/ PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE - Štev. 191 (1879) TRST. torek 14. avgusta 1951 Prispevajte za Kulturni dom Cena 20 Ur Sovjetska zveza se bo udeležila Stokes predložil predloge V OLITVE konference v San Franciscu za rešitev petrolejskega sporapred durmi y ,IUIMinu*l"Hnilliaw ■ 1 ■ ni I K«!!A. VHJSKHBHBHnOHMMHMHnHBMMMMnHeBnBBMBnHVMMMSHeSCeHHaHBMIBBBIIfHMMMMMBSDSTeZMI ^ ho delegaciji bodo Gromiko, Panjuškin, Zarubin in Golinski - V Washingionu pravijo, Sovj . ,® s°viefska vlada samo ovirati delo konference, v Londonu pa so mnenja, da bo s 1 pristanek spremenil konferenco v pomemben sestanek med Vzhodom in Zahodom WASHING(P0N riški a-*« l;i- — A meda dePai'tman javlja, 4S8 zveza sPrejela n° POHodl^ nco 2a mirov-4. 2 JaPonsko, ki bo To » ^ ” V San Franciscu. s-r>OTOČili v Moskvi Kirku Poslaniku Alanu dr!ayne§a devetsto V i ^^ooil. da bo so-toestnik e®gacijo vodil na-Grormko j,!U'?an.5ega ministra ljali šp 3° bodo sestav- - se sovjetski poslanik v hJk v rlt0pU Fanjuškin posla-,0vietewOnu Zarubl« m član *** OoIiUr^ ministr' ^e&art4«e slrani P3 je državni poSiijai_ n sP°ročil, da že raz-tretji n„- B^tadetim vladam ^.kiio -P?godbe 2 JaPon-Sovjebv^0-^^lko sPremenjuje. 1,9 vabil 1 pris^neK se nanaša ^nterenpp’ 1131 35 udeleži SZ 50 SRE? - San Franciscu, ki velika lw C®s P^ale ZDA in 1(1 5o snHof1111® vsem državam, JaPwisk: i?Yale v vojni proti n° do 13 bll° veljav. vlad; ‘‘“da ®vguata; sovjetska 8a 'irenutvl01 ea^ala do zadnje- fMsi - ^ Z odgOVO”™ v sovjetske >mela “ma v w».v '7“ vlade ie mev- Ona, shlngtonu velik cd-kerVa „so zlasW prese- ne^?kp20Valci Prlsiala n„r Sovjetska zveza renci, ne ri=Uueležbo pri konfe- Ltol»na tudi ,ila _na n'ie3 za' ^ato Yre ^ledvsem ““^Sišk ^Post 'Je-«-J «mirovno skrb, da oborožitve Ot. valo0 s0vir|S,° vež pričakovali, J&?. na ylada sPrejela San ^erenco v Dos? da>je ip6 0d Preteklega 3e so- ' tf ame^a razne »v ~~ ^vure pru- T ?odbe i. u n®črtu mirovne vlada ugovore pro- J°hi ‘n Po ga Je pripravil ®art^,et°vSal^Ullej’ .republikan-Se V dfŽavnem de- Posebno je so-v svoji noti od 1°. j^j. vlatJa dejstv^kj>3 odločno pouda- ne da ameriški načrt ^JCožfe"6 0mejiWe ja- V. « • ir*-. —z n'-^.daa^ir,8to»u ne vorj-a-h?f0'llern|be S(^1'dskl sklep- znak čel^njev^^6 P°litike !lec Vladinega so-'nng konferenčne mize. Bolj so mnenja, dia- bodio -skušali sovjetski predstavniki, vsafcikrat ko jim- bo postopek to dopuščal, vsiliti svoje stališče in s tem v zvezi domnevajo, da -bo prvi vzrok spora nastal v zvezi z vprašanjem kitajskega predstavništva, Na podlagi prvih vtisov pa se zdli, da v Washinigtoniu kl’j-ub temu rajši vidijo tudi viharno konferenco ob navzočnosti Sovjetske zveze, nego sestanek, ki bi nudil popolno zadoščenje ZDA, ki pa bi pozneje lahko bil vzrok večjih sporov. V londonskih diplomatskih krogih so ir.neurja, da bo sovjetski pristanek spremenil konferenco v Sa-n Franciscu v res pomemben sestanek med! Vzho-diOm in Zahodom o političnem vprašanju, ki je izredne važnosti. Navzočnost sovjetske delegacije odstranjuje vsako možnost, da bi konferenca oatafa navadna formalnost, t- j- sestanek med predistavnik-i, ki so že od začetka vsi istega mnen-ja. Sovjetska zveza bo verjetno napadla anig-leško-ame-riške predloge. ki so podlaga načrtu, ki so ga razdelili članom konference, zlasti pa onega, ki izključuje udeležbo pekinški vlade pri podpisu pogodbe. Proti temu predlogu je sovjetska vlada vedho odločno protestirala i-n bo to sedaj lahko na-pravila na še bolj pristojnem meetu, kjer bo njeno stališče morda imelo večji odmev. V prvj vrsti namreč menijo, da bo sovjetska udeležba sprevrgla ameriške načrte za hiter zaključek konference. Z druge strani pa ni izključeno, da ne bi sovjetski odločen nastop na konferenci okrepiti stališče onih drža-v, ki st- še upirajo sedanjemu- načrtu- pogodbe, zlasti In- dije. ki nasprotuje raanam stra-nem tega načrta, zlasti v zvezi s- kitajsko udeležbo. Opozorilo Kongresne Komisije WASHINGTON. 13. — Izvedenci kongresne gospodarske komisije- ZDA so danfes objavili poročilo, ki opozarja ameriško javno mnenje, W4 ‘2Htnik. ter1*1 Sprl' ^ kra3 Malles. je s-radi C5"* kolo m se Jje izgubilo Avtobus, e je iz b*» 1 'ega ^ '-'■o n Ke je tej-Pad v eVrn11 v globok spodn , *Avt, Je umetno je- :°bu. Čl drhžbi «Dn^d « avtomob>l- afcgr s - Resia, velikega na- 4!n° VOŽnTW* naP«vil še iz-k m nesreča se je c 2 Kesie Sp -3e avtobus vra-,S ena lMalles- se je reši- ker tna 2er>ska vkljn^.^0 ji je po čudežnem i>irc:0kenco Sreoilo skočiti sko-M^ega 7iuA4tobusa- Zaradi cnegu napada pa &e povedati o nesreči. c do ^ečaj , kra?d!°bnosti S 0 ”esreže so prišle OV in §as‘lcev ^ i,!0 upre 2na- Okrog pol-:'(>luf a:ai točko, kjer se ill j P greznii pod vodo. ,N^u,r le^e^v tfd cesto *2“wTS ,z*‘» ^ ■lat>ljasIlora3o čaka't-Pla-una P°' '2 easl^ h, brlhod P°- Cost 2,13 in Tv/r- ’ ‘M P »a nis“ za' tevapP°noči - Razeo tega SO prišli Pripra ovirg p0- .!e za dvig trupel. Svedsk i list tevehč „ ^Jjnj zV^?dP°ra. ki • dfei Ati te '° vodniku«, ti- gure Hitlerjeve «Nove Evrope« v polni svobodi nadaljevati svojo delavnost in pripravljati svoj povratek v evropsko politiko. Kot dežele, ki še danes odkrito pomagajo ngcifašističnim elementom, navaja list Frankovo Španijo iin Argentino. Zlasti pa poudarja list prav primer Paveliča, ki v Argentini nemoteno nadaljuje svojo fašistično dčlavnost in »e povezuje, z emigrantskimi in argentinskimi fašisti. «Arbetaren» opisuje Paveli-čeve zločine in zaključuje, da je to eden izmed največjih fašističnih zločincev, ki uživa argentinsko gostoljubnost in nadaljuje svojo delavnost pod' zaščito Perona, Franka in drugih diktatorjev. Qb koncu poziva list vse narode, naj odločno nastopijo proti takim "nalezljivim leglom« v svoji lastni hiši. Atlantski namestniki sklicani za 20. avgust LONDON, 13, — Danes zvečer j«, bilo javljeno, da se bo svet namestnikov atlantskega pakta sestal 20, avgusta v Londonu. Dnevni red seje še ni znan. zažgalo neko palačo. Nesreča je zahtevala smrt devetih ljudi. Palača je precej poškodovana. MALTA, 13. — Tri letala so trčila danes v zraku med velikimi pccucrsk.o-le ta Iškimi manevri pri Malti. Vsi trije so bili reakcijski lovci; dva ameriška in en angleški «Vair.,pire». Anglež in ečfep izmed Ameri-kancev sta se rešila; nič ne vedo o usodi drugega ameriškega pilota. MUENCHEN, 13. — Sedem nemških organizacij je danes-Skupno spustilo iz nekega obmejnega kraja 200o balonov, ki nosijo dva j milijona letakov, preko češkoslovaške meje. Na letakih so navedene valovne dolžine zahodtnih radijskih postaj. ki oddajajo v češčini, in čas oddaj. Akeijii so se pridružile organizacije iz Kanade, ZDA in Južne Amerike, ki fo podvzele »križarsko vojsko svobode«. sile ZN, in druga črta, kakor! la neumnost s strani ZDA, če pojmujejo sedanjo bojno črto nasprotniki. Potem je pozval nasprotnike, naj predložijo svoje popravke glede teh črt. General Nam H je dejal, da nekaterih stvari ne razume in da bp pozneje vprašal za pojasnila, nakar je admiral Joy odvrnil, da mu bo postregel s popolnim besedilom pojasnila. Glasnik poveljstva ZN, bri-gadni general William P. Nucklos, je izjavil, da med obema črtama, kateri je predložil admiral Joy, ni kdove kakšne razlike. V podrobnostih se v glavnem razlikujeta v srednjem delu, manj pa ob robeh. Na današnjem sestanku pa niso razpravljali o zemljevidu, katerega so predložili v nedeljo, nasprotniki, prav tako pa. ti tudi niso odgovorili na zahtevo, ki jo je pred nekaj dnevi postavil admiral Joy, raj bi namreč predložili zemljevid, na katerem naj bi označili, kako si zamišljajo demilitarizirano področje na podlagi sedajne bojne črte. Nuckols je strnil namene in stališče odposlanstva ZN v štiri besede, ki se glase: ((potrpežljivost, trdnost, pristopnost in vztrajnost«, s čemer je mišljena potrpežljivost z ozirom na nasprotnikovo stališče; trdnost v vztrajanju na stališču, da je ootrebna taka demarkacjiska črta, katero bo mogoče braniti; pristopnost glede na vsak mogoč sporazum in vztrajnost v zahtevi po realističnem vojaškem premirju. Tednik ((United States News And World Report« objavlja intervju generala Ridgwaya. Ta izjavlja, da severni Korejci in Kitajci niso na Koreji še okazali poštenih in miroljubnih namenov. Odslej — je iz-jgvil general — bp poveljstvo OZN sodilo o nasprotnikovih namenih po njihovih dejanjih in ne po besedah. Dalje je Ridgway izjavil, da bi v primeru, da pogajanja v Kesongu povzročijo zmanjšanje ameriških Obrambnih naporov, vsa borbena zmogljivost Američanov na Koreji precej trpela in tudi varnost poveljstva OZN bi bilo resno prizadeta. Znana ameriška pisateljica Pearl Buck, ki pozna razmere na Daljnem vzhodu in ki je znana tudi zaradi svojega romana «Dobra zemlja«, objavlja v tedniku «Look» članek, v katerem svetuje, naj sg v bodoče da Koreji možnost, da se razvije v pogojih «strogo nadzorovane in stalne nevtralnosti«. Pisateljica pravi, da bi bi- mislijo, da bodo na Koreji postavile stalno vlado, «ki bi bila naklonjena samo njim«. Rusi ne bi nikoli dovolili kaj takega. Zatg ostane edina rešitev, t. j. ustanovitev na Koreji «azijske Švice«. Pearl Buck pravi tudi, da azijski narodi, ki so vedno gledali na ZDA kot na simbol svobode, «e sedaj bojijo njihovih namenov jn jih imajo za imperialistično državo. Dalje očita pisateljic^ da Američani podpirajo v 'A-iji samb tiste ki so pripravljeni slediti njihovim ukazom. Glavni tajnik OZN Trygve Lie je sinoči ob svojem prihodu iz Osla v Ženevo izjavil, da je mnenja kakor pred dvema tednoma, da bo na Koreji mogoče skleniti premirje. S fronte pa javljajo, da so čete OZN zavrnile napad dveh nasprotnikovihizvidni« južno od Kumsonga. Severnovzhodno od tega kraja pa je zavezniški napad naletel na rahel odpor. Južno in južnozahodno od Fe-njanga so bili zavrnjeni napadi sovražnih izvidnic. Član francoske vlade umorjen ORLEANS, 13. — Jutri popoldne bo v Orleansu pogreb člana francoske vlade podtajnika Pierre Chevalliera, ki ga je včeraj s samokresom umorila njegova žena zaradi ljubosumnosti. Chevallier je bil zelo znana osebnost v svojem volilnem okrožju. Odosvoboditve dalje je bil nepretrgoma župan v Orleansu. Včeraj je Chevallier izjavil, da je zadovoljen z novo funkcijo, da pa je obupan zaradi ljubosumnosti žene. Ta je policiji izjavila, da jo je mož zjutraj pred svojim odhodom vprašal, ali bi pristala na raz-poroko. Pri tem je zgubila razsodnost, zgrabila je za samokres in sprožila proti možu pet strelov. Chevallier pripada Plevcno-vi stranki; ((Socialistični demokratični zvezi odpora«. v -tem, da se dogovorimo o splošnih obrisih sporazuma. De. legati so sklenili, da bedo vsebino dogovora držali V na-j večji tajnosti, vsaj do prihodnjega sestanka«. Vendar pa je Stokes povedal, da predvideva njegov predlog, da angleška vlada in Anglo-ira-nian oil company» priznata podržavljenje iranske petrolejske industrije; to priznanje je bilo podlaga dopisovanja med perzijsko in britansko vlado. «Razen tega« — je dejal Stokes — «bo Anglo-iranian« prenehala delovati, njene naprave pa bo proti odškodnini prevzela perzijska vlada. Vsi priznavamo potrebo iskrenega sodelovanja med obema deželama, da se ohrani uspešnost proizvodnje in prodaje petroleja. To sodelovanje bo temeljilo na pravici perzijske države, da nadzoruje raziskovanja, črpanje in izkoriščanje petroleja v smislu zakona od 20. marca, ki sta ga Harriman in Mossedegh sporazumno vzela kot podlago za moje odposlanstvo za račun Anglije. Čeprav nikakor ne priznavam, da bi se v bodočnosti «An-glo-iranian» vmešavala v perzijske zadeve, se bosta obe vladi s tozadevnimi notami sporazumeli. da se prepreči- sleherno vmešavanje v notranje zadeve ali v perzijsko politiko s strani novih organizacij, ki bodo ustanovljene. Te note bodo predvidevale posvetovanja med obema vladama, če bi nastala kaka težkoča, ki bi lahko škodila interesom obeh držav v vprašanju perzijskega petroleja«. Anpleški komentar o pri LONDON, 13, — Pred dnevi je Palestinska spravna komisija ZN uradno povabila, arabeske države in Izrael, da se 10. septembra udeležijo posebne konference v Parizu, na kateri naj bi prizadete države razpravljale o medsebojnih spornih vprašanjih. Kljub temu, da za obširnejši komentar ni znanih dovolj podrobnosti o vabilu in o delovnem sporedu sestanka, je v Londonu neki glasnik pojasnil, da angleška vlada pozdravlja vsak poskus, k: naj bi izboljšal odnose med Izraelom in arabskimi državami. Kot poročajo listi, je Palestinska spravna komisija v vabilu prizadetim državam poudarila, da je pripravljena pomagati tem državam, da se spravijo med seboj. Kolikor je doslej znanega, bo prišlo do pripravljalnega sestanka že ob koncu tega meseca, dečim komisija želi o uspehu sestanka poročati glavni skupščini ZN, ki bo v novembru. V Londonu poudarjajo, da je vlada Velike Britanije sicer vedela za to, da bodo povabili prizadete vlade na konferenco, a nihče se ni z njo posvetoval prej o pogojih zanjo. Dokler ni o vabilu nič znanega, ga tudi ni mogoče natančneje komentirati. Vsekakor pa je še vedno eden glavnih ciljev politike angleške vlade, zmanjševati napetost v tem važnem prostoru, in v tem smislu pozdravlja vsak poskus, ki meri k pomiritvi držav Srodniega vzhoda. Močan potres v Anatoliji ANKARA, 13, — Nocoj so v Srednji Anatoliji čutili močan potres, ki je trajal 10 sekund. Na podlagi prvih vesti se zdi, da je potres povzročil v nekaterih krajih veliko škodo. Iz Londona javljajo, da so seizmografi v observatoriju v Dorkingu zabeležili najmočnejši potresni sunek v tem letu. Ravnatelj observatorija je izjavil, da ni mogel ae izračunati epicentra potresa. Prav tako so močan potresni sunek zabeležili v observatoriju San Domenico v bližini Rrato ter v observatoriju v Faenzi. Epicenter potresa je od Prata oddaljen 1800 km, od Faenze pa 1400 km. «Hannibal ante portos!« Kot je nekoč:, pred dvatisoč Isti in več, naznanilo o blizanju punskega vojskovodje spravilo stari Rim v smrtni strah• tako nekako je menda učinkovalo poročilo o bližnjih volitvah v Trstu v novem Rimu in med njegovimi brstiči v Trstu. Strah se očitno stopnjuje z vsakim, dnem, ko nekako neopazno. zaradi vročih poletnih dni, stopamo v obdobje predvolilne borbe. Po nekaterih znamenjih bi sodili, da je rimska diplomacija opustila vsako upanje, da bi mogla doseči od ZVV odreditev volitev do prihodnjega leta. V Nabrežini so obnovili tisto slučajno volilno korribi. nacijo, ki se imenuje eUnione Democratica (legli Italianis, ki naj zajame vse Italijane (v prvi vrsti priseljene železničarje itd.) v nabrežimski občini, ne glede na njihovo bolj ali manj demokratično miselnost in ki se baje — kot se govori po Nabrežini — dogovarja celo s kom inf orni isti. Poslanec Bettiol je bil imenovan za nekakega ekomisarjas tržaški de-mokristjanski organizaciji in bo osebno odgovoren vodstvu stranke za volilno kampanjo in za uspeh ali neuspeh na volitvah. Vse kaže, da hoče Rim na ma/i način preprečiti Cannae italijanskega iredentizma na bližnjih volitvah. Da je to res, nam dokazuje te dni tudi nacionalistični tisk, ki je potegnil iz zaprašenih arhivov Andreottijev o izjavo iz zadnjih dni maja 1949 («Gior-nale del Lunedin z ogorčenjem pripominja, da so jo nekateri takrat — dobra dva tedna pred volitvami 12. junija — imeli za — nič več in nič manj kot volilni manever! O soneta simplicitas!), ko je nekam megleno obljubil, da bo rimska vlada «po priključitvi Trsta« sprejela v službo — čeprav ne tudi stalno nastavila — sedanje osebje ZVU s civilno policijo vred. Gre torej za precejšnjo skupino oseb, ki čutijo trdnost svoje službe samo v sedanjem Stanju, in ki jih hočejo ireden- Sueški prekop-jabolko spora med Anglijo in Egiptom TAEGU, 13. — Polkovnik Joseph Doyle, načelnik odseka OZN za civilno podporo na področju Taeguja, je izjavil, da bodo sredi tega meseca končane prve hiše za vojne brezdomce. V Taeguju bo pripravljenih za vselitev zdaj 100 hiš, v načrtu pa je zgraditev samo na tem področju okoli 130.000 stanovanj. Te dni bo Varnostni svet obravnaval že drugo pritožbo zaradi Sueškega prekopa, ki jo •je to pot vložil Izrael. Egipt je namreč prepovedal prevoz blaga, ki je namenjeno Izraelu, skozi Suez. Kakor pritožba E-gipta iz leta 1947, ima tudi ta pritožba za cilj, da se preuredi sistem plovbe skozi Sueški prekop. Egipčani niso zadovoljni z določbami pogodbe iz leta 1936, ki stavlja prekop pod nadzorstvo Angležev; Izrael ir> Anglija pa bi rada preprečila samovoljne ukrepe E-gipta. Ce ne bi bili ugodno rešeni spori zaradi Sueza in tudi Sudana, ne bo Egipt več sodeloval niti z angleško zunanjo politiko, niti v obrambi Afrike, niti se ne bo boril na strani zahodnih velesil v primeru nove vojne. Tako je vsa-j dejal egiptski zunanji minister. Trenja okoli sueškega kanala so že stara. Posebno po dru. gi svetovni vojni so se začeli Egipčani boriti za to, da bi očistili deželo angleških čet in angleškega vpliva. Takšen je tudi še danes program najmočnejše egiptske stranke «wafdi-stov«, ki je sestavljala vlado vsa leta po vojni, razen leta 1948, ko so jo sestavili proan-gleški «saadisti. Razen zakonite stranke «wafdistov» se bori proti angleškim vplivom tudi teroristična organizacija ((Zveza muslimanskih bratov«, ki je z atentati strahovala vse, ki so podpiral; angleško politiko v Egiptu. Tako so postali leta 1948 žrtve te zveze predsednik vrhovnega sodišča, poveljnik policije, predsednik egiptske-ga sveta; y decembru istega leta pa tudi predsednik vlade saadistov Nokraši paša. Akcija Egipta za nacionalizacijo Sueškega prekopa je razumljiva posebno, ker se tudi Perzijci niso zbali nacionalizirati industrije nafte. Čeprav Angleži ljubosumno čuvajo njihovo najvažnejšo prometno žilo, bi Egipčani vendarle radi dobili popolno nadzorstvo r.-ad prekopom in seveda tudi ves čisti dobiček «Com-pagnie universelle du canal maritime Suez«, ki ga cenijo na 25 milijonov funtov šter-lingov letno. Čeprav so Francozi prvi ho. teli imeti zvezo med Sredozemljem in Rdečim morjem — že Napoleon je dal izvršiti potrebne meritve — in je tudi francoski inž. Ferdinand de Leseps ustanovil družbo, ki je dogradila leta 1869 Sueški prekop, so si vendarle Angleži znali zagotoviti nadzorstvo nad družbo. Ze do leta 1875 so pokupili 225.940 osnovnih delnic od vseh 502.000, danes pa so udeleženi v podjetju s 44%. Skozi Sueški prekop uvaža Anglija 90% jute, 94% kavčuka, 90% čaja, 62% svinca, skoraj ves cink pa tudi skoraj vso nafto iz Iraka. Več kot tretjina trgovskih in več kot polovica vojnih ladij, ki plujejo skozi Suez, je angleških. BAGDAD, 13, — Iraška medministrska komiisij-a jt privolila v sklenitev novega sporazuma z «Irak Petroleum Company», Pogajanja sp trajala od marca; Irak je sprejel ponudbe, ki jih je postavila družba. RIM. 13. — Guverner države Connecticut John Davis Lodlge, se je danes v Rimu v izjavi tisku zavizemal za uresničenje tristranske note o Trstu. Lodgeova žena je Italijanka, bivša igralka Francesca Bra-giotti. SEATTLE, 13, — Stirimotor-no letalo, ki se je dvignilo na prvi polet na letališču tova.r ne Boeing, se jt zrušilo v trgovski četrti mesta Seattle in Tov. dr. Jože Dekleva je na sobotni konferenci KP STO med razpravo o poročilu tov. Babiča poudaril naslednje: Tov. Babič je v svojem referatu podal v sintetičnih besedah nenormalnost stanja na Tržaškem ozemlju, in sicer na najbolj važnih področjih. Predvsem se je dotaknil finančne politike, ki se izvaja na našem ozemlju in ki bi jo lahko označili kot politiko popolne odvisnosti od italijanskega finančnega sistema. Kot drugo točko bj omenil gospodarsko povezanost Italijo, ki gre tako daleč, da cona A ne more pripraviti in napraviti svojega proračuna, niti ga spremeniti brez privoljenja rimske vlade. Tretja nenormalnost je nenormalno, rekel bi skorajbsurdno stanje no. upravno-političnem področju. Ne mislim razvijati vprašanje, kako je vse naše uradništvo h finančno in gospodarsko neodvisnost STO in za lastno upravno - politično upravo odvisno od Rima, niti vprašanja, v kakšnem položaju se slovenski nameščenci, ker vam je to znano. Mislim, da je ta košček zemlje edini del v Evropi, v katerem so take prilike, kot so tu. Imamo sicer z mirovno pogodbo zajamčeno začasno vlado, možnost izvolitve vlade, imamo zagotovitev vseh onih možnosti, ki nudijo pogoje za samostojno upravno-politično življenje, toda iz enega ali dru-:cga razloga je dejstvo, da i-mnmo tu okupacijsko oblast, odnosno zavezniško vojno u-pravo, ki vrši po vstopu mirovne pogodbe v veljavo vr- hovno upravno oblast na lem ozemlju. Poleg tega imamo conski svet. To naj bi bil neke vrste parlament v smislu italijanske zakonodaje; ta naj bi vršil posle, ki so predvideni v italijanskem občinskem in pokrajinskem zakonu. V-stanovljen je bil s splošnim ukazom štev. U Mislim, da bo menda jutri 6 let, odkar je bil proglašen in proti kateremu so se tržaške delovne množice borile z vso odločnostjo in ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji, kakor vam je znano. V tem ukazu štev. U ima svoj izvor conski svet, ki je nekako podoben v italijanskem občinskem zakonu predvideni egiunti provincialen. V samem ustanovitvenem odloku je bilo rečeno, naj bi ga sestavljale vse politične, gospodarske in celo rasne skupine in razredi, in sicer v sorazmerju s politično, odnosno številčno močjo. Ce gledamo na to besedilo in na dejstva, vidimo, da ZVV niti tega ni spoštovala, kar je sama uzakonila. Dejansko v conskem svetu, ki naj bi bil neke vrste vlada cone A, so zastopane izključno najbolj reakcionarne skupine, v conskem svetu so zastopane najbolj šovinistične skupine, ki so dejansko grobokop neodvisnosti STO. Proti temu con- skemu svetu se je že vodila borba, a na žalost moramo u-gotoviti, da se ni vodila sistematično, ni bila nenehna, kakor bi morala biti glede na važnost problema, za katerega dejansko gre. Mislim, da je tov. tajnik pravilno poudaril pomen borbe pri bodočih u-pravnih volitvah za rešitev tudi tega vprašanja. Mislim, da bodo tržaške demokratične množice, tako italijanske kot slovenske, katerim se odpirajo ti trije važni problemi, to je borba za finančno neodvisnost, borba za gospodarsko neodvisnost in borba za izgradnjo lastne upravno-po-litične uprave, imele v tej volilni kampaniji plodna tla. Ne bom se spuščal v podrobnosti glede teh točk,, a mislim, d« sp borno morali v tej volilni kampamji lotiti teh problemov in jih pravilno postaviti kot točke, ki srn v tej kampanji med najvažnejšimi. Suez omogoča v vojni hitre premike in je najvažnejša strateška točka na Bližnjem vzhodu točka na Bližnjem vzhodu. Zato ni čudno, da si je Anglija v pogodbi leia 1936 zagotovila še vnaprej vojaško varstvo kanala, četudi se Egipt že ves čas spotika zaradi prisotnosti angleških čet. Gospodarsko udeležbo si je egiptovska vlada izboljšala, saj dobiva po konvenciji iz leta 1949 7 odst. dobička, namesto prejšnjih 300.000 funtov. V vodstvu družbe ni uspela povečati vpliva. Prav tako še ni uspela povečati števila domačih uslužbencev, ki bi jih po egiptovskem zakonu moralo biti 40 odrt. C e upoštevamo, da sloni egiptovsko gospodarstvo v glavnem na dohodkih od Sueškega prekopa in gojenja bombaža, nd verjetno, da bi Egipčani popustili in čakali do leta 1969, ko poteče koncesija družbi, kj izkorišča prekop. Zaradi nasprotujočih si interesov se Anglija in Egipt nista mogla sporazumeti. Kasneje pa je prišel še spor med: arabskimi državami in Palestino, glo-kadi Izraela se je pridružil tudi Egipt in prepovedal prevoz blaga za Izrael na podlagi določb pogodbe iz leta 1888, ki dovoljuje v coni Sueškega kanala ((varnostne ukrepe«. V zvezi s temi ((varnostnimi u-krepi« je pred kratkim neka egipčanska vojna ladja ustavila in pregledala angleško trgovsko ladjo. Velika Britanija je odgovorila na svoj način — štirje rušilci so odpluli iz Malte v Rdeče morje. Se posebno pa ne gre Angležem v račun, da ne prepoveduje Egipt tudi prevoz iraške nafte skozi sueški kanal y rafinerijo v Haifo. Ker arabske države ne dovole, zaradi blokade Palestine, uporabljati cevovoda, je za obe državi — tako Anglijo kot I-zrael posebne važnosti prevoz nafte preko Sueškega kanala. Delna blokada Sueškega pre kopa pa je vznemirila še vrsto drugih držav, ki jim je mnogo na tem, da je plovba skozi prekop popolnoma prosta. Do sedaj so protestirale še ZDA, Francija, Švedska, Danska, Holandija, Norveška, Belgija, Avstralija, Južna Afrika in Nova Zelandija. Razprtije se nadaljujejo pred Varnostnim svetom. Tam so še letos ponudili iz Moskve Egiptu vso pomoč, Jim je pač všeč, če so tudi vode okoli Sueza Kalne. tisti pridobiti, da bi glasovali za «italijamske» stranke. Zdaj izpopolnjujejo takratne AndreoVtijeve obljube — ki so ostale obljube — s poročilom, da. je tržaški odbor dembkrist. janske stranke izdelal poseben načrt zakona o sprejemu teh oseb v italijansko državno službo «po priključitvi)). Ne glede na to, da ne tržaški ne kakršen drugi dembbristjanski odbor še nima pravice izdaja* n ja zakonov in da bi tudi sicer italijanski zakonodaji, kljub njeni zaprašenosti, račun z medvedov o kožo v brlogu ne delal časti, je ta vest zanimiva že zarodi tega, ker danes ne gre več za to, da bi ta kategorija Tržačanov dala glas kakršni koli «italijanski» stranki, temveč da njihotri glasovi obogatijo razredčene demo-kristjanske vrste. Saj predloga ni postavila ne «Lega Na-zionale«, ne tista znamenita «Giunta d’intesa» italijanskih strank, ki je, kot se zdi, v £°” spodu zaspala, temveč samo demokristjanska stranka. Sploh je značilno, da v sedanjih prvih praskah predvolilne borbe govorijo samo veliki kanoni državne pripadnosti. To kaže očitno na pomanjkanje vsakega resnega, tržaškega programu pri iredentistih, in pa na to, da se hočejo na vsak način po služiti v Italiji že dobro preskušenega sredstva vplivanja na wlitve z zv-nanjimi injekcijami, ki z volitvami in s stvarmi, za katere na volitvah pravzaprav gre, nimajo nobenega opravka. V Italiji po vojni — razen morda leta. 1946 — menda ni bilo volitev brez take «injekcije». In kot v Italiji najrajši obljubljajo Trst, tako v Trstu najrajši grozijo z Italijo. Grozijo, zakdj v današnjem razpolože. nju v mestu je govoričenje o p)'iključitiri k madrepatriji za povprečnega Tržačana grožnja. Pa tudi kominformisti očitno rajši operirajo z že navedenimi velikimi kanoni, kot pa da bi se spustni i' oorbo na konkretnih, tržaških zahtevah. Pri tem je značilno, icafco gredo iredentisti in kominformisti roko v roki vsaj v enem: v sovraštvu do Jugoslavije. V kampaniji proti coni B prepisujejo drug od drugega, r poglavju o «jugoslovanski grožnji za mirs pa «Giomaile» vsaj vsak teden zapiše nekaj, kar «Lawatore» in «1Initan nato ves teden prežvekujeta, pa tudi ((Delo« pritegne svoj piska- -joči glas. Kot iredentisti zadevo z u-službenci ZVV, tako so komin. formisti potegnili iz prahu «baratto infame», in naj se na svetu zgodi kar koli, in naj kdor koli kaj zine — ose jim je potrdilo Vidalijevih gluma-ških senzacij, ki tako spominjajo na bobneče besedičenje tistih šušmarjev, ki po sejmih kažejo kače s tremi glavami in žagajo žensko na dvojo (P°~ dobnost tega žaganja z «barat-tom» je samo slučajna.). Zdaj pa je «Lavoratore» celo odkril, da je bil Tito agent Gestapa že v letih 1920-1930, ko so ljudje za Gestapo (to je bila posebna formacija, odvisna od organizacije SS, ustanovljena šele po Hitlerjevem prevzčnvu oblasti leta 1933...) vedeli prav toliko kot za «baratto» — in ko so bilf tržaški komunisti (Jaksetich docet!) prav zadovoljni, da je neki Vidali odnesel pete. In tako goni vsak svojo. Vidali igra Harlekina, prireja «javne debate« z vsemi mogočimi strankami (pa jih niti povabi ne, naj se ((debate« udeležijo), vendar mu niti na misel ne pade, da bi priredil ((debato« ti. pr. z naslovom djetje za nadaljnjo predela-> tvomici v Ajdovščino. Vsa znamenja kažejo, da bo di letina za oljke zelo dobra, s več let niso bila oljkova ■evesa tako obložena in pred-deva. se, da bo pridelek oljk 40 odstotkov večji od lanske-i. Nekatere oljarne se že se-ij pripravljajo, da bedo lahko edclaie vse količine nabranih jk. Tudi koruza kaže dobro, po-bno y dolinah, kjer je zemlja oboka. Do sedaj je občutila umanjkanje mokrote le tista, je bila sajena med krompir-m in v visečih legah. Nekaj pega je koruza na poljih jprsk o-vanganelske ravnine, ; je na nekaterih njivah do-•gla višino skoro treh metrov, lasje je veliko in lepo. Fižol, katerega je lansko le-i skoraj stoodstotno pobrala iša, je letos lepo dozorel in dal ogat pridelek. Te dni ga kmet-: in zadružniki spravljajo z iiv. Letina za seno je bila prav iko izredno dobra, kar je »zvidno iz velikih kop sena, 1 krasijo dvorišča po vaseh. Za vso živino ga bo dovolj in bo še ostajalo. Kmetje in zadružniki bodo dobili s tem zadoščenje za svoje delo, ki so ga vložili v zemljo. KOPER Važno za bivše dijake idrijske realke Prihodnji petek, soboto in m dol jo, to je od 17. do 19. avgusta bo v Idriji proslava pet-desetletin.ee ustanovitve idrijske realke. V to obletnico sovpada tudi 25-Ietnica zadnjih maturantov idrijske realke, oziroma obletnica, ko )e fašizem ukini] zadnjo slovensko srednjo šolo v bivši Julijski krajini. Na programu proslave je svečano odikritje spomin iških plošč, pevski in godbeni koncert in svečano kosilo za vse udeležence. Zadnji maturanti bodo imeli eno uro pouka, bivši profesorji pa slavnostno profesorsko konferenco. Poleg tega so na programu tudi manjši izleti v idrijsko okolico in veselica v «Dolinci». Vabijo Se vsi bivši dijaki in profesorji idrijske realke, da se udeležijo te prodave. Udeležencem iz Istrskega okrožja priporočamo, da odpotujejo iz Kopra v četrtak opolnoči z rednim avtobusom do Divače, od tu pa z vlakom do Logatca, odkoder, bo poleg rednega avtobusa vozil v Idrijo tudi kamion s prihodom v Idrijo okrog 8. ure zjutraj naslednjega dne. Za podrobnejša pojasnila se obrnit- na tov ing. Maksa. Stepančiča, Koper, projektivni urad, telefon št. 88. II. nadstropje nad pošto. Povoljno zdravstveno stanje živine na Koprskem V poletnih mesecih je vedno nevarnost, da se tu pa tam po-javijo nenadno epidemije in razne nalezljive bolezni. Zivi-nozdravniška služba ima v takih primerih polno opravka in odgovornosti, Pij današnjem stanju goveje živine, ko vemo, da je pridelek sena obilen in je tudi redilnost tega odlična, je stanje živine na Koprskem zelo dobro. Do sedaj ni bilo nobenega pojava kake hujše bolezni. To »e čudno zdi celo okrajnemu živinozdravniku, ki pozna nevarnost hitrih pojavov v poletni vročini. Bilo je nekaj primerov zako- lov živine, ker se je ugotovilo, da so živali imele v prebavilih tuja telesa, žeblje, žico in podobno. To je v večini primerov krivda živinorejcev samih, ker premalo pazijo, da bi ti predmeti ne prišli v seno. Med lažjimi oboljenji je bilo nekaj primerov bolezni na prebavilih, kair pa je vzrok sveža kirir.a in sveže seno, ki vsako pomlad in poletje prinaša s seboj te nevšečnosti. Temu pa se živinorejci lahko izognejo z večio pažnjo pri pokladanju sveže krme in »ena Za vsak pojav kake nevarne bolezni je vse pripravljeno. Posebno pažnjo posveča živino-zdravnik tistim boleznim, ki se prenašajo od bolnih živali tudi na. ljudi. Lani je bilo v okraju kakih sedem primerov ovčje bruceloze. Letos je prišla na pomoč že v aprilu skupina iz Ljubljane, ki je pomagala pri cepljenju ovac Cepljenih je bilo 95 odstotkov ovc in se ni opazil niti en primer obolelosti. Tako lahko mimo ugotovimo, da v okraju te bolezni ni. Tisti lastniki ovc. ki jih niso pripeljali na cep. ljenje. bodo odgovarjali z globo Vsi so imeli priložnost, ker je hila sikunina iz Ljubljane tu nad en mesec in pol. V letih 1949-50 je bilo več pojavov prašičje rdečice. Letos se je ta pojavila le v nekaj redkih primerih in še to pri lastnikih ki zaradi nemarnosti ali nepoučenosti niso dali cepiti svojih prašičev. Zivino-zdravnik je ob pomoči enega praktikanta in dveh laikov po-cepii vse prašiče. Te dni cepijo in registrirajo pse. Nekateri lastniki tega niso razumeli in so menili, da je to odveč. Vedteti morajo, da to delajo vse države, da se tako obvarujejo ljudje pred steklino, če bi jih ugriznil stekel pes. Registracija pa je potrebna za. to. da olajša živinozdravniku delo. ker morata v primeru, da je pes nekoga ugriznil, psa najmanj trikrat pregledati, da lahko ugotovi bolezen. C€ pa je pes cepljen, lahko da zagotovilo, da ugriz ni nevam. To morajo vedeti vsi. Tudi kokošje kuge, ki je pozimi napravila zelo veliko iko. de, ni več opaziti. Zivinozdravnik priporoča kmetom in zadružnikom večjo čistočo v hlevih, ki je zelo po-manklljiva. Posebno za prašiče velja to. ker ti res nimajo tistega suhega prostora, kot bi ga morali imeti, in to v v- čini primerov. Vsi kmetje in zadružniki pa naj gledajo, da bodo dobro izkoristili letošnjo dobro letino za seno. 2ivino lahko dobro krmijo in tudi tako pomagajo, da se bolezni ne bodo pojavljale. Sinoči je bila v Zgoniku na novem občinskem sedežu zadnja seja sedanjega občinskega sveta. V lepi dvorani so občinski možje udobno sedeli na mehkih stolih in sejali dobre štiri ure. Pred črtanjem zapisnika zadnjih dveh sej, sio občinski svetovalci z enominutnim molkom počastili spomin pok. občinskega svetovalca Grudna. Nato je župan povedal, kaj je občinska uprava napravila za izvsdbo nalog, ki jih je bil poveril občinski »vet. Ko je bilo govora o Kmetijskem nadžomištvu so se pritoževali zaradi krivic, ki jih na tarau uradu delajo slovenskim kmetom in so sklenili, naj občinski odbor predlaga ZVU irr> kmetijskega strokovnjaka, ki naj bi n ado mest oval pri Kmetijske m inšpektoratu g. Terčona, ki je odšel v Ameriko. Od nadzomištva zahtevajo, dia spoštuje pravice Slovencev in skrbi za njihovo strokovno izobrazbo v materinem jeziku ter da pravično deli podlpore za kmetijstvo. Zupan je nato sporočil, dh je občinska uprava sklenila z ((Društvom lovcev« novo pogodbo za dve leti in bo dobila prvo leto 75.000 lir, drugo leto pa 115.000 lir za najemnino lova v občini. Pred neka; me»eci je občinski svet na predlog tov. Obada sklenil, da s® v vseh vaseh, in po vseh javnih zgradbah stavijo slovengki napisi. Zupan je sinoči zagotovil, da so dela v teku. Prešel je za terc na vrsto obračun Za leto 1950. Redni dohodki zgcnišike občine so znašali 32.057,875 lir, stroški pa 31.552,894. aktivni prenos iz leta 1949. je bil 6.240,238 lir pasivni pa 6,345.163. Med kratko razpravo o obračunu, ki je til odobren, so občinski svetovalci izrazili zaskrbljenost zaradi vedno večjih izdatkov za plačevanje bolniških stroškov. Izvolili so odbor, ki ga sestavljajo poleg župana še svetovalci Ščuka. Obad in Milič Herman, ki bo imel nalogo, da prouči gmotne razmere vsakega prizadetega in se z njim dogovori za način izplačevanja dolga, Zupan je še razložil, v kakšne namene so razdelili 20 milijonov lir ki jih je nakazala ZVU zgani ški občini v okviru osmega gcarodarskega plana. Za ureditev ceste Gafcrovec-Zgonik bodo potrosili 15 milijonov lir, za razne naprave na občinskem sedežu 1,500.000 lir, za ureditev prostora okrog šole v Saležu 1,500.000 lir ter 2 milijona za popravilo ceste iz Zagradca v Mali Repen, Na tozadevno vprašanje tov. Obada je župan pojasnil, da so nove stanovanjske hiše. ki jih gradi ali jih je že dogradila občina, kot n. pr. v Gabrovcu, last u-prave IACP. Občina odda brezplačno zemljišča in preskrbi denar za gradnjo, ko pa so hiše zgrajene se jih polasti IACP in pobira najemnino, občina pa nima od vsega nobene koristi. Občinski svet je zaradi tega soglasno sklenil, da se postavi v novo pogodbo z IACP, dostavek, da bodo čez 10 let postale hiše občir-*•; last. Za tem je bilo govora o poljskih čuvajih, o občinskem zdravniku, ki ne more opravljati tri občine obenem, o potrebi osnovne šole v Gabrovcu in Malem Repnu, o vodovodu, ki ne deluje redno itd. Občinski svetovalci so odobrili predlog za nakup 1301 kv. m zemljišča za otroški vrtec v Zgoniku in da se za to vsoto zaprosi ZVU. Kominformistični odbornik Milič iz Saleža se je nato lepo poklonil ZVU rekoč: «Da-nes ko imamo to srečo, da lahko potrkamo pri ZVU in nam tam kaj dajo, bi bilo prav, da poskrbimo za uro na našem zvoniku«. Občinski svet je seveda odobril predlog: v Zgoniku bodo imeli torej lepo električno uro, če jim bo ZVU dala v ta namen 650.000 lir. Tov. Obad je opozoril občinsko upravo, naj pri izdajanju novih osebnih izkaznic poskrbi, da bodo izpolnjene tudi v slovenščir.-i in ne samo v italijanščini kot do sedaj. Nato je predlagal, naj občinski svet protestira proti predsedstvu cone, ki je zavrnilo sklep na-brežinskega občinskega sveta o zahtevi poznavanja slovenščine od strani občinski nameščencev. S protestom so se strinjali vsi svetovalci, nabrežinskemu občinskemu svetu pa so izrekli svojo solidarnost v borbi za naše narodne pravice. Sledil je ((slavnostni« zaključek. Izza mize se je dvignil kot kvaterni pridigar kominformistični svetovalec Pegan Just in z naglasom starega misijonarja začel peti slavo županu Pircu, ki je baje, rešil zgor.iško občino in pripravil občanom paradiž. Dejal je: «No beden ne bi napravil na njegovem mestu toliko za našo občino kot je paš župan Pirc«. Seveda, kdor,«nc s terni trditvami ne strinja, ta je lažnji-vec itd. Kakor v Dolini. Razlika je le v tem, da Lovriha se zna hvaliti sam, Pirc pa rabi pomagače. Zdelo se je, da bo z ((glorijo županu« zaključena seja. Pa ni bilo tako. Kakor smo predvidevali in napovedali že pred dnevi, so se kominformisti tudi v Zgoniku kot v Dolini, danes pa še v Nabrežini, po navodilih iz Trsta spravili na «mir». Vsa komedija pa je izpadla zelo klavrno. V zadregi so bili, ko jim je tov. Obad na kratko odgovoril: «Vi morda pošteno mislite in ste iskreni, toda tisti, ki vodijo to kampanjo za mir varajo ljudi«. Omenil je Korejo in rožljanje z orožjem na jugoslovanskih mejah. Zupan se je rešil zadrege s tem, da je pač dal predlog o miru na glasovanje. Sprejet je bil z osmimi kom-informističnimi glasovi. Za zaključek pa je občinski svetovalec iz Malega Repna očital županu, da zastopa le svojo stranko, ne pa koristi vseh članov. Prav gotovo župan Pirc ni pričakoval tako grenkega zaključka zadnje seje v lepi dvorani. Pripomniti moramo, da kominformisti v zgoniškem občinskem svetu niso sinoči niti omenili guvernerja in izgon jugoslovanskih čet iz cone B, ker jih še peče spomin na zadnjo sejo. Zatajili so rajši guvernerja kot Pajetto. Jasen dokaz, da jim je bolj pri srcu Pajetta in njegova «rešitev» kot resnična obramba Tržaškega ozemlja. NEPREVIDNI KUHAR bi kmalu zažgal "Aristido" Predsnočnjim je poveljnik motorne ladje ((Aristida«, ki je zasidrana ob pomolu Venezia, pozval na ,pomoč mestne gasilce, v bojazni, da se mu vname ladja. Vendar gasilci niso prišli na mesto, ker je bilo naročilo preklicano. Zaenkrat se je namreč izkazalo, da barka ni v nevarnosti. Poplah je namreč povzročil ladijski kuhar, ki je tako nespretno vrte' svojo ponev, da se mu je obilica olja iz posode razlila po razbeljeni plošči. Olje se je kajpada vnelo in gost dim, ki je silil skozi vse špranje iz kuhinje, je v prvem trenutku povzročil nekoliko zmede. In v resnici se je kmalu zatem izkazalo, da je bilo mnogo dima, a malo cvrtja. Ženska pod tramvajem V U1. Cesare Battisti, tik pred kinematografom «Impero» je včeraj opoldne tramvajski voz proge 7 v polno zadel 54-letno Ines Zanato. stanujočo v Ul. Concordia 17, ki je v onem trenutku prečkala cesto. Očividci so onemeli od strahu in bili prepričani, da bodo nesrečnico zmlela kolesa. Toda zasilna reševalna naprava pod vozom je delovala brezhibno in tako rešila Zanatovi življenje. Čeprav ‘je tramvaj vlekel po-nesrečenko nekaj metrov naprej. je dobila ta le odrgnine po komolcih in kolenih ter živčni pretres zaradi prestane-ga strahu. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v splošno bolnico in če med zdravljenjem ne nastopijo motnje, si bo opomogla y 10 dneh. Dokaj več časa se bo morala zdraviti 65-letna Ema Coen iz Ul. Šalita trenovia 38, ki je včera-j zjutraj padla na strmini pred svojim stanovanjem in si zlomila desni gleženj. Pone-srečenko so prepeljali v bolnico, kjer se bo morala zdraviti 40 dni. Včeraj okrog 16 so pobrali na cesti v Barkovljah 14-letnega Antonija Selitrija, stanujočega na Akvedotu 39. Fant je iz neznanega vzroka med vožnjo nenadno krenil na rob ceste ter se s silo zaletel y ustavljen osebni avtomobil. Selitrija so takoj prepeljali v bolnico, kjer je bilo ugotovljeno, da ima pošteno potolčeni obe roki ter živčni pretres, zaradi česar se bo moral zdraviti deset dni. Objava Na praznik v sredo, dne 15. avgusta, bo Zavezniška čitalnica v Ulici Trento ves dan zaprta. Gora sena v plamenih Včeraj takoj po 12. uri se je na travniku za Opčinami vnela grmada sena, last 50-letnega Miroslava Sosiča, ki stanuje v Ul. Nazionale 158 na Opčinah. Poklicani gasilci so se nekaj ur trudili, da so pogasili nezaželeni kres, kar se jim je posrečilo šel® okrog 15. Vendar se lahko reče, da je bila mrva v celoti uničena, ker tudi to, kar je ostalo, ne bo uporabno za krmo. Gre za okrog 35 stotov sena v vrednosti 50.000 lir, ki jih bo moral Sosič utrpeti, kajti seno ni bilo zavarova-vano. * * # Na podoben način se je včeraj popoldne ponesrečil 18-let-ni poštni tekač Andrea Del-lTJniversita iz Ul. Rivo 9, ki se je v stoječ avtomobil zaletel s kolesom v Ul. Baiamonti. Pri nesrečen zaletu se je tekač težko poškodoval po rokah in glavi ter se bo moral zdraviti najmanj mesec dni. Tatovi in tatiči 43-letni Giovannj Fonda iz Ul. Orlandinj 39, kj je zaposlen pri gradnji nove hiše nad rojanskim kinematografom« Astra«, se je včeraj dopoldne oglasil na policiji in potožil, da mu je nekdo ukradel zapestno uro in 600 lir gotovine. Denar in uro so mu pobrali iz hlač, ki jih je pustil v nekem praznem prostoru stavbe. Fcnda je oškodovan za okrog 10.000 lir. 34-letnemu Tomislavu Sancinu iz Skednja pa je včeraj dopoldne neznan tat odpeljal kolo znamke «Palma», ki ga je bil za trenutek pustil brez varstva V Ul. Palestrinu. Vozilo je bilg vredno 15.000 lir. Zavrnjene upravičene zahteve pekovskih delavcev Kakor smo že pisali v našem listu 10. avgusta, so pekovski. delavci zahtevali, naj badb pekarne na praznik 15. avgusta odprte, ker morajo pekovski delavci sicer napraviti v enem dnevu dva turnusa ter delati v prostorih, kjer je velika vročina. Svojo zahtevo so utemeljevali tudi z dejstvom, da je sam higienski urad priporočal. naj se v vročih dneh bolj kot v drugih uporablja samo sveže pečen kruh. O vsem tem so razpravljali na sedežu Delavske zbornice ter poverili rešitev zadeve predstavnikom Delavski zbornice in vidailijevim sindikatom. V okrožnici predsedstva cone odi 13. avgusta pa se na kratko obvešča, da ni bil spre. jet predlog pekovskih delavcev in je torej, kot lani, ugodeno lastnikom pekam s tem, da bodo 15. avgusta pekarne ves dan zaprte. Upravičeno se delavci vedno bolj pogosto sprašujejo, komu pravzaprav služijo vidalijevi sindikati in Delavska zbornica. Delavci iz Oreha pa znajo na to mnogo odgovoriti in povedati. Preizkusili so zaslombo« in »pomoč« teh sindikatov in ni čuda, da je na splošno vedno manj delavcev, ki bi imeli zaupanj*, v način, ki se ga poslužujejo navedeni sindikati za zaščito delavskih koristi in pravic. Topla naročila za vroče dneve V mestu ‘je v poletnem času naše zdravje izpostavljeno raz-znim nevarnostnim, kri jih na deželi ne poznajo. Videti na Akvedotu ljudi, ki sede, stoje in tudi med potjo srebajo sladoled. je tako vsakdanja slika, da tega skoro niti ne opazimo. Nočemo tu navajati primere zastrupitev, o katerih smo pred časom slišali iz Italije, in česar ni zakrivil le sladoled, ker bi potemtakem Tržačani ležali po Akvedotu vse vprek kot muhe, ki so se seznanile z amer ikonskim DDT. Čeprav ne gredo naše besede v korist prodajalcem sladoleda, moramo povedati, da se vsi zdravniki strinjajo P trditvi, da so sladoled, ledene pijače ter sploh vse, kar vsebuje led zelo škodljivi ter pripomorejo, da se lažje širijo nalezljive črevesne bolezni. Druga, vaba im nevarnost, ki jo na deželi ne poznajo, so morske školjke. Marsikdo zna tolmačiti, da so školjke, ki so nabrane na stenah dobre, da so na železu strupene, na lesu nevarne itd.. Brez skrbi pa lahko trdimo, da so v poletju brez izjeme vse školjke nepriporočljive in nevarne za naše zdravje. Z e ko govorimo o školjkah in morju povemo lahko še kaj, kar bo koristilo zdravju naših čita-teljev. Popolnoma nezdravo je nositi s seboj v kopel denar in dragocenosti. To ima navadno zelo slabe posledice za naše itak že dovolj pretresene živce. Pomislite, kako slabo vpliva na živce, ko človek opazi, da so mu v kopališču izmaknili zlato uro ali svoto denarja. Na mah izginejo vsi dobrodelni vplivi helioterapije in ostane samo «jezapija», ki mu izpije še tisto malo dobrega razpoloženja, ki ga je dobil ob odmoru v morskem kopališču. Kar se tiče živcev lahko damo še en dober nasvet našim gospodinjam. Zelo škodljivo za zdravje živcev je servirati možu pri kosilu ali večerji dolga naštevanja znancev, ki so b dragih letoviščih ter kazati slike luksuznih hotelov in vse to zabeliti z naštevanjem oblačil, ki bi bila potrebna itd.. Z gotovostjo lahko trdimo, da to škoduje tudi želodcu, ker ob takih prilikah izgine tek im se pojavijo še druge motnje kot n. pr. prepir v družini. Lahko bi našteli še več ne-prilik in nevarnosti mesta v poletju, a nočemo, da bi to bilo povod še večji uročim v nekaterih družinah, kjer je malo denarja in mnogo želj za letovišče na deželi, Oranje s traktorji Kmetijsko nadzorni s iv o obvešča zainteresirane kmetovalce, da bo center za traktorsko oranje tudi jo jesen, vršil oranje v globini enega metra, pol metra in trideset centimetrov, kmetovalcem privatnikom. Vsi tisti, ki žele preorati svoja polja, morajo predložiti prošnjo na Kmetijsko nadzornlštvo v Ulici Ghega štev. 6-1 do 31. avgusta t. 1. Po preteku tega roka se prošnje ne bodo več sprejemale. Javna licitacija Tržaška občina obvešča, da bo v sredo 22. avgusta 1951 javna licitacija za določitev dobavitelja 300 kubičnih metrov peska iz reke. Vsa pojasnila v sobi 203 (Ufficio Con-tratti) občinske paiače. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. in 13. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 13' otrok, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 6. Poročili so se: mehanik Mi-rian Gidanek in gospodinja Vera Popovič, študent Edvvard Raymond Laivrencejntolmačica Adriana Roset, tesar Giusepipe Centner in tekstilka Giuseppi-na Sehweller, uradnik Franče-SC0 Callipari in, učiteljica dr. Edd,a Gregoretti, agent carine Angelo Zorzetto in, gospodinja Bruna Felluga, uradnik Carme-io Carbonari in gospodinja Li-via Godina, Umrlj so: 84-letna Violetta Holuska por. Lolato, 72-letna Matilde Cosmitz vd. Alberti, 48-letna Evelina Mercatelli por. Tazzari, 80-letna Karolina Rupnik, 79-letna Ivanka Kramer por. Cadel. 1 leto stari Giorgio Russel, 87-letna Marija Furlani por. Abina, 54-letna Concetta Tiepolo por. Lipot, 38-Ietni Mario Blasina, 19-letni Pasquale Capotorto, 68-letna Rosa De Giorgio vd. Bellanova, 74-letna Ivanka Fontanot por. Fontanot, 73-letna Filomena Marsio vd. Contino. Predstava na gradu Sv. Justa ^ Naualjuje sc prodaja v ti pi.ic na j Trgu Verdi 1 in v Galeriji Protti 2 za predstavo, kj bo danes ob | 21. uri. Na sporedu je opereta j ((Princesa čardaša«.' Predstava bo i po znižanih cenah. Sodeloval bo orkester tržaške filharmonije, pevski zbor, ki ga je izvežbal Adolfo Fanfani in balet. Dirigiral bo Cesare Gallino. Koreografija Anite Bronzi. Režiser Luciano Ramo. Danes se začne prodaja vstopnic po znižanih cenah za drugo predstavo operete ((Princesa čardaša«, ki bo v torek 14. avgusta. IV. okraj Skedenj. ifi avgusta ob 20. uri bo $ nega odbora. Priporočamo Obvestilo INAM Direkcija sedeža INAM v Trstu obvešča, da bodo ob priliki praznika 15. avgusta zaprte večerne ambulante že 14. avgusta. Vsi uradi in ambulante pa bodo zaprti 15. irj 16. avgusta ves dan. 15. in 16. avgusta bo dežurna služba pri ambulanti v Ul. Sla-taper 5. nost. DAROVI IN PRISPE^ Namesto cvetja na gf<* ^ strica Karla daruje vrni leznik-Sancin 1.000 lir za k ni dom v Trstu. NAROČNIKI MOHAJO SPOROČITI UKINITVE VEDNO 1. ALI 15. V MESECU, IN SICER 15 DNI PRED ROKOM, OD KATEREGA DALJE NE MISLIJO PREJEMATI VEC LISTA. UPRAVA. ABEX- fZLEjj Ha zagrebi uelesejej ki se vrši od 1®' do 30. septefflbr8 1951. Vpisovanje Pr' Adria - Express 1. avgusta napfel' Svet za Ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo LRS razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske tehni*e j rentgenske pomočnike. — Pogoj za sprejem je: dovrs* 8 razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom. ''lij Kandidati naj vlože do 20. avgusta 1951 prošnje . sprejem na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno stvo, odsek za strokovno šolstvo, prilože naj rojstni zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. — Prošnje m°ri biti kolekovane z Din 10.—, priloge pa z Din 5." list Z GORIŠKEGA Zakopani načrti In prazne obljube Ze neštetokrat smo spregovorili o goriškem gospodarstvu, ki je po razmejitvi krenilo na pot propadanja. Takoj po septembrskih izgredih leta 1847 so se tudi najbolj razgreti šovinisti zavedli, da je blagostanje mesta slonelo na zaledju in da so bili le slovenski kmetje prvi in glavni činitelj gospodarskega procvita našega mesta. Cim so si opomogli od navdušenja, da se je Gorica vrnila v naročje «madrepatrie» so že na ves glas pričeli javkati o siromaštvu in neizbežnem beraštvu, ki jim je pretilo dan za dnevom huje. Pritoževati se je začel trgovec, industri-jec, rokodelec in še najbolj pa delavec, ki si ni v dobi blagostanja nakopičil kapitalov in je po razmejitvi ostal brez dela. Zato je šovinistično navdušenje kaj kmalu utonilo v strahu pred bodočnostjo. Nezadovoljstvo in nemir sta se polastila vseh slojev. Ker je vse kazalo, da bo z blagostanjem izginil tudi »ampr patrio«, ki igra na mejah nadvse važno vlogo, so oblasti postale pozdr-ne na novo gospodarsko stanje. Priznale so, da je porazno. Tisti, ki so tik pred razmejitvijo opevali raj, ki jim ga bo Italija prinesla, se niso že nekaj mesecev potem, ko so mesto prepletli z bodečo žico, sramovali beračenja. Obrnili so se na vlado in Počeli prosjačiti za «mutilato», «eroico», «martire», «santo» itd. Gorico in so pozabili dodati samo še «defunto». Vlada seveda ni mogla prezreti vseh omenjenih pridevnikov in je takoj obljubila prosto cono in z njo deveto deželo. Prosto cono smo, potem ko so oblasti in trgovinske ustanove dve leti krvavi pot potile, res dočakali. Toda njena pomoč je bila jalova. Brezposelnost, za odpravo katere naj bi bila prosta- cona najučinkovitejše sredstvo, se je še povečala. Po vzpostavitvi proste cone, ki ni niti za las omilila gospodarske krize, se je «il ba-luardo deH'italianita» pričel zopet majati. Oblasti so ga pričele takoj podpirati z novimi koli, kot so: melioracija krminsko-gradiščanskega polja in pasivna cona. Po brodolomu proste cone so se teh slednjih virov, ki naj bi okrepili naše gospodarstvo, oprijeli kot rešilnega čolna. Ze po prvih obljubah, ki jih je vlada dala v tej zvezi, je lokalno časopisje zopet začelo peti o rožnati bodočnosti. Kot zvestli služabniki so nadaljevali s hvalo vlade, lokalnih oblasti in gospodarske ustanove za njihovo zanimanje, ki bo vrnilo naši «sacri» zemlji izgubljeno blagostanje. 23. avgusta bo minilo dve leti odkar je vlada obljubila prispevek (87%) za melioracijo 7.900 ha zemlje med Krminom irj Gradiško. Melioracija tega polja ne bi osrečila samo kmeta, ki je vedno sanjal o dobri zemlji, katero bi obdeloval s podvojenim veseljem, temveč bi pripo- mogla gospodarstvu na splošno. Z izboljševalnimi deli bi olajšali brezposelnost in 2 milijardi lir, ki bi jih pri tem potrosili, bi rodovitna zemlja kmalu povrnila. Takoj po obljubi vlade so ustanovili melioracijski konzorcij, katerega člani so postali vsi lastniki omenjene zemlje. Za melioracijo se je takoj po prvi obljubi pričela zanimati tudi tržaška električna družba SADE, ki je hotela nameravani jez na Soči izkoristiti za električno centralo. Izdelali so že potrebne načrte in omenjena družba je obljubila svoje sodelovanje pri delu in kritju stroškov. Po zanimanju SADE je bilo pričakovati, da bodo nemudoma pričeli z deli, toda ko so konzorciju odpovedali ameriško pomoč, je tudi SADE odpovedala svoje sodelovanje. Vlada še sedaj ni nakazala obljubljenega prispevka in vprašanje krminsko gradiščanskega polja je zašlo na mrtvo točko. Pri vseh obljubah niso kmetje v krminsko-gradiščanskem kotu pridelali niti zrna žita več in si niti za belič opomogli iz revščine. Pač pa so iz ujih pričeli izstiskavati prvi prispevek za izboljšanje zemlje, ki ga morda ne bodo nikoli dočakali. Zatirajmo koloradskega hrošča Goriška prefektura sporoča: Ker je krompir že dozorel, je mnogo kmetovalcev opustilo zatiranje koloradskega hrošča. Koloradski hrošč prezimi v doraslem stanju jn ga je zato treba že prej uničiti. Ker ta za-'edalec razsaja na mnoiuh njivah vpokrajini vednD huje, naj kmetje, preden poberejo pridelek, svoja krompirišča še enkrat škropijo z arezeniatom in tako obvarujejo pridelek prihodnjega leta. Kmetovalce opozarjamo, da je zatiranje koloradskega hrošča obvezno, in da bodo vsi oni, ki bi se izognili tej dolžnosti, kaznovani po zakonu. V sredo in četrtek vse trgovine zaprte Zveza trgovcev za Goriško pokrajino obvešča vse trgovce, da je bil nekoliko spremenjen urnik za praznike, ih da bo ''eljal sledeči urnik: DANES: vse trgovine bodo lahko poslovale do poljubne ure; V SREDO, 15. AVGUSTA bodo pekarne, mlekarne in cvetličarne poslovale samo v dopoldanskih urah, vse ostale trgovine vštevši mesnice, trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte; V ČETRTEK. 16. AVGUSTA bodo imele pekarne, mlekarne, trgovine s sadjem in zelenjavo ter cvetličarne držale navaden urnik, medtem ko bodo ostale trgovine ves dan zaprte. Zgoraj omenjeni urnik bodo morali spoštovati v vseh občinah pokrajine razen v Grade-žu, kjer bodo lahko poslovali povoljno. škropila desno nogo. lavci so ponesrečencu PL^f takoj na pomoč in obvestili rešilni avto križa, re Ufeiir? K?1Zjera zidu- Kot mi-rati in '1 ®ora‘a Pijanca areti-tak il H?,rožU1 orožnikom. Vsaj bil običaj varnostnih or. ganov v » -m- , kako t h kraJlh- T°da ti deit Pl°Da nista znala m' Končr, , besed ' italijanščine, •nahrulila Se ?a le odložila in ŠanS l možička v nekl -ne. ščina ’ t 1 Je blla ^j slovenje an=1 naPadli poštni u-^te. ’ ln “Unesli važne doku- se nazajk s’e- la Za grrn '!w® sva se skri-lc°s 2vUe'o0d nekje je potegni) Wsm0 ,Sa Papirja. Bilo je ^ Ujem ,0zeta iz Ljubljane. *a nad ,nal. je dajal navodila krajih i Wje del° v naših ^i n? nekatere poč-robnosti, ^ečitai ^ b‘le znane- Ko sem spm6’ sem “ničil papir. ?°P*s 2 .Pokazal Kukcu ča-tpžašjCe '“^novejšimi vestmi « ^ k bil Plave- Na Prvi strada n*era r^^n naslov: «Be-J°že k; a jal>>- «Vidiš, to f? tebi a. i?1 je poslal pismo 1 tira,, 1 ®a dobili v roke, ne Predi0l) sc,tov° nič dobrega «SS 0 Pr°c^esuSVa Se ** marsi' -^ai E„ " ln o našem delu. *eta», trii /i' ilazai gori, do Jo- Sv^io *■, eja' Kukec in mi Sn*Co, daŽllavo roko stisnil de- ^ 1 ie skoraj otrpni- ga potem zakopali za zidom, kamor so zakopavali razbojni. ke in zločince. Ljudje, ki se toliko hvalijo s svojimi junaki in ki tako ostentativno izkazujejo čast svojim padlim vojakom, se niso oklevali oskruniti tudi po smrti spomina tega našega junaka — proletarca. S tem pa niso oskrunili njega, ampak le same sebe in svojo lažikulturo. Kukcev spomin pa je še dalje živel med ljudstvom. Junaštva njegove leteče trojke so postala legendarna in v zimskih večerih sc-. se pogovarjali Pivčani o njih kot o gestah kralja Matjaža in Martina Krpana. Tudi naš priznani pi. satelj Bogomir Magajna mu je postavil majhen spomenik v svoji knjigi »Graničarji«, kjer živi pod imenom Gorjan. Razprava v Trstu se j'e bližala koncu. Dne 5. septembra zjutraj so se odpeljali Lojzeto- vi sorodniki iz Bača v Trst, da bi bili navzoči pri zaključku te tragične komedije, kjer je bilo že v naprej določeno, kakšna usoda čaka posamezne obtožence. Zvečer sem dolgo čakal, da jih ustavim in povprašam q Lojzetu, ko bodo šli mi. mo. Ni jih bilo. Sele naslednji dan popoldne se j'e ustavil njihov voz pred našo hišo. Nisem jih vprašrva!, kako in kaj, ker sem že zjutraj izvedel o obsodbi in o smrti Lojzeta z ostaiimi tremi, ki so padli na bazovskem strelišču. Molče so posedli okrog mize is-d kostanjem, s katerega je padalo prvo orumenelo listje. Hotel sem jih kaj vprašati, iz. reči sožalje ali karkoli, da bi prekinil ta mrtvaški molk. Kc pa sem pogledal na rdeče obrobljene oči in žalno obleko Lojzetovega dekleta, sem požrl Besedo, ki je bila že na jeziku in molčal tudi sam. Tako so se torej vračali s pogreba. In s kakšnega pogreba! Padli so naši najboljši fantje — naše prve žrtve v borbi proti fašističnemu nasilju. Ve. deli so krvniki, kaj pomenijo ti junaki našemu ljudstvu in zato niso hoteli izročiti niti njihovih trupel materam in očetom. Hoteli So jih skriti. Ali so mislih s tem skriti tudi svojo sramoto in zabrisati senco, ki je padla na njihove krvave roke? Skrivaj so jih pokopali, kakor živino, ki pogine na cesti, Niti smrt jim ni sveta — pa pravijo, da sp nam prinesli kulturo! Hvala lepa za takšno kulturo! Vendar se ljudstvo v svoji boli ni pustilo prevarati. Naslednje jutro so bili že vsi štirje grobovi pokriti z belim jesenskim cvetjem. Same bete krizanteme, poslednji pozdrav zasužnjene domc«vine svojim prvim partizanom. »Padli so kot junaki«, mi je šepnil Lojzetov bratranec, ko so odhajali. «Junaki, junaki«, mi j'e brne. lo v ušesih. Lojzeta ni več in ne Kukca. Jože je tudi odšel in je sedaj tako daleč! Začutil sem se tako osamelega, da so mi noge klecnile v kolenih in me je vsega prevzelo malodušje. «Kaj sedaj ?» Nekje na vasi je zaukal fant. Njegov glas je zarezal v nočno tišino tako poln življenja in mladostne sile, da sem se zdrznil. To je glas našega ljudstva: trmast in uporen, ko brani svojo zemljo in svojo pravico. In to ljudstvo naj bi bilo zapisano smrti, naj bi bilo obsojeno v večno suženjstvo? Nikoli in nikdar! Dvignil sem slabost. Sedel je pod debelo jelko, ki mu je krila hrbet, stisnil se je v dvoje, da bi ustavil odtok krvi in z zadnjimi močmi je streljal proti napa. dalcem, ki so se mu bližali od treh strani. Orjaški Furlan se je zravnal tik pred njim in zamahnil s puškinim kopitom, da bi mu razbil glavo. S poslednjimi močmi je Kukec prejel za njegovo desnico ter se zagrizel va. njo. Furlan je od bolečine kriknil in izpustil puško. Takrat je padel tudi Kukec nezavesten po tleh. Cez nekaj minut je nehalo biti njegovo junaško srce prvega slovenskega partizana. Njegov tovariš p.a se je med tem rešil preko meje z vsem materialom, ki bi lahko kompromitiral celo vrsto naših ljudi. V velikem triumfu so odnesli fašisti v Postojno truplo njega, ki niso nikoli mogli doseči živega, čeprav so razpisali visoko nagrado na njegovo glavo. Med njegovimi prijatelji in znanci ni bilo izdajalca. Dva dni so razstavljali Kukfievo truplo v mestni mrtvašnici in • glavo in krepko zajel svež ve- černi zrak. V tistem hipu sem se zavedel, da nas je mnogo, da nas je dosti preveč, če bi nas hoteli uničiti in se jim to ne bo nikoli posrečilo. Enajst let pozneje je kri prvih mučenikov rodila sado. ve. Osvobodilna fronta, okrog katere se je zbral ves slovenski narod in otresel raz sebe vse stoletne znake hlapčevanja je prevzela in nadaljevala tudi na Primorskem od TIGR-a začeto delo. Tisto jesen so partizanske: puške v Snežniških gozdovih oznanile, da se začenja tudi za Slovence na Primorskem nova doba: naše ljudstvo je začelo pisati svojo zgodovino samo. In na prvi strani te knjige stoji s krvjo zapisana resnica: NAROD, KI NOCE UMRETI, BO ŽIVEL VEČNO! IVO MARINČIČ KONEC PREJELI SMO: Novi svet. Izdaja za Društvo slovenskih književnikov Državna založba Slovenije. Letnik VI, št. 7-8. Ljubljana. V Sv. Križu tudi žene pomagajo šivati mreže Kolubara veliki premogovni ye^edv,d^oio,0daS?e ^11 lMUlOŽlIOSfl okoli 750 milijonov ton lignita, kar je dovolj za okrog 200 let intenzivne eksploatacije BOGAT NOV RUDNIK Koliko je rudnega bogastva v prostoru južno od. Save, medi reko Kclubaro in dolinama Turi-je in Peštana! Predvideva se, da je v tem predelu, ki zavzema približno 30 kvadr. kan, okoli 730 milijonov toni lignita, kar je dovolj za okrog 200 let intenizvne eksploatacije. Leto 1946 pomeni preobrat V življenju kolubarskih rudnikov. Prvi globinski vitalni stroj raziskovalne ekipe se je tedaj zaril v zemljo, bogato z dragocenim gorivom. Po večdnevnem vrtanju so naleteli na dva premogovna sloja, od katerih je eden debel 40 m. Vsak drugi bi vzkliknil od veselja. Toda inženirji so — inženirji. Vemo, so rekli, širino, vendar je treba določiti tudi višino in dolžino ie »žile«. Pa so nadaljevali z raziskovanjem. Število vrtalnih garnitur se je gtalno večalo in rezultati so kmalu presegli vsa pričakovanja: kraj je bil y resnici zelo bogat s premogom.. Toda ne samo premoga. Izvrtan material je pokazal, da so hkrati a premogom y tem bazenu tud; nahajališča redke gline, neobhodno potrebne za šamotno industrijo, nekaj desetin metrov: debeli skladi kremenčevega peska, gline za opekarsko industrijo, eruptivnih skriljcev, kamenin in raznih mineralov. Medtem ko so na terenu raziskovali, so se v inozemstvu začeli pogajati za nabavo najmodernejših strojev in naprav za kopanje in predelavo premoga. Na dnevni kop so prispeli prvi bagri. Njihova jeklena usta so začela odkrivati glinasto zemljo — debelo nekaj, desetin metrov, konec leta 1950 pa so odkopali že prve tone premoga iz odkritih skladov. Ze to in pa naslednje leto bodo začeli graditi velike in moderne naprave za ofHiremo premoga. Pri obhodu dnevnega kopa, glavni inženir rudnika ponosno pripoveduje o tem, kaj vse bodo tu zgradili, o napravah za oplemenjevanje premega, elek. tričnih lokomotivah, kapaciteti bazenov in o naporih, da novi ruetnik postane velik in moderen rudnik. Za danes so to začetki. Nova termoelektrarna y_ Kolubari, kakor tudi ona v Vreocih in sistem daljnovodov, ki bodo napeljani od Kostolca preko Pe-trovca na Mlavi do Svetozare-va, bo napajala ta rudnik s 24 milijoni KWh letno. Ta, na prvi poigled ogromna količina električne energije, bo le komaj zadovoljila potrebe tega bodočega kolosa, kajti vse, od del pri vrtanjih pa do natovarjanja in prevoza lignita, bo opravljala električna sila. Zato ni čudno, da bo takrat delovni učinek 13 ton na človeka, t j. šestkrat več kot danes. Nagli razvoj industrije zahteva mnogo premoga in to kvalitetnega premoga. Tega naša država nima . $adosti, pač .pa smo zelo bogati z .lignitom. Samo dnevni kop kolubarskega bazena bo dajal okoli 4 milijo, ne ton premoga letno, ko se bo razvil. To veliko bogastvo je treba izkoristiti, to pa ie mogoče samo z oplemenjevanjem. Zato bodo začeli v kolubar-skem bazenu še letos graditi velike moderne naprave za ople- Vrabcem je bilo vroče zadnje dni pa so se šli hladiti pod prho pri vodnjaku Vem IV SjiLda sem postal mar-kTnu neznosen. In res, nit na^ sP°zna zdrav- Pa nixV2roke moje bolezni, n xSar ne ve’ kakšen Jai on v!CU? življenja? Kako r^enjam- ’ vse delam ’n azVade- kakšne so moje ®tehi? K*akšni so moji skriti r^-SDr.-n so me zdravili, so 2eUoj. n eksperimentirali z ? do <),?. mentolovih ma-uSkusili lovlh ~ vse so 1)41 brez 119 mCni 'n VSe' FRANCE MAGAJNA Nestrokovno kramljanje o medicini sem usPeha. izpostav-t *’ kakrv v*šinskemu soncu, w*vijoli*r. so t0krat rekli, ul-> žarltom. Ker ni K***, so končno rekli, v6, log; pod rerjtgenove žar-np. ,1 sem jih poslušal, "Molzno dete sem gol m Izpostav- i*"1 na utne sem 8°A i ,tl,eliai^121 pod žarnico, ki X-Žarko >kn.{ Hi: x’žarke skozi alu-ln vdihaval JefSt i1 °Z0n- Petkrat ali J t>o to pon°vilo, vse- ti -1*11 niso alSt minut; le obra- v ž*rk? ° °.hsevali, češ, da so v!1?- Ob^« za očesni ži-fit s ' s„em imel vsakokrat htl? Ofleio T^j svinčeno-gUml-«2£2dai ni bi,° h"11 zae?r/^?U Sem mnogo pL Dnorarje d.sko «Edinost» Vse j^^ikom vestno nosil so £Uo- MudiP premalo jih čem 2ačelj . v rodni vasi Tm? Reki hodiJ 'VO «ledati- V * Kako i: . .vsalc teden v nfblCo ima tam! Vei-r, u8i. Ko erava’ so ugi- Oioledv tržaške r lzgubil vso -as®;- deželju. Nekdo mi je dal strih-ninove kapljice (r;ux vomica), prav prijetno grenke so bile. Drugi mi je predpisal izvleček tiroidne žleze, tretji mi je vzel r.ekaj kapljic krvi za Wasser-manovo preizkušnjo. Nič, nič, nič! Lišaj se ni prestrašil ničesar od vsega tega. In nekoč naletim v avtobusu na starega možakarja, ki je bil tudi radoveden, čemu hodim tako pogostoma gledat tržaške ulice Povedal sem mu vse. «Cuj fant,» je rekel, «pusti vsa mazila in vse žarke in izpij vsako jutro veliko čašo karlovarške soli!» Ubogal sem ga in kupil v drogeriji par kilogramov karlovarške soli, jo raztopil v veliki steklenici in izpil vsako jutro kozarec na tešče. Recite zdaj, zdravniki, kar hočete — šele od tu dalje se mi je začelo stanje boljšati. Zelo polagoma je šlo, meseci in meseci so se vlekli, srbečica pa je bila čedalje manj ljuta. Življenje se mi je znova začelo dozdevati lepo. Kakor je res, da se včasih nesreče grmadijo na človeka, tako je tudi res, da si včasih srečra naključja sledijo drugo drugemu. Jaz sem kmet in kot kmet moram opravljati polno najrazličnejših del. Eno izmed teh je preskrba hiše z drvmi za kurjavo. Po drva pa kmet ne hodi v gmajno, ko je lepo vre- me, ob lepem vremenu so druga dela bolj važna. Po drva gremo, ko malce dežuje, ko je vsepovsod blato. In sem nekega dne opazil, da me napade ekcem vselej, ko pripeljem domov voz ali dva drv; da me vselej napade, ko v gozdu ves moker drva napravljam in jih trudoma nosim iz žlebov na pot in da me prav posebno napade, če so to hrastova, z lišaji in mahom porasla drva. Bukova drva so gladka in brez lišajev in če sem ta sekal ir.* znašal skupaj, ni bilo slabih posledic. Ce sem se pa le dotaknil hrastovih, katerih debla so vselej pokrita z lišaji, ni zločesti učinek nikoli izostal. Kakor znanstvenik sem začel z eksperimenti na lastni koži. V lepem vremenu sem lahko posekal in prinesel k vozu par debel, ne da bi občutil kaj zlega; če sem se pa le od truda oznojil, takoj se je ekcem oglasil. Sel sem v gmajno po drva zdrav, pa sem bil tako prepričan, da me bo naslednji dan ekcem napadel, da sem ga kar z ljubeznijo čakal. In ni izostal, vselej mi je bil zvest. Pa sem šel dalje: hotel sem vedeti, do kod sega njegov teren. In vkljub srbečici sem naslednji dan še vnaprej znašal hrastova drva, trpeč in nesrečen, pa le odločen v svojem sklepu: moram videti, kaj bo! Videi sicer nisem, pač pa sem občutil! Trepalnice so se mi tako nabrekle, kakor da mi tako nabrekle, kakor da bi bile opikane od čebel, zakrile so mi oči, da nisem mogel gledati. Po vsej koži telesa me je žgala koprivnica in najhujše je bilo med prsti na rokah, kjer me je peklo kot sedem tisoč zlodjev in nobenega sredstva ni bilo, ki bi moglo le za trenutek olajšati bolečine, Štirinajst dni je preteklo, preden je bolezen popustila. Kolikokrat sem razmišljal te-daj o tistih suhih poročilih v listih: «N. N. je napravil samomor; vzrok neozdravljiva bolezen«. Danes vem, da ta ((neozdravljiva bolezen)) ni vselej sifilis kot povprečen človek domneva. K0 sem bil s svojimi naštetimi poizkusi povsem na ja snem, je bil lek lahek — izogibal sem se vlažnih hrastovih drv. Se sem jih nakladal in razkladal, ali vselej z usnjenimi rokavicami na rokah. In še sedaj sem se po opravljenem delu temeljito umil in preoblekel. Kasneje sem spoznal, da imajo za mene prav tak strup na sebi tudi stare jablane, ostalo drevje pa ne. To odkritje je zame kot po-edinca prav tako velike važ- tola celih pet dinarjev! Ko ga kupim v lekarni, ne zahtevam tudi alkohola, saj je vsako domače žganje prav tako dobro. Dva ali tri grame mentola na liter žganja povsem zadostuje; dvoodstotna raztopina je le važno odkritje penicilina. Mo- potrata, je odkritje ne bo služilo obče-' stvu, meni, vsaj do danes, pa penicilin hič ne služi. Dr. E-vansova trditev, da je treba pri ekcemu najti vzrok, pa le čvrsto drži. Odkar poznam vzrok, me ekcem pušča povsem v miru. Po srečnem naključju sem proti srbečici odkril še novo sredstvo: mentol. Ti drobceni kristali poprove ali kake druge mete, raztopljeni v alkoholu, ublažijo skoraj vsako srbečico na koži. Tov. Marica v lekarni II. Bistrice mi je prva dala dvoodstotno alkoholno raztopino mentola, češ, po britju bolj osvežujoče učinkuje od razkričane kolinske vode (acqua di Colonia), Ampak, mentolovi kristali so bili zmeraj dragi — pred izbruhom zadnje velike vojne so mi rekli v tržaški lekarni, da stane kilogram tri tisoč lir, ker ga dobivajo samo iz Japonske. Med vojno j* bil seveda še dražji. Najprej sem tržaškemu lekarnarju podaril pol litra žganja, da sem ga spravil v dobro voljo in ko mi je v prijateljskem razpoloženju le dal dva grama mentola. sem za ta dva grama še doplačal štiri sto lir. Čudno, v današnji ozmerjani Jugoslaviji, ki jo tudi Tržačani znajo do- nosti, kot je bilo za splošnost bro opljuvati, stane gram men- Mentolovo žganje morda ne zdravi srbečice, pač pa ublaži srbenje, kar je mnogo, ker odpravi nepremagljivo željo do praskanja. Praskanje pa menda prav vsako srbečico poslabša. Pa še za nekaj koristi mentolovo žganje — za preprečenje prehlada. Tu pa tam sem bral, da bomo prehlad zaustavili, če popijemo čašo vode, v katero smo prej kanili kapljico ali dve jodove tinkture. To je sa mo lepa bajka. Mnogokrat sem poskušal, pa nikoli ni bilo uspeha. Mentolovo žganje pa, ob prvem pojavu prehlada ali nahoda, skoraj v vsakem primeru koristi, včasih prehlad takoj zatre. Mentolovega žganja ni mogoče piti, najbrž bi v želodcu tudi ne bilo dobrodošel gost, le par kapljic v usta zadostuje za enkrat. Z nekoliko ponovitvami se stanje izboljša in prehlad izgine. Poskusite sami! Naj proti koncu povem nekaj besed o ameriških delih v zdravstvu in njihovih uspehih. Marsikdo misli. Američani so pa le tiči, vse odkrijejo oni: insulin, penicilin, streptomicin ir dolgo rajdo drugih zdravil. Ves ostali svet ne more kaj podobnega pokazali. (Dalje prihodnjič) menjevanje premoga 8 suše. njem. Kadar je govora o sušenju lignita, si nepoučen človek navadno zamišlja ogrmne p'eči, kjer se suši lignit z elektriko ali kako drugače. Kako bi se samo začudil, ko bi zvedel, da se v specialnih napravah lignit suii — z voč*o. Naprave za oplemenjevanj*e bodo pri Medoševcu, tam, kjer bo stala tudi velika ranžirna postaja, ki bo imela ogromne premične trakove, od katerih bo vsak imel zmogljivost okoli 175 do 350 ton na uro. Ti bodo prenašali premog iz globinskih bunkerjev do same naprave za sušenje, ki bodo nekakšne male, že od daleč vidne tovarne. Rudniki bodo imeli tudi svojo ranžirno postajo, skozi katero bo šlo tetno okoli 3,100.000 ton osušenega premoga. Poleg tega bodo imeli centralno skla. dišfce, ki t>0 tako veliko, da bo skozi tekla širokotirna proga. Skozi vse te številne objekte pa bo, kakor polip, ki je izpustil svoje krake, izpeljana železniška mreža* To bo srce tega rudnika. V eni smeri, tam proti centralnemu skladišču in proti odkopom, bodo dovažali material drugim, preko glavne železniške transverzale Banja Luka - Valjevo . Obrenovac -Beograd, ki bo tedaj že normalizirana, pa dragoceno gorivo, »črno zlato«, namenjeno našim potrošnikom, številnim tovarnam, elektrarnam in železnicam. Opereta "Cardaška princesa,, na tržaškem gradu V okviru takozvanega operetnega festivala na tržaškem gradu je bila preteklo soboto premiera Kalmanove operete ((Cardaška princesa«. Kljub temu, da je povojna doba zanesla tudi v Evropo amerikanski jazz irj temu primerne oblike plesa, še vedno vleče nepozabni dunajski valček, pa čeprav samo za poslušanje, če ne za drugo. Naslov operete nam govori o madžarskem divjem plesu čardašu, ki ga pa v opereti čujemo oziroma vidimo le malo. Vsekakor je več glasbe v tričetrtinskem taktu. Da ima opereta dandanes uspeh, je predvsem odvisno to od iznajdljive režije in koreografije. Lahko trdiim, da sta režiser Luciano Ramo in koreografinja Annita Bronzi pokazala izredne sposobnosti, da je opereta tekla sproščeno in da je bilo vedno polno dobre paše za oko. Sekundiral je še orkester tržaške filharmonije pod vodstvom Cesara Gallino. Brez dvoma so oni trije vložili največ truda, da je opereta prav lepo uspela. Naslovno vlogo je pela Wally Vecsey, madžarskega porekla, kar se ji je nekoliko poznalo pri izgovorjavi italijanščine. Ima prijeten subretin glas, lepo postavo in še lepše toalete, ki so neizogibne zg uspeh. Njena igra ima tu pa tam še celo nekoliko pereta privabila mnogobrojno partner Walter Damjani razpolaga s prijetnim operetnim tenorjem in jie pevsko mogoče bolj zadovoljil nego igralsko. Tretjo centralno figuro te , ki zasleduje prav ta cilj, še povečala v jeseni, ko se bodo v San Franciscu začeli pogajati o japonski mirovni pogodbi in ko se bo v novembru v Parizu začelo zasedanje Glavne skupščine OZN. gjjg|jj ilt? 1SSS!' ::: i:-;-:: Huda gorska nesreča na Matterhornu TORINO, 13. — Včeraj se je na Matterhornu dogodila težka gorska nesreča. Dva plezalca — Avstrijec Alois Strohmayer in drugi, katerega imena še niso mogli ugotoviti — sta plezala po Matterhornovi steni med Wim-perjevim bivakom in Mauvaig Pas; ko sta se lotila Cretierove plošče, kjer se je leta 1933 smrtno ponesrečila Gaspardova naveza, je eden izmed njiju izgubil ravnotežje in potegnil v globino še navezanega tovariša. Strohmayerja so našli kakih 800 m niže medi skalami, medr tern ko je truplo njegovega tovariša, še vedno navezano na vrvi, bingljalo po zraku. V času nesreče so bile v bližine še tri naveze, ki so takoj pritekle ponesrečencema na pomoč, vendar je bilo vse prepozno. Skrivnostna usoda norveške ladje HAAG, 13. —- V globoko skrivnost ie zavita usodia norveške ladje «Bess» (1116 ton), ki je včeraj ponoči dajala po radiu klice SOS. Na ladji je trideset oseb; 22 članov* posadke in osem potnikSv. Ve se le, da je vseh trideset oseb zapustilo ladjo na reševalnih čolnih, venr dar ne vedo, ne kaj se je zgodilo z ladjo, ne kje so potniki in posadka. Ladje in letala so danes zaman iskale po kraju, kjer bi se naj dogodila nesreča, v bližini «Dogger Sank« v Severnem morju. Neka švedska tovorna ladja je y bližini našla rešilni pas, neka norveška ladja pa je videla nekaj kosov lesa. Letalske nesreče PRED TEKMOVANJEM JUGOSLAVIJA - FRANCIJA Določeni so iugoslovaishi reprezentantje ZAGREB, 13. — Za mednarodni plavalni dvoboj s Francijo, ki bo 15. in 16. t. nat v Zagrebu, je Plavalna zveza Jugoslavije določila naslednje plavalce in plavalke: 1500 m in 400 m: Stipetič, Vidovič, Stefanovič; 100 m hrbtno: Skanata, Finci, Milovič; 200 m prsno: Bajs, Barbie-ri, Kučar, Trojanovič, Pandur; 4^200 m: Stipetič, Stefanovič, Vidovič, Kvinc, Kurtini, Fran-kovič, Plavalke; 400 m: Lopa-rič, Mardesič, Grkinič; 200 m prsno Lavrenčič, Korpes, Kuhar; 100 m hrbtno: Majcen, Pe-lan, Ligorio, Mardešič Draga-tija, Kalčič. Za 200 m prsno (moški) in 100 m hrbtno za ženske bodo kvalifikacijska tekmovanja 13. t. m. v Zagrebu. Za waterpolo moštvo so vze-V poštev naslednje igralce: Kovačič, Janetovič, Ježina (vratarji); Ivo Bakašun, Stakula, Brajevič, Ačič, Matulič (bral-niici); Grkinič, Kurtini, Ivkovič (krilci); Radonjič, Ježič, Ciganovič (napadalci). Izbirna tekmovanja jugoslovenskih kolesari ev LJUBLJANA. — Te dni sta bili v Celju prvi izbirni tekmi jugoslovanskih najboljših kolesarjev, od katerih se bo 6 najboljših udeležilo svetovnega amaterskega prvenstva, ki bo letos v Italiji. V dirki Celje. Maribor - Celje (114 km) je zmagal nepričakovano Dragiša Ješič s časom 3:36,19. Drugi je bil Levačič v istem času, 2 minuti za njim je privozil na cilj Ročič, nato pa z 19 minutno razliko Zorič, Sironi, Petrovič, Osrečki, Varga, Strain, Branko Bat, Mičič itd. Prvo polovico proge so kolesarji privozili v hitrem tempu (38.500 km na uro). V drugem delu pa jih je oviral med vožnjo močan veter. Levačič in Dra-glša Ječič sta se že po prvih 15 km odtrgala in vozila ves čas pred skupino v zelo hitrem tempu. Vsi favoriti pa so vozili slabo ter v skupini, ker so pazili eden na drugega. V petek so vozili kandidati s posameznim startom na 80 km dolgi progi Celje - Slovenska Bjstrica - Celje. Tekmovalna proga je bila zelo težka, saj je ves čas tekmovanja padal dež. V Slovensko Bistrico je prvi privozil Zorič, isti čas pa sta imela še Branko Bat in Slovenec Ljubo Vidali. V drugem delu proge pa je prekosil vse mladi Goričan Lulik, ki se je plasiral na prvo mesto s časom 2:10,48, nato pa so privozili na cilj dirkači v temle vrstnem redu: Zorič 2:11,06, Ročič 2:12,10, Sironi 2:12.39, Osrečki 2:13.01, Todorovič 2:14,34, Levačič 2:14.57, Brar.ko Bat 2:15.56, Dragiša Ješič 2:17.17, Polak (Slovenija) 2:19.16, Godnič (Slovenija) 2:21.02, Mičič 2:22.32, Perne (Slovenija) 2:23.47, Strain 2:27.06, Varga 2:34.36 itd. Petro, vič je zaradi večjega kvara odstopil. BEOGRAD, 13. — Komisija jugoslovanske kolesarske zveze je odločila, da se bodo svetovnega kolesarskega prvenstva, ki bo konec avgusta v Italiji, udeležilo 5 jugoslovanskih kolesarjev in sicer Lulik, Petrovič, Ročič, Levačič in Ljubo Vidali. Mednarodni turnir v Opatiji OPATUA, 13. — Pričelo se je četrto internacionalno prvenstvo Jugoslavije v tenisu, na katerem sodeluje 91 igralcev, od katerih je 21 iz inozemstva; iz Švice, Avstrije, Za-padne Nemčije, Brazilije in Italije. Med inozemci je med drugimi Brazilijanec Vieira, Avstrijec Huber itd. Najboljši jugoslovanski lahkoatleti Jugoslovanski lahkoatleti stoje pred težko preizkušnjo: v kratkem Se bodo pomerili z atleti Velike Britanije. Reprezentanca še ni popolnoma določena, vendar vsaj glede nekaterih tekmovalcev ne more biti nikakega dvoma o njihovem vključenju v reprezentanco. Objavili bomo rezultate jugoslovanskih tekmovalcev, ki so jih dosegli do 10. avgusta; za vsako disciplino navajamo deset najboljših atletov. 100 m: 10.3 Pecelj (CZ), 10,9 Jovančič (P) in Bmad (P), 11.0 Cikoš (P), 11,1 Cukalac (P) Horvatič (M), Sabolovič (K) in Lorger (K), 11,2 Popov (CZ). 11,3 sedem atletov. 200 m: 22,4 Peceli (CZ), 22,5 SaboloVič (P), 22,8 Račič (P), 23.0 Jovančič (P), Relja (M), Kraljevič (M), 23,1 Cukalac (P), Lorger (K)., Horvatič (M). 23.2 pet atletov. 400 m: 48,9 Sabolovič (P), 49,9 Zupančič (K), 50,1 Milo-ševski (V), 50,2 Stankovič (P), 50.3 Račič (P), Kočevar (P), 50,6 Kraljevič (M). 50,7 Relja (M). 51.1 Tomašič (Z), 51,2 Grujič (Voj.). 80Q m: 1:52.8 Otenhajmer (P). 1:56,3 Cular (Z), 1:56.4 Ke-reševič (P).. 1:56.7 Hanc (K), 1:56,8 Kraljevič (M), 1:57.0 Štritof (P), Ceraj (P), 1:57.2 Hočevar (P), 1:57.7 Tomič (Z), 1:57.8 Ilič (CZ). 1500 m: 3:50,6 Ceraj (P), 3:50,7 Otenhajmer (P), 3:53.0 Pavlovič (P), 3:56.8 Ilič (CZ), 3:57.4 Štritof (P), 3:58.4 Djura-škovič (P), 4:01.Q Hanc (K), 4:01.2 Kranjc (Od.)., 4:01.8. Tomič (Z), 4:02.0 Smiljkoviž (CZ). (Kratice pomenijo: P - Partizan; CZ - Crvena Zvezda; M -Mladosit; Od. - Odred; V - Vardar; K - Kladivar; Z - Zagreb; Voj. - Vojvodina). * * * En plavalnih iekmah I. lige je Triestin^ premagala Vene-ziano z 82:61 točk. Semenj se je končal Nogometni semenj v Italiji je zaključen. Te besede se ču-jejo nekoliko čudn0 in nič kaj lepo. Vendar za mešetarjenje in prodajanje igralcev iz kluba v klub ne moremo najti primernejših besed. Ko se je nogometno prvenstvo končalo in so igralci odšli na zasluženi dopiist, so voditelji klubov še krepko zdelali*. Vsem klubom je do tega. da se okrepijo; to pa ni tako preprosta stvar, ker je zvezana z velikimi j fiančnimi žrtvami. Veliki, mečni in finančno dobro podkovani klubi lahko razsipavajo milijone, da si nabavijo odlične igralce, pa čeprav iz inozemstva. Drugi se Pa ■ morajo zadovoljiti s tem, kar imajo, ali pa prodajo kakega dobrega igralca, da si za izkupiček nabavijo mogoče dva manj dobra. Triestina je tudi letos ostala «zvesta» svoji stan navadi, da proda, kar ima dobrega, potem se pa mora boriti za obstoj v prvi ligi. Tako je letos prodala srednjega krilca Grossa, ki je mogoče danes najboljši v Italiji na tem mestu. Kupil ga je Milan. Grosso bo zelo verjetno kar kmalu prišel v državno reprezentanco, kar mu je bilo kot članu Trie-stine manj lahko. (Kljub silni ljubezni med Trstom in «ma-drepatrio» se kaj rado zgodi, da Tržačane odrivajo pri reprezentanci; tega pa seveda ne delajo iz prepričanja, da je Trst kaj drugega kot Italija). Poleg milijonov je Triestina prejela od Milana še dva igralca in sicer Carniera in Bello-nija. Letos bo pp dolgem času vendar igral pri Triestini bivši igralec Ponziane Maluta, ki je v prejšnji sezoni igral pri tržaški E deri. klubu tretje kategorije. Doslej ni prišlo v italijanske klube mnogo novih tujcev; to pa zaradi tega, Ker jih je že doslej precej. Kot je znano, ne sme noben klub najeti več kot tri tuje igralce. Vodilni italijanski klubi Milan, Juven-tus in Inter so ostali pri istih imenih, ki jih poznamo iz prejšnje sezone. Nekateri ino- liko preselili iz svojih dosedanjih klubov v druge klube. Odlični nemški atleti Nastopi nemških atletov nam kaj zgovorno dopovedujejo, da bodo na olimpiadi prihodnje leto, kjer bo že smela nastopati tudi Nemčija, nemi TUT i slkuui a, ucui- JdA *e i ški tekmovalci marsikomu pre- je Arandjelovič iz N.ovare preselil k pariškemu Racingu. Genoa in Roma, ki sta izpadli iz prve lige. sta s j oskrbeli precej novih igralcev, večinoma iz drugih klubov prve lige; mogoče upata, da se bosta že letos ponovno preselili iz druge v prvo ligo, vendar to ni tako lahko — Brescia, Livorno, Modena, Salemitana, Venezia, Vicenza bi lahko kaj več povedali 0 tem. Italijanski padalci na poti v Jugoslavijo RIM, 13. — Jutri zjutraj ob 8.20 bodo odpotovali iz Rima italijanski reprezentantje, ki se bedo na Bledu udeležili prvega svetovnega prvenstva športnega padalstva^ ki bo od 17. do 20. t. m. Doslej so se za to tekmovanje prijavile reprezen- križali račune. Prejšnji teden je bil v Stockholmu atletski dvoboj med Nemčijo in Švedsko. Zmagali so Nemci z rezultatom 112:100 točk. Pri tem so tekmovalci dosegi; nekatere odlične tezultate; tako je n. pr. Nemec Schade pretekel 10.000 m v času 29:55.4, s čimer je obenem postavil nov nemški rekord. Nemec Storeh pa je dosegel letošnji najboljši rezultat v metu kladiva: 58:89 m; tudi Wolf, ki je letos že zagnal kladivo preko 58 m (v Zagrebu) ni imel ravno slabega meta: 54.95. Nemec Gude je postavil tudi nov nenKki rekord v teku na 3.000 m z zaprekami; dosegel je čas 9:03.0. Sved Lundberg je skočil s palico 4,25, Larsson je zmagal na 400 m z zaprekami s časom 52,6. Berglund pa je vrgel kopje 71,31 m. Tudi ostali rezultati so bili odlični. je, Holandske, Švice, ^ Nemčije Včasih pomaga sodnik k sovjetskim zmagam zemski igralci so se pa neko- carski rekord. Avstrije, Argentine, Italije in Jugoslavije. Pričakujejo še nekaterih prijav. Iz Itadije se bo tekmovanja udeležilo 6 padalcev in sicer: Salvatore Canna-roz.zo, Sauro Rinaldi, Enrico Milani, Giuseppe Caffamto, Gianfranco Bordignon in Ello Cavatorta. Italia Švica (ženske) 53:31 V Winterthuru v Švici sta nastopili ženski lahkoatletski reprezentanci Italije in Švice. Zmagale so s precejšnjo razliko v točkah (53:31) Italijanke. Na 80 m z zaprekami je Tržačanka Hercig postavila letošnji najboljši čas 12,2, medtem ko se je Jannoni približala na 2 cm italijanskemu rekordu v skoku v vfsino: skočila je 1,55. Švicarke so dosegle edin0 zmago v metu krogle, kjer je Bol-liger z 11,92 postavila nov švi- BERLIN, 13. - Športni kritik v «Berliner Montags. listu v sovjetski coni Berlina, obtožuje ruskega sodnika, da je bil pristranski v korist moskovskega Dirkama pri včerajšnji tekmi med omenjenim klubom in reprezentanco Vzhodne Nemčije. Novinar trdi, da je sodnik storil vse. kar je mogel, da bi pripomogel Dinamu do uspeha; dinamovci so res zmagali z 2:0. Omenjeni športni poročevalec trdi, da je bil sodnik sploh obrnjen drugam, ko je .razveljavil dva gola, ki so jih dosegli Nemci in je v obeh primerih prisodil kazenski strel v korist Dinama. «Neues Deut-schland« pa brani sodnika La-tiševa ter kritizira 80.000 berlinskih gledalcev, ki so mu na vso moč žvižgali; list očita Berlinčanom, da «niso še premagali starega duha nacionalistične nesramnosti*. HU'DSWELL (Yorkshire), 13. • Nad) Hudswellomi sta danes trčili dve letali angleškega vojaškega letalstva. Smrtnih žrtev ’e bilo osem KODIAK (Aljaska*), ,13. — Stirimotorno bombno letalo a-meriškega letalstva, ki je včeraj odletelo iz Kodiaka, je pogrešano. Na letalu, ki je bilo tipa «Privateer», je bilo štirinajst oseb. Letalo je bilo namenjeno na oporišče Adafc na Aleutslkih otokih. Atomska podmornica \VASHJNGXON, 13. — Ameriški inženir K. A. Kesselring je izjavil, da bodo stale podmornice na atomski pogon, ki jih nameravajo izdelovati v Združenih državah, štirikrat toliko kot podmornice z Diesel-motor-jean, da pa bodo lahko ostale mnogo daljši čas pod vodo. Ker bodo atomske podmornice mnogo bolj učinkovite, bo zadosto-lnaniše število podmornic. Tudi stroji bodo znatno lažji, ser bodo med drugim, odpadle baterije in tanki za gorivo. Konferenca za surovine VVASHINGTON, 13. — Odbor za lesovino in papir pri mednarodni konferenci za surovine poroča v svojem tedenskem poročilu, da bodo do konca tega leta povečali doba-i vo lesovine za izdelovanje ovojnega papirja. Odbor je pričel prejšnji teden proučevati poročilo pododbora za časopisni papir. Odbor za žveplo poroča, da so_ pričeli prihajati od raznih držav odgovori na vprašanja o statističnih podatkih, ki bodo služili za določitev kvot za zadnje četrtletje tega leta. Odbor za bombaž se bo sestal dar.es, da prouči splošni položaj bombažnega trga v zvezi z napovedjo o rekordni ameriški bombažni letini. Odbor za tungsten in molibden nadaljuje z delom za določitev ključa za nakazila za zadr.je četrtletje 1951. Med drugimi vprašanji bo proučil odbor pritožbe raznih držav nečlanic glede njihovih potreb za tekoče četrtletje. Pritožbe teh držav bo odbor proučil po istih načelih kot pritožbe držav članic. Odbor nadaljuje s proučevanjem raznih ukrepov, katere bo priporočil vladam za pospeševanje proizvodnje tur.-g-stena in molibdena. KINO V TESTU Excelsior. 17.00 «Besede » ^ zika» J. Allison, M. Roone^v^ Nazionale. 17.00: «Na snež>»j bom tvoja« Sonja Henie. Payne. ^ Fenice, 17.00: ((Linčanje« M.v rey, G. Russell. Arcobaleno. 16.00: »potep«1 * konju» J. M. Crea, W. Hen® Astra Rojan. 16.45: ((Smrt je jela Hiroshimo». ., Alabarda. 15.45: «Od polno®' zore«, M. Stevens, G. Sto® Azzurro. 16.00: «Monterejsl»* ti» M. Montez, R. Caroeron Garibaldi. 15.30: ((Zastrupljen1' ščice» F, Tucher, A. Mari Ideale. 16.30: «Trubadur». » Impero. 16, 18, 20, 22: ((Pf'1* bera£» Errol Flynn. Viale. 16.00: «Ciklon» B. W S. Tufts. -j, Italia. 16.00: «Alina» G. gida, A. Nazzari. • Marconi. 16.30: ((Pacifiški ot* Russell. Massimo. 16.00: «R X M ciU ™ O. Massen, L. Brodges. _ Novo Cin«. 16.00: ((Robin HOK" dediič«. Odeon. 16.00: «Spodtikljiva ta» J. Davis. ^ Radio. 16.00: «Tihotap6tvo v " ghaju». j0 Savona. 16.00: »Lepa G. Garson, W. Picfgeon. POLETNI KINO: Javni vrt. 20.45: «Mi, ki * ^ bimo». .g. Rojan. 20 in 22: «Blazna žen®*! F. Severo. 20.45: «Vojak - n3) nik». m skoljet. 20,45: «Vse me obtoS^ Brocchetta. 20.45: ((Dvoboj pf Antonu«. Vlttoria. 20.15: «V tajne RADIO J ItiOSLOVAKS** CONE TRSTA TOREK 14.8.1951. Oddaja v slovenščini: .oj4 Poročila ob 7.00, 13.30, ‘S# 23.05 — 7.15 Jutranja glasba. ^ Male skladbe velikih 14.00 Pirsan. spored vedrili dij. 14.30 Od včeraj do danes..^! Pevski koncert MaruSe in Sama Smerkolja. 18,00 l4- oj) nice. 18.15 Kulturni preglej jj) Beethoven: Sonata v E-dunJ. Ritmične pesmi v svetu. Dvojezična oddaja: m) 20.00 Giuseppe Verdi: «Tr#'yj-opera v treh dejanjih. 22.0? ^ ka glasba. 22.30 Plesni ritmi. j Glasba za lahko noč. Oddaja v Italijanščini: .jji 12.00 uperetna glasba. ,jf Skladbe J. Sibeliusa. 13.20 mezzo. 20.00 Verdijeva opera viata». 22.00 Lahka glasba. 12.00 Glasba iz filmov. !*• n3if bavna glasba. 13.00 PesiM ^ dov Jugoslavije. 13.50 ski nasveti. 14.00 Igra Radia Ljubljana pod1 v0^r^i' Jakova Cipcija. 14.30 Z r.om sredi življenja in 15.15-15.30 Zabavna glasba, Želeli šte - poslušajte! 19-}“neg* , pinovi valčki. 19.30 Iz kult-1^ i življenja narodnostnih manj^j. Jugoslaviji. 19.40 MakedonS^5^' mi borbe. 20.00 SimfoniS^pi^ cert Radia Ljubljana. 22^30^ te, mi vam igramo. 23.15 ^ re* na oddaja sonat skladatelji w klasike. TU ST 1». p 7.30 Jutranja glasba. ^ , sv^| vsakega nekaj. 12.00 Nov> por 12.10 Lisztove skladbe. 12-3!L pj terjeve melodije. 13.00 Gla50,}.)# željah. 17.30 Plesna glasba. ^ ■ Glas Amerike. 18.15 K0,V d t glasba. 13.30 Vokalni koncili sista Petra Serdjuka. 18.50 Jj# ritmi. 19.00 Mamica priP' 19.15 Operne arije. 20’.00 5 Qfjf ska folklorna glasba. 20.30 | v svet. 20.45 Priljubljene je. 21.30 Fred Waring m .ijjf orkester. 22.00 Beethoven: p cert št. 4. 22.30 Plesi r»*" jjJ rodov. 23.00 Komorna glasba. Polnočna glasba. 1'KST I. |((r 7.45 Jutranja glasba. morna glasba. 12.00 Italijan’,insP j rodne pesmi. 12.20 Ritmi •?.aso'^ Amerike. 13.25 Slavni ®tn)| tK 14.00 Tretja stran. 14.10 R1 glasba malih ansamblov.^ cf Liszt: Ogrska fantazija. 1” .dP. red BBC. 18.30 Plesna 19.00 Glas An.erike 19.15 O' ^ C. Savine. 20.30 Francos«® mi. 20.58 Orkester ritmov ' jk mi. 21.30 Simfonična s'*® Mpri Valčki. 22.45 Komorna » 23.30 Plesna glasba. , .................................................................................................................................................................................. iiiiiiiimiiiiiii.............................................................................................................................................................................................................................................................. umih.................................n..........mn..............iiiiin" iip"" tm Ob poldveh je brivec hotel sesti na stol, pa ga je zgrešil m je padel pod mizo — to se lahko pripeti vsakemu Človeku, kateri nima zadaj oči. Držal je kozarec v roki In Čeprav je s precejšnjo si- lo lopnil ob tla, vina le ni razlil. In če mu j« telo izgubilo ravnotežje, ni mu ga izgubil tudi duh. Komaj je sedel na tla, že se je oglasil: «Gospoda, prosim za besedo!* «Bežl, Sema>, ga je zavrnil župan, «kdo te pa bo poslušal!* «21vlo Sema to tuJ!» Bilo je to razžaljen j e §t. 11. Ob dveh so se ravnali domov. «Koliko dobite vi navžar-ji?» je godce vprašal župan. «Sest kronic boste dali, gospod župan», je ponižno odgovoril Kos. «Velja», je rekel župan, •ampak me moraš tožiti! Brez tožbe nič ne plačam.* Ales ni maral zaostati: «SJavica», je rekel, «vimo gre na moj račun. Koliko ga je?» «22 litrov in godci 3, je vkupe 25.» «Dobro, velja! Kar toži me za plačilo!* Trinajst tožb! Pa da Mu-hobor ne bi dal sodniji nič dela? En sam večer pa trinajst tožb! Izredno število, velikansko število, toda nesrečno število! Šesto poglavje DVA STROKOVNJAKA Nemara med najčastitlji-vejše svetinje slovenskega naroda spada stara, vsepovsod razširjena, globoko ukoreninjena navada: kadar se snuje kaka stvar — vse mogoče ljudi se vpraša to posluša, le strokovnjaka nobenega! Tako tudi v Muhoboru. Toliko ugibanja, krika in prahu za sodnijo! Da bi pa tudi le enemu izmed onih, ki so vodih vso zadevo, prišlo na misel in bi se šel po- Za takim junaštvom tudi I svetovat k Civhi ali k Sme- i rajcu, ki sta na samotnem koncu trga, imenovanem Brinje, imela drug poleg drugega svoji domovanji in sta na daleč okrog slovela kot najzagrizenejša prav-darja vsega sodnega okraja — tega pa ne! In vendar Clvha — kak mož je bil Civha! Na sodniji je bil kar domač! Ce ga teden dni ni bilo na pregled, že so ga pogrešali in kadar se je zopet pokazal, gotovo ga Je sodnik prijazno vprašal: «0, Civha, ali ste še živi? Sem že mislil, da vas je vzel hudič!* Strokovnjak je bil v kazenskih in v pravdnih stvareh. Zaprt prav za praiv ni bil dosti. Ovaden, da, ovaden je bil neštetokrat, toda znal se je, strokovnjak, izmotati iz zank postave kakor nlkdo drugi. Le kakih dvanajstkrat je Imel nesrečo in 1e obsedel: trikrat zaradi za j-cev, dvakrat ali trikrat zaradi borovcev, trikrat zaradi Jezika, enkrat zaradi lov- MUHOBORCI NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ŽOLNA skega čuvaja in zaradi žan-darja — vse vkupe prazne neumnosti, ni vredno, da bi o njih govoril! Enkrat pa zaradi prisege. Tri mesece je dobil zaradi prisege in vsak mesec en post — ta ka-zen je bila bolj nerodna! Toda dobil Jo je po nedolžnem! Resnice res ni govoril pred prižganima svečama, tega ne taji — kar je res je res! Ah prisega le ni bila kriiva, zato ne, ker Bog, pred katerim je prisegel, ni bil pravi Bog. Pravi Bog ima na križu glavo nagnjeno na desno stran, ta pa jo je imel na levo. Ta torej sploh ni bil živi Bog, ampak levi razbojnik, pred tem pa prisega sploh mo ne velja — naj je resnična, naj je krivična, ne- veljavna je! Tako se je bil zagovarjal Civha pri sodbi. Pa kaj, ko sodniki nimajo več prave stare vere — obsodili so ga in Civha je prestal kazen. To je bilo pred deset leti, tačas, ko se je s sosedom Smerajcem pravdal zaradi meje v gornji hosti. Tiste pravde je bilo škoda f Ze je bil zmagal in sosed Smera-jec okoli po krčmah: «Civ-ga zadeli stroški. Pa je oni nesrečni levi razbojnik zasukal stvar ravno narobe! Toda ena pravda izgubljena, kaj to Civhi! Koliko jih je pa izgubil nasprotnik Smerajec, še enkrat toliko gotovo kakor Civha! Prezgodaj se je šlrokoustil Smerajec okoli po krčmar: «Civ- ha je poznan za krivopri-sežnika, nobena prisega se mu ne bo več dala, vse prav. de bodo zdaj moje!* Civho, strokovnjaka, ni bilo tako lahko ugnati! Izgubil je prisego, to je res, ali preskrbel si je nadomestek, ki v pravdi še več šteje kakor prisega, priskrbel si je stanovlt-no pričo, pastirčka Jerneja. Komaj 14 let je bil star, nedolžen kakor angel, nič v sorodu s Civho, ta je odslej v vseh pravdah stal Civhi ob strani — vse Je videl, vse je Bul, na vse se spominjal, na vse prisegel — pravi biser med pričami! Civha ga je vzel kar za svojega in mu obljubil doto, tako je ljubil bistroumnega fantiča. «Smi- 11 se ml*, je rekel, «ker je sirota.* — Tak možak je bil Civha! Njegov sosed in sovražnik Smerajec je bil deset let mlajši od njega, toda v tož-bah nič manj podkovan, le nekoliko previdnejši. Prav-darstvo mu je tičalo že v krvi. Njegov oče in stari oče sta bila oba strastna prav-darja, noben sosed ni vztrajal poleg nju, vsak je hitel prodati domačijo in ubežati iz neprijetne soseščine. Civha je bil prvi, ki je vztrajal — česar so se drugi bali, nje. mu je bilo v slast. Smerajčevl so bili taki, da so se tožarili tudi med sabo. Mladi, oče sedanjega gospo-darja, je n. pr. branil staremu pot v vežo, češ; «Kam-rico ste si izgovorili, pota v njo pa ne. Hodite skozi ok-no!» Glas o tej pravdi se je d ales naokoli ohranil do da. našnjega" dne in govorica trdovratno trdi, da je stari Izgubil pravdo in res skozi okno moral laziti \ svoje stanovanje. kako Je potem ta za pravico tako vneti sin sam izročal domačijo svojemu nasledniku. Ta zamerk je zanimiva priča razmer in duha pri Smerajčevih. Izgovoril si je izročevalec poleg drugega: «štibeljc do smrti in pot čez vežo v štibeljc ven in noter, pa tudi po štengah imam pravico hoditi gor in dol in če bi hotel iti za peč, da bom lahko Sel. Dve jablani sta moji, kteri si hočem izbrati, in lahko po vrtu hodim in tresem pa se tudi lahko ule. žem pod jablano. Pa dve kokoši, pa dam lahko valiti obema, pa kokoši imajo pr a-vico in piščeta po vrtu hoditi in črez vežo. In če je treba jest iti, da me pokličejo...* O, od Smerajčevih se je dalo kaj naučiti! Mladi Smerajec, kako rahločuten je bil za pravico, namreč za svojo! Ali ni po vsej sili hotel tožiti Civho zaradi čebel, ki se hodijo past na njegove ajdo! In zelo se je čudil, da Ohranil se je «zamerk», j za čebele ne veljajo tiste po- UREDNIŠTVO- ULICA MONTBCCH1 St. B, 111. nad. - Telelon Štev. 93-808 m 94-638. - Poštni predal 5W - UPRAVA: ULICA SV. MtANCISKA | T_ Telefonska St 73-38. OGLASI’ od 8.30- 12 lil od 15- 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Strini I stolpca: trgovski 60 flnančno-p- * upravni 100. osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO, — Tiska Tržaški tiskarski zavod - Podrtiž : Gorica. Ul. S. Pellico l-II., Tel U-32 Koper. Ul. Battlstl 30Ia-I. Tel 70. J”" -. - ................................................... - - = stave, kakor za krave' uhajajo v tuje. ^ 1 Predale je imel polO®!3 nlh spisov, starih nih, v pregibih prePe ^ In novih; ta zbirka J® rodbinski arhiv in vse hiše. Ob dolgih večerih je Smerajec P kel kak Sop teh spis0 dan, družina je sedel® f mize pri peči, in čital počasi in preudarno. ^ in tehtal je prečudne doznanske besede, rSf‘yP jih je m pravil o za katere je šlo, in dl f in zlasti naraščaj, glavca, so pazljivo P° jjiS* zgodovino rodu in * f duh se je vzbujal v vS -j#*' | slušalcih in kadar s o r^‘ re tako nanesle, da J® ^ It lo sosedu namazati £ e{P' j porezati cepljence, S tjF čevima paglavcema ^ 5^ treba šele ukazovati yfr rila sta svojo stvar ^ nega nagiba in sta d° dela: Naju ne morej0 * ti, še nimava dosti * (Nadaljevanje ------------- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 «n. FLRJ: Izvod 6, mesečno 1*° Postni tekoči račun za STO • ZVU: Založništvo tržaSkega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaSkega tiska O ZO Z-