,l,>lf,>aai>allllll,lll>ia>lllfll>v*vvlv,a,ni>*tlIvll,,iai>>>iBiailll,ll>>v>Biaailll,l>>llt,,ll,ll,l>ll,rvllliallll,>>iai,lllll>,l>,IIIIIIIR>u SRHLJIVO ODKRITJE NA CESTI MED RECC0M IN USCI0 Skrivnostna smrt prostitutke Eiovannine Sannie Njeno truplo je odkril neki gozdar v kupu gramoza, oblačila pa so preiskovalci našli v prepadu ob cesti GENOVA, 12. — Genovski karabinjerji so identificirali truplo ženske, ki ga je včeraj našel goz-lar pod kupom gramoza na cesti, ri od Recca pelje proti Usciu. Gre m 40-letno prostitutko Giovannino sannio, ki je, kot vse kaže, imela svoje »delovno mesto* na Korzu Italija. Sannia, ki je po rodu iz Cagliarija, se je preselila v Genovo pred približno desetimi leti. Kot smo že omenili, je ženskino truplo odkril včeraj gozdar, ki je obračal svoj avtomobil ob km 6, krej se cesta, ki povezuje Recco z Usciom, nekoliko razširi. Ko je zavozil proti kupu gramoza, ki ga posujejo po cesti pozimi zaradi snega ali ledu, je mož opazil šop rdečih las. Iz radovednosti se je približal in je videl ženski obraz, ki je bil poškodovan od ugrizov divjih živali. Gozdar je nemudoma obvestil orožnike. Karabinjerji so odkopali gramoz in pod njim odkrili golo truplo ženske, ki so ga danes identificirali. Razen u-griaov na obrazu, na truplu ni bilo znakov, ki bi lahko vzbudili sum, da je ženska umrla nasilne smrti. Le prsti rok in nog so bili vijoličaste barve. Nedaleč od trupla so karabinjerji našli rdeče minikrilo, belo majico in nogavice tipa »collant*, ki so verjetno pripadali ženski. Identifikacija še ni uradna, ker bodo morali orožniki primerjati odtise mrtve ženske s Sannievimi, ki so shranjeni v kartoteki genovskega sodišča. Natakar pa, ki je živel s Sannio (karabinjerji so že ugotovili, da ni vpleten v skriv nostno smrt ljubice), je že spoznal truplo. Žensko so orožniki identificirali na podlagi nenavadne podrobnosti. Opazili so namreč, da ima pobarvane nohte prstov na nogi, kar je pozimi nenavadno. Zato so se pozanimali pri nekaterih genovskih prostitutkah m so izvedeli, da Gio-vannine Sannie že dva tedna ni bilo na spregled. Danes zjutraj pa so na Korzu Italija našli ženskin avtomobil. Zdravstveni izvedenci nadaljujejo medtem z nekroskopskim pregledom trupla. Delo zdravnikov bo dolgo in težavno, ker bodo morali opraviti tudi toksikološke poskuse. Med preiskovalci prevladuje mnenje, da je treba pripisati smrt ženske nenadni slabosti. Menijo namreč, da se je na samotnem kraju sestala s priličnim ljubim-' cem in je umrla zaradi kapi. Mož se je verjetno zbal in je skušal skriti truplo prostitutke. Orožniki in agenti genovskega letečega oddelka »stikajo* po življenju pokojnice, da bi izsledili dogodek, ki bi lahko pojasnil njeno smrt. V kartoteki genovske kvesture hranijo debel dosje o ženski, ki je imela že večkrat opravka s sodiščem. Leta 1962 je bila obsojena na tri leta ječe, ker je okradla dva univerzitetna študenta. Mladeniča sta se domenila s Sannio za sestanek proti plačilu 10.000 lir, ob koncu pa sta se skušala skrivaj oddaljiti, ne da bi poravnala »računa*. Prostitutkin soprog je tedaj z nožem v roki prisilil študenta, da mu je izročil plašč, za pestno uro in univerzitetno izkaz nico. Zakonca sta poleg tega tele- fonirala študentovi materi, da jima je njen sin ukradel dragocen prstan, fotografski aparat in zlat vžigalnik. Mladeniča pa se nista pustila ugnati kar tako in sta zadevo prijavila policiji. Med sodno razpravo sta se Sannia in njen mož sprla, ker je slednji, bivši policijski agent Raffaele Capobiamehi trdil, da ga Sannia muči, da ga je prisilila, naj spi na slammjači, da mu daje za kosilo le ostanke. Ženska si je zato poiskala drugega ljubimca, potem ko je odsedela tri leta v zaporu. Preden si je izbrala »najstarejši poklic na svetu* je Sannia, ki je po mnenju policije že leta 1962 služila po 50 tisoč lir na dan, delala v neki pralnici in je zaslužila 45.000 lir na mesec. Gre za skupino aparatov, ki so jih namestili že prejšnji raziskovalci Lune, toda današnja človeška prebivalca Lune sta prinesla še nekaj drugih aparatov. Predvsem gre za vrsto termometrov, ki sta jih vgradila v Lunina tla do globine 2 metrov in ki imajo nalogo, da proučujejo notranjo temperaturo (ta aparat je bil že nameščen pri prejšnji odpravi, toda kozmonavta sta tedaj po nesreči prekinila električni vod). Poleg tega so v paketu »Alsep* še štirje drugi novi aparati: aparat za merjenje privlačnosti raznih nebesnih teles, aparat za merjenje padavin prahu in meteoritov, aparat za merjenje morebitnega ozračja in končno še instrument za ugotavljanje profila Luninih tal. Sledilo je dolgo in naporno delo pri pridobivanju tako imenovanih geoloških »sveč*. Gre za vzorce geološke sestavine Luninih tal, ki sta jih vesoljca izvrtala s posebnim vrtalnim strojem. Postopek je isti kot na Zemlji, kjer človek na ta način spoznava vrstni red sestavin določenih slojev. Nato sta se Ceman in Schmitt podala z Lunarnim vozilom na prvo potovanje. Tu naj pripomnimo, da se je sedaj prvič zgodilo, da televizijski oddajnik ni oddajal prihoda vesoljcev na Luno. Na lunarnem modulu ni bila namreč več nameščena kamera. Namesto nje so vgradili razne druge znanstvene aparate. Televizijska kamera je bila nameščena le na lunarnem vozilu. Zato so prve slike začele prihajati na Zemljo šele okoli 2. ure ponoči. Kot smo že dejali, sta vesoljca opravila le pol poti (vsega skupaj 3 km) do kraterja ter sta se nato vrnila k lunarnemu modulu. Po poti sta nabirala razne kamenine. Do , lunarnega modula sta prišla natančno ob 8.05 . po srednjeevropskem času. Preden sta stopila v varno zavetišče, sta se dobro o-tresla Luninega prahu. Po daljšem počitku se je začel drugi sprehod po Luni, in sicer ob 23.03 današnjega dne. Medtem kozmonavt Evans kroži s poveljniškim modulom »America* okoli Lune in pričakuje povratek svojih tovarišev. Ne pa drži križem rok, saj ima polno dela z raznimi raziskavami. Baje pa ima sitnosti z neko radijsko anteno, ki jo bo morda moral odvreči, kar bo v določeni meri škodilo rezultatom raziskovanj. je označil kot sampvoljno potezo vlade dovoljenje milanskemu akademskemu senatu, da uvede omejeno število na fakulteti. Isti problem je razvil tudi komunist Napolitano, ki je zahteval, naj minister točno odgovori na zastavljena vprašanja in naj pojasni vsaj v glavnih obrisih kako si zamišlja reformo italijanskega šolstva. Socialistični poslanec AchMli je vprašal, kdaj bo vlada predložila parlamentu nov okvirni zakon o šolstvu in je ostro napadel dosedanjo politiko, katero je definiral kot naperjeno proti demokratičnemu razvoju italijanske šole. Vprašanje o šolstvu na splošno in o položaju ria milanski fakulteti za arhitekturo so postavili tudi predstavniki drugih političnih skupin. V svojem odgovoru se je minister Scalfaro dotaknil raznih problemov italijanskega šolstva in predvsem omejenega števila, univerzitetne reforme, štipendij in gradnje novih šolskih zavodov. Scalfaro je predpostavil, da je položaj italijanskega šolstva zelo težaven da terja povratek v normalnost skupen napor vseh političnih sil. Minister je nato povedal, da so na njegov poziv nekateri univerzitetni profesorji umaknili ostavke, ki so jih dali zato, da bi protestirali proti pomanjkanju primernih prostorov na italijanskih vseučiliščih. Vzrok tega položaja, naj bi bilo pomanjkanje regulacijskih načrtov v raznih občinah in počasnost birokracije. V tej zvezi je minister obljubil, da bo vlada v kratkem predložila parlamentu ustre- zen zakonski predlog o gradnji novih šolskih poslopij. Kar zadeva štipendije univerzitetnim študentom je minister navedel vsote, ki jih je vlada lani dodelil® v ta namen, priznal pa je, da nikakor ne ustrezajo razmahu števil® študentov na vseučiliščih. Najbolj sporna točka .razprave j® bilo vprašanje ravnanja akademskeg® senata milanske univerze. Scalfa1® je povsem opravičil delovanje upr®v' nega odbora fakultete za arhitekturi in je branil ukrepe svojega predhodnika. Dejal je, da so pristojni organ1 prijavili leta 1968 nekatere profesor!® disciplinskemu svetu zaradi hudih prestopkov, ki so jih zagrešili P° izpitih, dodal pa je, da ministrstvo ni razveljavilo izpitov, da bi ne °" škodovalo študentov. Kar zadeva **' časno uvedbo omejenega števila n® fakulteti za arhitekturo, je minist** opravičil ta ukrep s trditvijo,, d® predstavlja fakulteta «vsedržavni škandal*, neke vrste »gadje gnezdo* k°n' spiratorjev in prevratnikov. V nadaljevanju svojega govora J® Scalfaro zagotovil, da vlada ne ho uvedla na univerzah omejenega števila, čeprav bo treba po njegove® mnenju nekaj ukreniti zaradi zelo hitrega naraščanja števila študentov. Komunistični in socialistični poslanci so v odgovoru na Scalfarovo izvajanje poudarili svoje nezadovoljstvo, ker se minister ni dotaknil vse problemov, ki so jih nakazali v svojih interpelacijah. Ugotovili so tudi. da je sedanja vlada ubrala šol®* politiko, ki je v nasprotju s politi* prejšnjih vlad levega centra. Moskovčani se že pripravljajo na novoletne praznike. Sovjetsko <1®'° mesto so v teh dneh okrasili i novoletnimi jelkami