tfO. !Md,
0 UnBiloni, v Mrfeft i. novembra 19Z3.
Leto LUI.
-tiiau vsak dan popoldne, isvzanUl nedelje In praznika.
•naeratl s do 9 petit vrst a 1 O, od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratn! davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se oriloli znamka za odgovor.
tfpravnlstvo „Slov. ttaroda" in «N ar3dna tiskarn*" inahova
oIIca it 5, pritlično. — Tele!on it. 304.
„A!i ste, junak!, pripravljeni?"
S, X. auidntrop|a
Ure dala tro „Slor. Naroda" Snaflova olica it.
Telefon štev. 34. Depiao sprejem* le podpisano ia tadottao Irankovane« SSST   Rokopisov se na vrata.
W3T Posam3Zi3 štavJIlt*:
v Jugoslaviji vs3 dni po Din f«— • in^ems-ij navadne cžrci Đin 1, nedelje Din 1*25
Paštalrta pSažan* v gotovini.
„Slovenski	Narod**	velja:		V J*g			V laoieium
			v	Ljtibivini	po		
12 mesecev		•  . «	Dii	1 Mi'—	Din	144-—	Din 264-—
6 .				72'—	*	72'—	. 132»—
3 .	i j/m -m	•m    » •		36*—	*	36-—	. 66'—
1			m	12-—	■	12-—	. 22--
Pri morebitnem povišanju se im.n daljša naročnica do^UJ^.i. Novi  naročniki  naj  poiliejo v prvič naročnino vedno po naharn!d4
Na «;amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!«
S temi besedami je pred kratkim časom ob rimski proslavi Mussolini vpraševal svoje zbrane, od nog do glave oborožene fašiste* če so še vedno razpoloženi za boj proti vsakemu notranjemu sovražniku in pa, če bi bilo treba, tudi v neki dmgi smeri.
Viharne ovacije, entuziastični vskli-ki zbranih junakov so bili jasen in krasen odgovor.
V neki drugi novi smeri tedaj Mussolini očitno pripravlja in uravnava svoje junaške misli in svojo udano mu italijansko armado. Do sedaj je imei hrabri vojskovodja že več smeri. Precej nevarna in nič kaj zmagnnosna je Afrika. Tudi pohod na Grško se ni obnesel in izvršil v posebno premi Črti in smeri, ker ga je težavna in hrapava ta pot kaj hitro pripeljala zopet domov, na vojaške — parade.
Vkljub temu se ozira v zadnjem času zopet v novo smer, kjer naj bi zrasle nove lavorike v notranjih borbah utrjenim italijanskim junakom.
Sapienti pauca — in tudi nam naj zadostujejo te Mussolinijeve oratorič-ne tirade in figure. Na vsak način si ne prikrivajmo, da italijanski boben poje .. Mussolinijev kompas se sedaj obrača proti severu. In nikamor drugam ne meri nego na našo državo in še prav posebno na nas Slovence. Znana je verzija, da si italijanski vročekrvni politiki zaradi raznih znanih paktov še vedno preganjajo svoje misli in sanje o Zidanem mostu, o celi Dalmaciji itd. In znano je nadalje, da Mussolinijeva politika od vsega začetka trpi na ekspanzivnih krčih in na prevelikem apetitu, ki se mu, kakor baš zopet vidimo pri slavnostnih nacijonalnih banketih, kaj rad vedno le še veča in poveča.
Toda vprašanje je, ali so taka ban-ketna razpoloženja Mussolinijeva zdrava, umestna in — nevarna ali ne. Mislimo, da se ne motimo, trdeč, da pri teh triumfatorskih klicih na korajžo — kako drugače naj definiramo ta njegov milan-sko-rimski entuzijazem — Mussolirrije-vo priznano domorodno, pa tudi zelo premeteno srce misli na vso drugo mu-ziko. kakor pravi italijanska prislovica. In vsakdo naj nam verjame, da so vsi zadnji italijanski dogodki, vsi bombasta in drugih kvalitet polni nagovori, vse zunanjepolitične kretnie in notranjepolitični triumfi — edino le priprava — ne za našo smrt v novi italijanski vojski, pač pa za aneksijo Reke itd., brez ozira na Rapallo in St. Margherito!
Le v tem znamenju se vrši ves ta najnovejši šum in šunder. Le v ta namen se je slovenskemu živliu v sedanji Italiji smrtna vrv prav v tem zadnjem kritičnem in pripravljalnem času nategnila zopet z vso fašistovsko krvoločnostjo, da se razlega jok in stok med
Brkini in Kraševci. med Vipavci in Go-ričani. med tržaškimi Slovenci in okoličani, ki naj postanejo vsi vkup Rezijani nove vrste itd.
In tu smo prispeli do glavnega vprašanja, katero je in ostane za nas Slovence, od nekdaj uboge trpine, še vedno odprto in vedno bolj tragično. Kaj smo mi in ravno mi Slovenci in Primorci v obče zakrivili, da se nas hoče na ta ali drugi način žive pokopati? Ali smo mi sami krivi, da je za naš maloštevilni pa zdravi in pošteni narod postala evropska minula vojska in nicn konec — pravi začetek nalhuišcga trpljenja in pekla, prava mesnica in mesarija, kjer se nas je razsekalo in razkosalo na tri dele in kjer se nam sedaj počasi pa dosledno pušča življenjska kri in moč? Kaj smo zakrivili, da nas je na svoj način zmagoviti Italijan ravno in natanko pred petimi leti začel preganjati na vse žalostne znane načine in da se baš ob tej peti obletnici hoče slovenskemu življu, slovenskemu ljudstvu v odrešeni še vedno tako imenovani zemlji in deželi posaditi trnjeva krona na obupano glavo?
Baš te dni poteče pet let. odkar so odlični voditelji tržaških Slovencev pozdravljali generala Petitti dt Po^etto ob njegovem prihodu v odrešeni Trst. In tačas je odkritosrčni in iskreni naš ju-goslovenski pozdrav zmagoviti Italiji izzvenel v te-le historične besede, ki naj jih danes vnovič napišem in prepišem iz historičnega, tega ad perpetuam me-moriarn shranjenega dokumenta. »Nous nc doutons pas que Votre arrivće sTgui-fie pour ces terres si eprouvčcs et, par-ticulierement pour cette ville, le retour de la paix et de P ordre ainsi que le commencemcnt d* une nouvelle epoque heureusc pour les detne nations aui vi-vent P ime aupres de 1* autre dans ces contrees« . . .
»Une nouvelle epooue hcureuse,« nova srečna doba lepših dni naj bi se tedaj pred petimi leti. na praznik grobov, začela tudi za naš slovenski narod v odrešenem Primorju. To iskreno željo je cul italijanski general Petitti kot prvi, iskreni slovenski pozdrav naših odličnih tržaških voditeljev, katere še dandanes vsak Tržačan brez vse izjeme — to izrecno poudariamo — smatra in spoštuje za može-poštenjake!
Danes — pa vprašaimo: Kaj ni bil to v resnici praznik grobov? Kaj so v teh petih letih, odkar je general Petitti poljublial tržaško obrežje, vse doživel, pretrpeli in prenesli ubogi naši Primorci? Koliko solz. koliko skrbi, koliko obupa, koliko trpljenja in koliko — krvi! In kaj so zakrivili vsi ti slovenski hudodelci, ti trpini, da se je rešilna italijanska »epurazione« pričela uprizarjati na tak krvoločen, nezaslužen način?' Sai so
dandanes požgani in razdejani skoro vsi društveni slovenski domovi! Saj se dandanes slavni g. Giimta hvali, da bo v požgani tržaški Narodni dom, ki naj ostane razdrt v svojih razvalinah, dal vzidati triumfalno spominsko ploščo. In na tej plošči slovenskega Narodnega doma v Trstu naj ostane pribito in zapisano, da je bil, da je postal požig te slovenske hiše tista iskra, ki je le še bolj vnela goreči ogenj italijanskega fašizma!
Giunta je danes tržaški Mussolini. Naj le zida in pripravb'a svoje spominske plošče! Toda pomisli naj, da spomina in opomina na Kobarid — ne bo zazidal. In danes mu lahko napišem in brez vsake samohvale sporočim, da se mi, pravi pošteni Slovenci v Trstu in k^ersibedi, kobaridske nesreče tedaj niti malo nismo veselili. Nasprotno, bili so to tudi za nas dnovi. polni skrbi in misli. Vse to vedo dobro poleg Tržača-nov zlasti vsi oni Ital*jani, ki so v ujetništvu živeli med rami Slovenci in ki so se v tistih zanje Črnih časih s solznimi očmi zahvaljevali nam »ententistom«, če smo jim »hodili na roke«, jim preskrbeli vse le količkaj mogoče udobnosti, prijaznosti, usluge, da celo italijanske časopise, vesti z doma itd. itd.
Dokazov in prič za te dandanes potrebne trditve imamo, gg. Giunta et consortes, vse polno, in sicer v Trstu, v severni in tudi južni Italiji. Pa niti z daleka nam ne pride v žalostne misli, da bi se proslavljali s tem5 reminiscencami in z drugimi spomini, n. pr. na sodne spise in procese, ki so naraščali pri Ijub-Ijanskih vojaških sodnijah zoper toliko in toliko tržaškim pobeglim odvetnikom, zdravnikom, uradnikom, trgovcem. Vso to in tako robo smo. na videz neinformirani, da-si takorekoč »vsegn^edoči«, metali v avstrijski koš in staro šaro. In tako zavedno, če tudi nevarno, je postopal tedaj vsakdo Vned nami. vsak pravi Slovenec, na fronti in v zaledju!
Zategadelj nismo nikdar in nič več veseli, kadar prihaia in se bliža zopet jesenski čas in z njim vseh Svetih dan. Saj to je pač taisti dan, ko se je pred petimi leti osorej začela, namesto tnko zelo. zelo zaželiene jntroslovenske sreče in prostosti, za velik del našega slovenskega naroda baš v zmagoviti Ttaliji prava peklenska suženjska, nepričakovana suženjska doba. Letos pa. po vseh teh neodkritosrčnih, povsem nepotrebnih metomorfozah redkega problema in no zadnfth zagroženih nasilnostih, od katerih baš te dni odmeva vsa na^a domovina, nas tem bolj prešlnia bol in tuga naihmscga razočaranja. In zdi se mi ob vsem tem Mussoliniievem žvenketu, da vendar le nebo žari. hudo žari in siie!
Pf;š!fT!£ jj^bM Tabor!
Slovanska miroljubnost in italijanska bojevltosl.
Masarvk glasnik miru in sprave med narodi,  Mussolini glasnik italijanske
bojevitosti in ekspanzije.
Kot apostol miru in sprave med evropskimi narodi je nastopal prezident
češkoslovaške republike Masarvk v Parizu, Bruslju in Londonu. Njegov miroljubni glas je zvenel prijetno pri vseh onih, ki res streme po obnovi svojih dežel in po vstvaritvi gospodarsko dobro utrjene Evrope, ušesa pa so si mašili pred niim tisti, ki hodijo v povojnem času po krivili potih imperijalizma in zametujejo demokratična načela.
V svoji napitnici v Parizu je Masarvk iskreno naglašal udanost Čchoslo-vakov mirovni misli, ki daje prijateljstvu   med   Francijo in Češkoslovaško trdno podlago, v Londonu   pa   je na Kings Coliegu v odgovoru na pozdrav rektorja povdarii: Hcčemo imeti novo Evropo, ki ne bo poznala več sporov in bojev med naredi, marveč bo porre-n??a nrftovo udruženje in enoto. V pogovorih z novinarji je izrazito opozarjal, da njegova pot služi izključno obrambi m-ru in da utrditev prijateljstva med Francko in Češkoslovaško sigurno pripomore k okrepitvi evropskega ravnovesja. Dobro se zaveda vseh tež-koč in nepopolnosti sedanjega časa, zato pa je izjavil, da ker so tu. se morajo premagati in odpraviti.   Kako vsestranska  je  Masarvkova rmroliubnost, sledi    iz   članka    Andre   Tardieuja v »L* l:cho National«, ki izvaja, da praška vlada nima nikakega interesa, videti v svojem sosedstvu nezadovob'no. nemirno in ruinirano Nemčijo. Češkoslovaška velja   za   pristašinjo   sporazuma med Francijo in Nemčijo. Torci mir in sporazum pa klic po izvrševanju dolžnosti s strani vsakega! Prt recepciji v Parizu, h kateri so prišli zastopniki češkoslovaške kolonije, je rekel Masarvk: Sedaj imamo svojo državo, republiko, ods'ej gre za to, da vsak med nami, od nainiamsega do ua'večjegn. od najmlajšega do najstarejšega, vrši svojo dolžnost, cia postane naša država vzorec republike, vzroce demokracij?.
Iz ust češkoslovaških državnikov se ob vsaki priliki razlegajo pozivi za demokratično in pravilno delo in tako je sporočil te dni dr. Bencš amerikan-skemu ljudstvu potom »Nc\v York \Vorlda« spomenico, ki pravi med drugim, da je temeljila češkoslovaška politika zadmih pet let na onih treh glavnih načelih, na katerih ie zgraiena Amerika, namreč na svobodi, pravičnosti in demokracm. Kakor so se ta načela dobro obnesla doslej, tako bo tudi v bodoče in češkoslovaška republika poskusi slediti stopnjam svoje velike ameriške sestre.
Misli in nameni češkoslovaških državnikov,   pred   vsem   niihove glave.
Masarvka, se povsem krivio z našimi mislimi in nameni Kakor si želi čc<ko* slovaški narod razvoja v mirni Evropi, tako si želimo tudi ml svobodnega razmaha ob pruatc'jskem sosedstvu. Svoboda, pravijnost in demokracija po posameznih državah in po vsej skupni Evropi! Po tem stremimo m* Slovani skupno in soglasno.
Francra, Belgija in Anglija SO ob Masarvkovi navzočnosti prisesale na mir in demokracijo, Nemčija si želi v sedanjih svojih težkih trenotkih oddiha za novo življenje, Avstrija miruje — samo iz Italije doni te dni bojni glas, ki hoče zajeii tudi nekaj naše soseščino na severu, jugu in vzhoda«
Mogočno so izzveneli akordi svečanih izjav o miroljubnost] in dobrem sožitju med evropskimi narodi iz ust velikega slovanskega misleca Ma.-.ary-ka. Plemenitemu njegovemu trudu sledi iz Italije odziv »črnih srajce, ki so pripravljeni na vojni pohod preko italijanskih mei kamorkoli, ali zavestno v prvi vrsti in ob prvi priliki prori Jugoslaviji. Na severu glas po miru, na ju^ir glas po boju!
Kako je pridušaJ Mussolini svoje fašiste v Milanu:   Vi nepremagljivi! V septembru t. 1. j? preživela Italija s političnega vidika naiinteresantneišo pre-izkušnjo od lefa 1860 dalje. Prvič je izvršila iLdija v svojem političnem življemu korak absolutne avtonomije in imela je pogum, da je odrekla kompo-tenco ženevskemu aeronn^u. Ako b| bi! takrat reke! italfjanskemu narodu, da naj koraka, pa h? b?! korakal. Revolucijo ste odpravili s palicami.   Kaj pa imate danes v svojih pesteh? (PaSisti kriče: puške, muškete, bombe. In kvi-iku so dvigali svoje orožje.) Ako se je mogla storiti revoluciji s nalicami, se pa danes brani revolucija z vašim orodjem, z vašimi puškami. Vi ste izmr duše vsega italijanskega naroda. Ako bodo jutrišnje žrtve težje od včerajšnjih, aJi jih vzdržhe?   (Soglasen krik: da!) Ako bi jaz jutri zahteva! to. kar bi so utegnilo imenovati najvišja preiskuSnja discipline, ali mi fo naste?   (Ds!) Ako bi jutri da) signal za alarm velildh dni, takih, ki od!očujeio o usodi narodor* ali ml odgovorne?   (Da! Priseirmnof) Ako bi jutri rekel, da treba znova »a«* čet* in nadaljevati pohod do konca proti drugim smerem, afl boste korakaS? (Da, da! Navdušeni kriki!) Nastopfla je spomlad, vstajenje plemena.   8M<f II m postaia   narod,   narod postaja država, k? išče po svetu poti svoje ekspanx«)e. Tako govori    MussoSni, ki proslavlja prvo ooletnico fašistovskega pohoda v Rim. Kaka razlika med njim in Masarv-kom!
-    ~     : —t-—■—=^—■----—-
Claude Farrere — prevel Miran Jarc:
Roman. 58
Poročim se z Marto Abelovo — ta misel je Mevila popadla v neki mrzlični uri. Med navade in redovitosti njegovega življenja je prišel zakon kot pes med keglje. Že ob sami besedici je Torral prasnil v smeh in Mevil je osramočen spravil to domislico v predal svojih novosti, loda kmalu mu njegove navade in redovitosti niso bile več nekaj posebnega. Ker je ljubil dve ženski in obe iz daljave, je postal nenadoma za vse druge nezmožen.
Nič več ni mogel ljubiti. Sprva je občutil to kot neko zopernost, ki je pa ni mogel premagati; kmalu pa je spozna!, da se skriva za tem nekaj prožnejšega, namreč: nezmožnost. Torral, ki mu je stal prijateljsko ob strani, je zahteval, da si pridrži nekaj ljubic: bavil pa se je z njimi kot starec... Dasi je ime! šele trideset let, je bil po videzu starejši in razklanost njegovega mozga se mu je zrcalila na obrazu, ki je bil sicer še vedno lep, a upal.
Zdaj pa je uvidel, da stopa k brezdnu in da bo vsak izhod dober, le da uide.
V istem času se mu je vest o Fierceovi zaroki zazdela kot vzgled, ki mu mora slediti. Spet se je oprijel svojega načrta, ki se mu je privadil in ga
ga za vse še nejasne zelje. Od sedaj je hotel svok) zadevo spraviti v tek. Toda pri prvem srečanju je spet zagledal oči sfinge, ki so ga motrile s prem ir-nim pogledom. To ga je osupnilo; molčal je in odŠeL
»Nocoj se vrne Fierce s svojo Avalanchco*, jej Pripravljalo s I inženir. »Pravkar sem bil pri guvernerju: nizko nad zemljo.
dejal
vstaja je zadušena, tako vsaj pravijo.«
»Ah«, je odvrnil Mevil, »Fierce pride?« Fier-ceova poroka ni bila nikaka tajnost več, zaroko so
Oči Marte Abclove. — Ko je bil Mevil sam., je prvič mislil nanje. Kaj se ie skrivalo za temi jze    ■ °wjavut
mrzlimi, črnimi svetilkami? Mnogo žensk je Jiubil, I *Da*. Jc ponovil Torral. »Fierce pride, ta ubogi videl je njihovo deianie in nehanie: poznal je njiho- I norček! Sylve sta se včerai povrnile iz rta sv. Ja-
sfinga, prav tako na zunaj kot na znotraj. Ni je več poizkušal odgonetiti in ojunačil se je za bolj praktične prevdarke. Gospodična Abelova je imela dvai-set let, bila je hči-edinka, dobro vzgojena in zelo lepa: — da. toda brez dote; — guvernerjev namestnik je bil do vratu zadolžen —, da. bila je brez dote in preposebno lepa, kar ga je vznemirjalo in ga odbijalo — skratka, ti obziri niso bili zakonu nič kaj prikladni. On. Mevil, pa je bil mlad, imel je svojo klijentelo, bil ie na dobrem glasu in tudi ne brez premoženja; bil je brez dvoma »dobra partija«, čemu ga torej ne bi vzela?
Čemu ne? Ozrl se je v zrcalo: bil je lep, prav tako lep kot ona. Še istega večera se je odpravil k Marti in — se spet plašno vrnil.
Dva dni pozneje, ko je že od ranega jutra pohajkoval po cesti, je srečal Torrala, ki je šel zaju-
kmaiu imel za izvrstnega in pametnega, prikladne-1 terkovat.
paj?«
»Ne vem.«
»Če ne ves. potem se striniaš. Zdramiti se moraš, mali moj. Ob osmi v krožku ali pa malo preje v ulici Catinat«
Ko je bil Mevil sam v svoji sobi, se je vsedel in si naslonil lice na roko.
Fierce se povrne. Poroči se. Torej Še civilizi-ranci vendarle in navzlic svoji propalosti in utrujenosti morejo izbrati čistega dekleta in se poročiti kakor to delajo barbari.
Da, to je bilo mogoče. Več ur si je to gotovost ubijal v glavo. Ob štirih je poklical svojega vozača. Pred odhodom je pomislil, da sliči njegova pot na oglede dvoboju. Nekajkrat je prisostvoval dvobojem; poznal je pomirjajoče praške, ki ojačajo slabotna srca; na vso srečo je izpil tako čašico. Ton-kinška tekača sta hitro, skoro prehitro tekla,
se ie k nevihti in nebo je viselo Zjutraj je deževalo — prvi naliv monsuna: tudi je kazalo, da bo zvečer lilo. Ulice so bile vse blatne. Tcknča sta se vstavila, da odkrijeta streho in pregrneta usnjato odejo za noge; Meviltt se je zdel ta odmor zelo kratek. Ko je voziček pridr-dral do palače, so kanile prve deževre kaplje. Ton-kinca pa sta se napela in zavozUa nt« stopniSoe in gospod je izstopil v obokano stebriSče, ne da hi si zmoči! platnenih čevljev. Stražnik je naglo rloslmil z nogama in se zravnal z orožjem na rnmi. Boy, ki je baš prišel iz dvorane, se je naglo umaknil in pustil Evropejcu prosto pot.
Mevil je vstopil. Dvorana je bila prazna, vrata v sprejemnico so bila odprta: še! je dal;e. Pijača, ki jo je zavžil, mu je razgrevala kri in skoro prav nič se ni zbal. ko je zagledal Marto. Sama je sedela pri klavirju čitala je partituro, njene odlične roke so mirovale po tipkah. Preproge po tleh so ječale pod Mevilovimi koraki. Okrenila je glavo in se približala obiskovalcu, ki mu je podala roko. Vsed'a sta se drug proti drugemu. Vljudno se mu je zahvalila, ker se ni zbal naliva: voda se je zdaj odtekala od šip, in sprejemnica, že itak temačna kot vse anamske sprejemnice, je sličila grobnici ali votlini. Mevil je pomislil, da je to morda zares votlina, votlina sfinge, ki trga tu svoje žrtve.
Vendar pa je poizkušal napad, toda namesto da bi ubral ravno pot. je rajši iskal vijug. Na misel j mu ie prišla Fierceova poroka s Svlvo,
Stran 2.
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 1 novembra 1925.
šev. 250.
Mirssotrra vidi pred seboj fe mlade oboTO-Ienc bojevnike, peške, bombe% rosi jDa na pohod in poziva na priprav*, benost, da prestoprjo državne meje In napadejo soseda, ekspanzija rtalijanstva na Široko rrra lebdi pred očmi
Iz Prage je Sla po Evropi misel nI« jrol^brjosti in demokracije, iz Rima hodi po Italiji misel bojevrtosti in ekspan-
Tnrbtrtefiten element prve vrste v Evropi |e danes Italija in proti taki Ita-tty* mora nastopiti odločno ves miroflub-nt del Evrope.
Dunajsko pismo.
Spumtni  na  Vukašina Petroviča. — Poštni tarifu — Izvoz kron, — Bivša naša banka.
Kljub povojnim težavam se ni skr-38o število dunajskih dnevnikov. Celo ■ovi so nastali, kakor n. pr. »Der Tag€ in »Die Stunde«. AH kvaliteta nekaterih |e postala zelo dvomljiva. Love se za senzacijami in ni jim dovolj vsakodnevnega trača, segajo tudi daleč nazaj In pod krinko današnje svobode prinašajo senzacije iz polpretekle dobe in tudi Že zgodovinsko zastarelih Časov. Tako }c neki list prinašal dva meseca aenzacijonalna odkritja in neoporečno jesnico o tragediji z Rudolfom v Ma-jrerlingu. Koncem konca smo izvedeli prokleto malo novega, ali vsak dan je bfl zaključek tak, da smo mislili: aha, jstri poči, jutri izvemo strašne reči. Ali bili smo razočarani — in list je delal iz-Oorno kupčijo. Vsaj po obliki senzacijo-nalnih dogodkov se je tem pridružil tu-ifl! bfvši srbski državnik, ki je dolgo vo-ifl!I usodo srbskega naroda, bivši ministrski predsednik Vukašin Petrovič. Danes je že 51. nadaljevanje kar v dveh dnevnikih »Mirtag« in »Allgemeine Zei-tnrrg«, v katerih priobčuje svoje, sicer neJo zanfmrve spomine pod bobnečim iraslovont: »Kulissengeheimnisse der Weltgesch!chte«. To čtivo pa je za nas jako zanimivo, ker kaj živo opisuje temne čase srbske zgodovine in gospodstvo Nemcev v Srbiji za časa okupacije. — Petrovič je bil minist predsednik zadnja leta nesrečnega Aleksandra Obre-novića. Živo nam opisuje svoje boje z Aleksandrom do zaroke z Drago MaŠi-novo, kako mu je odsvetoval, kaj vse je storil, da bi preprečil to sramoto srbskemu narodu m kako se je končno mo-val umakniti Hrističu. Pozneje je živel m Dunaju in opisuje svoje zveze z zarotniki, ki so sklenili narediti konec... kako so ga izvršili. — Nato opisuje znani atentat na Milana in trdi, da je bil aprizorjen iz ruskega poslaništva. ■— Obširno se bavi z vzroki srbsko-bol-jrarske vojne, kako je on — Petrovič M proti, a je vseeno moral na Dunaj, 'da tu najame posojilo tudi pod najbolj sramotnimi pogoji. Tu mu je Kalnokvt, takratni zunanji minister, odločno odsvetoval in istotako cesar Fran Jožef, ki mu je dejal, da vojna Srbiji v najboljšem slučaju nič ne prinese. Ali Milan ni ubogal, prišlo je do nesrečne vojne, na kar je bilo konec tudi njegove vlade. Ko je umrl Milan in ga je dal Eran Jožef ookopati v nekem srbskem aamostanu, in ko je akademija znanosti razpisala natečaj za najboljši spis o Milanu, — se ni oglasil nihče. Tako je M pozabljen ta kralj...
Ne vem, dali je Petrovič še kje ftrugod priobčil te svoje spomine, rečem pa, da so pisani tako zanimivo in ca videz stvarno, da se bodo naši zgodovinarji   morali ozirati na ta njegov
Dunaj se ponaša z nešlettraj vrti !n parki Zdaj so otvorili le »maj T Wah-rinjrn 63.000 kv. metrov velik ptrt tam, kjer je stalo pokopališče, ki so ia bili zaprti leta 1874» ko je bilo otvorjeno znano centralno pokopališče. Is pijetete do znamenitih mož iz dunajske prošlosti pa so ohranili vse spominske plošče in jih razvrstili v Denkmalhain. Tu so n. pr. zaslužni župan Wohlleben, politik Gentz, šolnik Vierthaler, operni pevec Wild ftd. in znameniti borci leta 1848. na barikadah za svobodo.
V naših časopisih še nisem naletel na obširno razpravo o Reki v pariški »Hlustration«, ki je pisana popolnoma v našem smislu in daje dobrohotne ali
lekcije »ftaĐjanslrim prijateljem«. Narodnostno razmerje pojasnjuje s številom prebivalstva po narodnosti skupno t Sušakom, ki fa ni mogoče v tem slučaju ločiti V spisu je tudi več slik.
Ko sem v torek twtel vstopiti v čakalnico Jadranske banke, da črtam po navadi tri naše liste, ki Jm jaz ne dobivam, mi je sluga zabrana vstop, češ, da zdaj ni tam nič več zame in za Ju-goslovene... V Sloveniji znani ravnatelj Haas je šel na dopust in na njegovo mesto se je vsedel Samuel Bronner. Kaj pomeni to? Ali zavod res ni več naš?
Telefonska In brzo!auna poroCIla
Finančni odbor.
Ekspoze finančnega ministra. — Ravnotežje v budgetu.
Zopet hočejo povišati poštne pri-^jbine za 50, telefonske pa kar za 100 procentov. Poštni minister ima bale 109 milijard deficita na leto in hoče ga kriti iz rednih dohodkov, ali k teina pridobiti še 120 milijard za nove Investicije tako, da bodo imeli v Avstriji vzoren telefon. — Tej vzornosti pa se interesenti upirajo in menijo, da Imajo v tej državi polno najnujnejših potreb, ki morajo priti prej na vrsto in se dotlej morajo ljudje zadovoljiti tudi 2 manj vrednim avstrijskim telefonom. Podajanja se nadaljujejo. Ako ostane pri tej nameri, bo stalo navadno pismo iv Jugoslaviji 3000 K. d očim stane v vse sosednje države le 2400 K. Čemu smo mi edini v isti vrsti z Avstralijo? Z novo trgovinsko pogodbo naj se poprava tudi ta nerednost.
Avstrijska valuta je baje Že tako stabflizovana, da hočejo dovoliti prost izvoz avstr. kron v vsaki množini, kakor ie že davno prost izvoz tujih valut Koliko sitnosti manj nasproti nam tam dolL — V resnici mora presoditi vsak otročai, da tisto brskanje po žepih na progah proti Mariboru ni le nedostojno in žaljiva marveč tudi nespametno. Ako kaj škodi prenos denarja za potrebo preko meje, tedaj se to ne godi v potniških vlak*. — Dinar raste in pada tako čudovito naglo m brez vidnega povoda, da se finančniki temu kar ne Siorejo dovolj načudKt V petih dneh imo imeli pri enem dinarju nad 50 Ka razlnte. čitam danes v resnih listih, da Je temu krivo neugodno notranje stanje iržave. zlasti na Hrvatskem. Ali naj bo
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Finančni odbor narodne skupščine je imel edini izmed vseh ostalih odborov redno plenarno sejo. Na dnevnem redu je bil državni proračun za leto 1923—24, ki ga je predložil finančni minister pred tedni narodni skupščini. Razvila se je načelna debata o proračunu.
Finančni minister dr. Milan Stoja-dinovič je uvedel načelno debato z daljšim ekspozejem. V glavnem je konstatira!, da je v tem doseženo v materielnem kakor tudi v formalnem oziru popolno proračunsko ravnotežje. Do sedaj so izkazovali proračuni deficit, sedanji je prvi iskren proračun brez deficita. V eks-pozeju je nadalje finančni minister omenjal rekapitulacij. podatke o proračunu.
Po predloženem računu znašajo redni in izredni dohodki 10 milijard 344 milijonov (redni 8.737.694.905 Din in izredni 1.606,305.095 Din). Pripomniti je, da izkazuje tiskani proračun na rednih izdatkih 240,593.738.35 Din in na izrednih izdatkih 744,162.483 Din, tako da bi skupno znašali izdatki 984,756.221.35 D. Vlada pa mora upoštevati razne druge izredne kredite, tako da je celokupna proračunska vsota popolnoma izravnana. V nadaljnih izvajanjih je finančni minister especificiral razne temeljne razlike med predloženim proračunom in proračunom za leto 1922—23. Navajal je med drugim kredite, ki se imajo uporabiti za graditev raznih železniških prog. dalje o izrednih kreditih za oboroževanje vojske. Konstatiral je, da je naša država edina, ki gradi v Evropi največ železniških prog. Ekspoze dalje navaja razne finančne transakcije, ki bodo ojačale dohodke državne blagajne. Koncem svojega ekspozeja je finančni mini-
ster naglašal realnost proračuna in je s posebnim povdarkom omenjal končno stabilizacijo nase valute, kar je najboljše jamstvo, da temelji njegova finančna politika na solidni podlagi in da ni zgrajena na pesku.
O ekspoze ju finančnega ministra so stavili poslanci opozicije kratka vprašanja in pripombe. Debata je bila zelo kratka, na kar se je finančni odbor razdelil v svrho podrobnega proučavanja proračuna v tri sekcije:
I. sekcija: Proračuni finančnega ministrstva, vrhovne uprave, vojnega in železniškega ministrstva in ministrstva za agrarno reformo.
II. sekcija: Proračuni ministrstva pravde, za narodno zdravje, za vere, za zunanje zadeve, za konstituanto in za socijalno politiko.
lil. sekcija: Proračuni za notranje zadeve, za javna dela, za pošto in brzojave, za šume in rude, za poljedelstvo in vode ter proračunske rezerve. Izvoljeni so bili predsedniki posamnih sekcij. Sekcije danes nadaljujejo razprave.
K proračunu je treba omeniti, da znašajo obresti in amortizacije za državne dolgove celokupno 149,351.911.25 Din. Za dolgove Srbije znašajo 45 milijonov 998.550, za nove dolgove kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev znašajo 98,570.820 Din. Od ostalih pokrajin znašajo obresti za dolgove Slovenije 284.217 Din. Od tega zneska odpadejo na amortizacijo, obresti in druge postranske stroške vojvodine Kranjske: za 4 odstotno deželno posojilo iz 1. 1888. 99.492, 4 in pol odst. deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 112.500, 4 in pol odstotno deželno posojilo iz leta 1917 67.550 in razni strošVi 4675.
Proslava f ašistovsk e obletnice v Gorici.
Značilen govor si
— Gorica, 30. oktobra. (Izv.) Goriško mesto je proslavilo včeraj obletnico fašistovskega pohoda v Rim. Na proslavo je prišel tudi prefekt iz Vidma. Travnik sredi Gorice je bil poln občinstva, društev, zastav, fašistovskih vrst. Pred cerkvijo Sv. Ignacija je bila maša. Potem se je razvila ogromna povorka. V gledališču je govoril najprvo komisar lokalne fašistovske organizacije Vene-zia, naglasajoč, da je duša Gorice fa-šistovska že 50 let, ker se je borila vstrajno in goreče proti barbarom in tla-čiteljem. Prefekt Pisenti je imel daljši govor, v katerem je pripovedoval, da s pohodom v Rim fašizem ni končal svoje naloge, marveč danes šele morajo prav umeti fašizem vsi in delati z udanostjo in ljubeznijo za njegove nadaljne naloge. Omenjal je važnost goriškega mesta sredi velike obmejne pokrajine in odgo-
ovenskega župana.
vornost za izročeno jej najtežjo črto vzhodne meje!
V magistratni dvorani so se zbrali pozneje tudi okoliški slovenski župani in župan O b 1 j u b e k iz Kojskcga je imel na prefekta tak-le nagovor: »Presvetli gospod prefekt! Ob obletnici fašistovske zmage, obnovHeljice duhov in priborite!jice italijanske pravice, obnavljamo tudi mi župani, ki zastopamo dru-gorodno prebivalstvo, radostni, da pripadamo mogočni Italiji, katero je rešil in jo vodi Voditelj, slovesno prisego zvestobe ?n obljubljamo svojo na?stanc-vltnejšo podvrženost fašizmu in iskreno sodelovanje z našo fašistovsko vlado. Pozdravljamo Vas najudanejše kot vrednega zastopnika močne in pravične fašistovske vlade.« — Prefekt mu je zadovoljen segel v roko.
i    Smrt Bonar Lawa,
— London, 30. oktobra (Izv.) Bivši ministrski predsednik Bonar Law je danes »mrl na pljučnici. Obolel jc pred dnevi in je bila katastrofa neizogibna*
Bonar Lnw, (Izgovori Lo) Škotskega pokolenja. je bil rojen L 1858 v New Bnms-wfcku v Kanadi, od koder je pozneje kot mlad trgovski potnik prišel v svojo prvotno domovino na Angleško o«, na Škotsko. Bil je navaden trrovec-železninar, vedno zvest programu konservativne stranke. Leta 1911. ra ie konservativna stranka radi njegove doslednosti in vstrajnosti v agitaciji in v delu imenovala za voditelja stranke. Bonar Law ni bil individualnost poli-tfčaeica tipa. ki bi se odlikoval po lepi vna-njosti, po eleganci, po govorniški zmožnosti hi drugtti lastnostih, k! jih zahtevaj« Angleži od politika. KI pa je Bonar Law neobičajne delaven hi vstrajen, v svoj* cHtfn pa do skrajnosti dosleden. Kratko, An-zleii so ca e*naČ€-raU kot Jdea-1 »self «ia-demanM«. V poslanski zbornici se je odlikoval z globoko kritiko vladine finančne fn carinske polftike. Posebno pozornost so vzbudile njegove smernice svobodne tnco-vtne, ki jih je Aagtija pozneje popotaoma osvojita.
Bonar Lam se Je končno posrečilo, da je razbil koalicijo konservativcev m H-pofifccv ter tako povzročil padec LJoyd Oeorgejevega kabineta, ki je bil eden nje-Jpov* ftevnUi ■asprotafirov. PH fanskii volitvah v parlament je s svojo vatrajnosijo dosegel zmago konserva#veev ki tako tudi sestavo konservativnega kaMneta, kateremu je macelovai do letošnje suuuaaal Radi
fiMMr JLa
mesto angleškega premierja svojemu so-rrudniku Baldwhni. Bonar Law je v parlamentu zastopal vedno škotsko mesto Glasgov.
ŽelezpSta nesreča pri Mariboru.
Velika materialna škoda.
— Maribor, 31. oktobra (Izv.) Danes zjutraj se j* na Teznu pri Mariboru dogodila vehka železarska nesreča, ki pa k sreči dosedaj ni zahtevala človeških žrtev. Brzovlak štev. 204, ki je ©rivozil ob 1.25 iz Buđhnpešte, je pred postajo Tezno pri Mariboru navzlic signalnemu znamenju »5toj« zavozil na postajo. Istočasno je Is postaje odšel tovarni vlak 821. Oba vlaka sta s sHovitostjo treščila drug ob drugega. Več voz z obema lokomotivama je skočilo a Ura.
— Maribor, 31. oktobra (Izv.) Danes •e 1-25 je po uradnem poročile zavozil z največjo hitrostjo brzovlak št. 204, prihajajoč iz Budimpešte v tovorni vlak št. 821, ki je ravno izvoza iz postaje Tezno. Vzrok krčenju obeh vlakov je neprevidnost strojevodje. Materijelna škoda i« vehka. Po-Orodovani so trije vozovi brrovUka ki sva vozova tovornega vlaka. Poškodovan! ste Mi dve lokomotivi Človeških Žrtev nI bab. Težko poškodovan je kurjač, ki st ie zlomil roko, strojevodja ie dobU samo lahke telesne poškodbe. Več potnikov je mri trčenju dobilo praske. Takoj ugotovljena preiskava je dognala, da strojevodja nf Bazi na znamenje »Stoj!«. Brzovlak je imel dve uri zamude. Tudi drogi vlaki se
Reško vprašanje se reši via facti.
— Rtam, 30. oktobra (Izv.) Beogradska fn rimska vlada sta se sporazumeli, da se otvori železniški promet med Brajdteo hi reškim pristaniščem !n to brez vsake omejitve. PoMrični krofi tolmačijo ta sAlep tako, da se potom naredb Tla facti hna tr-vrškJ mpallska pogodba. Italijanska vlada hna dovoliti kredite, da se obnove za -asa fašistovskih izgredov in navilov porušeni mostovi med Brajdfco in Delto.
— Rim, 30. oktobra (Izv.) ItaMianska vlada je obvestila reškeea guverneri* da se ima ozemlje, nahajajoče se med strirc-reško mejo in Kantrido in občino Volo-sko, na katerem biva okoli 3000 prebivalcev, ki niso dosedaj vedeli, kam naj pripadajo, priklopiti reški državi.
— Reka, 30. oktobra (Izv.) Povodom obletnice fašistovske ga pohoda na Rim je reški guverner Izdal oficijelen proglas, v katerem omenja kratko gibanje za pripojitev Reke Italiji. Reški faSstl pa so k temu proglasu izdaii letake, v katerih zahtevajo takojšnjo areksijo Reke.
Ministrski svet.
Načrt razdelitve uradnikov izgotovljen.
— Peofrra^, 31. oktobra. (Tzv.) ?noč-na seja ministrskega sveta je tra;ala od 17. do 20. ure. Glavna debata se je razvila o načrtu razdelitve uradnikov v kategorije in skupine v sm'slu novega uradniškega zakona. Razdelitev je zelo komplicirana. V smislu zadevnega sklepa ministrskega sveta je minister pravde izdelal načrt o razdelitvi uradnikov v kategorije in skupine.. Ta načrt razdelitve oz. zadevna narrdba ie bil izdelan tekom dveh tednov. Na <nočni seji je ministrski svet razvil načelno debato o tem načrtu. Zakliučna razprava se ni izvršena in bo ministrski svet razpravljal še na prihodnjih sejah.
Zanimivo pa je, da namerava vlada naredbo o razdelitvi uradnikov v kategorije in skup-ne v smisia uradniškega zakona obaviti že iutri 1. novembra v »Službenih Novinah«. Podrobnosti razdelitve še niso znane.
GLAVNI ORGAN DEMOKRATSKE STRANKE.
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Demokratski klub je imel snoči sejo, na kateri je razpravljal o izdajanju glavnega organa demokratske stranke. Določen je poseben odbor iz poslancev Ljube D a v i d o v i ć a. Svetczarja P r i b i č e-v i ć a, dr. Košta K u m a n u d i j a, dr. S u m e n k o v i 6 a, dr. Voje Marin-koviča, dr. Šečcrova, A<rata-novica in dr. B o r i s a v 1 j c v i ć a, ki ima prevzeti funkcije redakcijskega odbora glavnega organa demokratske stranke. Nekateri predlagajo, da se imenuj ta organ »Odjek«-, drugi zopet so za staro ime »Demokratija«. Sprva bo izhajal list samo dvakrat na teden, s 1. januarjem pa postane dnevnik.
Demokratski klub ie tudi Izključil iz stranke Miliutina Raiica. ker je v zadnjem Času ljuto napadel Ljubo Davido-viča in poslanca Pečica.
REDUKCIJA POŠTNEGA URADNIŠTVA.
— Beograd, 31. oktobra. (Tzv.) V ministrstvu pošte in brzojava je bil svoječasno izdelan načrt o redukciji poštnega in brzojavnega uradništva, oz. nameščencev. Po tem načrtu bi se imela ukiniti mesta generalnega ravnatelja in mesta ravnateljev v posamnih pokraji* nah. Ta načrt ni dobil odobrenja v ministrskem svetu. Mesta generalnega ravnatelja in mesta ravnateljev v raz* nih pokrajinah ostanejo Še dalje.
Sporazum z Boćarsko.
Plačilo rekviziciiskih terjatev.
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Šef jugoslovenske delegacije za pogajanja z Bolgarsko dr. Mileta Novakovič je včeraj prispel iz Sofije v Beograd. Poročal ie predsedniku vlade in zunanjemu ministru o poteku pogajanj v Sofiji glede plačila rekvizicijskih tirjatev. V zunanjem ministrstvu je dobil navodila za podpis sporazuma med Bolgarsko in našo kraljevino glede rekvizicijskih tirjatev, katerih celokupna vsota znaša okoli 200 milijonov bolgarskih levov. Dr. Novakovič danes dopoldne odpotuje v Sofijo.
KAOS V NEMČIJI.
NOVA SAŠKA VLADA. — SPLOŠEN KAOS. — POOSTREN   KONFLIKT MED BERLINOM IN BAVARSKO. — PRED DRŽAVLJANSKO VOJNO.
— Dresden, 31. oktobra (Izv.) Snoči pozno s« je sestal saški deželni zbOT, da kratko razpravlja in vzame na znanje sklepe frakcij o položaju. — Sestavo nove vlade je prevzel dosedanji minister za narod«© go«»!>odarstvo — socijalni demokrat Fellltch. Notranji minister Liebmann obdrži svoj portfelj notranjih zadev, ravno-lako Jnsrjcni minister Neu. Druge potfelje ztsedeio izključno socijalni demokratje. Demokratje ta ljudska stranka so zagoto-vfli novi socialistični vladi podporo. V zednjem kritičnem motne« tu je skušal Zevcaer pridobiti aa se leve socijaJtaie m komnniste.
— Berila, 31. oktobra (lav.) Pomični, gospodarski ta finančni kaos Nemčije Je vedno večji od dneva do dneva. Na TtrrInje opajati novo k<»n«e»tra«tfcft«n j£»
banje nemških nacijonalistov. V zasedenem ozemlju so dnevno Izredni nemiri. Mnogo je Človeških žrtev. Iz Saškega propagirajo komunisti generalno stavko delavstva vsota strok in kateggrij.
— Berlin, 31. oktobra (Iz v J Spor med državno vlado in Bavarsko jc tako poostren, da |e računati na meščansko vcino.
TAJNE Nm GRŠKE PROTI-REVOLUCIJE.
— Beograd, 31. oktobra. (Izv.) Današnji beogradski listi objavljajo izjave grSkih beguncev, ki so tekom zadnjih dni pobegnili na naše ozemlje v Gjev-gjelijo in Bitolj. Ti begunci pripovedujejo o glavnih povzročiteljih protirevo-lucijc, naglasa joč, da so glavno vlogo imeli prijatelji bivšega kralja Konstantina, pred vsem pa princ Nikola in pa bivša kraljica vdova Sofija, ki ie igrnla med svetovno vojno zelo dvomljivo vlogo napram zaveznikom.
Turčija - republika.
— Ant*on», 3n. oktobra fl^v.) V narodni skupščini ie sprejet predlog, s katerim se progirša Turčija za rcrJ4!bEko.
— Beograd, 31. oktobra (IzvJ Ministrstvo zunanjih zadev je včeraj sprejelo iz Carigrada brzojavno prrročilo, da ;e . n-gorska skupSčina proglasila Turčijo za republiko in imenovala Kcroal p?^o za predsednika republike. Izmed pasi je j>overjena sestava nove vlsde Skupščina je tudi pro-g'.nsiia ra::š;r -nic teritorija republike na evropski del, ki je bh* priznan TarčJjt v ta«-sanski mirovni pogodbi.
Poiilluns vesti
~ Iz LJubljane dobivajo vesti Sele iz Beograda — zagrebški listi namreč, dejstvo eklatantno izpričuje, da je Beograd Ljubljani mnogo bližji kakor Zagreb. Zadnji »Hrvat«, glasilo hrvatske zajednice, priobčuje namreč brzojavno poročilo iz Beograda z dne 30. oktobra tc-lc vsebine: »Dr. Korošec jc prisostvoval velikemu zboru meščanov .ki se jc vršil v dvorani LJniona v Ljubljani in ki je bil sklican od posebnega akcijskega odbora, v katerem SO bili zastopniki vseh strank v Sloveniji. Predmet zboru je bil protest proti zatiranju naših so-roiakov v Julijski Benečiji.« — Za to veliko manifestacijsko zborovanje je torej »Hrvat« izvedel šele iz — Beograda. Potem se ni čuditi, ako v Zagrebu še danes niso dobili vesti o zatvoritvi hrvatskih šol in o izgonu hrvatskih učiteljev iz I^ire. Ako dobe to vest iz Beograda, se morda tudi še na Hrvatskem odločijo k protestu.
n Z bombami nam grozi sobotna »Orjuna«. Prav, samo to pravimo: Ako se je »Slov. Narod* kdaj v narodnem oziru toliko pregreši] kakor »Orjuna* v kratki dobi svojega obstanka, potem svobodno vam, dvignite pest in uničite ga z — bombami in granatami . . .
— Ljuba Ne£ič odpotoval r Prago. Nas novi praški poslanik Ljuba Nešlć je odpotoval na svoje službeno mesto.
= Hrvati in italijanska nasilstva. Kakor slovenske šole v Primorju, tako je odpravila italijanska vlada tudi vse hrvatske šole v Istri ter izgnala nebroj hrvatskih narodnih učiteljev. — Ta akt brutalnosti in barbarstva jc izzval vihar ogorčenja po vsej Jugoslaviji in v Slo* veniji so se združile vse politične stran* ke ter sklenile na številnih shodili eno* dušen protest proti temu italijanskemu nasilstvu. Pričakovali smo, da se za« vzemo za zatirane svoje istrske brate tudi Hrvatje. Nadejali srno se, da se bo v ogorčenju dvignila vsa Hrvatska z Zagrebom na čelu, in da bo izšel plamteč protest proti krivicam, ki se gode Hrvatom in Slovencem v Julijski krajini, iz vseh hrvatskih centrov, Toda prevarili smo se! Hrvatska je ostala ravnodušna, kakor da bi jc Čisto nič ne brigala usoda istrske raje. Kam jadrajo na Hrvatskem? Ali je res slepa plemen* ska in strankarska strast /e udušila vsako plemenito narodno čustvo? Spo* min j amo se še nedavne prošlosti, ko je Zagreb vodil kolo v vsakem narodnem pokretu in bil glasnik narodne ideje in odpora proti tujemu nasilstvu. in da* nes? Danes Zagreb molči in nima be* sedice protesta proti temu. da Italijani zapirajo hrvatske šole v Istri in izga* njajo iz dežele hrvatske učitelje. Vidi se, da je radičevski duh udušil v Hrva* tih ne samo smisel za narodno državo, marveč že tudi vsako narodno čustvo* vanje. Nesrečno hrvatsko ljudstvo!
= Socijalisti proti italijanskim na« silstvom. Načelstvo socijalno s demo* kratske stranke je sprejelo to*le reso* luci jo: Pokrajinsko načelstvo socijalno* demokratske stranke Jugoslavije za Slovenijo izraža svoje globoko sočutje z ročnimi in duševnimi delavci Julijske Benečije, ki jim jemlje italijanski faši* aem s svojimi ukrepi proti slovenskemu šolstvu in tisku možnost do izohraže* vanja. Zlasti pa obžaluje, da dajejo taki ukrepi nacijonalnemu šovinizmu nove* ga netiva in otežujejo mirno sožitje med Jugoslavijo in Italijo. Zaupajoč, d« tli med nasiljem šovinistične Italije, potlačen, a ne uničen duh večje Italije, ki vidi bodočnost svoje domovine v mirnem sožitju, v mednardni zajednici, računamo nanj in izjavljamo« da more jračun*ti^tn-di on jaa- nafir*-
= Lahi tudi proti Nemcem. Iz Ino-
mosta poročajo listom:   Rimska vlada je izdala naredbo, po kateri se mora ukiniti pouk v nemškem jeziku na južnem Tirolskem. Člen 4. se glasi: Na vseh elementarnih šolah laškega kraljestva se vrši pouk v državnem jeziku. Cl. 17 pa pravi: Začenši s šolskim letom 1923/1924 se bo na šolah s tujim (nemškim) jezikom poučevalo v italijanskem jeziku.   Prihodnje leto se bo poučevalo v italijanščini tudi v drugem razredu imenovanih šol itd. zaporedoma v naslednjih letih. Pouk v drugem jeziku se bo vršil v posebnih urah. — Lahi dajo čutiti svojo moč tudi Nemcem, ki sami niso nič boljši od Laha. saj so naši koroški bratje brezpravna raja pod dunajsko vlado ter rudi glede Šolstva na slabšem kakor v rajni Avstriji Tri leta zlorabljata Lah in Nemec slovansko potrpežljivost Quousque tandem!
= Premestitev   velikih županov.
Veliki župan kosovske oblasti Milan Srećković je premeščen v moravsko oblast, veliki župan moravske oblasti Aleksander Savič pa v kosovsko oblast
= Koliko milijonov so pok. Stoja-nn Protiću podteknili bivši srbski opo-zicijonalci in v Jugoslaviji njegovi ljuti demokratski nasprotniki. Sedaj pa je umrl v najskromnejšib razmerah in listi poročajo, da je zadnja leta preobračal svoje obleke. Skoraj pol stoletja je igral v političnem življenju ugledno vlogo, opetovano je bil finančni minister, pa ministrski predsednik, a po izstopu iz političnega življenja mu je ostala borna pokojnina državnega svetnika v iznosu mesečnih 1200 dinariev. Tudi primer, kako »solidna« in »poštena« je klevetniška kampanja gotovih j političnih strank.
= Dr. Beneša sporočilo anienkan- I skemn ljudstvu je prinesel dne 28. okt. New York WorId in se glasi takole: Češkoslovaška je država, ki je med novimi in mladimi državami po evropski vojni pokazalo mnogo življenjske moči. Mnogi vprašujejo, kaj je dalo temu povod, in morda ne bo neumestno, ako   navedem ameriški javnosti nekaj razlogov. Diplomatično je nastala Češkoslovaška republika med vojno prav za prav na francoskih in ameriških tleh. Predsednik Masarvk je razglasil v Fi-ladelfiji neodvisnost Češkoslovaške republike v isti dvorani, kjer je bila v letu 1770. proklamirana svoboda Zedi-njenih sevcroameriških držav. Češkoslovaško politiko so doslej vodila tri velika načela, ki so predvsem ameriška: svoboda,   pravičnost   in demokracija. Ako so se ta tri načela v ravnokar preteklih petih letih obnesla, se bodo obnesla i v bodočnosti in Češkoslovaška republika se bo tudi v bodoče trudila, da bo korakala po stopnjah velike ameriške sestre.
= Odprava slovenskih šo! v Julijski krajini Preteklo nedeljo so razni listi poročali, da je italijanska vlada preklicala svojo znano naredbo, s katero se odpravlja pouk v slovenskem jeziku v osnovnih šolah v Jul. Krajini. Naš list te vesti ni zabeležil, ker se mu je od vsega začetka zdela neverjetna. Včeraj smo dobili brzojavko iz Trsta tele vsebine: »Vest, da je naredba o poita-lijančenju slovenskih šol preklicana, je popolnoma neresnična. Dotični 7.akan fe objavila službena »Gazzetta Uff»ciale« dne 24. oktobra. Naredba se z vso neizprosnostjo izvršuje že od začetka šolskega leta.« — Ta brzojavka nam potrjuje, kako prav smo imeli, da nismo verjeli optimističnim govoricam, ki so se širile v naši javnosti.
== Crnogorski princ odpotoval iz Beograda. Črnogorski princ Peter Pe-trovič-Njegoš je odpotoval iz Deograda na Dunaj, kjer ostane nekaj tednov. Nato se vrne v Jugoslavijo in se stalno naseli v Da!maci;i.
is
Gospodarstvo.
Češkoslovaški zlati dukat.
Razgled po slovanskem svetu.
— Vesti Iz Rusije. 15. oktobra so se vršile povsod volitve v sovjete. V vaške svete je bilo izvoljenih skupno 63.102 člana, od teh komunistov 7216 (11,4%) v občinske svete 22,473, od teh komunistov S954 (17.6%), v občinske izvrševal ne odbore 4184, od teh komunistov 2020 V sovjetske organe okrajnih mest je bilo izvoljenih 249 članov, od teh komunistov 158 (63,4%), v gubernskih mestih 861, od teh 650 komunistov (75.5^). De'egatov na okrajne kongrese sovjetov 2893, od teh komunistov 1557 (53.8%), na gubernske kongrese 829, od teh komunistov 665 (74, 5^). Vidimo torej, da prevladujejo komunisti samo v večjih mestih, dočim je po deželi in vaseh njih število zelo pičlo, kar je pač razumljivo, ker ruski mužik o komunizmu noče n?ti slišati. — Zanimive so tržne cene v Moskvi, ki so bile 1. oktobra moka 1720. (proso 576, krompir 207, zeljnate te-le (l rubelj je smatrati za 1 milijon): Žitna muka 1 P"d (40 funtov) 387, pšenična glave 544, (slede furrti), govedina 71, maslo 314, steklenica mleka 37, 10 jajc 91, sladkor (40 dkg) 262, 50, drobni sladkor 154, 50, sol 31, milo navadno 122, petrolej 30, 10, tobak 10, 25, železno vedro 375, navadna sekira 780, par visokih škornjev 6450, nizki čevlji 3000, 1 aršim (70 cm) kotenine 215, aršin črnega sukna 3460. — V primeri s cenami v Berlinu žive boljševiki še dosti dobro, dasi rudi oni plačujejo škornje po ^£ milijarde. ^
V trgovskem prometa z inostranstvora uvaja Češkoslovaška zlat denar, ki je rezultat uravnovešenega proračuna in aktivne bilance češkoslovaškega izvoza. Češkoslovaško finančno ministrstvo je dalo v nedeljo v promet nov denar, ki se imenuje zlat dukat. Ker je ta korak Češkoslovaške znak ra-pidnega   progresa in obenem konsolidacije mlade države, je naš beogradski dopisnik posedi v nedeljo češkoslovaškega trgovskega atašeja Andrijala in ga naprosil, da mu da o tej stvari točne informacije. Gospod Andrijala je tej želji rade volje ustregel in izjavil nastopno: Gotova količina zlatega denarja v prometu še ne pomeni, da je v češkoslovaški    definitivno uveden zlat denar. To je samo poskus, o katerem se še ne ve, kakšni bodo njegovi rezultati. Zlat denar je projektiral že pokojni finančni minister dr Rašin. To je bila njegova Ideja, ki je sedaj realizirana, toda samo za p^ročie mednarodnega prometa, ali bolje rečeno, za nakup blaga izven Češkoslovaške.    Se predno so začeli merodaini krosi premišljati o tem, da se uvede na Češkoslovaškem zlat denar, so se posvetovali na posebni konferenci, ki so se je udeležili poleg inicijatorja   dr. Rašina predstavitelji industrije, trgovine, obrti in bank. Konferenca se ie vršila nekako pred enim letom v Pragi. Tu se je razoravljnlo o tem problemu, ki je velike važnosti za češ, slovaške finance.     Ugotoviti je bilo treba najprej   koliko novčanic rabi republika v dnevnem prometu, kakšen je položaj češkoslovaške krone na mednarodnih borzah in končno so morali navzoči točno proučiti celokupno bilanco češkoslovaške trgovine. Rezultati razprave o teh treh problemih so bili povoljni,  kajti  bilanca  cclovupnc češkoslovaške trgovine je aktivna, krona P'' se je začela na mednarodnih borzah stabiTzirr^. Nična stabilizacija je šla sp^č^fka zcl^ počasi in težko, pozneje Pa je dobila v rrm^ri z ostalimi valutami svoj stalen tečaj. T~da pri tem ie bila ena velika zapreka, k; ie prizadevala na^im finančnikom mno^o preglavic. To ie bila posled;?a skokn češkoslovaške krone in njena stabilizacija. Spočetka so se živlienske potrebščine znatno podražile in nekatera večin industrij skn pod je ti a so morala odouščiti delavce v velik; mn^^ni in sicer zato. ker države, ki so prej nakupovale blaco na češkem  sedaj ni^o mogle več naročati, ker ie bila krona t?k^ poskočila. Končno se ie posrečilo spraviti t-'d: to pereče vprašanje z dnevnega reda. Valuta naših sosednih držav se ie znatno popravil-1 in onažajo se znaki, dn to zhol,%anir> vod; k sigurni stahWzaciii.   Te mofr b~srdn s<* nanaša io v nrvi vrsfi na veš d:nar.   ki   ie v zadnjem času na innzemsk:h borzah občutno napredoval in ki d^kaz"?"    da so bo v doglednim Čz?u docela stabiliziral.
Po moiem mnenju ie treba iskati vzroka nizkeea tečnin dinaria v izvozu in uvozu. Vaš izvoz je veliko več i i od uvoza in to je. kakor vam ie zn^no. v inozemstvu m^m za niegovo valuta Brez dvama na b' mn-"l b V d'nor znnfno 7'r'~7. i ndn izv^tr?: šneknlrr:it'' na inoz^m^kih borzah iznodknnavaio n*7 sn-mo vrednost vašesto d'naria n^?o tud' niše kmne. To ie našo bilanco vsai deloma onemogočilo dočim bo trajalo to stanie pri vas dotlci. dokler vaš izvoz ne bo vsaj približno enak uvozu.
V prvem hiou nredno se te uved^1 zlat denar, ie obstoiMa bojazen, da b^d^ dttkate pobrali verižn'ki na inozemskih borzah. To možnost ie predvidel čsl bančni urad in ie ukrenil vse potrebno. Zlat denar b° služil samo v mednarodnem nrometu in zelo neznatna količina oride tudi v domači promet. Kritje za izdaianie zlatega denarja inr-mo. ker cirkulneiia novčanic v ČSR. znaša 9 milijard čs]. kron. ki so popolnoma krite z zlato podlago in ta zlata podlaga je čsl. zlati dukat, ki ga ie v prometu za 2 mili'ardi vrednosti paoirnatih kron več ka^or j-* v prometu paoirnatih kron. Kar se tiče izdelave zlatetra denarja ie izdelan v Kremnici na Češkoslovaškem. Velič'na odgovana na-poleondoni. na eni strani ie podoba D»1 *"Ona ČSR. sv. Vaclava. na drnei pa napis r Češkoslovaška rcpubl'ka. Finančno ministrstvo je sklenilo, da se prvi trije dukati razdre med zaslužne može. kakor ie orezident Masarvk in pokojni nun^ter dr. Pašin. Dva dukata sta bila izročena v nedelio na sv^č^" nač<n Masarvku in rodbini pokojnega dr. Rabina. Tretiesra je finančno ministrstvo poslalo v narodni muzei. V primeri s krono veiia dukat 120 do 130 oanirnatih kron in blagajna finančnega ministrstva jih ie v nede'jo razprodala nekoliko iz Svoje biagaine. To ie v glavnih po^-"7"»h zgodovina uvedbe zlatega denarja v ČSR.
Prof. dr. Fran Eller:
0 naši rfavoni ri-formi.
(Nadaljevanje.)
c) Naposled se kot začasno sredstvo za fzenačenje zemljarine predlaga Se kontin-gentiranje davka, ki pa bi po potrebi moglo služiti tudi kot definitivna ureditev. Kako bi se stvar izvedla, sem razložil že v prvem članku in tudi o težkočah, ki so ncu-tajno zvezane i s to metodo, ne bom ponovno govoril. G. V. je sedaj našel še eno važno oviro: nestalnost naše valute. Ta ovira ie pač skupna vsem metodam, ki se opirajo na denarne cenitve, in to so do malega vse doslej naštete. Baš pri kontigen-taciji pa bi se dala valuta povsem izločiti iz računa. Kontingentacija bi se namreč ■pričela z ugotovitvijo celokupne ali glavne davčne vsote, za katero bi bilo merodajno osobito dosedanje zemljarinsko vplačilo, finančna potreba države in razmerje do davčnega vplačila ostalih pridobitnih panog. Tu bi nam valuta ne delala prav nobenih nepriltk, kajti glavna vsota bi se lahko prilagajala vsakemu porastu ali irpadku denarne vrednosti. Za določitev -pokrajinskih kontingentov pa bi v obče potrebovali samo izvestne relativne številke, samo ključ, ki bi nam omogočal razdelitev glavne vsote. Te številke bi se Izračunale po podatkih žetvene statistike, toda na osnovi povprečne naturalne žetve, ne pa po njeni denarni vrednosti. Vsi važnejši pridelki bi se pri tem mogli reducirati na izvestno enoto, recimo na pšenično ali »rženo eno-toc, kakršno so n. pr. ruski boljševiki uvedli pri novem »poljedeljskem davku«, ki znači zanimiv poskus agrarne države, kako bi svojo zemljarino otela nevšečnemu .vplivu propadajoče valute.   V pokraimaa-
koder bi povprečni produkcijski strosTđ za enoto kosmatega pridelka znatno presegali sicer običajno razmerje, bi se upoštevalo i to s posebnim odstotnim odbitkom. Tako bi s« ustvarile relativne številke in po njih dognali pokrajinski kontingenti. Vsa nadaljnja reparticUa v okviru pokrajin pa bi se oslanjala na stare pokrajinske zakone m se torej izvedla v razmerju dosedanjih zcmljarinskih predpisov. Na ta način bi se dosegla, če že ne popolna mdividualna rav-nomernost, pa vsaj ravnomernost v celokupnih vsotah pokrajinskih bremen in utihniti bi moralo tisto zoprno medpokrajinsko bevskanje, da se drug drugega izžemamo in izkoriščamo. Toda zelo malo je verjetno, da naša država poseže po tem projektu: nt namreč pri nas dispozicije zanj. Da me pa ne bi kdo imel za fantasta, če kaj takega predlagam, naj še dostavim, da se je i zedinjena Italija v sliČnem položaju, v kakršnem smo danes mi, zatekla h kontrn-gentiranju in ga tudi uspešno izvedla. Kontingenti so se v nekaterih provincah, kjer ni prišlo do edinstvene katastracije, ohranili prav do današnjega dne. Kar ni bilo pretežko tedanji italijanski upravi, bi naposled že zmogla tudi naša, če bi se resno potrudila.
7. G. Vodopivec mi nadalje oponaša, da se nisem izjavil o hišni razrednini.
Res je: saj se še o mnog;h drugih problemih in celo važnejših takisto nisem. Kdo pa bi vendar od informativne studije, kl mora računati z razpoložljivim prostorom, zahteval, da bodi izčrpna. Izbral sem si pač samo nekatere stvari, ki so se mi zdele najbolj pereče in celo njih sem se deloma le dotaknil. Dal Bog da potegnejo svojo reformo srečno vsaj čez te naihuiše klance. ! Z b-ezpomerribno hišno arzrednino potem tudi še opravimo. To je meja najmanjša skrb.
Ker pa je že g. V. brenknH na to struno, povem, da nisem za gladko ukinitev te- | ga davka. Pri nas je hišna razrednina kot davek cd neoddanih stanovanj na deželi teoretski nedvomno upravičena. Brez nje bi i užitek teh stanovanj ostal sploh neobdačen, j kajti ne zavezuje se niti hišni najmarini ni- j t? se ne upošteva pri zemli'-rini, kakor je ! to urejeno v nekaterih drugih državah. Če Srbija rpak takega davka nima, prihaja po j izvajanjih L. Andrejevića (op. cit. str. 76) edino odtad   da se  je kmetom 'hotela na- j kloniti posebna davčna ugodnost, izvestna kompenzacija za nerravimosti   v obreme-nitvi z zemkiarino. Andrcjevič pa to name- I ro  po pravici  graja  in  pravi, da  bi bilo bolie. ako bi se bila točneie uredba zemlja-rina sama ne pa ustvariali taksni privilegiji nasprotujoči načelu davčne splošnosti. Vb- ' dopivčevi    trditvi, da je hišna razrednina »nesocialna«, ne  maram  ravno ugovarjati, ' če prav ne uvidevam drbro, zakaj se to . baš pri tem davku tako -roudan'a. V mestih se od najmanjšega kotička    pobira hišna naimarina, ki jo vsled  davčne  prevalitve i niti ne  nosijo s->rno h;šn! lastniki,  ampak i rudi naicrnnik!. Ti so dandanašnji često ve- ; liko večji siromaki kakor   pa kmetje, ki razrednino  pl--č':iejo  vsaj  kot    posestniki. | Ako se po predlogu g. Vodopivea razrednina kratkomalo odpravi,   ne   bi postale davka proste samo kmečke, nego tud? vse druge neoddane hiše, na pr. gradovi, vflle, itd., kier bi popolna razbremenitev že celo ne b':a v redu. Naš vladni načrt omejuje razrednino na neoddane hiše poljedelcev z največ 5 stanovalnimi prostori, vse ostale hiše na deželi pa uvršča v naimari-no, kar se mi vidi še -precei srečna rešitev. Le o davčnem postavku 30 Din. za stano-valni prostor sodim, da je previsok. S to preosnovo bi se '"zpodnese! tudi očitek »ne-racicnalnosti«. ki ga g. V. naperja zoraer sedanjo razrednmo, češ. da  p'ačuieta najrevnejša  kmečka  zgradba  in naju-dobnejša l.iša z enakim številom stanov, delov isti davčni postavek.  G. V. celo  misli,   da bi država  z odpravo razrednine prihranili* i na delu m stroš'cih.   Ne verjamem, kajti razrednina je baš med onimi davki, ki se pobjrajo  dokaj  enostavno  ?n  lahko. Hišni kataster pa bi itak morali na vsak način obdržati in ga razpres:!edovati tudi še nadalje. Saj je potreben že zaradi hišne naj-marine in dohodnine.
(Konec prihodnjič.)
m    * m
LJUBLJANSKI VFLESEJEM.
Komaj se je zaključil letošnji, krasi.o uspeli III. veleseiem. že se vrše prve pri* prave za prihodnjeletni, četrti, ki se bo vršil nekako v istem času kot pretekli.
Organizatorji Ljubljanskih velesejmov razmišljajo o tem. da bi se veleseiem reor£a* niziral in še bolj prilarjcdil sedanjim pri* likam.
Prihodnji velesejem bo centraliziral in* dustrijo, obrt in trgovino cele države po<* sebno pa ono Slovenije, ker se je doba pri* rejanja industriisko*obrrnih razstav v Mari* boru zaključila in se bo naša bujno cvetoča industrija in obrt na severu naše države renrezentrala na skunni prireditvi, na IV. veleseimu v Ljubljani. Posebno se bo še prihodnje leto polagala pažnja na našo obrt, da bo i ona častno zastopana in pokazala, da vodi njena pot kvišku, k napredku, in pa na naše kmetijstvo.
Pridobitnih krofov iz sedanjih kriz ne bo rešil nihče, premagati jih morajo sami z vztrajnim delom. Veselje do dela pa se pod* krepi s samozavestjo v našo moč in zmož* nost. Pogled na vsako leto vedno bolj raz* vijaiočo in izpopolnjuiočo se produktivnost pridobitnih krogov, ki kažejo svoie proiz* vode javnosti enkrat na leto, na Ljubiian* skem velesejmu, osvežuje in poživlja njiho* vo samozavest.
Veleseimi v L;ubljani so rodili Je obilo dobrih sadov, zveze naših industrijalcev, trgovcev in obrtnikov s pridobitnimi krogi Hrvatske in južnejših krajev naše države ter inozemstva so njih uspeh. Oni. ena naj* važnejših narodno * gospodarskih institucij, so se izkazali potrebnim za razvoj in napre* dek naše mlade industrije, obrti in trgovine in jih je treba že danes smatrati kot trajno ustanovo. Od vseh po vojni prirejenih vele* sejmov ima ljubljanski največ predpogojev za uspešen obstoj: nahata se v onem delu naše države, kjer je industrija najbolje
vita, torej v našem industrijskem centru, poleg tega pa ima Ljubljana najbližje in najugodnejše zveze % inozemstvom, kar je z otirom na dejstvo, da smo v industrijskih izdelkih inozemstva še vedno odvisni, naj* večje važnosti. Severni m zahodni narodi Evrope imenujejo Ljubljano ključ do bregov Jadranskega morja in vrata, skozi katera vodijo ceste v Orijent, kar daje pečat tudi Ljubljanskim velesejmom.
* *
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V IV. ČETRTLETJU 1923.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) /. Stanovanjski izkaz.
Do dne 30. novembra t. L morajo vsi posestniki hiš v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih, namestnikih Pri pristojnih davčnih oblastvih hišne stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se d< bivajo brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in davčnih uradih.
//. Davek na poslovni promet.
Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (polec: trgovskih dru/h. zadrug i:d. vsi obrati, katerih promet je presegal v letu 1922 vsoto 360.000 Din> in omenjenega davka za III. četrtletje 1023 še niso odpremili, so dolžni ga odpremiti do 30. oktobra 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opozore na svojo { dolžnost ali s posebnim pozivom ali z jav- j nim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno   prijavo, izsnbi pravico pritožbo.
///. Dnsnrlost d'rchtn:h davkov.
Dne 1. novembra 1923 dospo v plačil ^ vsi direktni davki za HT. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. novembru 1923 prisilno izteriavati in zaračunavati poleg 6% zamuclmh obresti še za opomin 4% terjanega zneska.
* • •
—g Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca novembra sledeča predavanja: V četrtek dne 1. XI. ti. Begunje Pri Lescah, o kmetijstvu, Sustšč. V nedelfo dne 4. XL       1.) Št.
Prasvefa.
Repertofr Narodnega gledališč/ v Ljubljani-
DRA.ViA-
Začetek ob S. uri zvečer. Sreda, 31  okt.: Gospa z morja; gostovanje ge. Marije Vere. Red A Četrtek,  1. nov.:   Si^rt cujju> Jugoviča. Izven.
Petek, 2. nov.: Jud:;; ^'.ovaaje gc. Marije Vere. Red H
Sobota, 3. nov.: Danes bomo tiči. Izven
Nedelja. 4. nov.: pcpold. ob 3. Povodni mož. mladika igra. igra otroci mestnega llc.'Al ob S. zve.cr Gocpa z morja. !/ven
Ponedeljek, 5. nov.: AzazeC Red P
OPERA.
Začerfek ob H8. uri zvečer.
Sreda. 31. okt.: Psoglavci. Red D
Četrtek,  1.  nov.:    Ri^oietto;    gostuje ga.
Wesel-PoUa. Irven Petek, 2. ncv.: Evgeuij Onjegtn. Rej A Sobota, 3. nov.:  Sevi!>k! brivec; g^sruje
ga. VVecel-Polla. Red P
Nedelja. 4. nov.: Psoglavcr. Izven Ponedeljek, 5. nov.: Zaprto.
★   ★ ★
— Operna predstava »R7go'c:tooi# V četrtek, na praznik, poje se v opernem gledališču priljubljena Verdijevi opera »R i g o I c 11 o«. V ooeri nasto^ pita dva gosta, in sicer v vlogi (iilde >C3-Tinka YV c s e 1 - P o 11 a in namesto obolelega g. Levarja v vlog! Dvornega $a-Ijivca F;go!ctta baritonist Robert P i i-možič iz Zagreba. Vojvodo Manto-vanskega poje g. K o v a č¥ bandita Spa-rafucile pa g;. Julij B c t e 11 o.
— Drama pa igra večer *Smrt majke Jn g o vi Č e v Obe te dve predstavi se vršita kakor izven predstavi. Vstopnice pri dnevni in večerni blagajni.
— Kot irost bo nn^toTinla v letoSnjI sezoni v ljubljanski rtperi 5Tospa Olsraf Borova - V a 1 on § k o v a, ena naj-, znameniteiših čehoslovaških altistinj. G. Borova je nastopala do sedaj tako v
Vid pri Stični, o izbolišaniu kmetijstva, Je- j ;>i>eri kakor tucii v koncertih predvsem'
reb. 2.) Zagradec. o krmljenju in o sadjarstvu, Kofol. 3.) Kokra, o živinoreji. Hladnik. 4.) Z>r. Bernik pri Cerkljah, o vzgoji molzne krave in o mlekarstvu, Pevc. 5.) Stara cerkev, okr. Kočevje, o gnojenju, Golmajer. 6.) rTotedršica, o sadjarstvu, 7.) Talčjl vrh, Bclokraiina, o kmetijstvu, Konda. 8.) Vcdice. o gnojenju, Marinček. 9.) Št. Vid pri Pftiju. o bolezni rastlin. Zupane J. 10.) Konjice, o kmetijstvu, Štam-berger. V nedeljo dne 1!. nov. tU: 1.) Pod-grad, o živinoreji. Gregorc. 2.) Jevnica pri Kresnicah ob Savi, o poljedelstvu in živinoreji. Jereb. 3.) Bršečavas, o gnojenju, Ambrož. 4.) Ribno pri Bledu, o vzgoji molzne krave in o mlekarskem zadružništvu, Pevc. 5.) Planina .okr. Logatec, o travru-štvu, Zd^.i^ek. 6.) Semič, o gnojenju, Konda. 7.) Kaplja, o živinoreji in sadjarstvu, \Vernig. 8.) Sv. Lovrenc, okr. Ptuj, o rastlinskih boleznih, Zupane J. 9.) Kostrivnica, o kletarstvu in sadjarstvu, Štaruberger.
— Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje za leto 1924 ofertaino licitacijo za pTe-voz monopolskih predmetov na dan 30. novembra t. 1. Natančni pogoji so na razpolago v ekonomiji tobačne tovarne v Ljubljani.
—g Le*nl živinski sejem v Zagrebu. Zagreb, 30. oktobra. Posct na včerajšnjem letnem seimu je bil zelo velik, ali ni nudi! običajne slike velikega letnega sejma, kakor v ostalih letih. Dogon živine ie bil precejšen, vendar je zaostajal za drugolet-n:mi. Zlasti je bilo malo domače živine, med tem ko je bilo bosanske slabše vrste približno dovolj, navzlic temu. da je tudi dogon bosanske živine manjši, ker je cena znatno j padla. Precej je bilo tudi dotiranih prašičev, | posebno sremskih. ali je bil zelo slab pro-met. Dogon konj je bil velik, vendar ie bilo malo prodanih ter so cene znatno nižje od dosedanjih. Cene za kg žive vage so notirale: voli bosanski 1. 11.25—12. TT. 9.50 do 11, in. 8—9. domači T. 13.75—14.50. II. 12 do j 13, III. 10 do 10.50. b:ki 12.50-14. krave I. j 12—13, N. 11—12. III. 7.50—8 teleta 20 do ' 20.50. domače svinje debele 27— 28, mršave 22.50—23.50.
—g Koperacila Jugoslovanskih Jn če-škcsWaških dobrovelicev. V Zagrebu se je vršila 28. tm. v navzočnosti delegatov Banke češkoslovaških legijonariev v Pragi plenarna seja,, na kateri je prišlo do popolnega sporazuma o skupnem delu obeh dobrovoljskJh gospodarskih organizacij. Ju-goslovenske dobrovoljce bo tako v njihovi gospodarski akciji podpirala ena naj- | močnejših bank CSR.
—g Deputacija mesarske zadnice. In sicer gg. Lasti/ar, Janežič in Javornik se je zgladila danes pri fin. delegatu dr. Sušniku in ga pro-sila komoči .proti visokim davčnim predpisom Gosp. delegat je opozoril deputacijo, da je odmera davka stvar cenilne komisije in da je — kolikor je odmera nezakonito visoka — pomoč možna le pravnim potom, t. j. potom pravočasne pritožbe na prizivno komisijo. Gosp. delegat je obljubil, da se bodo prizivi najvest-nejše proučili m stavili primerni predlogi — povdarjal je pa ponovno, da odločitev izključno gre rizivni komisiji. Kar se pa tiče plačila davkov, je gosp. delegat svetoval, da naj prizadeti vsak sam za se vhaže .prošnje za sistrranje eksekucfje in dovolitev plačila v obrokih, ter zagotovil, da se bo na prošnje po možnosti oziralo. V nadlj-njem pogovoru je gos P. delegat Še omenil, da je sedanja dohodninska skala zastarela in da bi jo kazalo spraviti v sklad s taktičnimi razmerami, da je pa v to svrho potrebna prememba zakona.
—Z Balkanska kreditna banka v Beograda je sklenila zvišati svoj kapital ter izdati v to svrho 10 tisoč novih akcii po 100 dinarjev. Akciie se bodo podpisovale od 20. do 30. decembra. ^
j v Narodnem divadlu v PraiTi ter 2ela I povsod nnilep^o uspehe ter splošno pri-j znanje. V naši oreri nastooi orvokrat j danes zvečer v Kovačevi omar? >P^o-! glavci«, kier r>o'o vl^go stare matom Jana Kozine.
— Gostovanja tt Tinke VPesel'-Poftn ht (?. Popova v operi. Redko smo culi v ^i^i operi tako enotnega in animiranega »Rriv* ca«, kot danes zvečer. Prav vsi sodelujoCfl so tvorili tako pladko celoto, tako cnodu^no' enoto, da niti najstrožji doorohoteči kritik? ne bi našel mnogo bistvenih hrapavih mest.;
V centru večera so stali trije- umetniki, £aj \Vcscl*Polla. S- Betetto in novi gost g. Po*: pov. ki so dajali "mer, živahnost, svoj crsrrw ni žit* vsem or.trlim, tudi dirigentu in po*1, njem <lanes zlasti prav dobrentn orkestru.! Tzncnndil me je tj. Kovač, ki je s svojina.' glasom v prvi sliki previdno varčeval, a jo v ostalih delih onere bil nenavadno živahen in pevsko prav dobro razrv^I^čen. To je p* treba reči o vseh. C. Zupan je bebastega Bartola sicer pretiraval, a je sicer po nravicf| na (»lasu našega najboljšega opernepa ko*J mika. Bojim se, da bi mu ta reputacija pri1 resmh vlogan ne Škodila. G. Betetto je bdi ■naravnost vzoren, tako pevsko kot itfra!«ko. N*e morem si misliti boljšega Bavlija. Nje*j gova arija o kleveti je izzvala hrupno na*i vdušenje. Veselo mora biti pevcu pct\ si takimi sodelavci kot sta ga. WescI<PolLi iai £. Popov. Prva in dragocena pridobitev koti stalni gost za n^š oder. I Tpruva naj s<? po*! trudi, da jo obdrži, knti nadomestil* rs-njo izlepa, vsaj pri nas ne najde. Njena« igra je elegantna, živahna, v vsaki kretnji, premišljena, njene kolorature. silni kretendLi jasna, čista intonaeija, vzorna. G. Popov' tu je danes zvečer vzb"jal kot novi r"-v*t' največji interes. Po barvi svojega glasu spo*, min ja na Balabana: kolikor pa poznam ru/ ske pevce, imajo oni itak nekak speeifleatl ruski timbr. kakor imajo n. pr. italijanski; tenoristi tudi  svojo karakteristično bnrvo.
V prvi vrsti je igralec, ki je ves večer kazal,-da jc v »Brivcu« doma. tempo igre kakor: petja  mu  jc  bil   premalo temperamenten,; hiter, vsaj na nekaterih mestih in videlo so je. da v njem kar vse kipi in vrvi. Toda nikjer pretiravanja. Izgovor tudi za Neruso jasen   in   razumljiv,   glas  prijetno mehak, zmožen vseh dinamičnih stopeni, siguren v recitativu in ariji, v igri pa, kakor že reč« • >. prožen, logičen, tako, da ga je bilo v resnici vesel'? gledati ?el?m ga slišati še v kaki drugi vlogi, ako je mogočrt. G. Neffat. kot glasbeni   vodja,   je   razumno  z orkestrom »Brivcu« pripomogel do lepega uspeha. — Vsem pevcem ie publika prirejala Eivartnoj ovacije, gospej WeseLPolli. gg. Bctettu, Zu* oanu in Popovu Odprti sc~nV —Č.i
KnflževnosL
— Kalendar »Prai'aš*. To ie naal v KAJM ge, ki jo je izdal v Zagrebu konrorcif »Pravaša«. Cc bi se njena vsebina strinjala^ z ono običajnih koledarjev, bi kr.ifrfo sum* zabeležili kot primeren koledar za 1024. leto. Tako pa je vredno in potrebno ogledati si to hrvatsko delo, ki predstavlja obenem no* lirično brošxiro v pravem pomenu besede, nekoliko bližje. Takoj ra koledarjem skdl obširna rubrika, posvečena Ante Starće\lJp. kjer avtor s patri jotsko ozkosrčnostjo in separatistično zagrizenostjo opisuje pomeri A. Starčcviča, poveličuje »Hrvatsko stranko prava* in napada druge stranke, govori o sramoti onega dela hrvatskega naroda, ki nt usvojil samozavestnega gesla: »Bog i Hrvati i ništa više«, daje svoiim vernim som!£1jeni* kom očetovska navodila, kako je treba po» Starčeviču ščititi in zopcrstavl jati veernn drugemu hrvatske interese in prihaja ka*eno do originalnega zaključka, da trmi Hrvati nismo samo yptemett nismo semo .ef/o1 rte* koga naroda, nego amo ci j cif cjelcati t pr**vt pravcati hrvatski narod Nti, ietmn i bitt ćemo!« To je refren dolge* tirado. M jo napi* zana v izrazito se na ra ttsti čri«rn duha menda kot prispevek k Radlčevi vrtovavoatti. čud« na so pota in zanimiva logika, ki jc pjvvadla pisca te razprave do omenjenega ta.clrri&a. Vsi fizični in um^tvrrri napori naših prodni* kov, vse dolgoletno delo za končno oavofed«
silan. 4.
»SLOVENSKI   NAR O D«   dne 1. novembra 1928.
btev 250
2* ta največji fc» rajvmŠnejS ftn v
tvoimenega naroda, ao piscu brezpomembna, fraaa m % isto lahkoto, kakor dete, ki se je naveličalo lutke in jo vrglo proč, briakira vea nai zgodovinski pokret in profanira Jo*
goslovenstvo tako, kakor bi tega ne storil niti politično količkaj podkovani tujec. D* navedemo samo nekatere trditve: Hrvati se ne samo niso spremenili v Jugoslovene, nego najodločneje odbijajo od sebe vsak tak po* akna. Nadi Jugosloveni ao se proglasili za narod, jugoalovenski narod. To naj bi bil toaej na t novejši, najmlajši narod. Kako pa sa je rodil ta mladi mednarodni Benjamin? Kdo je njegov oče in kdo mati? Od katerih roditeljev izvira? Ker ima »ponosno« jugo* alovenako ime, mora imeti tudi krstni list, v katerem bodo navedeni njegovi roditelji. Kja so ti roditelji našega mladega speka? >Ji jih. S kritiko jugoslovenskega krstnega lista prihajamo tako do zaključka, da moramo proglasiti ta krstni list za falsifikat. Ju* goaloveiii so »narod« brez roditeljev, brez števila, brez ozemlja in — kar je za nas najbolj »alostno — brez denarja. — Pod istim praporom % napisom »Bog i Hrvati« stoji tudi pieec članka »O Sokolstvn« dr. Milan P"čak, ki napada ustanovitelja JSS. odlta (... oom, da so se izneverili sokolski ideji in pravi med drugim: »Čehi so po vojni vobče v Sokolstvu igrali nelepo m nasokolsko vlogo, ker so se zavoljo srbskih SoAtolov postavili na zelo kom od no stališče, da niti vseslovanski Sokolski Savez ne ob-stoja več, dasi isti ni nikoli likvidiral, ker
gi oni danes seveda več ne potrebujejo.« črtati Čehom, da niso dobri Slovani in So* koR je pač nekoliko predrzno in že to bi »adootovalo za oceno »Pravaša«, ki je pa tudi ▼ ostalem vseskozi tendencijozen.
— Dr. Lavo Čermelf: Boškovfeev nauk <o fna+erflj — rostorn, časa v luč! relativnostna teorfie. Splošna knjižnica 61. 52 str. *» V TJnhljeni 1923. Natisnila fn založila Z večna trska ma m knjigarna. Ona (brez psitataO bro*. EHn 1$. vez. Din 23. Splošna InrflŽatea ki je začela izhajati v drugi polovic! argtrsta ti., nam je dala v svojem 6. aveafca I. deko svoje znanstvene zbrrke V ©bfcki osmerke. Priznanja vredns In po-sračaasB je bila misel pokarati Širšim krogom aal«a>a lajpanuilStva domačina, Hrvata Bolkovtča, »čeaiasVa svetovnega slovesa Frflt nam sovražnega  Inozemstva, češ
barbari nas je tako premotil, da že skoro tasnf veriamerno tej laži. Zato ie tembolji potrebno, da dvignemo naše du-Sevars veTTkane te pozab!jenja. Hvale zr.i smo dr. Cernterjn, da nam je pokaral Bo-$kotW« v WKJk o materiji — prostoru — čase v teci relativnostne teorije. Dvesto let mineva, odkar je Boškovlč pisal o teh svofTh n*mk», toda sfla njegovega genija i« Mra toffka, da nam danes zvene ti nauki kakor plod sodobnega znanstvenega razrs-kavasvja! Delo je pisano razumih*vo, ne samo za srtfctfjvnjaSra, temveč tudi za vsakega «iw*ra£eueea laifka. V »Dodatku* nam poda p**«*efl par podatkov o Boškoviče-vam frr%efiju !n dehj, kar nam knjigo še tem bolj prt)Tlia. Narod, ki svojih vetikfh mof »e Časti, jSh ni vreden. Ali hočemo bfti Sf o venet tak narod? — če pa hočemo res čenftf svote genije, rnoramo spozTnrvarl Bfihova? der*? Cona knjige je nizka, oprema dostojna-. Zato tipamo, da- bo naše raznm-nRtvr> rado seglo po tej knjigi.
Glasbeni vestnik.
— »LislnskU v Ljubljeni. Spored, katerega poje hrvatsko pjevačko društvo »Li-sinskic iz Zagreba, v soboto dne 3. nov. v dvorani hotela Union, je izvajal »Lisinskic spomladi letošnjega leta tudi že v Zagrebu. Vsi zagrebški kritiki brez izjeme poj o »IJ-senskemuc vso čast in slavo. Enodušno prinašajo velikanski uspeh »Lisinskega« koncertov in povdarjajo, da je »Lisinski« s svojim umetniškim programom vedno vzgojno vplival na vsa ostala pevska društva v Zagrebu, da so se tudi ona lotila večjih in pomembnejših del domače in tuje literature. Vsi hvalijo izvrstno disciplino zbora in njegovo visoko glasbeno kulturo. Splošna sodba je, da je »Lisinskic zbor, kakorš.nega nimajo niti največja glasbena centra. Dclž-nost je, da s polno dvorano počastimo brate pevce ter jim s tem na najlepši način pokažemo svoje občudovanje na doseženih itmetniških uspehih. Vsak koncert »Lisinskega« je za Ljubljano kulturni dogodek prve vrste. Vstopnice v Matični knjigarni.
— Klavirski koncert Antona T ros t a, saanega slovenskega pianista, ki se vrši v ponedeljek, dne 5. t m. ob 8. zvečer v Fil-barmonični dvorani, obsega sledeče točke: I.) J. S. Bach: Preludij in tuga v Cs-duni za orrlje. Za klavir prosto priredil Ferruc-cso B. Bussoru. 2.) Brahms op. 5: Sonata f-rnoi, I. Allegro maestoso, II. Andante es-pressiro, ITI. Scherzo. Allegro energico. IV. Isrtermezzo (Andante molto), V. Finale. Allegro »oderato ma rubato. Piu nosso. Presto. 3.) Skrjabin op. 53: Peta sonata (v enem stavkn). 4.) Chopin: Baladi op. 52, Boetarno op. 48, 1, etuda op. 25, 12. — Koncertne vstopnice se dobivajo v Matični krtji-
PSJMSI
— Ljubljanskim pevskim zboromt — V soboto, dne 3. hov. ob šestih zvečer se pripelje v Ljubljano odlično hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba in priredi se isti večer v Unionu Palestrinijev koncert. — Odbore, člane in članice vseh zborov vabi-
aa se adeleže sprejema na kolodvoru Voavcerta v Unionu. Odbor Zveze slov. povaarfa zborov.
— Dva koncerta Braadl - Ličar. VI rtu-ozhda na goslih gospa Panika Brandlova ln piantet profesor Ciril Ličar priredita v ponedeljek dne 5. nov. ob pol 11. uri dopoldne v Gotzovi veliki dvorani matinejo za šolsko mladino vseh mariborskih šol od 5. osnovnošolskega leta navzgor. Za šolski koncert se bo pobirala v šolah prostovoljna vstopnina dva dinarja v prid Podmladka Rdečega križa v Mariboru. Istega dne zvečer ob 20. se vrši v Gotzovi veliki dvorani zanimiv koncert z lepim programom. Javni nameščenci bodo prispevali za ta koncert samo eno tretjino cene, ki bo sicer določena za vstopnice. Pri svojih uradnik predstojnikih bodo dobili zaželjene vstopnice. Občinstvo opozarjamo že danes na ta dva krasna
Sokolstvu
POLAGANJE TEMELJNIH KAMNOV ZA TYRSEV DOM*
Govor dr. Scheiner ja in dr. R. Fuxa. — Kamen 9 Triglava zrn Tvrfer dom.
28. oktobra.
Na dan oblotntee nagega narodnega
osvobojenja se je vršila slavnost polaganja spominskih kamnov za Tvršev dom, katere se je udeležilo 8000 bratov in sester. Starosta dr. Scheiner je nagovoril v Sokolovni sestro Ren. Tvr-ševo, vdovo po ustanovitelju Sokolstva dr. Tvršu. Nato je odkorakalo Sokol-stvo ob špalirju občinstva na kraj slav-nosti na Mali Strani, kjer je bilo staro Doslopie in stavbisče okrašeno z zelenjem in praporji. Slavnost so pričele fanfare i« Smetanove »Libuše« in pevci so zapeli Prausev »Koral češkega naroda«, na kar je spregovoril starosta C. O. S. brat dr. Scheiner, spomi-njajoč se praznika osvobojenja in navajajoč Tvrseve nauke, da samo zdrava in čvrsta prevdarnost zagotavlja narodu bodočnost in noben narod, kar jih je na svetu, mal ali velik, ni poginil v svoji mladostni svežosti in vrednosti. Samo neutrudljiva delavnost nas re$i in samo resno delo nas ohrani in dvigne. Povedal je, kako se je češki narod potom Sokolstva prebil do svobode in samostojnosti in po sokolski poti treba korakati dalje, da se narod dvigne vedno višje in višje. Danes stoje Čchoslo-vaki pred novim započetim vel'kim delom, pred stavbo Tvrševega doma, v katerem hočejo osredotočiti vse svoje moči, svoje glave in srca, svojo ljubezen in udanost do stvari, kateri smo radostno darovali svoje sile in življen-ski trud. Delo, katero imamo pred seboj, je eno največjih in najvažnejših, kar smo si jih sploh zamislili, pomeni pot do jake bodočnosti in ogromen korak naprej. Danes polagamo temelj z ljubeznijo in udanostjo in z junaškim navdušenjem, da delo srečno izvršimo. V srce segajočemu govoru jc sledilo splošno odobravanje in soglašanje. Za-grmeli so klici »Na zdar!«
Nato je stopil na tribuno srčno pozdravljen z vseh strani zastopnik jugoslovenskega Sokolstva dr. Riko F u x , kateri je spregovoril takole:
Dragi bratje in sestre! COS polaga danes temelni kamen za Tyršev dom, ki naj postane središče sokolske-ga dela. Tej veliki slavnosti se pridružuje tudi jugoslovensko Sokolstvo z vso radostjo in z vso ljubeznijo. Bratje in sestre! Letos je minulo 60 let. odkar je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo na slovanskem jugu. Sokolska ideja je izšla iz Prage in naš narod se je je oklenil z vso ljubeznijo, ker je videl v njej rešitev. Od početka ustanovitve Sokolstva na jugu pa do danes je bila vez med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom najožja in Sokolstvo ie bilo ona organizacija, ki jo je vedno bolj in bolj poglabljalo in jo gojilo kot nekaj najdragocenejšega. Noben vihar ni mogel pretrgati teh vezi. Borili smo se skupno roko ob roki. dokler ni prišel dan ustajenja, dan svobode. Bratje in sestre! Ko danes polagate temeljni kamen tej ogromni stavbi, se veseli tega dogodka z vami tudi jugoslovensko Sokolstvo. ker je to tudi njegova slavnost. K ostalim kamenom Vaših gora prilagam kot temeljni kamen kamen z našega starega Čuva?* naš£i narodnih pravic, s sivega očaka Triglava. Kakor ta kamen tvori z ostalim? kamni trdno vez tej stavbi, tako naj ostane vez med Vašim in našim Sokolstvom in med obema narodoma trdna in neomajna, ki more nas dovesti do novih zmag ln uspehov. Iz te stavbe naj se širi ideja slovanskega Sokolstva m kadar bo združena vsa slovanska rodbina, tedaj bo blagoslovljeno naše delo ln vstanejo novi časi zmag in uspehov vsega Slovanstva. In k temu delu: »Zdravo! Na zdar!« Sledili so navdušeni klici »Na zdar!« m živahno ploskanje.
Nato so govorili zastopniki posam-nih dežel ob polaganju svojih spominskih kamnov. K zaključku slavnosti je zapela množica narodno himno. Slavnost je napravila na vse najboljši vtis m vsi želimo, da bi bil Tvršev dom kar najhitreje dokončan, da bo mogel izpolnjevati delo. naloženo mu po Sokolskih ustanoviteljih. J. K. S. • # i
—r Sokol I •bvelča. «a se vrli redna telovadba Člaaov: v ponedeljkik, sredah m petkih od 20.—20.K, članice: v torkih in četrtkih od 19.^—21, žensk! naraščaj: v sredah tn petkih od 18.!4—19.H ure; vsi trije oddelki v telovadnici realne gimnazije na Poljanah. Vstop v telovadnico je dovoljen le iz Chil-Metodove ulice. V telovadnici na Ledtiti pa telovadi: moški narašča*: v torkih m četrtkih od 19.K—21, ženska deca: v torkih in Četrtkih od 18.—19., moška deca: v ponedeljkm m sredah od 17.^—18,^ ure, Novoustopfvšl telovadci (-ke) se morajo prijaviti pred nrfčetkorn vežbe prt vodniku (-d) oddelka. Dolžnost vsakega člana društva do 26 leta starosti Je, da noseča redno telovadbo. Društvena Pisarna posluje vsaki delavnik od 14.—19. Prednjačiti sbor.
— »Sokol« sa Jesenicah vpriaorl T. in 3. nov. ob 8. zvečer in 4. nov. ob 3. jgzo »Mll»ar fa|
1
Julijska krajina. *
stopajo s» boj zrn svojo hoio Jugooloveni v Julijski Krajini m nič ne omahujejo pred ba£ objavljenim zaJcotioan o poitalij aAČenju ljudske šole. Glavna paragrafa za potuj čenje sta < m 17. Prvonavedeni določa za pouk »drugega« jezika obveznost le ga one »čenče, ga katere isjavijo starši začet* kom šolskega leta, da se vpišejo za ta pouk. Program in urnik za pouk sloven* ščine se šele določi z ministrsko od« redbo. Ta posebna izjava naj bi vpli* vala na tega ali onega, da bi opustil pouk slovenščine za svojega otroka, da bi bil bolje zapisan pri italijanski obla« sti! Ni dvoma, da italijanska šolska oblast ne misli resno s »poukom dru* gega jezika«. Ze sedanja popolna odprava slovenščine bi pomenila vendar nekaj, kar bi bilo preveč! Kako bo sploh s tem poukom, to SeJc določijo rimski ministri. Čez čas ga najbrže sploh ne bo. Takj so današnji načrti. Morda pa se s časom vendar le kaj izpremeni. Današnja poročila iz I tali j r pravijo, da morda odstopi naučni minister Gentile, ker je njeprtv* §c?*ka reforma z raznih s'rani vzbudila velik odpor. Sledil mu bo najbrže senator Corbino. V šolski zadevi v JuHjski Krajini treba tudi kr pk intervencije s strani jugosloven* ske vlade. Juliiski Slovenci se pogumno bore in ne odnehaio. Uveljavi naj se ob raoaTl«Vi pogodbi dana kavalirska beseda itsMdanskih državnikovi
— Določba proti jugoslovenskim učiteljem. »Uradni list« objavlja odlok za pravno in gmotno »▼enačenje ljud* sk^5oNkih učiteljev v novih pokraji* neh. Čl. 7. določa, da so učitelji potrjeni v slufbi, razv*n ako izda pristojna šofc ska oblast tekom 6 mesecev od veljav* nosti teta odloka dalje ukrep, naspro* ten tef odločbi. Tako jc mgoslovenski učitelj izročen mifosti in nemilosti itali* ianskih učiteljev, karabinierjev in ka* kega domačega klečeplazen, katerih mnenje bo oblast rada poslušala in iz* polnievala. Namen vlade pač je. da se onemogočijo iugoslovenski učitelji v Julijska Krajini!
— Predavani*. »Bratstva« v I fnTifTsaf Dnfles, v sredo nb pni 20. zvečer se pr'Čno na državni realki (pole* univerze) pritličje Ta razred redna predavanja »Brntstva«. Danes predava kot prvf prof. dr. Peterlin o zgodnv'ni ?rbov, rTrvstnv in Slovencev.
— Tamhnraški tečaj za začetnike otvori »Fratstvo« s 15. novembrom. Prijave se sprejemajo v društvenih prostorih v Nar. domn.
— Akaden*Hn »Bratstva«. Izobraževalno društvo »Bratstvoc se zaveda velfke potrebe prosvetnega dela med narodom, rlasti med m!ad;m PToletarija^orn, ki mu !e vsled materijalnih težTcoč bilo onemogočeno, da b! si pridobil primerna, dan«šm"e-mu času odjrovarjiioče splošno izobrazbo. Zato je sklenilo »Bratstvo« prirediti ciklus predavanj, kf se bo tekom predavateljskega tečaja, ki bo trajal od 31. oktobra rl. do mesec* maja prih. leta, še inpopolnil. Zaenkrat s« se odzvali povabilu »Bratstva« tl-le predavatelji: Brandner Anton, o socialni politiki, dr. Cankar Izidor, o slovenski umetnosti. Deržfč Ivan, e ustrojstvu državne uprave, Erjavec Tran. o *r>spo-daTsVih problemih Slovenrje. dr. Defran-cesehi P., o splošni hirijeni, dr. Glonar Jože, o slavenskem jeziku, Oolob Miroslav, o pac'fi emu. dr. Oregoria Oustav, o narodnem •rosvodarstvu, dr. Orošelj Pavel, o naravoslovju, dr. Jamar Tome, a tuberkulozi, dr. Krivie Rudolf, a Maservku. Ku-nauer Pavel, a slovenski turistikl, Leitzek Anton, o Karlu Marcu. dr. Lončar Drago-tm, o politični zgedovinf Sloveneev, dr. Oblak Ciril, a pravu ter o Cankariu in Grudnu, dr. Peterlin Viktor, a zgodovini ^rbov, Hrvatov In Slovencev, dr. Pitsmie Leonid. o ustavi, dr. Polne© Ivo, o politični zfrodovfa! Tirvatev, Prelovee Zor ko. o slovenski narodu! nesnu*. dr. Prišteli Ivan. o slovanski književnosti, dr. Fostohar Mihajlo, o materisHzmu in Idealizmu v socializmu, dr. Rvbar Otokar, o mednarodni BvjftHkf, Šest Osiit, o dramski umetnosti, dr. Šmalc Matej, o zvezi med državno notranjo in ztmanjo politiko, Tavčar Ivan, o socializmu. Vidmar Stane, o telesni vzgoil fn Sokolstvu, oV. Vfrant Traae, o «a»«Tiiih boleznih in novih potfh atedldne. Zoreč Tvan. o slovenski književnosti. Vrstni red predavateljev In tenra predavanja se bo sareti i*icvflo v ča«a>t1siTi. Predavanja se bodo vrsTla redno vsako sredo o«l H8. 4o
9. ure zvečer na državni realki (polez univerze). Ker se bodo arodavnaja začela vselej točno ob M 8. url, le i»errebao, da prideš obiskovalci vsa! t* minut prel, da ne bede metili gg. aredavateljev. Na Vencu vsakega f^ed*rvaana H eevoJieno stavljati kratka vnašanja, alr- bi kflo komu kaj nerazrnnljrvega. Pri ar odavanju mera vladati brezpogojni red hs discjplma m le kajenje, onesnaženje prastorov fn postajanje na hodnikih zabranjeno. Prvo predavanje se vrši v sredo, 51. oktobra. Predava! bo oref. dr. Peterlin e sgodcvml Srbov, Hrvatov m 51 ovenaev.
—»Mladost« v Trnovem etve*4 v ne* delje dne 4. t. m. svoj plesal tečaj za dru* štrene Člane. Poučevalo ae k-a brezplačno. Porivamo vse brate in sestre, ki nameravajo obiskovati plesni tečaj, da H r^lasijo ▼ dru« »tveni sobi na Krakovskem neal i 18, kjer jih sprejema plesni odsek. — o-lbor.
— Prfčetek p tesnob tečaiev društva »A teran« le v soboto 3. novembra v areni Narodnega doma. Pouk la goienke se vrši od pel 6. do 8. ure, gg »napodlčne UTadnioe od a do
10. ure zvečer. Nadaljnje voisevanje v vrne tečaie se vrši i sto tam. Ostali tečaj! arlcne t poukom takoj, ko bo priglašenih zadostno Jterila +  * >
batno i
— Srta> hrf atskf tacaj  »Bratstva« v
sa otvori takoj po 4. novembru H. Tečaj je brezpUčen In vsakomur dostopen, Mdaaltl se Je razven četrtka, vse d« tega tedna v pisarni glavnega zastopa banke »Stavije« v Raslagovi tri. št. 1L prltHčje prva vrata desno mod 13. in H15. uro ali pismeno pri društvenem podpredsedniku Rudolfu Germa, Cankarjeva nL ŠL 1171. Dan prtčetka m učni prostor se objavi pravočasno.
— Družabni  krai   »Bosancev«  hna v
soboto, dno 3. novembra ti. ob 8L uri zvečer svoj prvi rodbinski sestanek v restavraciji »Pri Mraku« na Rimski cesti.
— Zabava poi. nameščencev r Maribora.
Dne 3. okt t. L z začetkom ob 20. uri pri- | rodilo mariborski policijski    nameščenci v Gotzovi dvorani zabavni večer s koncertom in plesom, h kojemu so tozadevni ljubitelji najvljudneje vabljeni.
— Zveza delovodij naznanja, da se vrfl zborovanje društva Ljubljana v srboto 3. nov. ob 7. zvečer v društveni sobi. Dolžnost vseh članov je, da se tega zborovanja gotovo udeleže.
— Prlčetek plesnih tečajev društva Atena Je v soboto 3. nov. v areni Nar. d^ma. Pouk za Rojenke se vrši od pol 6. do S. ure, za jroseodlčne uradnice od 9. do 10. zvečer. Nadaljnje vnfsovanie v vse tečaje se vrši istotam. Ostali tečaji pri-no s poukom takoj, ko bo priglašenih zadostno število.
Tnrlstika in sport.
— Zagreb. Rrvanžna telema Oradjanski proti Sturm 3:1.
— Atletiki Celje : 5. K. Primorje 1:0 (1:0). Nedeljska nogometna tekma je daleč nadkrilila obečar.ia. ki iih je irrarala rekla« ma po časopisih. Atletiki kakor Primorje so predveli zelo naoeto i«ro, z opasnimi situacijami pred goli. Medtem, ko so bili Atle* tiki v polju nekoliko nadmočni, se je Pri« morje koastantno žaganialo do pred vrat, kjer pa je z veliko smolo izgrešflo številne sigurne šanse, tako uda-e t srečko, z flavo itd. Raarren tega je vratar Atletikov z ro* hinzonadami, pri katerih se je no'd,1?'",,,al ne*e, rešil neVaj neramh položajev. Atle» tiki so prevedli mnogo lertso igro, kakor smo od njih pričakovali. Moštvo je danes osobito močno, tehnično izborno: zlasti ve* lja omeniti odbojno spretnost, ki ni samo vrlina niihovih bekov, ampak cele krilske vrste. Krilci zopet branijo z izrazito napa* dalno taktiko, nporabljajoč dolge poševne predore. Duša celega moštva je bil znani inte'-naeijonalee Dtrrschmid poleg frhomr^i Srhallekerja ter odličnega eenterhalfa Ceha Pi-aVa. Na prirnorjtnski srrani sta bila nrav dobra branilec Birsa trr Palinc v nar»ad*lni vr^H. ugodno se je voeljal Haidnko-r igralec Podaje, ki pa spada na speciielno svoje mesto, na krilo. SoloSno obramba sigurna, krilska vrsta in naoad pa prepočasna. Sele proti koncu drugega polčasa se eni in dmgi rarmairio. Rezultat ne iz-ara poteka igre, ker je Primorje po številnih, krasno izpelia* nih* napadih ter ostrin strelih zaslužilo čisto zmago. Atletiki pa so s to tekmo rn^va dokazali, da soadaio med dvojico, trojico naiboliSih moštev Slovenije. Tekmo je sodil zelo dobro inž. Hanuš, naš najbolj vesten, inteligenten in točen sodnik. Igra se ie za* čela v os+rern temnu. v katerem so Atletiki forsirah* vodstvo in ga tudi takoj v začetku dosegli z neubrani iivim šutom PursrhmMta. §e nekai nevarnih situacij pred goJorn Pri« moria in igra postane odr»rta. I^epe predore Izgredi jo po vrsti na^dalei Primorja. Patine strelca v orečko. odbita žoga se zastreit v out.AtletiH ponehaio ter držiio rezultat. V rlnTgem polčasu prevl»rbrie naoad Prigorja, ki ga na efektno razdirajo branilci Atleti* kov. V tem odstavku se je nokazala niihova odlična odboina tehniVa. izvrstno pokriva* nje, prehitevanie ter ambieiiomo atartanie. Primorie ie potaknSalo z efektivnim prena* šaniem igre. sledila so lepa centriran I s ter omeniene situacije, ki se niso izrabile. Neki ostreje izn*»liani solo * prodori bi biti gotovo uspeB. Občinstvo, ki ga je bilo pri* lično, je preeej živahno sledilo tej zanimivi tekmi.
STAPPTN! TPK »Tf? ANJ-L.mBL.TANA ZA PPPrTOr.NO DARILO S K. JADRAN.
S. K. Jadran, eden naših najmlajših fn najarilnejših klubov, ki razpolaga z najboljšimi tekači na doljre proge, je priredil v nedeljo 28. tm. dopoldne na 24 km dolri progi Kranj-Ljubljana stafetnl tek m sker za prehodno darilo kluba samega. Tek se Je vršil v šestih, odnosno treh etapah. Udeležili so se ga klubi Jadran, ki je postavil 2 štafeti, dalje nhija in Lask. Predaje so se vršile pri vsakem četrtem kilometru, odnosno je štafeta Jadran I. hnela samo tri predaje po 8 km. Potek teka je bfl sledeč:
Start je bil v Gašteju pri Kranju !n sicer pri km 24. Takoj od početka Je vodil JadTan I. z malim naskokom. ?ledH^ sta mu Ilirija in Lask ter Jadran IT. Pri kamnu 21.8 je padel Fink tekač Ilirije, nakar je Thrija izpadla. Ostali so v borbi samo še Jadran I. in IT. ter Lask. 2e pri druži predah* je Jadran TT. prehitel Laska. Pri tretji predaji jc vodil Jadran L, medtem, ko se je Lask plasiral na drugo mesto, Jadran IT. pa je zaostal za ceifh 200 metrov. Pri aasiednjnt predajah si pribori štafeta Jadran IT. po zaslugi Kristana vodstvo ha ga obdrži do zadnje predaje, pri kateri je Hma-del KregelL najboijši tekač Jadrana I. Boj se je nato bfl samo še med Jadranom IT la Laskom, ki si je skušal z ostrim tempom priboriti vodstvo, vendar Je zadnji tekač Jadrana Julij Bar vzdržal sflovtt tempo in jo prispel kot prvi na cilj, pred Narodnim domom, vihamo pozdravljen od priča kujoče jra občinstva. Par sekund za njhn je prispel Lask.
Darilo si je nrfboril torej Jadran sam. Tek, ki je bfl velika progaganda za sport la je bflo ob tej pri Irki pri občinstvu opažati, da razumeva velft pomen športne Meje.
AiOTOdKLISTICNF DfRTCC NA ČRNO-MERCU PRI ZAGREBU.
Na Crnomercn pri Zagrebu so se vršila v nedeljo motociklhitične ha kolesarske dirke, katerih so se udeležili tudi Slovenci. Navajamo tukaj samo glavne rezultate:
Kolesa, mniorji 3200 m: 1. Sešok fScfcol), 2. Osredki (Sokol) 3. Bar (Ilirija LD. Motorji do, 3H UP (340 m») 4800 m: 1. Ogrin (Ljubljana, Motoktub). 2. Milja« (Gradjj. Motorji 75Om«: l. Hribar CUribtU, Z. Đrigttjevt* (Motofck* Uubli),
Protestne manifestacije proti italijanskemu nasilstvu.
Radovljica«
Podružnica Jugoelovenske Matice v Ra* dovljici je priredila v nedeljo ob 11. uri po sveti mr*i velik protestni shod, ki se ga je udeležilo vse prebivalstvo iz mesta in oko* lice. Shodu je predsedoval q. Franc Resman, ki ga je otvoril s primernim nagovorom. V vznesenih govorih ata nato g£ Ivan Avse* nek in Danci Čebula pojasnila itr.Iijansko nasilje. Govora sta bila sprejeta z velikan« skim navd\isenjem ter bila mestoma od burnih medklicev poslušalcev proti italjan* ski vladi prekinjena. Soglasno je bila nato sprejeta resolucija, v kateri se najstrožje obsojajo italijanska nasilja in poživlja vlado, da vpliva pri italijanski vladi, da se ta na* silja končajo.
Brežice.
V ponedeljek dne 20. oktobra so prire« dfla vsa narodna društva Brežic v Narodnem domu velik protestni shod. ki ac ga je udeležilo vse prebivalstvo mesta in okolice. Soglasno in z velikim odobravan jem ie bila sprejeta re^oljcija, Id ostro obsoja barbar* ska nasilja Italijsnov proti našemu življu in ki porivi'a vlado v Beogradu trr ves ki:ltur»
ni svet. da se z vso odločnostjo zavzamejo za naše brate in sestre.
Karrmfk.
Podružnica Jugoslovenske Matice v Kamniku je s sodelovanjem vseh drueih kamniških narodnih društev priredila dne 2S. oktobra na rMavnem trgu v Kamniki: ve« lik protestni shod proti nasilnemu zatiranju, ki pa vrše Italijani nad našimi brati v Primorju. Glavni govornik je bil profesor Ztjrablič. kot zastopnik osrcdniepa odSora Jugoslovenske Matice Njegov govor, kakor tudi govori ostalih govornikov, zastopnikov vseh strank, so izzvali velikansko navdušenje zborovalcev. Soglasno je bila sp-rjeta resol icija, da prebivalci mesta Kamnika in okolice, pripadnik; vseh strank, najodlrvne* je protestirajo proti zatiranju naših bratov v Primorju in zahtevajo, da na.ša vlada v Beogradu najodločneje nastopi za obrambo naših bratov ter pred vsem knlrurnim tom razkrinka barbarsko zatiranje narodnih manjšin s strani Italije.
Krško.
Podružnica Jupo-lovenske Matice s Krškem je s sodelovanjem vseh kulturnih in prosvetnih društev priredila v nedeljo dne 2S. oktobra velik protestni shod proti ita'i« janskim raznarodovalnim akcijam. Soglasno in med g'asnim odobravanjem številno na* vročih manifestantov so bile sorejete reso* lucijc. v katerih se poživlja centralna vlada v Beogradu, da po svojih zastopstvih v ino* zemstvu najodločnejše nastopi proti potuj* Čevalnim nameram Avstrije in Italije. Za* hteva se nadalje, da kr. vlada v Beocadu v zaščito naiih bratov tam preko izvede re* presalije in da ne sklene nobene trgovske pogodbe z Avitrijo in Italijo. Bratom tam preko pa »e pošiljajo prisrčni pozdravi s pozivom, da vzdrže.
Kranjska *ora.
Podružnica Jugoslovenske Matice \ Kranjski gori je priredila po prvi sveti maši na trgu pred cerkvijo velik protestni shod. na katerem so govorih' notar dr. Ivan Grašič, nadučitelj Fran Flere in carinik Cedo Pav* lovič. Govori so bili z navdušenjem sprejeti od preko 400 broječih zborovalcev. Otipan Joaip Lavtižar je prečita! resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. V resoluciji se ostro obsoia barbarsko početje Italije, ter se po* življa kr. vlada v Beogradu, da z vso ener* gijo nastopi za naše preganjane brate.
Ribnica«
Protestna minffesfncija proti it*!, nasilstvu je bila sijajna. Dne 2*. tm. se ie zbrala ogromna množica zavednega ljud5rtva, da na svečan način manifestira za neodreše-ne brate ln izrazi svoje ogorčenje nad barbarstvom Id *a je zakrivila Italija nad nesrečnim jueoskrvenskrm žrvljcm. Protestni shod je bfl na Inicijativo tuk. podru?ntc J. xM. prirejen s soglasjem vseh strank m or-gamzacij ter se je vršil po maši na trgu pred dekliško šo*o.
S primerno okrašene tribune sta nago-vozila zbrano množico č. g. dekan A. S k tihi c in ravnatelj A. M crvlč, ki sta opisala v kratkih potezah vse por je zasužnjenih r^rmorskih rojakov
Ljudstvo je z napetostjo sledilo Lrva-janjem zovormkov In z navdušenjem srre-jelo predlagano resolucijo, ki apelira na vlado fn poslance naj store svojo dolžnost, časopisju m obrambnim organi zaci jam pa nalaga neprestano rn vsestransko delo za slovansko PrimoTJe. S himno »Hej Slovani« se je zaključila tukaišrja manifestacija, Čije odmev hod": ven z Italijani od nas, dokler ne bodo Slovani v Italiji enakopravni državljani, ven z italijanskim blagom iz nas>'h trgovin m hfšl
Bojkot verolomnermi, lažniivemu in nekulturnemu fsfizmu!
Resolucija, sprejeta na protestni manifestaciji oroti Italijanskemu nasilju v Ribnici dne ?*. oktobra 1912. se alasi:
Prebivalstvo Ribnice in okolice, zbrano na protestnem skodu proti nasilstvo^n Ttftiife nad Jnro-sWeni Julijske Benečijo protestira, zgražajoč se nad podlim barbarstvom, najodVv^re^e proti tem, kulturnega naroda nevrednim Činom Italijsnske vlade in poriva našo vlade, da stori v teh teikih trenotk4h vse mogoče v olajšan}« neznosnega gorja zasuinjeafh bratov In sestra, poriva Pri tem vse poslance, naj zastavijo ves svoj vpliv, da nastopi na^a diplomacija dostojno m vredno našega ugleda v morems*vu v varstvo trpečlb. —
Vse narodno-obrambae orranfz*cire bi celokupni jugostovenski tisk naj abere vse dokaze nssflstev, vse odredbe vsemu kulturnemu svetu, ki naj spozna, kako aarrra laska bahava ^-OO letna civilteacija narod* ne manjSine, ki jim je zajamčen v mednarodnih pogodbah obstoj in kulturni razvoi
Bratce m sestre txu\t* nasm mei. vztra-Jjrrte v težkfh bojfh za obstoj v z?vesr». da stoji za Vami celokupni nas" narod! Ne klo-nfte duhom v zavesti, da sledi za današnje Vaše trinoge dan plačila. SJevrnsko ljudstvo, 7"? pa stoj nesrečnikom ob sfrani, nudeč Jfm vso mor"no moralno m drug*ČTMs pomoč v rvvesti. de je njih uogfn — Tvoi pogin — njih vstajenje — Tvoje prerojen>d Le tako jih reslS, da ne klonejo pod siirhni udarci sedanje nemile jim usode
Ormož*
V sjrđBTa voziva aitentltera očborst+o
priredila pod infecfjatrvo tukajšnje podružnice Jngostervonske matice vsa ormoška prosvetna m strokovni društva m vse politične stranke skupno krven shod na katerem se je ob številni udeležbi meščanov ter okoliškega ljudstva sklenil odtočen protest proti nas0ju pod katerim ječe naši bratje v zasedenem ozemlju. Zborovanje je otvori! predsednik tukajšnje podružnice g. nadučrtelj Josip Rajšp, nakar je govoril g. Peter Zadravec, posestnik mlina v Orrrro-
*au Oba
besedah nasekata Uutjeaje podjarmiiesm bratov. Nato Je g. ravnatelj JaaUco Ortve pročttai resolucijo, W vsebuje glasen ta oster protest proti ftaJljansfctm nasfistvota ter objednem PoilvtU kraljevsko rado v Beograda, da se zavzame z vsemi razpe-ložljrviml sredstvi za aatS narod v Prftnaor-ju. Resoludfa je bfta soglašam sprejeta. O. Josip Rajšp je nato zaključil dobro nspoH shod. Resolucija se je odposlala vladi v Beogradu in akcijskemu odbora v Ljubljani.
evne vesti.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1923.
Možu - značaju v spomin.
Pokojni Protič je bil — in to je naalokateremu Slovencu znano — do prevrata, ko je postal ministrski pred* sednik, član »Jugoslovenskcga odbo* ra*. — V tem svojstvu sem imel več* krat priložnost razgovarjati se ž njim. Kdor je občeval z blagim pokojnikom, moral je v njem spoznati moža jasnih načel, železne volje in kristalnega zna* čaja, nedostopnega kakršnimkoli vpli* vom, ki bi bili v protislovju z njego« vimi načeli. Izvajal jih je s takorekoč kruto doslednostjo.
Spominjam se seje »Jugoslovenske* ga odbora« v Parizu, na kateri je bilo med drugimi na dnevnem redu tudi vprašanje, se ima li ta odbor zavzeti za oprostitev jugoslovenskih vojnoobvez* nih dijakov, ki so študirali v antantnih državah, od vojne službe. Pokojnik sc je takoj z vso odločnostjo izjavil proti omenjeni oprostitvi z besedami: »Vsak* do, ki je sposoben nositi orožje, je dolžan se postaviti v bojne vrste, da z orožjem v roki brani ogroženo dom o* vino. Ako tega ne stori, ni vreden svo* bode. Izjeme so nedopustne« S to iz* javo je bila debata končana prej nego se je začela.
Kakor v tem slučaju, bil je pokoj* nik tudi tedaj, ko j šlo za koristi naroda, trd, neizprosen in jeklen. Nje* gova deviza je pač bila: »Frangar, sed non flectar« (zlomljen bom. nikoli pa upognjen). Življenje ni moglo upogniti tega kremen*značaja, zlomiti ga je mogla šele smrt.
In kdor je poznal pokojnika, moral ga je spoštovati, četudi se ni strinjal z vsemi njegovimi nazori. Možu*pošte* njaku: »Večnaja pamjat!«
Dr. G. Gregorin. £  * a
— Nasilnik se pritožuje proti nasilniku.   V dunajski »Nene Freie Presse« slika Članek »Eno leto fašizma« položaj Nemcev v italijanskem delu Tirolske. V članku se pritožujejo zlasti bolzanski in trentinski Nemci nad krutostmi fašistov. V Bolzanu so vzeli fašisti nemški deci najlepše šolsko poslopje; tako v šoli kakor tudi v mestnem uradu vladajo izključno Italijani. V uradih so sami uradniki Italijani, ki niso vešči nemškega jezika. Prejšnji župani so po vrsti odstavljeni — neomejeno sovraštvo proti Nemcem vsepovsod. Najrazličnejše omejitve celo v osebnem kretanju Nemcev, da, Še neitalijanski slog pri zgradbah je prepovedan. Nemške vloge se pri uradih ne  upoštevajo,   nemška krajevna imena se brišejo, nemška društva razpu-ščajo, pripravlja se sploh ukinitev nemških osnovnih Šol itd. Tako članek dunajske Presse«. — Da! Vsak olikan človek bo priznal, da so to žalostne razmere.  Toda iz Tirolske na Koroško je samo korak v sosedno deželo! Južno-tiroski Nemci vidijo samo sebe. ne zavedajo pa se, da postopajo na Koroškem s Slovenci prav tako kakor Italijani z njimi v Trentmu.   Zato nimajo Nemci nobene pravice se ogorčati zaradi italijanskih nasilstev,  ko  so sami prav taki kakor Italijani, kjer imajo moč v rokah! Napravite najprej red v svoji hiši in ne zatirajte svojih narodnih manjen, potem boste se upravičeno pritoževali tudi zaradi laških barbarstev! Dokler pa sami kruto dušite vsak svoboden narodni razvoj slovenskega   življa na Koroškem, nimate pravice pretakati solze zaradi nasilnega režima v Trentinu, saj vam Lahi lahko vsak hip zalučijo v obraz očitek:   Sami tako postopate od nekdaj z narodnimi manjšinam?, ml smo samo vaš! učenci in posnemovalci!
— Odhod kraljice Marije in pre=> stolonaslednika v Romunijo. Kakor nam poročajo iz Beograda, je snoči ob 9.30 z ladjo odpotovala romunska kra* Ijica Marija. Ž njo je tudi odnotovala naša kraljica Marija s prestolonasled* nikom Petrom. V njenem spremstvu se nahaja dvorna dama ga. Djundjerska in pa dvorni adjutant polkovnik Kostič. Iz dvornih krogov doznavamo, da osta* ne naša kraljica Marija s prestolona* slednikom 20 dni v Sin a ji. Do prista* nišča so sprcmiK kraljici kralj AIcksan* der L, knjegmja Jelena, predsednik vla* de Nike! i Pašić, nmanji minister dr. Ninčič :~i pa vse dvorno osobje.
— Kralj Aleksander na lovu v Nišu. Po odhodu romunske kraljice Marije in naše kraljice Marije v Bukarešto sta odpotovala kralj vleksander in knjegi* nja Jelena v Niš, kjer ostaneta več dni. Kralj Aleksander se udeleži velikega ^vonie^>lov4*
— Naročajte Ust »Koroški Slove.
nec«! že opetovano smo naprosili m
opozorili slovenske rodoljube in ljubitelje Korošcev, naj se naroče na edini, na Koroškem izhajajoči list »Koroški Slovenec«. Na ta naš poziv odzvali so se le trije naročniki. Zadnje volitve v deželni in državni zbor nam jasno spri-čujejo in dokazujejo, da še žive neustrašeni narodnozavedni ljudje na Koroškem. Te je treba podkrepiti ne-le z besedo — ampak tudi z dejanji. Da pa zvemo njih težnje, biti bi morali z njimi v stiku in to potom časopisja. Izvrstno urejevan list »Koroški Slovenec«, bi se ne smel pogrešati v nobenem hotelu, kavarni, restavraciji, gostilni, društvih in pri narodno čutečih Slovencih.
Naročajte »Koroškega Slovenca«! Četrtletna naročnina znaša 25 Din. Naročnino sprejema »Gosposvetski Zvon« v Ljubljani Dalmatinova ulica št. 15.
— Uvedba novega koledarja v pravoslavni cerkvi. Arhierejski zbor v Karlovcu je preteklo soboto začel razpravljati o uvedbi novega koledarja v srb-sko-pravoslavno cerkev. Peferiral je o tem vprašanju metropolit Dožic, ki je zastopal srbsko pravoslavno cerkev na kongresu pravoslavnih cerkva v Carigradu. Njegov referat je bil zelo obširen. Ker v soboto svojega poročila še ni mogel zaključiti, se je nadaljevala seja arhierejskega zbora še v ponedeljek. Danes, v sredo, bo razprava o tem vprašanju končana. Ni dvomiti, da bo zbor z veliko večino sprejel predlog o uvedbi novega koledarja. Zato je pričakovati, da uvede pravoslavna cerkev nov koledar še pred božičem, tako da bodo pravoslavni in katoliki že letos skupno praznovali božič in novo leto.
— Odlikovanja Stolana Protiča. Pokojni Stojan Protič je imel sledeča odlikovanja: 1. Legion d* honneur II. razreda; 2. bolgarski veliki red za meščanske zasluge; 3. veliki kordon Karagjorgjeve zvezde; 4. veliki grški kordon Odrešenika; 5. veliki kordon Fran Josipovega reda; 6. veliki španski kordon Isabelie Katoliške, 7. red belega orla z meči II. razreda, S. red belega orla II. razreda, 9. veliki kordon Sv. Save, 10. veliki italijanski kordon Vittoria Emanuela, 11. veliki kordon papeževega reda Virtuti et Merito, 12. veliki kordon reda Sv. Ane, 13. Karagjorgjevo zvezdo II. razreda, 14. red Sv. Save IT. razreda, 15. red belega orla ITT. razreda, 16. red belega orla IV. razreda. 17. red belega orla V .razreda, 18. red Sv. Save IV. razreda, 19. red Sv. Save V. razreda. 20. spominsko odlikovanje za leto 1913. in spominski odlikovani! za leto 1921 ter za izvolitev kralja Petra.
— Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo Tra-na T a v z e s a, notaria v Logatcu na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornikov svoieca okoliša.
— Odlikovanje. Odlikovana sta: z redom sv. Save 3. stopnje konjeniški major Vladimir S e u n i g in z redom sv. Save 5. stopnje orožniški poročnik Stanko Palčič.
— Izprememba v občinskem genreni-stvu v Trbovljah. Občinski gerent v Trbovljah, Miha Koren, in vsi dosedanji nri-sedniki gerentskega sosveta so razrešeni svojih dolžnosti. Za novega gerenta trboveljske občine je imenovan deželni pristav Anton Po rtič.
— Zvišanje vescllčnega davka na predstave v ljubljanskih kinematografih. Pokrajinska uprava je dovolila mestni občini ljubljanski, da sme izza dne 31. oktobra ti. pobirati na predstave v kinematografih namesto dosedanjega veseličnega davka zvišano veselično takso v izmeri 25 odstotkov vstopnine.
— Promocija. D^s v sredo Je bfl na zagrebškem vs2ui**i*Č«i promoviran za doktorja prava g. Tusip T u š a r. absolvent kr. visoke šole za trgovino in promet, rrdoir iz 2irov.
— Maša zadušnica za padlimi Italijanskimi vojaki se bo brala na Vernih duš dan ob 9. v župni eerkvi Sv. Petra.
— Poroka. P ročV se je dne ?9. cktrhra g. Inženir Heri pl. S c h o - p p ] z gdčno. Vlasto R u d e t e v o. hčtrko iz znane narodne rodbine g. grajfteaka Josipa Rudeža na Tolstem vrhu. Bilo srečno!
— Smrtna kosa. V Volčjem potoku 1© umrla ga. rrančiška Tomšič roj. Keber, ondotna posestnica. Pokojnica, tašča g. Er-nesta Bezenška, je bila dobra mati in vrla slovenska žena. Pogreb bo v četrtek 1. novembra ob 16. na kamniško pokopališče na Žalah. Blag ji spomin!
— Kako je v Verdunu? V izložbenem oknu Narodne knjigarne so razstavljene razglednice iz Verduna in okolice, ki jih Je dal na razpolago g. generalni konzul dr. B e n e š. Slike predstavljajo Verdun In ojčo-lico in nazorno pričajo, kako straSne so Nemci opustošili vse francoske nokrafme, kjer so bile vojne operacije. Razglednic kažejo Verdun. kakršen Je še danes. Mnoro-čamo, naj si ogledajo te slike tisti, ki se f!m sedaj ubogi Nemd tako smilijo same zato, ker Francija neizprosne zahteva od       —*
* eeparaeUe* ^
9 aaaaacaaj kot »venec ali edtnec, če rodbt* J       — Prod 3 arrac*a rfafavoSftih Centrala
na plačuje nad 30 dJrtarjev neposrednih let-    Industrijskih kcrporacJj je započsJa v spa-
sa popri sv. Kri** aa praznik, dne L IL Sočan ob 11. dootdae v Cflas-baaa Matftoi.   Zastopniki društev pol are prca i Zbor Zveze
— Kranjskogorska podružnica S. P. D. aaananja, da se vrši njen na 28. oktobra t. L sklicani in potem radi narodnih manifestacij na ta dan preklicani izredni občni zbor ne« prekhcno v nedeljo dne 4. novembra ob 14. v prostorih hotela »Triglav« t Moj* strani ■ istim dnevnim sporedom.
— Čekovni promet na poštnih uradih. Po telefonskem poročilu iz Beograda je od* redilo ministrstvo pošte in brzojava, da uve* dajo poste 2- 3. in 4. reda čekovni promet a 1. novembrom t. 1. Čekovni promet pa se urede s 1. decembrom na vseh poštah v državi.
— Celjske vesti. Na okoliškem pokopališču zapoje jutri na praznik Vseh svetnikov moški zbor Celjskega pevskega društva ob 15. popoldne dve žalo-stinki in sicer: Pavčičevo nagrebnico in C. Pregljevo »Slovo mrtvim«. — Vojaške grobove na mestnem pokopsMšČu je vojaška oblast prenovila in se sedaj zopet nahajajo v lepem stanju. Zapuščeni so še vojaški grobovi na bolniškem pokopališču. Tudi te b! se dalo spraviti v red po vojaštvu. — Izpred sodišča. V spomlad* je v potoku Koprivnica na Dolgem polju utonila 3 letna Dora Kmetic, katero le mati pustila brez sadzorstv*. Mati Kristina Kmetic se je te dni morala zagovarjati pred sodiščem zaradi tegr.. Obsojena je bfla na tri dni zapora. O slučaju smo takrat poročali.
— Mariborske vesfl. Sodobna Rusija. V Ljudski univerzi je v ponedeljek zvečer pričel svoja predavanja z ruskimi razmerami fn zgodovino dobro poznani mož Inž. g. Kukovec. Gospod predavatelj je skušal poslušalce po gotovem sistemu seznanit! z razmerami v sodobni Rusiji. Večji vnliv. oziroma uspeh bi imelo to predavanje, ako bi ra g. predavatelj ne čital. ali pa vsaj važnejše odstavke glasneje in razločneje poudarjal. — r o n d za obmejno šolstvo. Na zadnji manifestaciji Ciril - Metodove družbe je g. ravnatelj Voglar podal žalostno sliko o naših obmejnih šolah katere vsled gmotnega pomanjkanja od naše strani in propagande od avstrijske strani mnogo trpe tudi v narodnem oziru. Obmcj-ai Avstrlici žrtvujejo mnogo za svoje obmejne šole in vtihotapil ajo svoje propagandne knjige tudi na naše šole, oziramo med šoloobvezno mladino. Vevna šolska mladina potrrbuje poleg šoTsk?h potrebščin tudi obleke. Lani le skrbel okrajni glavar dr. Lainšič za obdarovanje šolske mladine o božičnem času. Vsled znanih razmer ne vemo, ali se od stran? politične oH^su" za letošnje obdarovanje že kaj skrbi. Zato sc je v javnosti zopet vzbudila misel, da se ustanovi posebni fond za podporo našega obmejnega šolstva. Bilo bi na mestu, da se po vseh javnih lokalih zopet nabavilo n^birel-n:kl. toda primerni razmeram današnjera plačevanja. — Ponesrečen železničar. Kurjač Ivan Sorbek iz Maribora le na potu pri opravljanju svoje shrŽbe v Ka-nižl vsled udarca pri stolu zadobil težke poškodbe na desni n^gi. PešHni oddelek ga je z glavnega kolodvora pripeljal domov.
— Potrdila o državHapsfvn. Vsak čas se pripeti, da prosijo stranice, naj bi rm magistrat? aH ofcmin* glavarstva potrdOa. da se fcfgeslovenski državljani. Ministrstvo za lotranle z*deve le z e-dlokom SI. 3617 z dne 30. aprila 1923 oziroma U 5539 z dne 25. IV. 12923 re$u*o da je izdsianie svedočb (spričeval, potrdil) kompetentno m?n*sfr-stve za m>*rsr»i« zndeve. Prošnje za izda-ian'e potrdil o držav'janstvu je vložiti pri magistratu okr, glavarstvu; priložiti je domovnica in rojstni list, pri omofemh tudi poročni list. Za potrdilo je priložiti lak*no marko deset d;narjev, prošnjo in priloge pa je VHeVovat? po splošnih nredn?s h.
— HjHtnie na rudarski šoj? v Ce!;n. — Pi'eTo n*m: Skoro vsaki teden čitamo v ča-soTrijuV da profesorji te ali one šole ni«o dobni irrlpčanlh nsdur za ta ali oni me*ee. Trs'alo le nekaj časa. končno se je vendar naš^o toliko d-rtnria. dn se j'm je na dolgu vsota izplačala. Irjemn v tem oziru je vse-k.-kT rrdsrskn šnla v Celju, na knteri niso dobili nrofesTii Izplačanih nad"r že od 1. Jančarja 1. lft22 tnrei že cele dve leti. Izplačalo se Hm je za to dobo samo za lanski ok*ober in polovico novembra. K°i'k" j<* že
i b"*o i"T"rvencij. ni*m*nih in u«tmenih toda j do sedal ni pomaralo n?če«ar. Opustiti se Je more! ra^i te«ra pouk ierik-v in prostoročnega ri«*nia že druro leto. Svota katero I država dolguje nrefesntlem se je uvr*t'!» v likvidariNki budžet, t^ds kdaj bod" ta bud-j get Mrridiran   ie ne'brže še vo'-a-anj0 ae-j kH'ki let. — Samo nekoFkn d^bre voU- b' j bila treba cd mlniatrs-v« za Sume in rud- na j H se teh »ar tisoč d:nar!ev ž> n-kje našlo, j da bi se nlačalo že storjeno delo.
— OdgrtdKev Fzleflie v i^lfaan. Za ro-» vemher ie bila določena v Milana ve'ika J mednarodna razstava mlekarskih Izdelkov, j k! b! se ie bfla udeležila med drug.m! tud!
naša kral'evlna. Sedai pa je razstava od-J gedena do aorila 1924 leta, da se omogoči udeležba tudi Amerfki. ki v novembru sa-J raa pr"ri*dT slično razstavo.
— Vojne olajšave po novem zakonu. Po I naredba« ministrstva voiske in mornarice z
dne 23. septembra t 1. in z dne 6. oktobra t. L se letos potrjenim mladmčem določi rok službe v k*dru po novem zakon.u ;n po novem zakonu se priznajo tudi v-jne olajšave. Rok službe za vse vrste orožja, razen mornarice, je določen na 1* mesecev, skraišani rok pa na t meseerv. Mornarji služijo 24 mesecev, dijaki, ki imam najmanj razredov srednje šole, 9 mesecev, ee pa po devetih mesecih ne naprsvno ispita ra rezervnega Častnika. 14 mesecev. Bogoslove! služIjo 6 mesecev, samci ali osameli, ki nimajo imetja, služiio polni r»Mc. dediči imetja pa skrafsaan rok. Člen o vrnn'h olajšavah se n*»koTlas razlikuje od dotteenllh določil. Novo 6V**c*fto se glasi: a> V rodbina*, v kate-ril» »p s*ne fenske, se nabornik eoroati kol hraatlee kadrovske slufae le tedaj če rnd-»Tna einčHe 30 aH aaanj dinarjev nanaared. atk Vtulh davkov. b> Naborni \z mdbfn v
nih davkov. c) Potrjeneutu naborniku iz rodbine, ki plačuje manj kot 20 dinarjev neposrednih letnih davkov, ako ima brata pod 17 let starega, se odloži služba v kadra dotle, da mlajšt brat izpolni 17. leto in to le do 25. leta nabornOcove starosti, na to pa služi skrajšani rok. č) Skrajšani rok 9 mesecev se prizna tudi onim rekrutom, v čigar rodbini sta od leta 1912. do 1920. padla ali umrla vsled ran iz vojne službe dva ali več članov rodbine. Vsi leta 1899, 190?"». 1901. 1902 in 1903 rojeni mladeniči, ki so bili letos potrjeni kot hranilci, samci ali samohranilki ter oproščeni službe v kadru, se pozivajo, da do 4. novembra t. 1. predlože rodbinske pole in potrdilo davčnega urada o posrednem davku v Ljubljani mestnemu vojaškemu uradu v M »str. domu, drujrvM pa okrajnemu glavarstvu. Rek r u tona, katerim sta v družini od leta 1912. do 1920. kakor zgoraj omenjeno, padla ali umrla dva ali vre članov rodli'ne. ;e takoj. vsr»j pa v dveh mesecih mestnemu vojaškemu uradu v Me t-nem doma predložit] dokazila. Teb rokov co je strogo drrntj, ker se na p?7nci? vložene prošnje ne bo oziralo.
— Frzp?sana shižba. NTa esre^nje-i zavedu za žensko domočo obrt v Lurbljani se razpisuje m^o rr.vnateMa. Zahteva se sposobnost za državno službo vobče in strokovna sprema: pedagošVn in komercl-abia predrzobrazba in s^ec'ialna sprema ra vodstvo zavoda  za črrtkar<^vo   in že
? r> r» o'.
domačo obrt. Prejemki se določijo v 7ruski zakona o ebrfTnfh uradnikih in ostalih držsvnm uslužbencih z dne 31. julifa 1923 št. 299 Ur. 1. Prošnie opremljene v rmislu čl. 12 cit. zakona, naj se predlože do 15. novembra 1923 pri odelku ministrstva za trgovino m ?rd't<+r?jo v T.;'-b!jani.
— Izscijemško vprašanje. Izsc!ieul?ki komisarijat v Zagrebu javlja: Vartnle in odiranje Izseljencev. Priseljenci v Zedinjene države Amerike zlasti novinci, sa izročeni radi nep^znanja razmer in an?ie-škerra jezika odiranju raznih prenočišč, lz-voščkov in navadnih sleparjev. Polento se jim tudi ponujajo v nakup akcije pasivnih podjetij ali celo takih, ki sploh več ne obstoje, v obče akcije brez vsake vrednosti Prav tako se ponujajo v nakiiD zemljišča, neporabna za poljedelstvo, ednosno za stavbne svrhe (močvare, silna oddalienost od železnice, nerodoviten svet), kar kupuje nepoučeni tujec, ne da bi preje ogledal. Za zaščito proti takim prevaram obstoji v New Yorku »Council o< Immigrant Edueation* (odbor za pojasnila priseliecem). 244 Madi-son A ve. New York City. ki skrbi za to, da se po možnosti prepreči izkoriščanje priseljencev. — Iz s e 1 j e v a n j e d i j*a k o v v Z. d. A. preko kvote. Ko je letna kvota naših izseljencev izčrpana, se morejo seliti v Zedinjene države Amerike le še d'jaki in sicer samo na začasno bivanje. Vložiti pa morajo prošnjo za dovoljenje na Secrctary of Labor potom pristojnega ameriškega konzulata v Beogradu. odno?no v Zagrebu. V prostili morajo dokazati, da so diplomirani ah s o Vv e n t i višjega učilišča. v bistvu ekvivalentnega normalni ameriški univerzi, dnlio kakšne eventualne uspehe Imalo na znanstvenem polju ter končno podrobno navesti, kateremu študijskemu đelu se bo-^jo nosvetiti v Zedinienih drž~ rah Amerike. Natančnejša poja.-r.ila daje pristojni amen^ki konzulat.
— Povnžrta ttkcijs ra pruhne krzje. Te neštetokrat ae ie govorilo v n-šem tisku o r>olo:raiu prebivalstva v pasivnih kras jih, toda stanie ie veliko slabše, kakor se sTilrh n-«or- on?»«t?. V F)*iiT?.c'ii je ogroženo okrorj 200.000 Prebivalcev. Prebrana, zdrav* «tvrr»r in stanovanjske rarn>eTe in vse osta* lo. Var je oof-r'-bno ra snoono /''.licn:c. se r*!*bsis v -»tnriern steni;«. O a rani vobče ni mogoče tfovorfH, če pomislimo, da se vrši r 2'"i ko; Vorure. ki jo mora ljudstvo vnaprej nlačevati r virom, in sWr 100 litrov za 20 k«*. Stanovania n« odgovarjalo niti nai^ o'-irni^ivne i^im r^b^evam. R aznmlj ivo je to* r<*i. ni tndi rrlravstvene r^^oi-^e ne me*-" i bit" kdove VaT-o siiaine. Našteto dece n? more niti v«fs*i ?r nocMi?, k^T je oslabela od 'aVote. K.^^ar na i**"fio zdravniške po* moči, je ne m^--.*.-* rl^bitl. katti zdravnik sahteva za obisk 700 n;o. Tvr\\ rvomanjka' r.ie vo,J- i* v teb k^nifh relo občtrtno. — Lmdje be>rlt?n no vodo 17 km cnl^č. Vpričo t<-h nemnšnih rarmer ;e glavni zadružni aaver aVlenil, rla nrmvdoma začne en<*r^ič* no aJccT?« ra nomoč troečem1: prebivalstvu.
— Pe?*n'nska p~r'-siost juž««e vflezr.iee. JCakor znano, je prišla južna /e!ez«iiea 9 državno upravo in je potemtakem idaj državna ustanova. Z*1^ so r;e dopisi po zakona v peštninski prostosti prosti poštnine.
— Nevroč1;*Te poštno posUlke. P.oštno ravnatebstvo ie poslalo re dn" vsem po-
v Sloveniji razglas o nevročlSJvih po-š!.:J>ab. za mesee september 1923. kjer je v presforu za stranke ra^obesen občinstvu v pogTed.
— P^/rr v Zeboištu. Tr Kosranjevice nam pi*-io: V nedeljo ob 9. zvečer je zapela trombs gasilnega društva »Na rom~č«! Tz doslei še neznanega vzroka je silni svit naznanjal požar na posestvu kmetovalca Lojzeta Kuharja v Zsborštu nad Kosta-n*e\ieo. Najprvo se je vžgale za podom, ki je bil nenadoma ves v plamenu in za niim ostalo rosnodarsVo poslopffl in hiša. Prihitela eas'lnt drvšrva iz Kostanjevice. Šent Jerneja. 5v. Križa in Ostroga in Prekope so morrla nrav malo podeči v akcijo, dasi so b:le ^ briz«rslne. ker je lraiikp'n vode. Domači vadniak na je bil sredi rorečih po^lo-nij in mu le zgorel tudi cal ok!*p. 1'ničeno nJ samo žito in drugi n^ljslci pridelki, marveč tud 40 hl vina in vsa vinska posoda. T?azun ene svinje in enega teleta so re*;li vso živino. Zrorelo pa je v b:ši vse noM-šrvo. oBIcka. obutev in parilo. Od nos]raaij je oVaJ ed'no korolc na katerem ie bila Še neom1ače*a atda in s^no. Vesre^a dobrega m m^-dnezn rospodnria Je vzbudi^ po vsej obč:n? splošno pomilovanja. V»T*? ?Vn-
se ceni nacl poldrugi nuTlor? k~on. f'm;t-»^"t vzajemnost fn pravo prijat^TJatvo v nesreči ter pridnost ?n podlrtneat mladera to-variša na bo v st**"i n«*taviti nen-o *doma-Irmetiie^ vZaborštu. _ ^
razumu z r>3tAmu goapodarskina koraora-cilami akcijo verož S urr.c«« dekvaika. Ta akcija, izvjra iz »Jeianeidh poireb n« a*Ia-dc >ad«su-ije in ceJc-kBoaoga go^oJarsia-
KA žMjenja. VpraSasUC Je *z<1*i kuko bodo sprejeli ta korak asorodajad BCnjHatJU ki bodo ruorae pri koocnoveiiavaem M*-
panjn pc^topadi zelo opreroo In oblima.
— Zaztrupljenje v Sovrm Sadu. V No» vera Sada je rbolrlo 11 omeh n« jsooledicait
gas trupi jenja r rr.e*ocn. Tri oatbe »o oboHe amrtnoneva u      La yc uveaena atroga sani^
tarna preiskava.
— Sn^.rf pod I^nr Staj« na novosadski ieleanisld postaji dverai vUk POmunakcni prestolonaslednik*, ki je odha# jal v smeri pro'i S'.:h:^t:r?. r>-voyil releaav* čar a Dirmirija. TrpkoviJi. Bil je p<>po«no&^đ razmesarjen.
— Jrhcs se ; 1 7'-» .*1r-:ih\*e. Be^v**'^*** >Po!itika* poro'a. df v- je glavni vir^ovrlao.* aki atentator Josip ] d i^, ki je pe>be;»nil v Moskvo, javil svoii -.-.!*• i ni ▼ N'trr—n ^«du. Med dr-.'ff:n \i pi»al. da ie bil pr-rr-1!-^ »PTfv jet. H koncu j." poz I vse kmnunisto in zlasti at^rtatoria Stejfća.
— S cmokom "e /s rarrVrf^«- ?H ?Ainii Mariji O ke t Dolge vasi * Pfekainrju ja
pri jedi obtičal n>u v frb: in ^e   e rrd bila, vkljub takojSnji zr^mvniikt porn/>č;.
— Velik vlom. Na Vojvoda MUaloa cesti ie K^o včeraj vlomljeqo v ^tfnonnje erad-« nikove s^r»rrr«o Danice Mrdim in je hiV> ukradero preeri zlatnine. Med drtiirim fe tat odr.,-scl dve 7*ati zapestnici, dve rla'i Trajni verižici, z'^o <!"nsko ur,., d^i n>rtra d l£o zlato vratno ve-ižieo. i'ate nhanr t vdeltni* mi bril j an ti, ""-^ no damsko uro, 30kronaki zlatnik in 200 Din gotovine- SkrrpoM iaod« znaJa okrvli 50.000 Din.
— Prebrisan »osefr. Tvan!m A«nSro>l5 na Bleda fe oel-^ril n-ekopčevalec % iajai Franc Osel ra l^OO Din in T>oHr?nfL LVfo* nožnega >osla« Wri  sedaj po?ie»ia.
— Prepir s rrvavim koncem. V I u*vfe-vi gostilni v Sneberifli Pri Per. M. v PoH*^ se ie včerai spri 34 b*tni mesar Tvra ?TmIič z D kini neznancem, ki je razsajal pa rostM-ni. *\eć prepirom je neznanec pr**^rni' no£ in je ^:rr!l KruSlča v roko in v tr^btik. S smrtnonevarnlml poškodbami je bM Kn:r;.-prepelian v boirico. Njegovo stanje ie kritično.
— rVonart r «of*>ra, DHavca Anteara Ko-
larlča iz Litije je v prepira snatfl v c^atiTrtt nri Pošti neki neznanec r no*-m v de*no ramo in ga rrecv poškodoval. Kolarič j>. ali
prepelian v ljubljansko bolnic«.
Vali1-! mata «ea?Je 1f23 Ž4
Modri M&tm
po fstcfrrenski drami ner-SV^a Msai^a Lessln^a oeS t.—4 renveretbt*?* t5?3
— Klasičen Flm »Modri Na t ban*. V ponedeljek je Kino Matica priredila poskusno predstavo klasičnega filma »Modri Nathan« po«;" "tega po Lessinveovi isto';:;enAi drami. Filozofično jedro dranri tvori idcia verske in plemenske tolerance, »deje, ki po tj-iikib bojih, po strastnih borbah versko fanitičnlh plen;en. zmaguje in prinaša mir med muslimane, kristjane m )Ms v Jernga-ierrra. f"1m predstavlja velfke boje snrtana Saladina s templarii za časa krif ai stc;'u bojev za Jeruzalem. V teb bor?>ab se odraža visoka postava žkia rmxlrega Nakana. M s svojo strpnostjo končno privede sultana do tega, da oanar-i narodom za?rljeni. :nrr. Oriien^aisk? :ip: v filmu so prsv izraziti.
— K'o Tivoli, na"1-":; eatfnfl dan fras-J nega romana Ocrbarda Hr.uptmanni >Fa.»»-tom«t -v- katerem sodeluje}o samo prvovrstne moči. Od t. do 4. noven-bra petdejanska bur-ka »Od smei do senatorja torH lep avanzrna, riojn najbolj kr«rm'čn'li in aroteHc-nfli scen, ki spravljajo človeka v najboflšal voljo. Za tem dospe film »Trorrdiia .sfrt*/-n 1"i ženskarja«, v katerem igra glarno vlogo slavni igralec Emil Jannings. Nriivečla privlačnost začetkom zimske sezone pa bo vsekako epohalni film v treh defik »Pustm lovka iz Monte Carta«, v naslrrsmi v?e**: dra-žestna diva EHen Richter.
— PCino »Idcfl-t orične t. »»oveu*bra s predvajan jem s^nracijoneln^ga epob?'pega filma "Skrivnost cirkusa V. d d i • Poloc, v glavni vlogi Eddie Polo, ntiflav-nej^i artist sveta. Vsebina f;!ma ni Hvćajoa pustolovSČIna, temveč d^bro vezaua vseSina oa r^i:st:':ii podlaci Atrakcije, izvajajoča po Eddie Polo, prekašajo Hn^vv Pleli in Harry Milla, Film obstoji ix št?rih del^ ia sc predvaja: L đel od i. do vštr-v"! 4. nr*~ vembra; IT. del od 5. do vštevfi 7. novembra; TTT. c:l od R do všteval 11 «r>rH»r« TV. del od 12. do vštevš! ^4. nnvmbrt. — Predstave se v-še delaviitklli ob fL, noJ R, in o. nri. ob • ''- -i in p*"*«nir:.a ps kakor do sedaj običajno dopoldne ob r<">l It* popoldne ob 3., pol 5., 6.. pol B na f. »rt. — V nedeljo 4. novembra i!o všteval 7. aov«m* bra na se predvajajo še »PrigaŠkt l9d*M potresne knt^trote na Jđ^on^kem*. Posnsti k? so zelo d^bro uspeli. rVsatoa ¥ fem nrt^ stavam dovoljen jc tudi mlsfimi vri poeof-danskih predstavah.
— MoJeš, nočeš, ooraf uvkfatt .:* so
»Pekateteai cen^;še od dragih *e-*eala, krase zelo naknhajo in se r« manj porrebaio,
— NevrasteniVom, katerdl slibarj« te*
me,;o na mote nju s^r^.iega telesa, pob skrbi grenčlca »Fraatg-Jonef« redr»o de!d^ vanie želodca  m črevesa« čist« srlerao fs
— De-tlč?!, ti je v gos tirni OerOftT »Vinska trta« odnesel šapaluac (cvfkng) s« prosi, da ga prmesc n^zai, če nc ko mia?
sitnosti.
— Zamerrfan povriark. >fa arotialSHa shodu v Uniouski dvorani je neki goaoed % prostoru poleg odra eornotoaaa n»aaaatć tvojega vzel raj povHnrk, U ma vftlt v*> no gram rX5. Lastnfc tega acvriama ta prosi, da aaznani svet autsiov v pteaci^ DradSba sv. Cfrfla in Metoda OJared. Jaars) orh*ema da tje pošlje cmaajejat ĐoavrSajfk a)
JJJJJ.
■
stian 6.
•Mi
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 1. novembra r*23
štev. 250.
ZUPANČIČ:
Pesem invalidov.
(1914—1918.)
V imena Boga^očeta in sina
za vero, dom in cesarja,
SrVo morje tu, rjavi vb?oW fam, jeklene pošasti tam, ostra bodala tu, Vmet sedi krmar — pek/o ga ;e vrg/o
iz sebe... Veslo je kosa, jedra mrtvaški prt, oči so žrela topov, srce dinamit* misel volčja jama, glas ekrazit, . ladja hudičevo gnezdo, cilji smrt. Sedi, krmilo drži in valove reže... Val je človeško telo, morski svetilnik
grob,
mornar je grobar, veter plamteče
sovraštvo — zdaj potegne od severa, zdaj pridrvi.
od juga,
kamor upre svoja krila — povsod
krv 3%^ vijuga.
V imenu Bogasočeta tn sina Za vero, dom in cesarja.
PetstotisoČ bodal tu, šestsfofisoč tam, srd in mržnja tam, kletve in
zver st v o tu. Loči jih Marna, Donava, Dnjester in Soča.
Nebo je temno od dima, tla od
ognja vroča, zemlja zgrešila je pot, solncc ne
daje svetlobe, veka in potok sta kri, pesem
stavca jok, rosa na travi solze, mavrica
zlomljen lok, vera je dvom, up obup in laž resnica. Satan in nočni vampir sta zasenčila
lica,
duše in trupla so zvita v kepo gnilobe; Haron noč in dan krepko vesta, tam pa gredo in gredo — ur£, ura...
V imenu Boga^očeta, in sina
za vero, dom m cesarja,
Urš, ura — gredo, gredo in pojo: z>0 Doberdo, Karpati, o RavasRuska, kako so vroča tla in krvava zakuska! propeler zapel je v oblakih na njo — bombo je spustil — pet glav brez teles —
doma so zaplakat e žene m roj
otročičev... Čujte, božji ljudje: kaj ni več nebes, fzaj res smo v popolni oblasti hudičev?! 1923.
Ej, Gospod — dober dani Dajte
vbogajme
za nas invalide . . . lepo je in dobro dd, ko pride smrt in so grehi vsi odpuščeni. Radi kupili bi kruha otrokom in ženi, pa smo brez rok in nog, brez oči
in ušes — vmes je še v letu tristo dni brez
denarja,
in veste, dobri "gospod — he, he, prav zares —
Vse to v imenu Bogasočeta in sina zato, da v nogah je les, v očeh tema, v zobeh hudič, v prsih bolest, v glavi povest o bolni ženi doma, ki nima v nedrih mleka, da bi dete do jila...
Kajne, gospod, da je lepa naša idila? Zato, če je dobro vaše človeško srce, dajte za nas invalide vbegajme. 2923.
Brez rok in nog. brez oči in ušes? Da, bilo jet Zdaj je minilo in ni več res!
V imenu dela in žut javih rok trpina ena je vera, en cesar, ena domovina in ena večna resnica — življenje.
Tam. kjer ni tnpine.
Zgodba je resnična in jo je treba zabeležiti javnosti v razvedrilo in potomstvu v opomin, da rri vse zlato, kar se sveti in da še tako dobra teorija šepa tam, kjer ji nasprotuje praksa. Ruski boljševiki so zapisali s krvjo na rdečem praporu: smrt staremu svetu, živele novotarije m vse, kar spada v področje bogate fantazije! In so šli •takoj na delo. Tovarne, veleposestva, banke, trgovine in druga ropotija, so dejali, so samo pajki na spretno razpreženi mreži, ki srkaio kri in potne srage človeštva. Zato proč z njimi m raj na zernl>i je takorekoč %e zajamčen. Tovarne so socijalizirali, banke izpraznili, veleposestva razdelili, trgovino prepove d ath*. In ko je ta prepoved paralizirala ves družabni mehanizem, ko so SbrmaK meščani m seljaki, da ni mogoče *reč živeti, se je godila tudi naša zgodba,
V Irkutsku, biten drvnega Balkajskega jezera, ob večnozeleni m biserno čisti An-gori me je srečal nekega dne prijatelj.
>No kako živiš in kaj počenjaš tu?c
Po opravkih sem v mestu, sem mu od-•govoril. Rodoljub z dežele, ki bi si rad ogledni z-inrnivosti sibirske kulturne pre-stolice, pa tudi vsakdanje potrebe me silijo.- da se vozim tri dni sem ha tri dni nazaj, seveda če bo železnica jutri sploh še funkcijom ml a
>Kakšnl pa so ti opravki, da s! žrtvoval toHko časa m energtje?«
Nož bi si rad kupil, čisto navaden žepni nož, sem dejal in pogledal prijatelja, kate bo učinkovala nanj ta vest.
Bil se je menda že seznanil z novfan dekretom glede prepovedi trgovine hi zato «je ni začudil mojemu odgovoru.
»Dobro. Stopajva skupaj, morda ti lah-Ieo pomagam. Domačin sem in znani so mi vsi naslovi vseh uradov. Kolikor se spominjam spada nož v kovinsko stroko m tvoja kupčija v kompetenco gubernskega oddelka za kovine. Brez pismenega dovoljenja ne dobiš niti igJe, kaj šele noža, ki je nevarno orožje v rokab tako sumljivega elementa, kakor si ti.«
Tudi jaz se nisem čudil tem besedam, ker sem poznal moder niz rrane razmere. Mimo obsrreljemh hiš in razbitih oken sva končno dospela na cilj.V oddelku za kovine je samopašno sedel terekratrzern. Uslužbencev je bilo toliko, da sva se komaj prerinila skozi množico sključenih postav do samega šefa. Važen gospod s koznonlstVč-nim znakom na prsih,
»Kaj hočete?« se je zadri precej osorno.
»Nož b4 rada kupila, pa sva prišla prosit dovoljenja^
»Predložite pismeno prošnjo. Navesti morale ime, priimek, starost poklic, poUtJČ-
W3
vaše osebe. Raaaanete?«
Razumel sem, samo v kje je logična zveza med nožem fta življenjepisom. Toda Potreba fe premagala pomisleke In s pomočjo prijatelja ten sestavil dolgovezno anketo s pripombo, da le prosilcu nujno potreben nož. Važni gospod xa zeleno miso je pročital prošnjo, ogledal s posebno pozornostjo podatke o moji prošlosti m po daljšem premišljevanju napisal resolucijo: Upravitelju skladišča kovinskih izdelkov. Lastniku te prošnje naj se izda po določeni cent m proti potrdilu nož. Šef urada N. N.
Odleglo m! je fn tudi prijatelj Je bfl zadovoljen z uspehom.
Odšla sva z reSeno prošnjo še k trem uradnikom, ki so prebrali, kar je bBo napisano, pripisali številke vpisnine in brpisnl-ne, potem pa vrnili usodni košček papirja, ki je nosil že toliko podpisov in pečatov, da mi je kar mrgoielo pred očmf. V uradu sva se mudila malodane dve url. Ves srečen, da dobim tol! za-žel'eni nož, sem stopil pred irpravrtelja skladišča.
»To-ie je od tovariša sela«, sem dejal in mu pomola prošnjo.
Pogledal je obračal na vse strani In zagodmjal: »Ne zadostuje! Kje je podpis komisarja? Brez njegovega dovoljenja ne smem izdajati ničesar.«
Vse moje nade so mahoma splavale po
vodi. Ime »komisar« mi je čudno zarvenelo v uSesfh. Spomni! sem se. kako me je nekoč komisar v nekem drusrem mestu sprejel in to je zadostovalo. »Prijatelj!« sem se obrnil k spremljevalcu, ko sva zapustila skladišče, »brez noža ostanem, vse živlie-nje bom lomil kruh z rokami m ostril svinčnike z zobmi, samo h komisarju nikar. Ni varno, saj veš. T^retfeoa ti jetra in obtsH m lahko se zgodi, da boš hrepenel po nožu v podzemlju črezvičnjke. Ne. ne, samo tega ne!«
Prijatelj me je razumel. Raztrgal sem težko" pridobljeno prošnjo in ostal brez noža.
!e>r»!oJ
jubilej »kola srbskih sester«.
V nedeljo je slavilo Kolo srbskih sester v Beoirradu svojo 20 letnico, obenem pa je tudi .praznovalo otvoritev svoiega društvenega doma. Slavnosti se je udeležila poleg zastopnic 82 društvenih podružnic še predstavftelifca Hrvatic ga. Zlita Kovačevfč m za Kolo baraniskm sester ga. Olga Krni c-P e 1 e š. Blagoslovlje-rne društvenega doma je osebno opravi! patrijarh Dimitrite. Slavnosti so prisostvovali: Nj. Vel. Kralj Aleksander v spremstvu dvornega maršala Damianoviča in prvoga adiutanta generala rTađžTča, minister pro-svete Trifunovič, železnTški minister dr. VelizaT Tankovič, predsednik narodne sV u ruščine L hiba Jovanovič. ruverner '-Ta.-odne banke Vaifert. bensrr^dski župan Minano-vič in mnogi drugi državniki in polfUđ.
Ko je bil cerkveni obred končan, je fmela slavnostni govor društvena predsednica gdč. Mirka Grujičeva. V svojem govoru se je zahvalila kraliu m gostom na poseru ter se dotaknila težkih razmer pred 20 leti, ko je bilo Kolo irsfamv'.eno. Narodno osvobojenie m ujedinjene tro:mene-ga naroda v eno državo, to je bil cili K.»la srbskih sester. Temu svojemu dBm 'e Kolo posvetilo vse svoje sile. Tudi danes ima še široko polje za delo. Danes je glavni smoter društva ta, da nudi moTalno in gmotno pomoč še neosvoboienim bratom in sestram. Za govorom predsednice je zapelo beogradsko pevsko društvo državno himno. Nato je kralj pozdravil predsednico gdč. Gruiičevo m go. Delfo Tvaničevo. ki je duša društvenega delovanja in si dal predstaviti gospe Kovačičevo in Peleševo. Ko se je podpisal v spominsko knjigo, je med viharnimi ovaciiami zapustil dvorano. Po kraljevem odhodu je imela ga. Delfa Iva-ni-č e v a obširen referat o zgodovini Kola srbskih sester in o društvenem delovanju. Po njenem izčrpnem, lepo zasnovanem referatu je v imenu Hrvatic govorila gospa Zlata Kovačevič, v Imenu baranjskih sester pa ga. Olga Krnic-Peleš. Po končanem ofi-ciialnem delu je bila intimna prosta zabava. Ob jubileju ie Kolu darovala Narodna banka 20.000 Din, minister notranjih del pa 5000 dinarjev.
Ker vemo ceniti zaslužno delo. Id ga je opravilo »Kolo srbskib sester« v preteklosti, tudi mi iskrene* čestitamo društvu k jubileju z željo, da bi bilo njega delo prav tako uspešno v bodočnosti, kakor je bilo v prošlosti.
•  . •
— Iz Stične, Na našem kolodvoru se bo zidala velika tvornica ali fabrika za železo. V ta namen se je sestal konsorerj. obstoječ iz več premožnih in vplivnih oseb. V konsorciju sta dva Francoza, eden Italijan in več drugih posestnikov Iz Novega mesta in drugod. Nakupili so od štirih posestnikov na našem kolodvoru za fabrfko primemo zemljišče. Vsi 4 posestniki dobijo okroglo 3 milijone kron za zemljišča. Načrt stavbe je že izdelan in kmalu se prične z delom. Zidalo bode 400 zidarjev in prilično bode vposleno mnogoštevilno dotičnih delavcev in rokodelcev v ta namen. To bo ugodno vplivalo na naše prebivalstvo, da bo ob sedanji brezposelnosti in gorostasni draginji kaj zaslužilo za svoje preživljale. — Pri nas v Stični imamo sedaj že mesec dni imenitnega gosta m ta je novoimenovani škof č. g. dr. Srebrnič, bivši dekan m profesor ljubljanske bogo-slovske fakultete. Prijazni gospod Je gost tukajšnjega cister. samostana m ostane pri nas baje še nekaj mesecev, dokler ne bode posvečen tn odšel na svoje novo mesto na otok Krk. — Iskreno pozdravljamo našega goriškega rojaka — rodom Solkan ca — in ura želimo mnogo razvedrila v naši Stični — Naselfl se Je Pri nas štajerski Slovenec g. Gol nar, upokojeni železničar in nam je dobrodošel. BH je mnogo let vslufben na Primorskem tn se je končno odločil ostali pri nas v Stični. O. Golnar Je samouk vse-znaJec* popravlja vse, kar se mu nudi; po-
ve. Bal tafco popravlja aantafno tn arebrniao, uhane, prstane, svetu niče, •oičnike. dežnike, naočn&e m ščlpahrike. tudi »stepa« asnje izven Stične brvajočhn čevljarjem Id drugim ter je obenem todt dober ta spreten krojač. Vse ta in se druga deta opravlja prav dobro, prav po nizki ceni m v veliko zadovoljstvo občinstva. Zbog tega se mu tukaj nudi mnogo dela ne le od domačega občinstva, ampak od obširnega okoliša in Dolenjske. — Letošnja letina je precej ugodna la dobra. Naši kmetovalci so od vsega, za življenje m preživljenje potrebnega pridelali in naipolnili svoje irišne prostore z žitom, repo, zemljem, krompirjem in drugim živilom. Sedaj žgejo iz češpelj in hrušk takoimenovani slivovec m hruškovec, kije za potrebo zmerno uživan, za človeštvo pravo zdravilo. Poleg tega mastijo naši kmeti iz jabolk takozvani jabolčnik in kjer je trta obrodila tudi mošt ali vinsko kapljico. — Vreme imamo že več tednov jako lepo gorko in ugodno.
— Dr ob t ine iz logaške doline. Po vseh večjih krajih širom Slovenije se je v nedeljo dne 28. okt. manifestiralo za nesrečne naše brate v Primorju in Istri, le v Logatcu obrambna društva niso niti s prstom ganila, da bi pozvala politične in kulturne organizacije, ki so na poziv čakale, k manifestaciji. Človeku silijo trpke besede pod pero, da bi to brezbrižnost primerno ožigosal. Ko so logaška obrambna društva to nedeljo prespala, so se zbrali zvečer v Dol. Logatcu funkcijonarli raznib društev, ki SO popravili, kar je bilo mogoče popraviti. Ali vas ni sram. Logatčani? Jako lepo se je manifestiralo na Rakeku kar dela njemu In ondotnim voditeljem obrambnih društev čast. Tudi v drugih vaseh naše doline je bila ta nedelja oosvečena neodrešenim bratom. Za občin^k* volitve se povsod pridno pripravljajo. Najbol] pa v Oor. Logatcu kler ne mine nedrij a .da bi ne bilo shoda. V Rov-tah je še vedno samo ena učna moč, mesto treh. Gospod nadzornik in gospod clavar, več enertrije in manj cincanja ne bo škodovalo! Odhod brata A. črepinV^ta v Maribor je »Sokol« lepo proslavil. Opazili pa smo, da starost? ob takm prilikah rad ostala doma. Pričakujemo, da se v bodoče kaj takega ne zgodi več. Porast dinarja vpliva tud? na o^melno življenje. Cim večja je vrednost dinarja, tem mani se tihotapi. Za tihotapce so bili dnevi preteklega tedna pravi pasji dnevi. Tihotapilo se je samo še s »putrČkom« in jajčki. v—
R97w> otvari
• Rod »najboljših Hucfi«. Znani afriški raziskovalec Frobenhis pripoveduje o nekem etiiopskem rodu, katerega o-mačajo raziskovalci za rod nam^išfh ljudi, še nikdar ni nihče slišal, da bi bil katerikoli pripadnik tega rodu, razstresenega po vsem Sudanu, zaerešil kak zločin na svojem bližniiku. Pridni so in ne dotakneta se nobene tuie reči. Oni si predstavljajo smrt starega človeka tako, da umrje samo radT-teea. da na drugem svetu skrbi za potrebni dež. Jako lepo si predstavljajo nadijevanje življenja po smrti in zopetno vstnje-nie svojih dedov v svojih vnukih. Lob*»n;o umr'ega shrnnb'o in kadar v rodbini misli-io, da je pokojnik že dosti časa mrtev in da je zadosti d^bro skrbel za dež, potem stopiio pred lobanjo in plavijo: Ljubi nr.š <^ed! Ti si že dosti ča«a mrtev, mi hočemo, da se povrneš med nas. N^to deneio v lo-banio neko seme In jo pokrijejo z zemT?o. Tn ako zraste drevce ter da sadove, poje bči ab* snaha eno zrno. k?tero se razviie v dete. Tako žive po veri tega rodu dedi v SVOMh vrmVfh d^lie.
• Goethe bt vreme. N°š Prešeren je sicer pel, da »Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' ali toži« vendar je znano, da niso se samo navadni zemljani pritoževali nad vremenom baje odkar stoji svet. ampak so tudi prosvitljeni duhovi počastili vreme s tem, da so govorili mnogo o njem. Največji duh vseh Nemcev, mojster Goethe, je primerjal zračno elasticiteto z moralno elasticiteto človeškega duha. Najljubši letni čas je bilo Goetheju poletje. V nekem pismu na Herderja je vprašal: Kako se more živeti ko je barometer nizek In je •pokrajina brezbama? Schillerju pa je pisal nekoč, da more le v poletju najti potrebno veselje in razpoloženje za delo, kar mu docela nedostaje v slabem letnem času. Njegovo razpoloženje je bilo posebno odvisno od solnca; njegovo globoko hrepenenje po svetlob! in toploti ter vroča želja po jugu je izvirala sigurno iz dejstva, da se telesno ni dobro počutil v severnem vlažnem !n meglenem zraku. Nenavadno občutljiv je bil Goethe tudi ob rzpremembi zračnega tlaka. »Pri visokem stanju barometra delam vse lažje nego ko je barometer nizek« je dejal m njegov hišni zdravnik je pisal nekoč: »Svetloba m toplota sta bili zanj neobhodno potrebni, ko je stal barometer visoko, se je počutil najbolje. Zimo je mrzli in večkrat je dejal v Šali: Človek bi se v poznem poletju natrajšl obesil, ko bi si mogel prav predstavljati vso grdobo zime« Mnogo se je Goethe zanašal na barometer, da, vsa menjava vremena se mu je zdelo, da je odvisna le od barometra in ne nasprotno. Goethe je enkrat celo resno nastopil kakor vremenski prorok. Tako pripoveduje n. pr. Madžar f erjentsek, da se je nekoč poslavljal od Goetheja, ki mu je rekel: »Malo prej sem vam nasvetoval. naj greste v Wehnar, sedaj vam to odsvetujem, ker bo nevihta«. Ferjentsek je opomnil, da je to izključeno, saj ie vendar najlepši dan z jasnhn sinjim nebom in krasnim solncem. Goethe ie ostal pri svojem mnenju in gost je odšel začuden nad takim vremenskim prerokovanjem. Sel je v We!mar, zajela ga je res nevihta In bil je premočen do kože. Seveda so tudi pesniku vstajali dvomi o zanesljivosti barometra. Tako pripoveduje nadvojvodinja Lujlza L 1828. »Goethe, zagovornik barometra, začenja dvomiti o njegovi zanesljivosti 'm si ne zna razlagati njegovega dviganja in padanja«. M enkrat je pesnik vakliknfl razjarjen: »Atmosfera, ta stara koketa, afektira redni svoj tok a se ndaja prvemu vetru«. V takem razpoloženju je prišel do zaključ-
ka, da Sove* nf ie dorasel Bieteoroteggi in da so vsa njegova raziskovanja in trud zaman. V resnici pa ni Goethe nikoli izgubi vere v meteorologijo. »Mi smo zato tu, da opazujemo prirodo«, je dejal, in naša metereoiogična apetzov&nja morajo imeti svoj uspeh. Po njegovem prizdevanju so se na Nemškem ustanovile prve vremensko poročevalne postaje. Posvečal se je posebno študiju raznih oblik oblakov a nebesnih barv, katere so narisane v njegov-ai dnevnikih. Vsa ta opazovanja so oplodila njegovo pesniško vstvarjanje in v velikem številu njegovih pesmi so prekrasna opisovanja prirode.
• Banketi Iz starih časov. Prirejanje banketov ugledinm osebam m gostom in običaj najnovejšega časa. Ko je xdoŠel kralj ali vojvoda v mesto, kjer so ga spoštovali, so prebivalci napravili svečan sprejem in razkošen banket. To je Še danes običaj, samo kakšna je razlika! Dandanes stanejo banketi tisoče m tisoče, posebno če se plačajo iz državne blagajne. Nekdaj je bilo vse drugače, evo primera: V nekem starem francoskem mestu v Normandiji je bil prirejen sijajen banket kralju Franu I. Račun tega banketa je ostal v občinskem arhivu in iz njega se vidi: Snedli so 1S1 kruhov, 12 kruhov je stalo dva marjaša (10 centi-mov), dva ovna po 16 marjašev komad, Šest tort po tri marjaše komad, štiri kilograme svinjine po dva marjnša kilogram, večje število petelinov, rac, jerebic m druge perutnine. Seveda se je na banketu rudi pilo in sicer je bila pijača le prvovrstna. Glavno je, da se je plačalo za oni banket, na katerem ie bil kralj In njegova svita ter vsi ugledni ljudje iz mesta in okolice le 34 frankov in 80 centimov.
• V kraljestvu sani. Snov naših sanj izvira tz spominov na naše stare doživljaje. Največkrat nastopajo doživljaji iz naše otroške dobe. Cesto se nam zdijo dogodki iz sanj popolnoma tuji, če jih pa natanko zasledujemo, vidimc, da smo jih doživeli prej na katerikoli si bodi način. Zanimiv primer za to nam pripoveduje Lclbeuf L. 1862 je sanjal, da je našel dve kuščaricl v snegu, ju scgrel in skril v luknjo v zidu. Za hrano jima je dal neko rastlino, katero ja v sanjah čisto pravilno zaznamoval z asplenium ruta muralis. Ko se ie zbudil, nI se mogel domisliti, da bi bil kdaj slišal tO ime. Po petnajstih letih je slučajno dobil v roke herbarij nekega prijatelja, katerega mu je pomagal urediti in je tedaj sam napisal pod dotično rastlino ime, katero je videl v sanjah. Istotako je našel zgodbo o kuščarjih v nekem starem listu, katero je že davno pozabil. Značilno za sanje je. da se vrše dogodki v njih z bliskovito naglico. Ena sama sekunda zadostuje za dolge in zapletene sanje. Klasičen primer za naglost sanj je sledeči: Nekdo je sanjal, da je živel v Parizu za časa revolucije, bil aretiran peljan pred sodišče, zaslišan, obsojen na> smrt in peljan pod giljotino. Čutil je natanko udarec sekire na svojem vratu in se zbudil. Drog, ki je držal posteljino zagri-njalo, mu je padel na vrat. Najbrže je povzročil oni zunanji dražljaj vse sanje, ki so se odigrale gotovo le v Isti sekundi, ko je čutil udarec. Neka druga oseba nam pripoveduje, kako je nanjo vplivala budilka. Sanjala je, da je šla na Velikonočno nedeljo praznično oblečena z molitvenikom v roki po krasni pomladanski pokrajini. Prišla je pred prijazno vaško cerkev in slišala nežen glas velikonočnih zvonov. Mahoma preidejo ti nežni glasovi v vreščeče udrihanje: Budilka se je vmešala v njene sanje s svojim ropotanjem. Drugič je dotič-nik sanjal, da je bil z rodbino pri obedu, ko je vstopila služkinja z goro krožnikov v rokah. Zavpil je nanjo, naj pazi, da ne pade s krožniki. Ko to izreče, padejo služkinji krožniki na tla z velikim ropotom, v tem ga je zbudila budilka.
• Usodni damski Čevlji. V poletni vročini se je letos v Parizu pripetilo več sfu-ča?ev taiinstvene smrti med lepoticami pariške družbe. Oblasti so bile v veliki zadregi- kajti po smrti lepotic ni ostalo nika-kih sledov, ki bi pojasnili to čudovito epidemijo. Končno je nek zdravnik, čigar družico je tudi zadela žalostna usoda, da je umrla na nepojasnjen način, napel vse sile svojega znanja in prakse, da ugotovi vzrok bridke izgube. In kaj mislite? Smrt je nastopila radi zastrupljenja z barvo damskih čevljev, ki se je v potu nog razkrojila in prodrla skozi kožo v kri. Nadaljnja zdravniška preiskava je dognala, da so lepotice tem bolj izpostavljene nevarnosti nepričakovane smrti, čim bolj kričeča je barva in čim boli tanka je koža, rz katere so sešiti čevlji. Čevlji so namreč pobarvani z zelo strupenim anilinovim barvilom, ki z lahkoto prodira skozi tanko usnje. Prej, ko so dame nosile še nogavice, ne pa pajčevine. kakor dandanes, jih je tkanina varovala Pred te vrste strupom. Sedaj pa so modni damski čevlji, zlasti oni pariškega izvora, vnrtno nevarni in zato se priporoča pri nakupu največja opreznost.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
političen atentat v sofiji.
— Beograd. 31. oktobra, (Izv.) sprejeto ob 13. Iz Sofije javljajo, da sta bila danes zjutraj ublia bivša ministra meščanske vlade Genadijev in Gesov, — Uboj so izvršili komunisti Podrobnosti atentata še niso znane.
RZKA IN ŽELEZNIŠKI PROMET.
— Sušak, 31. oktobra. (Lzv.) Reški guverner general Gicrdino je danes izda! naredbo administrativnim reškim oblastem, da store danes vse potrebno za otvoritev železniškega prometa med Reko. Delto m Brajdico.
— Sušak, 31. oktobra. (Izv.) Danes so fašisti proslavili obletnico plebiscita, ki so ga izvršili na Reki. Slavnosti so morali prisostvovati vsi dijaki, učenci osnovnih šol, vsi uradniki in vse od njih odvisne korporacije. Slavnost je bila zelo klavema. Peško prebivalstvo se slavnosti ni udeležilo. Slavnosti so prisostvovali le elementi, ki so odvisni od fašistov.
VprsSanje uvrstitve uradnikov -- težavna r j^itev-
— Beograd. 31. oktobra. Orv. Snxejeto ob 13.) Na današnji sej"! ministrskega sv :a se ie nadalievala razprava o uvrstitvi uradnikov v kategorije in skupine. Debati je bila zelo obširna. Radi nejasnosti nekaterih določil zakona ie zadeva zelo komplicirana. Že clede razvrstitve uradnikov v I. kateco-riio so se pojavile zopet nove tc?kočc. nejasnosti in kompliciranosti. Se mno^o bolj le težavna uvrstitev uradnikov v II. In III.
kategorijo. Zjutraj iavljena vest o objavi vladine naredbe je bila preuranjena.
Klerika!?i za oozicijonalni blok
— Beograd. 31. oktobra. (Izv.) Dr. Korošec in dr. S p a h o sta zadnje dneve imela več sestankov. Akcija za spor^jum glede v^lvaritve kompaktne ga opozicijonalnega bloka je zopet ob* nov! j ena,
Dc^kratski glavni organ.
— Deograd, 31. oktobra. (Izv.) Red* akcijski odbor demokratskega parla* mentamega kluba je imel danes sejo. Sklenjeno je, da začne dne 11. novem* bra izhajati kot dvo';c.!nik £Tavni or* gan stranke »Demokrati j ac. Glavna urednika sta dr. ICosta Kumanudi in dr. Slavko Sečerov.
7^%>tl_ rvol "znf** na Grškem ndušena.
— Atene, 31. oktobra. (Izv.) Vladi zveste čete. ki so sodelovale pri udušenju proti-revolucije v severnem delu Grške, so včeraj popoldne defilirale skozi mesto. Revolucijo je smatrati za popolnoma aiašeno. Čete. korakajoč skozi mesto, so vzklikale: »Živela vlada! 2ivela republika!«
— Beojerad. 31. oktobra. (Izv.) Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi iz Grške pobejrli protirevolucijonarji. vojaki in oficirji internirajo v posebnem taborišču.
Borzna poročila.
— Zagrebške borze danes nismo pre-
ML
— Beograd, 31. oktobra. (Tzv.) Amster* dam 3275, Dunaj 0.11R5, Budimpešta 0.50. 2encva 1510. London 380, Milan 383. New* vork 84, Pariz 4%_50. Praga 238, Solun 132, Sofija 84.34.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh, 31. okt. (Izv.) Današnja pred-borza: Beojrrad 6.65, Newyork 561.50, London 25.19, Pariz 33.02, MHan 25.25, Pratra 16.475, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.69, Sofija 5.20, Dunaj 0.0079.
— Trst. 31. oktobra. (Predborza.) Beo-zrad 26.20—26.24. Dunaj 0 0310—0.0315. Pra-za 66.15—66.40. Pariz 130.75—131 Londoi 90.80 - 100. Newyork 22.20—22.30. Curih 393 do 397.
Darila.
Uprav! rrašeea lista so poslali:
Za GospOtvetski zvon daruje sr. Ludovik Borovnik iz Borovelj 100 Din mesto cvetja umrlemu z. Cveku.
Za slenc daruje z. Rifiard Sušnik. lekarnar v Ljubljani. 125 Din mesto cvetja na krsto bhsoookojnega tovariša z. Ph. Mr. V. Prochazke in
za mestne reveže 125 Din v isti namen.
— Darovi, Za napredno menzo (Gosp. Zadrujre akad. društva Jadran) so darovali po 100 Din s:g.: T. L, Apat ve!epos„ Ju-ka Oset posestnJca, Fran Schauer, jrrašcak sa.. Fma Sehatrr, zdravnik dr. Šerko. notar Fran Presee>.Bcv Vsi na Vranskem. Polet: tega tudi Gremij trgovcev v Ptujn 100 Din. IskTena hvala!
Vse dobre lastnosti,
ki jlb gospodinia pri trudapolnem pranju perHa priča* koje od mila, so združene v Zlat rog-milu. Radi vi«oke čistilne moči. velike množine pen, In Izredne izdatnosti napravi iz vsakega perila r najkrajšem časa treSnobei, dišeč zaklad, ki Vam dela največje veselje 1
Zahtovajt« arato samo „Zlatorog-i«!lo"l
izpred sodišča.
— Drago pismo. Posestnik France Volčič; vulgo Sorškov, in Jože Avguštin, železniški čuvaj, vulgo Kalanov iz Gorenje vasi, sta pisala predstojniku škofjeloškega sodišča pismo, v katerem sta očitala nadsvetniku Žumru, da drži z Volčičevo ženo, dasi se pajdaši z drugimi, zato ker mu nosi maslo in jajca. Volčič je bil namreč že enkrat pod ku-ratelo in ni izključeno, da se mu to ponovi. Soobtožena Gašper Karlin, vulgo Plevnar, gostilničar in župan, in pa Franc Porenta, pa sta bila soobtožena, ker sta govorila, da se je dal g. nadsvetnik podkupiti, da bi izkoriščal. Natančna Preiskc* jc ugotovila, da so bila vsa ta sumničenja le prazne besede zavisti in zlobe. Obsojena sta bila Franc Volčič radi pregreška po § 104 in obrekovanja na 14 dni zapora. Karlin in Porenta pa sta bila oproščena, ker se jima krivda ni mogla dokazati. -
— 14 parov konj sta pomagala iztihota-piti čez mejo v Italijo fin. prip. Lud. Podobnik in Rus Beja Balabov in sta bila obsojena vsak na tri mesece težke ječe in morata plačati 436 Din za ubožni zaklad v Cerknici.
— Venec — konjskih podkev je pobasai
kovaški mojster iz Brukov Janez Jenko v trgovini »Merkur« v Kranju. Dasi je bila precejšnja gnječa, bil je ravno tržni da*\ ie videl tatu tudi lastnik kovač Sevnik. Skočili so za njim in že pred sosedovo trgovino so zalotili Jenkota, ki se je živahno razgo-varjal s tretjim kovačem Blažunom iz Šenčurja. Kaj sta govorila, se ne ve. pač pa trdi Blažun. da je očital Jenku, da lahko po ceni dela, če tako kupuje. Jenko je obdolžil Bla-žuna sokrivde, Češ da sta bila domenjena, cesar pa ni mogel dokazati in Je bil Blažun oproščen, Jenko pa je dobil 14 dni strogega zapora.
— Tat v Samostana. V frančiškanskem
samostanu je shranil neki duhoven sveto-gorskega zavoda več cerkvenih stvari. Do teh stvari je prišel neki krojaški vajenec doma iz Tržiča in je vzel namizni oltarski prt, čipke za oltar, ciborij in dva medena poniklana svečnika v skupni vrednosti 3700 dinarjev. Dečko je tatvino jokaje priznal in prosil odpuščanja. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
— Drage kupčije. Ključavničar France Kosmač je kupil od delavca strojnih tovaren in livaren J. Vidmajerja v Ljubljani 34 rešetk in 4 obročke za štedilnike, vredno okrog 2000 Din, in od nekega neznanega delavca pa 75 kg stare medenine. Izkazalo se je, da je bilo to blago ukradeno. Obsojena sta bila Jože Vidmajer na 6 tednov težke ječe, Kosmač pa radi nakupa sumljivega blaga na 10 dni zapora.
— Prfi%a In potreb« sta dovoda oftek-
tromonterja J. N., da je vzel tvrdki Leopold Tratnik 4 medene svetilnike, vredne 400 D. Obtoženec je prizna! in povedal, da le bil brez službe in v skrajni potrebi. Z ozlrom na te oko Išči ne je bil obsojen samo na mesec dni težke ječe.
— Prepoden vrOmllec Ko Je prišla Helena Jančarjeva iz Desnice s polja domov po malo j užino, je naletela na tatu, ravno ko je ta skočil skozi okno. Ko jo je tat ugledal, je pobegnil v šumo, toda bilo je prepozno, dekle ga je spoznalo. Bil je domačin in je že pri hiši delal. Gvido Božič je spočetka trdil, da on ni bil in ni hotel od tatvine ničesar slišati, končno pa se je pred jasnimi dokazi upognil. Ukradel je Janezu Jančarju 1200 D gotovine, pri oknu pa je imel pripravljeno še harmoniko in lovsko puško, kar je že vrgel skozi okno, pa ni mogel vzeti, ker ga Je dekle prepodilo. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe in mora plačati Jančarju 1325 Din, v kazen pa se mu všteje preiskovalni zapor.
— Smrkavega konja je dobil in parkrat prodal živinski kupec France Virant BM pa je mož v dobri veri, da ie konj. ki je bil sicer popolnoma zdrav, le malo prehlajen. Da je smrkavost pri konju lajiku res težho ugotoviti, je povedalo več prič. Končno pa je ta konj okužil pri Jeri Zrimčevi, kjer KM je imela nova lastnica za nekaj dni v hlevu, Zrimčevega konja, katerega so pobili Viran-tovega konja pa so oddali konjedercu. Vi-rant je bil obtožen radi pregreška po 5 66 zakona o živinskih kucah, bfl pa je oproščen, ker se sodišče n? moglo uveriti, da je vedel za konjsko bolezen.
— Opozarjamo, da sc je Alfonz Breznik, največja rvrdka klavirjev in vseh glasb, inštrumentov preselila o lastno hišo. Mestni trg 3. poleg magistrata. Oglejte si zalogo in veliko izbero tega najsposobnejšega podjetja v Jugoslaviji. (11.6?3)
— Kako se kuha dobra kava: V zadnjih številkah »Slov. Naroda« je bilo navodilo za kuhanje kave, kjer se obenem priznava, da je mogoče pri pravilnem kuhanju še zvišati okus, izdatnost in barvo kave, ako se doda dobra kavlna primes. Pri tej priHki ne smemo pozabrtl opozoriti na tukajšnjo domačo Kolfnsko tovarno, katera izdeluje izvrstno cikorijo v , zaboje-kfh In dobro znano redilno kavo s srcem. Poskusite in prepričajte se, da prekaša izdelek tuje tvrdke akoravno se ta hvali, da je naiboliši.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLFMŠEK
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR,
— Koncerti Danes ta redno vsaki dan v novo renovirani restavraciji in kavarni »Tratnik«, Koncert ciganske kapele od pol 9. do pol L ure ponoči Vstop prost — Cene običajne.
ČOKOLADA !• nfra* f?nt
kakovosti zaslovola in daleč pt»
Jugoslaviji I
HUDIM, MARIBOR
„....p
WaaUiii!fll
Telefon 70, 349.
PuStolOVka - ii Montc Carta -od 0.-11. I. dni. — V treh deim. V glavni vlog! ELLOfl RICHTER
KINO TIVOLI
— Opozarjamo, da se ie rvrdka J. Maček stara, priznano solidna trroviaa z ob'ckami, p eselib v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po izdatno zniža*ro cenah.
Industrija moškega p©?!!* v te] stroki o x*»
■u(J
Oferte na poštni predal K6, Ljubljana I.
1154$
v sredini mesta, opremljero s stroji in motorji, akladRRS, pisarno in izložbenimi okni, pripravno za vsake obrt, se takoj odda v najest. Vselitev lahko takoj. Ponudbe pod indusiri! ia na ogiasel z^vod Ivo Sušnik, Maribor. 11608
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes naša nadvse ljubljena soprogo, odnosno mati, tašča, stara mah, gospa
n'U TllSN n I
«3 S
011
poooatiilca
ob 11. po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, inrrno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vr§i v Četrtek, 1. novembra ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Volčji potok na kamniško pokopališče na Zale.
Maše zadušnice se bodo brale v več cerkva':.
Volčji potok, dne 30. oktobra 1923.
a rti n Tomšič, soprog. — RS a rt in To m £35, s*n. — FraniSka Frcy9 Min k a Šfll-inof, Helena Adamič, Rox5 Bezenš«^, A^nelka Hardin, Ivanka in Rezilen, hčere. — Oskar Frey. Anton rifiMrjoj, Franc Adamič, Ernest Bezenšek ln Rikard Mardin, z-tje.
Neži, sinaha. — Vnuki in vnukinjo In vsa ootali sorodniki.
HLI OGLU
Poslovodjo,
dobrega, sprejmem. — Auto*Florjančič. 11392
Marljivega učenca
dobrih staršev, najraje z dežele, sprejme Franjo Krenčič, čevljar, Zagorje ob Savi. 11379
Prodajalka,
iztirjena v manufakturni stroki, išče službe. — Po* nudbe pod Izurjena/11552 na upravo »Slov. Nar.«.
Šivilj:
se priporoča za izdelova* nje oblek in perila za na dom m po hišah. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.612
cem čevljarskega pomočnika,
starejšega, za stalno na* meščenje z vso oskrbo, ter vajenca. Nastop takoj. — Matija Buko* vec, čevljar, Cvetk ovci, Jastrebarsko, Hrvatsko.
11.578
Okrajni zastopnik,
spreten m agilen, se iS če za takojšnji nastop. Upo* kojenci imajo prednost. — Sprejme se tudi prvo* vratni mehanik za popra* vila šivalnih strojev. — Ponudbe pod »Zastopnik 11333« ali Mehanik/11533 na upravo »Slov. Nar.«.
Sprejmem t »ko j 2 pisarniški moči
(gospodični) v dobro službo. Pogoj: popolno znanje, v govori in pi* savi, slovenskega in nem* Skega jezika, ali pa po* polno znanje hrvatskega in nemškega jezika. Pro* ! o stanovanje, kurjava in razsvetljava. — Ponud* be naj se stavijo na: E. V. Feller, Zagreb, Jurjev* ska ulica 31 a, in sicer pisane v onih jezikih. ka* tere obvladujejo, to jc slovensko in nemško, ali pa hrvatsko in nemško (torej vedno v dveh). — Prepis dokumentov naj se priloži, potem zahte* vana plača navede, ter po mogočnosti slika, če pa te ne, naj se v prošnji označi, da je prosilka po* polnomm zdrava. 11.614
Gospodinja,
prvovrstna kuharica, išče primerno mesto v večjem gospodinjstvu; gre tudi k samski osebi. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 11357
Lesni manipulant*
Za takojšen nastop z več* letno prakso pri lesnih manipulacijah. — Prevza* mem tudi poslovanje par* nih žag ali skladišča. — Ponudbe na upravo »SI. Nar.« pod »Zvest/11.440«
Kot praktikantinja za pisarniška dela
(za par mesecev brez* plačno) želi nastopiti go* spodična. Ponudbe pod »Poštena in zanesljiva 11359« na upravo »Slov. Naroda«.
Trg. pomočnica
galanterijske, manufak* turne stroke, z znanjem treh jezikov, stara 24 let, išče službe: najraje na deželi. — Ponudbe pod »Pomočnica 11393« na upravo   »Slov. Naroda«.
Prodajalka za prodajo moke.
pridna in poatena, a« sprejme. Hrana in stano*
vanje v hiši, plača po do* govoru. Prednost imajo take, ki so ravno dovTŠi* le učno dobo na deželi. — Ponudbe na: K. Zu* panc, valjčni mlin, Sevni* ca. 11.607
Električna zadruga v Zagorju ob Savi
razpisuje mesto elektro* monterja, veščega samo* stoj nega obratovanja vseh v stroko s padajočih po* slov. (Nizka napetost —-skand. tok 220/3S0). — Prošnje z vsemi priloga* mi je nasloviti na načel* stvo do 15. novembra 1.1.
11.617
Otroški voziček   ,    Auto »Praga«,
Kompletno opravo
dobro ohranjeno, iz hra* stovega in češnjevega le* sa za špecerijsko trgovi* no, prodam po ugodni ee* ni. — Naslov: Josip Rus, St. Vid, pošta Lukovica psi Domžalah. 11.610
se poceni proda. — Kar* lovska cesta 26 (Tanko).
11395
Nova boa
(Luehskatze) se ceno odda. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 11391
Indian Big ChieT
s priklopnim vozom pro* da rvrdka Kenda, Ljub* Ijana. 10.818
Pianino,
(izboren fabrikat) oklop* ne konstrukcije, črno po* litiran, le malo rabljen, se za ceno 14300 Din proda. — Ambrožev trg št. 3, pritličje, levo. 11.622
Damski plašč
(Pelzmantel), popolnoma nov, modern, iz rjave ko* žuhovine naprodaj začž 18.000 kron. — Za ogle* dati: Sv. Petra nasip 37, levo. 11358
Naprodaj razna vinska oosoda
in 5 velikih hram nih sodov, dokler traja za* loga — Avguštin, Sp. Šiška, Št. Jerneja  e 231
Proda se oprava za spalno sobo,
kompletna, jako dobro ohranjena, po nizki ceni. — Ogleda se lahko: Sv. Petra cesta 51, L nad* strop je. 11.609
Najvišjemu ponudniku prodam
20 (dvajset) vagonov pr* vovrstnih bukovih suhih klanih drv brez okroglic, franko vagon Južna že* leznica Zidani most. Za* gorje. — Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod šifro »Drva« na Alo* mi Companv, Ljubljana.
11381
Električen motor.
rabljen, zelo dobro ohra* njen, fabrikat A E G 18 HP, 220 Volt 50 period, se proda, oziroma zame« n j a za drug motor 25 HP, 380 Volt proti odgovarja* jočemu doplačilu. Istotam se prodasta dve traver* si, dolgi 12 m, visoki 28 cen tim. in široki 12 cm ter nekaj orehovega for»
nfrja, — Ponudbe poalati pod »Motor/11.431« na upravo  »Slov. Naroda«.
4 tonski, s polnim gumi* jem, naprodaj. — Ogleda se pri Auto * Florjančič, Ljubljana. 11.421
Spalnica,
kompletna, nova. nadalje salonsko ogledalo, več originalnih slik. gik, mo* ško sedlo in druge ma* lenkosti naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.417
Prodam:
5 velikih krasnih hram* nih sodov, razno transa portno vinsko posodo, kompletno vinsko sesala ko, sodarsko orodje, ko* leaelj. stroj za mletev rastlin — Ogleda se: Au* gustin. Spodnja Šiška, Sv. Jerneja cesta 231. 11.605
Večjo množino
živega srebra
kupi.m — Ponudbe na: I. Augustin, tovarna za ločenje kovin. Spodnja Šiška,  Sv.  Jerneja cesta
št 231. 11.606
Perzijsko preprogo
kupim iz privatne roke. — Ponudbe s kratkim opisom preproge in veli* kosti ter cene raslo* vi jo naj se na up-avo *SL Naroda« pod »?rc* proga/11.599«.
Stanovanje
iz dveh do treh sob išče za takoj mirna rodbina brez otrok v stari ali no* vi hiši. — Ponudbe pod »F M. 9/11.576« na upra* v© »SI. Nar.«. 11376
Odda se meblo-vano stanovanje
(dve sobi, kuhinja in pri* tikline) in trgovski lokal v Spodnji Šiški. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.588
Lepa soba.
meblovana, a posebnim vhodom, se odda s 1. ali 15. novembrom. — Po* nudbe pod »Mesečna so* ba/11.602« na upravo »SI. Naroda«.
Odda se lepa
zračna soba
s električno razsvetljavo v sredini mesta, proti na* jem nI ni za eno leto na* prej. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.603
Meblovana soba
z dvema posteljama in posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda takoj dvema gospodoma. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.604
Xuoirn Bieder-meier-srjalnico,
obednico, salon. ev. po* samezne komade in re* naisaančno obednico, mi* zo in stole, a vse starin* sko. — Ponudbe na upras vo »Slov. Naroda« pod »A/11598«.
Kunim več vagonov korenja,
zdravega, lepega, čistega, belega, rumenega in rde* čega. Tudi nekaj vagonov letošniih lepih orehov. — Ponudbe s ceno, franko postaia, na upravo »Slov. Naroda« pod »Korenje, orehi/11.490«.
Starinski barvaste steklenice,
leseni lestenci, svčniki, sekretarji, tabemaklii itd. se kupujejo po najvišjih cenah. — Popi« z na* natančno navedbo cene na: Julii nt Huebmers* hofen*Silbernag!, Zagreb. Tliea 131 a. 11.615
Trgovina in
vinska klet
za 400 M sc odda v na* jem. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 11.549
Lepa hiša
v Studencih pri Mariboru z lepim vrtom in sadov* njakom se crno proda. — Več pove Feliks Borušak, Trbovlje n. 11.441
LAHKI POGOJI!
Parcela
pod Tivolijem se proda. — Ponudbe pod »Lepa lega/11.587« na upravo »Slov. Naroda«.
Nova vila
v Ljubljani, z vsem kom* fortom, takoj prosta, se proda. — Več se izve vsak đelavnik od 1. do 2. na Aškerčevi cesti št. 15 (nasoroti lekarne BohincV 11.500
Proda se hiša,
zidana leta 1922 , tri sobe, kuhinja, lep ograirn vrt, dolga r.jiva. Cena 390 noo kron. — Sevnica ob Savi 5t. 39. 11.443
HBa s fM>s£ctvom!
Proda se hiša. obstoječa iz več sob in pritiklin, kakrr tudi t?osr>odarsko poslopje. Dalie 3 njive in 4 parcele gozda po eu* dovito nizki ceni. — Na* tančna pojasnila daje: Franc Repsnšek, Dom "a* le. Gorenjsko. 11.361
Prodam žago
z gostilno, trgovino in 6 oralov posestva ?a 500 ti* *oe d;rariev. posestva od 2 do 200 oralov za 75.000 do 350.000 dinarjev, dalje trgovine, hiše in vile s stanovanjem po rgodnih eenah. — K. Troha, Ma* ribor. Slovenska ulica 2.
11.425
£oka!i |
Rezanje drv
I motorno rago. — Lud* vik Ileršič. na Friškovcu, VojaSka ulica. 11.140
Išče se manjši
trgovski loka!
na prometni cesti za fc* broar. — Ponudbe pod »Lokal 1924/11396« na upravo   »Slov. Naroda«.
I Dopisovanj J
Znanja želi
mlad samostojen obrtnik z gospodično ali vdovo z nekaj sredstvi. — Po* nudbe pod »1000/11.600« i»a upravo »Slov. Nar.«.
Potrebiijem
za 4 do 6 tednov posojilo 25 do 50 tisoč dinarjev. Dam prvovrstno porošt* vo in polno varnost ter
plačam visoke obresti. — Ponudbe prosim pa upra* vo »Slov. Naroda« pod »Trgovec' 11.551
Kdor posodi
na vknjižbo 35.000 Din, dobi takoj stanovanje (velika soba. ki:hinja in nekoliko vrta). Stanova* nje je v novi hiši. — Po* nudbe pod »Sigurnost T. K./11J585« na upravo »SI. Naroda«.
L*
»remicMit?
Proda se baraka
na vrtu g. Koširja pred Prulami. — Poizve sc v vili   Justina   na Prulah.
11.601
Vila na Bledu
s velikim vrtom se radi
izselitve proda za nizko ceno. Radi s 1. novem* brom t veljavo stopivših taks je prodaja nujna — Ponudbe pod »Izselitev 11.589« na opravo »Slov. Naroda«, 11.539
Proda se takoj dvon^dstr. vila
z velikim sadnim vrtom, primeno za kako podiet* ie, blizu kolodvora v Ce< lju. Iz vile krasen razgled po mestu in okolici. Sta* novanje takoj na razpo* lago. — Poizve se pri: Perlič, Sclo 35, občina Moste. 11365
Proda se posestvo
(dobičkanosno) ob glavni cesti pri Mariboru, ob* stoječe iz vinograda, sa-donospika, njiv, travni* kov. gosposke hiše, dveh viničarij s gospo* darskimi poslopji; lep do* voz. Cena 650.000 Din. — Pismene ponudbe pod: M. 5„ Maribor. Grajski trg i U.321
Trap^ lovski sir la,
»Grojcr<r : ;r ter čaino maslo nudi po nnjnižp: Ml irna in sirarna Karlo Laznickv, Doš.".no* vac. 11.401
Kvačkam
zelo poceni volnene fn svilene jirmpc-je, otro* škc ob'ckcc rtd. — Na* slov: Rožna otica 30, T. nadstropje. 11.517
Pozor!
V novo otvor jeni mlekar* ni v Kolodvorski ulici 35 sc dobi ves dan dobro* sveže in kuhano ml^ko* kakor  tudi  razna živila.
II.6I0
Spor ine čenic*
in klobulcc
(lepe) nudi poceni: soeci* elno delo, solidne cene. Tste prevzame trdi v dHo Anion Zavodniv. indu* stri; a čepic v Kraniski gori. 11.4oo
Solventnim
filatelistovi
pošiljam boljše znamke na irbiro. Sporočite dri&* ve, za katere se ranima* te. Dobre reference aH d enot po^oj. — Os^a'cH Meža. 11.459
Knrze za
angleščino
Vsakovrstne
čevlje, gamaše,
športne čepice, bombaž in volno za pletenje vseh barv nudi vedno nai* ceneje: Razpošiljalnica »Konkurencija*-. Ljublja* na. Zgornja Šiška. 8159
K« Widmayer
pri »Solncu«
za vodo. Velika izbira volnenih jopic m Čepic. Raznovrstno perilo. Svil* nati in drujji robci, šer* pe. Manufakturno blago. Oblekce in predpasniki. Vsa oprava za novoro* jenčke. Maje. nogavice domačega izdelka. Ven* Čki in šopki za neveste, odeje (kovtri). Edina za* loga   peč (abtahov). Na
debela primeren popust.
*&žZ7 1
za 3—5 oiseb daje po rnf» žani ceni A. Farler, P-a* zakova ulica fTonme»ova bi^a). — Pojasnila v ik delavnik od 1—2. 11.452
Priporočilo!
Toči>o se docr* vina, po* sebno priporoči jiva čca ulico, štajerski cviček H* ter 0 Din. mošt !? Din, haložan. bel:. 12 Dia. b^r^fmdec 15 Dtn. — Mestni trg št. 13, pri Fri* drihu, v Ljubljani. 11.621
um
»JO
1
št
- -_
:
Stran 8.
»8COVENSK1  NftPOtV ggi 1. novembra iHS.
itev. 250.
Naznanilo.
Vljudno naznanptm p, n. naročnikom in drugemn obclnetvn, da sem prejel najnovejše angleške |n francoske modne vzorce za moške obleke, površnike In zimske suknje. Izvršujem vse po naj-modernejšem kroja in zmernih cenah.
Za obilen obisk se priporočam
diplomiran krojač,
tjubljana, Trža&ka c* ?9.
Bukovo ojlie
najceneje
H. Skala - Ljubljana
BUrJe aVt. 4 1139
Sprejmefo M takol
3 čevljarski pomočniki
za srednje delo. Placa po dogovoru, Delo stalno. — Mihael Pojavnih, Celje, Dolgopolje 9.
Najboljši premog, drva in oglje
kupita najoeneje pri Braibl ILIEIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra tr* 8.
Telefon 220. 2243
Zobni atelje
Friderik Hr. Zins
trm od 5. novembra 1923 naprej v palači Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta la.
i ■■■■■■■■ I ■■■■■■■■■■■■ l ■■■ ^ ,,, ■ ■ ■ ■■■ ■ i-m
Mali:
agrado
dobi, kdor zamenja stanovanje dveh velikih sob z vsemi pritiklinami v bližini kralja Petra vojašnice za vsaj tri sobe v sredini mesta« Ponudbe na upravo lista pod Ob^lestranska zadovoljnoat 11547.
Tvrdka Fric Žemljic, vinogradnik in veletrg. vina iz Ljutomera vljudno naznanja gg. gostilničarem in restavr3teriem, da je v hiši g. Ivana Lapajne v Novem Udmatu pri Ljubljani otvorilo zalogo prvovrsinih ljutomerskih vin ter se bode potrudila cenjene odjemalce kar najboljše postreS in se priporoča za obilen obisk.
Urala PoiiSin i.tir.
Č tvornica
Ijjis^l     vlasnic, kljukic, rinčfc za čevlje, 'I x<&i£ši:šS        kovinastih gumbov i. t d.
Ljubljana L poštni predal 126 Z%T^tl
takoj In v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naroč'lih popust. 6865
sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blagopokojnega gosp. dr. Vladimirja Serneca, odvetnika v Mariboru, Sodna ul. 14.
PCQ3Z2DCEG-^ II H 11 11 It E55
Kupimo vssko množino
liljlii^KIIMiil"
po najvišjih cenah!
veletrgovina žganja d« z o. z. Ljubljana (Kolizej).
Pri nizki ceni!
IGN. ZAR G I, Ljubljana
Sv, Petra cetra cesta 8*
Nadi cenjenim odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira volnenih površnih jopic, jumperjev, ovijačk. rokavic, nogavic itd. Trikotaže vseh vrst. Moško, damsko in otročje perilo. Zaloga raznih kravat, posebno samoveznic po primerno najnižjih cenah,
NA DEBELO! NA DROBNO!
11 n i m h u m i n n h m □□□□mmr^
„Color*,
osjEdljla, oeJkodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A
KANC Ljubljana, — Kaz* pošilja tudi po poitL 2922
Pisalni ML mii
mehanična delavnica
(popravljalni ca)
L. BARAGA, Lfnblfana, SelanbnrajGva ulica 6-1.
STEZNIKE
(moderoo)
po ffvotnl meri priporoča
Ana Hnfter
Dainajska cesta 6-13
v niSi lekarne Pfccolt
Cisto zastonj
ne.
mpak po Izredno nizkih cenah dobita
vse vrste sukna, hlačevin, žameta, barhenta, flanele, klota, platna trikotaže, io-^lc, pletov, ogrinjalk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domaČ Izdelek) in najrazličnejše drugo blago
v novootvorjenl trgovini
DANIC A"
MAJZELJ & RAJSELJ
Ljubljana, Turjaški trg stav. 1. (bivša »Preskrbovalnlca") Samo dobro, solidno blago. — Postrežba točna. Cene konkurenčne.
Isto'am se otvori v kratkem oddelek za nanje vseh vrst Vsak si naj ogleda. — Nikdo ni prisil i en kupiti.
Ha drobno! Na debelo'
<Hi gMHBflllHfl fl__H H U JUUUUUUULilJLH .ilJI 11 H H ■ B mi H 1 K K fl H *
PRAVKAR JE IZŠLA NOVA KNJIGA
KSAVER   M E S K O:
= Naše = življenje
Cena broširani knjigi Din 18*—, po pošti Din 21*—. Cena vezani knjigi Din 25*—, po pošti Din 28'—s
Naroči, knjigarna, Ljuibljana.
Prešernova ulica 7.
Jfajnovejfa iznadba!
Brez  kvarjenja b^aga kem!fn-> ftnaien'e in vsakovrstno barvanje oblek.
Aston Boc, 9011
Ljubljana, Šelenbnrg-ova ul. 5, L nadstr. Giiuce-Vič 46
Važno naznanilo!
Kamgarn* lukno, dubl, pli§ ra druga manufaktura tz pnrih čeških in angleških tvornic došlol Oglejte si pri
Lenasi & Gepkman, Ljubljana.
lin opozarjamo, da so zopet dospeli iiijk  najboljši  Šivalni stroji
h; a| ^ W7    ' v" ^ v vseh
opremah
Pouk v vezenja ter krpanju  perila in nogavic (Stofanje) brezplačno EDINO le pri:
Josip Petoltas --KLT
Oblast, avl. clv. Inž.
A. ŠTEBI
tetin, pisarna, Ljubljana, Dunajska cesta 1 a (v palači Ljubljanske Kreditne banke).
Projektira električne centrale, po-
svetnje občine in privatnike ter
daje strokovna mnenja. 11359
Premog
Iz radnika Trbovlje,
content
stalno v zalogi pri
H. Petrič,
sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizej'u. 10503
ovoliena
iprod*/
ftfaznaniam, da prodajsn?
v dopoldanskih urah na stoj nid pri .Zmajnem- (jubilejnem) mostu pristne
kraatske klobase.
Kvaliteta ista kot na ljubljanskem velesejmu.
E. Jare, Ljubljana
Hradcckega vas št. 35
11445
■sraspejrjfEMe sj» **? 9 9 m a a a *s rs 9•
Sa izđelevanfe
: steznikov:
(modrcev)
trebušnih pasov itd. se priporoča cenjenim damam
Terezija Kranjc, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 28. tBBBBBBBBEBBflBffB&SfiBIR
Ker nameravamo oddelek za pletenine, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo od ponedeljka dne 29. oktobra vse v to stroko spadajoče blago po globoko znižanih cenah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jnmperJN sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, floraste, svilene in patentne nogavice, nogavice za gospode, volneno in bombažasto normalno Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najboljšega batista, sifona in cefirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago.
Razprodaja se vrši samo toliko časa, dokler traja zaloga«
E. SKABERKE • LJUBLJANA
ss!i i Sai! mm .
klotsčdvlne in v vseh modnih barvah.
-jfiaiiOjt tenel Mm\i Ezoira!
modni salon
chly-Maške
Ljubljana, Židovska ulica 3
*e*T
vam
Uradna  potrdila  stalne  bakteriološke  starrice v Celju in medic hirijeničnega institut« na Dunajn.
Popolnoma enakovredna Inozemskim Izdelkom In znatno cenejša.
Lysoformln — Amonlak 2 0 o — Lapo Kallnus
— A rg en tu m nltr. Ljsolln, rajamčeno kemično čist, 50% kresola in je trikrat destiliran, proti kupi na gobcu in parkljlh. Sirov Ivzoformin za razkuževanje delavnic in pisarn, ker vsebuje kaljevo milo in formaldehvd, je to jako čistilno, močno razkuževalno sredstvo, ki je tudi jako poceni. Urlnol za stranišča. Turško rdečo olje 53 oo •/> In W°'o Iz najboljsecja mar-seljskega olja znamka »Lavoisier*. Polnjeno v steklenice in pločevinaste k on ve po 21 /a 5 In 25 kg.
Kema-febnfiMi fermanulrti zavod „Lfil/OISIER"
dipl. m. U. MMn Celje. Prstnim Blica 8n. B
Zaloga In zastopništvo Plpsn S Comp^ L.'afclieDO, RasTicva ceeta X
Damski modni plašči, jope in kostumi
% IDO
v konfekcijski trgovini
Fran IduMc
Pred ibofijo 19.
Miiii|iininimimi^niiniiiniiii||
§ NAJNOVEJŠE KNJIGE
Tiskovno zadrugo v Ljubljani«
Novačan        Samosllnlk. Povesti.
Vezano Din 48* — ; bro3. Din 40*—; poštnina Din 1*50, Hurban-Vajanskl, Letečo eanje. Povest
Vezano Din 28 —; hro§. Din 22 —; poštnina Din 1*50. Slenklevrlcz, Z ognjem In mečem. Hustr. zgod.
Vezano Din 120—; broS. Din 106 —; poštnina Din 5'50. Lah, Angelin Itidar. Zgodovinski roman korotanski.
Vezano Din 32—; poStnina Din 1'50. Pregelj J. Azazel. Žaloigra.
Vezano Din 28'—; bro§. Din 22*—; poštnina Din 1*50. Thoma, lokalna železnica. Igra.
Broš. Din 23'—; poštnini Din 075. Coster, 'Jlensafegel. Zgodovinski roman.
Vezano Din 70—; broš. Din 60—•; poštnina Din 3*—. Veber, znanost In vera.
Mehko vezano Din 65"—; poštnina Din 1*50. Cermelj L., Materija In energija.
Meh^o vezano Din 60*—; poštnina Din 1"50. Blellk A., Jugoslavija. Popis pokrajin.
Mehko vezano Din 65* — ; broš. Din 50—; poStn. Din 2*50. Službena pragmatika drž. nameščenetv.
Din 8*—; poštnina Din 075. Ilovi vojaški zakon.
Din 16—; poštnina Din 1*—.
Knjigo se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
Prešernova alka 54,
■■■■■■■■■■■■■■■■■■ r ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■rF
[IBBbV
Jagosl. importno in eksportno podjetje
ING. RU30LF PECLIN.
Stroji za vsako industrijo, lesno in kovinsko; r.oljedeljski stroji in orodje; lokomobile ln motorji; vseh vist stiskalnice; veletrgovina želrza za siavbene in konstrukcijske svrhe. — Tovarna poijedelskih strojev, livarna za železo in kovine F. FARIC iz deluje vse predmete iz litega železa v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature iz medi in kovin za vsako potrebo.
Tel. Inter. 82.
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.
Tal. inter. B2.
VSKA BANKA D
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovanjgradoo Slovenska Blatrloa
Brzoj
KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000--
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje x
li Tpooffki
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice
Blaža - Dravograd
Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ul.)
lastnin« in   tttsk   »Narodne tiskarne«.
MQ