Kerfhanfka Befeda
katoljfhkim miijonam pomagat,
ktéro je .Slovenzam govoril
Anton .Slomfhek,
tShpiritval v’ Zelovfliki duhovfhiiizi, v! fpo-min katoljfhke bratovfhine fvétiga Leopolda.
V’Zeiovzi 1886»
Natifnil Ferdinand shlahni od Klajnmajr,
il • ij^ff
Vf
Kerf hanf ka kefeda
katoljfhkim mifjonam pomagat.
Jesuf rezhe fvojim ruzhenzam: Shetuv je fizer velika, alj dilavzov je malo. Profite tedaj Gofpoda shetve, de naj pofhlje dclav-scov v’fvojo shetev.
tSv. Matcvsh v’ 9. p. 37 — 38, v.
jPoflufhajte nebefa, kar jes govorim, ino s-emlja naj flifhi befcde mojih vuft. Kakor rofa naj tezhe mojo govorjenje, kakor desh na selenje, ino kakor kaple na travo padajo» * Pove'dati hozhem yfim, ki refnizo ljubijo, pra-vize jifhejo ino vfmilenja shelijo, kaj fe na fveti godi. V. Mojs. buk. 32.
Shlahta velika in imenitna na semlji shivi, bratje' ino feftre eniga Ozheta, ktirim je vfe fvoje shafno premoshenje sapuftil ino jim djal: „Ljubiti fe med febo, kakor fim vaf jes ljubil. Kar bote komu nar manjfhih med vami ftorili, vfe to fte meni ftorili“. Otrozi pa fo posabili lepo narozhilo fvojiga Ozheta, fo dali pvavi-
zi flovo, ino vfmilenja malo malo posnajo; le v’kaki revni hajtizi fhe prava ljube'sn fkrita prebiva. — ,So bogatini, ki fe leto na leto vfaki dan, vfako nedelo prav bogato gofiijo, fvojim sapufhenim bratam pa, ki v’drugim kraji v’veliki revfhini ftradajo, ihe malo drob-tinz ne pofblejo, zhe jih ravno milo profijo sa nje. ;So imenitnesbi na fveti, ki v’sidanih poslatenih hifhah prebivajo, dokler njih sa-pufheni bratje' ino feftre v' temnih gofhah shivijo, ino fhe Vezhdel vute (bajte) nimajo, de bi jo s’fmrekovim fhkorjami pokrili. — Premoshniki fe v’shido ino shamet bogato oblazhijo, fi is dalnih krajo v drage oblazhiia omifhlujejo, njih posableni bratje ino revne feftre pa fhe krila nimajo, fvoje gole vude pokriti. Hude leta fo jim premoshenje pobrale, ftrafhne vjime fo jim berafhko palizo v’roke podale, dokler je njihovim premosh-nim forodnikam ■) ljubo fonzezhafneino vezh-ne frezhe prijasno fjalo. Sdaj profijo fvoje brate ino ljube feftre na pomozh. Zhedalje bolj glafno vpijejo sapufhene firote is fvojih temnih logov, ino Fnebefam fe povsdiguje njih mili glaf: „Vfmilite fe na^ vfmiii-te fe naf faj vi prijateli nafhi, ki fte
i)	Njihovi shlahti.
tudi fini eniga Ozheta, fte hzhere ravno te matere, kakor fino mi!“ — Temni logi, v’ katerih froteji prebivajo, fe njih milih pro-fhenj glafijo; velike vode, med katermi shivijo, poje'majo s’fvojim fhumam reveshov vpitje, alj. njihova shlahta jih ne fliflii, nje kameni-to ferze ne obzhuti fvojih fobratov velike potrebe} le malo malokdo njih porajta, in zhe jim ravno kaki dar vershe, je ta pomozh pre-mala, kjeT je potreba prevelika. Sapufheni froteji ino posablene re've bomo shivijo, fhc bornej vmerjejo; veliko zhafno nefrezhnih fe tudi vezhno pogubi.
O vi vfi, bratje ino feftre, ki refnizo ljubite ino pravize shelite, fodite ino povejte, kaj bo ftoril dobrotlivi Ozhe fvojim nevfmi-lenim otrokam, kterim je vfe fvoje premo-shenje v’to isrozhil, naj bi drugi drugim pomagali, kakor jim je on pomagal} fe bratje' bratov vfmilili, kakor fe jih je on vfmi-lil, pfeden fo ga posnali, alj pa profiti sa-mogli? „Hudobne bo hudo konzhal, ino fvoje premoshenje drugim dal, ki fo ga bolj vredni ino potrebni.“ Mat. 21, 4i. — Tako vi po fvoiji pameti vft fodite, alj ravno po tem tudi toljko merslih knftjanov med nami ohfodite, ki s’fvojimi
sapufhenimi bratmi Ic malo, alj zelo nobeni-ga vfmilenja nimajo; sakaj:	*
I.	Mi kriftjani v’fvojih domazhih deshe-lah fmo frezhni otrozi, ktirim je dobrotlivi Ozhe nebefhki vfiga potre'bniga po obilnofti dal; prebivavzi pa v’ dalnih krajah sa morjam, ki fo tudi nafhe shlahte, revni na trupli ino sapufheni na duihi shivijo, ino klizhejo v’ nafho pomozh.
II.	Kdor po fvojim premoshenji sapufhe-nim bsatam ino feftram k’zhafni frezhi ino k' vezhnimu isvelizhanju ne pomaga, ino s’ lijim vfmilenja nima, tudi per Bogu vfmilenja najdel ne bo.
To je jedro moje befede, to vam pokasa-ti shelim.
Gofpod naj govori, njegovi flushavniki pa poflufhajo, ino ohranijo njegovo befedoj kdor njo bere, naj saftopi, befedo, ki ga enkrat fodila bo!
I.
Ravno tifto nozh, ko fe jc nafh ljubi Odrefhenik ino Isvelizhar k’fmerti perpravl-jal, je po sadni vczherji od fvojih ljubih vu-zhenzov flovo jemal, je povsdignil fvoje ®zhi v’nebo, ino molil rekozh: „Ozhe! ura je prifhla; povelizh uj fvo ji ga £Sina, de tudi tvoj eSin tebe povelizh nje, k a-
kor fi mu dal oblaft zhes vfe zhlo-vefhtvo, de vfim vezhno shivlenje da, ktire fi mu dal. To pa je vezhno shivlenje, de fposnajo tebe famiga praviga Boga, ino Jcsufa Kriftufa, ktirga fi poflal. — Kakor fi ti mene na fve't poflal, tako fim tudi jes nje (fvoje apoftelne) poflal po fvcti. Ino sa nje fe jes fam pofvezhu j em, de fo tudi oni pofvezheni v’refnizi. Pa ne profim farno sa nje, ampak tudi sa tifte, ki bojo po njih befedi v’ mene ve'rvali.— Ozhe! hozhem de bojo tifti tudi s’meno tam, Tjer fim jes, de moje velizhaftvo vidijo, kte-ro fi meni dal“. To je Kriftuf govoril, ter je fhel s’fvojimi vuzhenzi zhes potok Ze-dron v’ vert Getzemani sa naf terpe't ino vmret. Jan. 17, 3. —
Poglejte, ljube dufhe! po befedah Jesu-fovih mora biti nafha perva ino nar vezhi fkerb: Boga prav fposnati po nauki Kriftu-fovim, ino po te'm fposnanji fvoje shivlenje ravnati. 4Sposnati Boga ino Jesufa Kriftufa boshjiga 4Sina, to je dufhe pravo vezhno shivlenje. Kdor ne fposna, kar je Kriftuf vuzhil, nima v’febi shivlenja vezhniga; njegova du-fha je mertva, zhe ravno strupio shivi, ,,Kaj
pa pomaga zhloveku, zhe vef fve't perdobi, fvojo dufho pa pogubi.“ Mat. iG, 26.
Mi vfi fmo bili po pervim grehi pravo luzli fposnanja boshiga sgubili; isgreihiii fmo pot, ki v’vezhno shivlenje pelja, „Bog naf je pa tako ljubil, de je dal fvojiga edinoro j eni ga £Sina, de kdor kolj v’ nji veruje, fe ne pogubi, temuzh ima vezhno sliivlenje“. Jan. 3, 16. Ravno savoljo tega je vkasal Jesuf fvojim vuzhen-zam, preden fe je k’fvojimu Ozhetu pover-nil: „P o j d i t e i n o v u z h i t e v f e n a r 6 d e, ino k e r f h u j t e j i h vimeni Boga Ozhe-ta, in £S in a in o fvetiga Duha. Vu z hite jih dershati vfe, karkolj fim vam sap o ve dal“. Mat. 28, 19 — So.
Is kerfhanfke Ijubesni fo apoftelni ino njih nafledniki fvoj dom, fvoje snanze ino prijatele sapuftili, fo fe po vfim snanim fveti, podali, ter fo tudi v’nafhe kraje perpridig-vali, nam osnanili vefe'1 glaf boshjiga kraljeft-va, nam prinefli nar vezhi frezho boshjiga fposnanja, fo nam prishgali isvelizhanfko luzh fvete kerfhanfke ve're, ki nam daja vezhno shivlenje, -r- S’ koljkim vefeljam fta fv. Peter ino fv. Pavl po Asiji ‘) ino Evro-
1)	Asija je med petimi deli fveta pervi del,
$
pi ■), po Gerihki ino Lafhki desheii fvet evan-gelj osnanvala! Kako ferzhno fe je fv. Andrea med tSkite 3) ino £SIovenfke 3) narode podal,
v’ katerim je Bog naihe perve ftarifhe vftvaril. V’Asiji je oblublena deshela Paleftina, v’ hteri je bil Kriftuf rojen. Tam fo fvete mefta Betlehem, Jerusalem ino Nazeret, kjer sdaj Turk gofpodari.
1)	Evropa, kjer mi shivimo, je nar bolj sdrav ino frezhen del fveta. VTtarih zhafih je bilo Gerfh-ko v’ Evropi proti jutru nar imenitnej deshela; tam fo mefta Korint, Tefalonike (Solunje) ino Filipe, v’ katerih je fv. Pavl vuzhil ino tiftim Kriftjanam lifte pifal, ki fe fhe sdaj v’ zerkvi bero. Proti vezheri je biloLafhko, ino tam nar imenitnej mefto Rim, kjer fhe sdaj vidni pervi poglavar katoljfhke zerkve prebivajo.
2)	Skitje fo bili divji filo hrabri ljudje v’ dal-nih krajah Evrope ino Afije. Koshe vbite sverine fo sa oblazhilo imeli, ino zelo fvojo domazhijo na vosih okolj vosili.
3)	^lovenzi- fo bili she v’ ftarih zhafah imeniten ino mogozhen sarod. Ni Ijudftva na fveti, ki bi tako po fhirokim prebivalo. V’Evropi, v’ Asiji ino nekoljko v’ Ameriki fo tSlovenzi doma. Bliso 80 miljonov jih fhe sdaj flovenje. govori; ino naj fe ravno nekateri teshko saftopijo, fe vender lehko ino v’ kratkim govoriti pervadijo. Nar imenitneji (Slovenzov foRufi alj Mofhkovitarji, ki imajo fvojga zefarja; Poljzi, kterih je nekoljko Rufovfkimu, nekoljko nafhimu zefarju v’ oblafti. Pemzi alj
2
de bi jim luzh vezhniga shivlenja prishgaf. Sv. Mario je pridigval Jesufov nauk v’Afriki ■) na Egiptovfkim, fv. Tomash v’Persiji *) ino v’ Jndiji ‘); ravno tako drugi v’ dragih de-shelah. „Saj po vfi semlji je isfhel njih glaf ino do konza fveta njih be-fede“. Rim. io, 18.
Ravno s’toljkoj radoftjoj fo pa tudi vfi dobri ljudje vfakiga kraja apoftolfke nauke * 1 2 3
Zhehi; Moravzi, Hrovatje; ^lavonzi; Dalmatinzi; Krajnzi, nekoljko Korofhzov ino fShtajarzov, ki fo vfi pod Eftrajharfkim zefarjam. '(Serbi ino Bos-nijanzi, ki fo v’ Turfkih deshelah*.
1)	Afrika je nar gorkeji del fveta; ljudje fo od velike vrozhine zherni ino mi jih Samorze imenujemo. Nar imenitnej deshela je Egipt, kamor je Marija s’ Jesufam beshala, Med Afrikoj ino Asijoj rudezho m «rje ftoji, fkos katero je Mojses Israelfko ljudftvo peljal.
2)	Persija je imenitna deshela v’ Asiji, proti ionzhnimu is—hodu, fofeda ftariga Babilonfkiga kraljeftva,
3)	Indija fe imenujejo dalni dalni kraji v’ Asiji, kjer fonze vftaja, Tam je fv. Franzifhko Iifaver-jan fvet evangelj osnanval, zhudeshe delal, ino fvoje fveto shivlenje fklenil, Indija fe pa tudi nov fvet v’ Ameriki sove , kjer veliko divjih Indjanzov shrvi. V’Indiji je vetiko frebra ino slata, pa fhe veliko vezh vboshtva ino fromafhtva.
poflufhali, in eden drugiga sa roko k1 ker-fhanfki veri vodili. cSvetimu Andreju ni Lilo sadofti, de je fam Kriftufa fposnal; to fvojo frezho je tudi fvojimu bratu (Shimonu pravil, rekozh: „Mefijafmo najfhli!“ ino ga k’ Jesufu pelja. Jan. i, 41* Tako je fv. Filip fvojiga prijatela Natanaela s’Jesufam sisnanil, ter mu pove': „Njega, od kateriga je pifal Mojsef v’poftavi, ino preroki, fmo najfhli. Pridi ino poglej!“ Jan. i, 45 —. Pervo ve'rni moshje' in shene fo Jesufa po viih krajih deshele fpremljali, ter fo fvoje snanze k’njemu vabili. Tako fo fpremljali tudi apoftelne is deshele v’deshelo, od mefta do mefta, jih perporozhali fvojim snan-zam, ter pomagali neve'rnikam fveto kerfhan-fko ve'ro fposnati, kakor v’apoftolikim djan-ji beremo. Opremljal je fv. Marko, fv. Petra» fv. Luka, fv. Barnaba ino drugih vezh fv. Pavla. Njihovo ljubesnivo ferze je sheljelo, de bi vfi ljudje', kar jih pod milim fonzam shivi, k' fposnanju boshjimu prifhli.
Kakor fo fposnovavzi Jesufovi na Judov-fkim dnarjov ino drugih potrebnih rezhi sa preshvitek njemu ino njegovim tovarfham dajali, fo tudi pervoverni fvoje laftine, njive ino hifhe prodajali, iskup prinefli, ino Apo-ftelnam k’nogam pokladali, ne le domazhe
vboshze prefkerbet’, ampak ludi Apoftelnam v’ptuje kraje pomagat, de bi fe fveta ve'ra rasfhirala. Tudi od ve'rnih v’mefti Korintu, v’Filipi, ino v’drugih krajih fe bere, de fo dnarjov' slagali, ino Apoftelnam v’dalne de-shele pofhiljali, njim ino vbogim vernim pomagati. Ino alj nifo drusiga premogli, fo faj molili sa Apoftelne, de bi jim dal vfmilen Bog fvojo pomozh, neverne k’fposnanju fvete vere perpeljati, Hajdam ino Judam pamet rasfvetlil, ino ferze genil, de bi isvelizhanfko luzh boshjiga nauka fposnali. Ta je bila prava, shiva kerfhanfka ljubesen med kriftjani na semlji; ino kjer ona shivi, tam velike re-zhi dela. Le poglejte koljko je milofhna (al-moshna) ino molituv pervih kriftjanov premogla! — Neverni Judje mo Hajdje fo fe ker-fhanfki veri vftavljali, kralji ino zefarji fo nad tri fto let fposnovavze Jesufove kervavo preganjali'; tavshent ino tavshent je bilo nevfmi-leno muzhenih(martranih) je'ser ino jeser sash-ganjh, veliko tifuzh s’ mezham ob glavo dja-nih; alj kri muzhenikov je bila feme kerfhe-nikov; vezh ko fe jih je pomorilo, fhe vezh fe jih je kerftilo. Kakor juterno fonze prijas-no is sagor prifije, ter s’fvojimi sharami vfe kraje nafhe semlje rasfvetli ino ogreje, ravno tako, fe je fveta isvelizhanfka vera po z c-
lim fveti rasfhirala ino je tudi v’nafhe kraje prifjala. (S’njoj je prifhla zhafna ino vezhna frezha k’nam. Molituv ino milofhna pervih kriftjanov je tudi nam is velike nefrezhe pomagala.
Shaloftno fe je fvoje dni, kakor povfodi, kje'r ni kerfhanftva bilo, tudi v’nafhih de-shelah £Slovenzam godilo. Nafhi prednamzi fo imeli veliko vrashjih malikov sa fvoje bogove. Miilili fo, de jeBelibog vfiga dobriga, Zhernibog vfiga hudiga ozhe. Nekoljko takih malikov je imelo po fhtiri, tudi po fedem glav ’)• Take pofhafti fo sa frezho ino sdrav-je profili, v’ftrahih pred njimi zelo fvoje otroke darvali, kar je she mifliti ftrah; fvojiga ljubiga Ozheta, ki je v’nebefih, pa nifo pos-nali. Oh, kako shaloftno je bilo to! -—
Prebivali fo v’bornih bajtah; bres ftano-vitniga domovanja fo fe vezhdel po fveti klatili. Ni bilo viditi belih zerkuv med njimi " ne flifhati glafniga svona, ki bi klizal sapu-fhene otroke vhifho ljubiga Ozheta. Kje'r fe sdaj lepo polje raslega, fo nekdaj temne do-broveftale; kjer sdaj selenijo travniki (feno-sheti) fo nekdaj globoke jesara ino gerde lushe bile, vkaterih fo fe divje sveri, ino
1) @ie&’ ©<$affarif$ ©efc|icf)te pag. n.
ftrupne kazhe redile, ki fe flie sdaj od njih toliko ftrafhniga pripoveduje '). Po fonzh-nih gorizah, kjer sdaj shlahno terije rafte, fo fvoje dni gofte planine ftale; in kje'r sdaj vefelo kmetizlr prepeva, fo nekdaj volki tulili. Kdo pak nam je pomagal nekdajno sha-loftno pufhavo vtoliko vefelo domovino premeniu, de-fe nam (Slovenzam tako rado toshi, njo sapuftiti, ino jiti v’druge kraje? — To fo ftorili fvoje dni dobri kriftjani, ki fo v’boljfhih krajah Lailike ino Gerfhke deshele prebivali, nafhim fprednikam ker-fhanikih vuzhenikov poflali, ino jim pomagali, tudi po nalhih krajah ze'rkvc sidati, kloihtre ftavitij de fo vuzhili nafhe pred' ftarifhe Boga prav fposnati, ino njemu flu-- siliti, pa tudi plushiti ino semljo obdelvati.
She vpervih ftoletah kerihanftva fo pri-flili vuzheniki is Vogleja (Akvileje) 1 2 3) Laih-
1)	Kjer sdaj lepo mefto Zelovez ftoji, fo bile nekdaj ftralhno velike mlake. V’neki jami je bila grosovitno velika divja sver, pol kazhe pol divja-zbine, ktiro habat, posoj, srnam, alj lindvorm imenujejo , ki je bila nevarna shivini ino ljudem, V’ ipomin te sveri fhe sdaj v’ Zelovzi na novim velikim tersi podobo is terdiga kamna isiekano vidiih.
2)	Akvileja alj Voglej je bila ftaro imenitno
mefto pec morji bliso lafhke Gorize. Sv. M,arko,
ke deske!e, ki fo po Krajnikim, Koroilikim ino (Shtajarfkim fvet evangelj osnanvali. Sv. Makfimilijan je prifhel v’Zele '), v’fvoje do-mazhe mefto rojake vuzhit, ino je bii ravno tam ob glavo d jan, kje'r flie sdaj njemu pofvezbena zerkviza ftoji. — Sv. Viktorin je prifhel is Gerihkiga pridigvat, ino je na Ptuji 2) sa kerfhanfko ve'ro kri prelil. — * 1 2
pravijo, je pervi v’Akviieji fv. evangelj osnanval, ino iv, Peter je fvetiga Hermagora (Mohorja) per-viga fhkofa v’ to mefto poftavil, Grosovitni Atila, vajvoda divjih Hunov’je’Akvilejo poshgal ino gladko rabil. Posnej je bila fhkofija v’ lafhko Gorizo prenefhena; sa to je bilo vezhdel Korofhke ino Shtajarfke deshele po defni ftrani Drave pod Go-rifhko veliko fhkofijo.
1)	Žele fo ftari Rimzi posidali. Bilo je fvoje dni veliko mefto, kteriga sdaj le fhterti del ftoji, ino je fvojiga fhkofa imelo, V’ ftarim gradi, ki fe gorno Žele imenuje, fo nekdaj imenitni ino mo-gozhni knesi, alj grofje, gofpodarili, ki fo veliko flovenfke deshele v’ fvoji oblafti imeli, Zerkvizo fvetigaMakiimiljana, ki je sunaj mefta dolgo let sa-pufhena ftala,fo bogabojezhi Zelani ino blishni fofed-je fpetzhedno popravili,Prav lepo ino vefelojeto!
2)	Ptuje, ftaro Rimfko mefto, je imelo v’per-vih zhafih kerfhanftva fvojo fhkofijo. Veliko haj-dovfkih snamenj fe v’mcfti najde, veliko jih tudi krog mefta iskoplejo.
Sv. Rupert je is ^alzpurga '), na Korofhko perpridigval, je prifhel tudi na ^Shtajarfko, kjer je veliko zerkuv shegnal. Njegov nafled-nik fv. Virgilj je osnanval kerfhanfko ve'ro po levi ftrani Drave * 2 3), do krajov, kje'r bi-ftra Drava v’veliko Donavo 3) tezhe. On ie poftavil fvetiga Modefta v’Gofpej fveti4) per-
ij ^Salzpurg, imenitno mefto na Nemfhkim bliso Pajarfkiga, Rimži fo ga posidali, divji narodi poderli. Sv. Rupert, pervi ihkof, je Salz-purg sopet poftavil. Veliki fhkofi Salzpurfhki £o Kerfhko ino Lavantinfko fhkofijo na Korofhkim, kakor tudi ^Sekavfko na Shtajarikim vfelili; sa to fo fhe sdaj podrushenze (Salzpurf hke velikefhkofije.
2)	Drava, velika reka, v’ Tiroli isvira, po Korolhkim ino (Shtajarfkim tezhe, ter £e na Voger-fkim v’ Donavo isliva. Njena feftra je Sava, ki pod Triglovam, nar vifhim fneshnikam Krajnike de-shele isvira, ino bliso Belograda v’ Donavo tezhe.
3)	Donava» v’ Evropi nar vezhi reka, na Nemfhkim isvira, velike barke noli, ino fe na Turfkim v’ zherno morje isliva.
4)	Gofpa fveta, je fhe imenitna ftara zčrkev bliso Zelovza, kamor ljudje mozhno na boshjo pot hodijo. V’ tiftim kraji je fvoje dni imenitno hajdovfko mefto ftalo. Ravno na tiftej ravnini fe fhe vidi flavni kamniti fedesh Gorotanfkih kne-sov, na katerim fo bili poterjeni, ter fo jim pod-loshni sveftobo perfegli, tShe bere!h v’ kamen vfe-kano pervo prafhanje: »Ma fveto vero?«
viga flikofa. Is Zarigrada ') fo poflali dva apoftolfka brata fv. Kirila ino Metodija, ki fta perva £Slovenze brati ino pifati vuzhila,
Vfi ti apoftolfki moshje fo dobivali is fvojih krajov obilno dnarjov, ino vfili potrebnih rezhi, de fo samogli neve'rne £Slovenze v’boshje otroke preoberniti, in nafhe prebi-valifha toljko polepfhati. — Tako fo dopolnili pridni kriftjani pervo ino nar vezhi sapo ved kerfhanfke ljubesni: „Ljubi Boga zhes vfe, ino fvojiga blishniga, kakor fam feb e.“ Mat. 22, 87 — 3g. V’tem obftoji pravo obzheft.vo, alj gmajna fvetnikov na semlji. — Ljubi £Slovenzi, vi, ki fte uf-milenga ferza ino refnizo ljubite, fodite ino povejte, ali nimamo tudi mi ravno te kerfhanfke sapovedi? Ali nje nifmo dolshni ravno tako fvojim sapuilienim bratam ino fe-ftram dopolniti, kakor fo njo nam nekdajni kriftjani Tvoje dni dopolnili? — Miljonovlju-di fhe po Asiji, Afriki ino Ameriki 1 2) shi-
1)	Zarigrad, alj IionChtantinopel, je imenitno poglavitno Turlko mefto na jutrovim. Konftan-tin, pervi kerfhanfki zefar, ga je ponovil, ino sa poglavitno mefto zefarfkiga kraljeftva na jutrovim povsdignil. Posnej fo fi ga Turki pooblaftili, ino Turfki zefar sdaj v’ njem prebiva.
2)	Amerika fe imenuje novi fvet, ker fo te del
3
vi, ki fo kerfhaniko pomozbi ravno toliko, ino fhe v^ezji potrebni, kakor fo lije fvoje dni naibi prethiamzi potrebni bili.
fveta Evropejzi fhe le v’ leti, ki fe je pifalo 1^92 najdii» Keki prebrifan mosh Erifhtof Iiolon, alj Kolumbus, fi je vrajtoval, de mora semlja, ki je okrogla, fhe tudi na trugi plati kaj fuhiga imeti, ne farno morje. Svedel je, de od tiftih krajov, zhe dolgo mozhen veter piha, mnogoterih nesnanih rezili po rnorji priplava» zelo dvoje piertvih trupel je morje na fuho verglo, ki niita bila snanim lju-dim fiariga fveta nizh podobna.
Dolgo je profil kralje ino druge oblafinike naj bi mu pomagali nekoljko bark perpraviti, s’ ktirir mi bi fhel noviga fveta jifkat; alj nifo mu privolili. Poflednizh je Shpanfka kraljiza Isabela fvojo slatenino saftavlja, de fo fe 3 barke sa želih 7 let s’potrelmim shivesham previdile. S’njimi fe je Krifhtof Kolon proti fonzhnim sahodu po morji podal, ravno po Porzjunkuli tiiti dan 3ga velikiga ferpana. Dolgo dolgo fo fe she peljali, alj ni bilo viditi, kakor nebo ino voda. Mornarji fo fe fpnrj-tali, ino hotli Kolona v’morje vrezhi, ki jih je toljko delo od fuhe semlje sapeljal. Kolon A fhe tri dni isgovori, ino zhe fuhe semlje ne bo, fe bojo vernili. Tretji dan fe peljajo, alj fuhe semlje viditi ni. Po nozhi bliso pol nozhi vgledajo luzh, ino sjutraj semljo vidijo.
Ravno na fv. Makfimiljana dan, i2ga kosaper-fka na fuho ftopijo, na semljo pokleknejo ino njo
Vnafhih krajah imamo dovolj lepih ze'r-kuv, v katerih fc gof tokrat, tudi vlaki dan po vezhkrat fvela raiafha flushi j v’Ameriki po želih dni ho'da kako flabo bajtizo najdefh, revno sThkorjami pokrito, s-ve jami opiete-no, Vkateri mifjonar, Bog hotel de bi le vlako leto enbart, sapufhenim frotam bosh-jo flushfeo opravljali. Vnafhih deslielah imamo mafhnikov sa potrebo, ki naf vuzlrijo, ino nam fvete sakramente delijo, v’Ameriki imajo Vmnogoterih krajih po 3o, /jo, Go, tudi po 100 mil hoda kTvojimu duhovfkimu paftirju. ^Srezhni fo tifti kriftjani, zhe le enkrat vdeti mafhnika vidijo *). V'Asiji per fonzhnim is-—hodi je veliko deshel, v7ka-terih po fheft le't mifjonarja ne vidijo, sa-kaj žele kraieftva imajo komaj po tri alj 4 mafhnike, ino zhe ti odmerjejo, kriftjani bres vfe pomozlri oftanejo. Otrozi bres fv. kerfta odraftejo, ftari ljudje' bres fpovedi pomerjejo, zhe ravno sdihujejo po fvetih
kafhnejo, ter Boga sahvali/o, de jih je refhef. Po-ffavili fo krish pa bandero (Shpanikiga kralja na novo semljo, ino &rifhtof Kolon je tiiii otok šemi je tSan tSalvator, poflovenfko: (Svet Odrdfhenik, imenoval. Divji prebivaVzi fo miflili, de fo bogovi is ncbef v’ barkah perpfavafi. _
i) Beri lifie g. Fridrika Baraga,
sakramentih. Per naf imamo fkol ino tudi vuzhenikov sadofti, de fe nafhi otrozi vfiga potrebniga navuzhijo; po drugih krajih fve-ta prebiva miljonov nesnabogov, ki fhe ne ve'jo, koljko je bogov, ne kdo jih je vftva-ril, kdo odrefhil, savolj pomankanja vuzhenikov. Ino zhe ravno vuzhenik pridejo, ne najdejo bajtize, de bi sheljne Indjanze mogli vuzhiti; v’kakim kravjim hlevi iholo imajo; v’revnih vutah prebivajo, terda klop je pogofto njihova poftelja. Po velikih krajih nimajo miijonarju ftrehe ne shivesha dati ‘). Toljki reveshi fo v’tiftih deshelah ljudje', kje'r potre'bniga nauka ni.
Kakor veliko pa sapuihenih divjakov vboshtvo, toljko je poshelenje ino vefclje po kerfhanikim nauki. Od mnogoterih krajov Asije ino Amerike pofhiljajo neve'rni narodi duhovfkim ino deshelfkim gofpofkam profh-
i) »Nafha zerkev, fhola ino moje prebivalifhe ja vfe leieno, ino s’ hraftovim f hkorjami pokrito , pifhejo mifjonar Baraga. Vfe to fomoji divjaki farni naredili; lehko fe torej ve, kakofhno de je* Kadar gre desh, moram plajfh po miši pogsrniti, kjer imam popirje ino bukve, de fe mi ne smo-zbijo. Nad poitelo pa morelo raspnem, ino fe v’ kak kotez ftifnem, kjer nar manj fkos tezhc, v’moji lefcni kamerzi«.
nike, naj l)i jim katolfhkih vuzhenikov po-flali, de bi jih vuzhili ino kerftili k’vezhni-* mu shivlenji'). „Sakaj kdor kolj klizhe ime Gofpodovo bo isvelizhan. Kako bojo pavVa-nj klizali, v’kteriga nifo ver vali? Alj kako bojo vhra-nj ver-vali, od kteriga nifo flifhali? Kako pa bojo flifhali bres osnanvavza? Kako pa bojo osnanvali, ako nifo poflani?“ Rim. 10, i3 —i5. Kako bi jih papoflali, kjer jih nimajo? „Poglejte pravi Jesuf: Shetuv je velika, delavzov pa malo.“ „Otrozi profijo kruha, ino
i) Vjuternih krajah Asi j e io poflali sapufheni kriftjani ioo ur dalezh v’ blishni mifjon, naj bi jim vender pollali mafhnika, ker she 6 'let mifjo-narja v’njihoVo deshelo ni bilo. Vnjihovim lifti, fo bile na drevefno fhkorjo te lepe befede sapifa-ne: »(Silo slo imo lazhni Boga,« — Vkraljeftvi, ki le Kina imenuje, pofhiljajo vlako leto prof hni-ke k’ihkofu v’mefto Peking sa mifjonarje profit. Alj ravno v’tiftim kraljeftvi nevern zefar kriftjane nevfmileno preganja. Malo je bilo mafhnikov, Ihe tiftih je nekoljko pomorjenih, nekoljko posapertih, bliso 4°o zerkvi podertih, ino okolj 80,000 krift-janov po desheli v’nar vezhih bridkoftih shiviV Molimo sa nje! — Pa fo sopet drugi kraji kjer kriftjani v’mir,u shivijo, le vuzhenikov jim po-mankuje.
ni ga, ki bi jim gaioinil.“ Jeremija slial: pefem. 4> 4-
Oh kako lepo, fvcto, angeliko delo bi bilo, sapuftiti fvojo shlahto in domazhijo, vseti od fvojih snanzov ino prijatlov Ilovo, kakor fo apoftelili nekdaj ftorili, jiti zhres fhiroke, globoko morje v’da!ne, nesnane de-shele, fe podati sd Jesufatti med sgtiblene Otroke, ki fo nadleslivani ino raskropljeni, kakor ovze, kteVe paftirja nimajo (Mat. 9., 36) jih vnzhit Bogu svefto flushiti, scmtjo fkcrbno olnlelovati, de bi frezhfto shiveli, ino fveto vrherli, po fmerti pa vekhno is-? velizhani bili. Oh, kako lepe fo noge o s n a n v a v z o v miru, ki osnanujej o dobrote. Hom. 10. i5. Kdo bi ne sheljel, zhfe le kerfhanfko ferze ima, med vuzhenike sa» pufhenih Samorzov, enkrat pa tudi med apo-ftelni Jesufovimi biti, kje'r bojo s’njim fedeli na dva naj ft fedeshih, ino fo-dili dvanajftcre Israelovč narode, in k j e r bd flehern, ki šapufti hifho, alj brate, alj feftre, alj ozheta, alj steno, alj otroke, alj njive savolj Jesufoviga imena, ftoterno prijel, in vezhno isvolizhanje dofege)!“ Mat. 19, ?.8 — 29.
Pa kako malo naf je, ki bi to ftorid sa-
lil ogli. N ekoliko j e ftarih ino boletnih, ki fe na dalnp ino nevarno pot vptuje kraje podati ne morejo, Veliko je oshenjenih ino omoshenih, ki fyojih sapnftiti lehko ne fme-jo. Redek je, ki ki ptnje jesike saftopil, ino toliko potrelmiga snal, kar je vhiftih krajih snati potreba. Poglejte, kako lepo priliko nam torej daja hraterna (bratovfhina) fvetiga Leopolda, pomagati neverne Indjan-ze vuzhiti, boshjo kraljeftvo na semlji ras-fhirjati, vnebehh pa lepo lepo povrazhilo pripravljati fi, de fi ravno vptuje kraje ne gremo, ino fvojiga doma ne sapuftimo.
Poflufhajte, kako fe je braterna fv. Leopolda sazhela, ino kaj mora ftoriti, kdor ji roko poda.
II.
Kedar fo fvoje dni nafhi pre'dniki isve-lizhanfko luzh fvete Jesufove vere fposnali, pa saftopnih vuzhenikov dovolj imeli nifo: (takoperpoveduje ftari sgodbopifez Neftor ’), pofhlejo flovenfki knesi (vajvodarji) trije, ki fo ti zhaf zhes velike mnoshize flo-venfkiga ljudftva kraljvali (Roftiflov, ^Sveto-polk ino Koželj jim je bilo ime) vZarigrad
1) 0ie&’ Kopitars ©rominatiL Laibach, 1808. 0, XIII.
k’zcSarju Mihaelu III, ter proSijo rekozh: „Nafha deshela ie je pokristjanila, pa vuzhenikov nimamo, ki bi naf vodili, naf vu-zhili, ino nam Svete bukve raslagali; po-Shlite nam* torej vuzbenikov.“
ZeSar to SliShati, poklizhe Svoje Svelvav-ze, ter jim beSedo SlovenSkih knesov pove'. Oni mu odgovorijo, rekozh: V^Solunjah (TeSaloniki) je mosh, Leo po imeni, ki dva Sina ima, ki snata SlovenSko, ino Sta slo modra mosha.“ ZeSar poShle vTeSaloniko k’Leonu, rekozh: „Hitro nam poShli Svoja Sina Metodija ino KonShtantina,“ Kedar Leo to saSliShi, ju gredozh poShle. PriShla Sta k’zeSarju, ki jima rezhe: „Poglejta, tSlovenzi So k’meni poSlali vuzhenikov proSit, de bi jim Svete piSma raslagali; to oni shelijo.“ Oba Sta Se dala zeSarju nagovoriti, de Sta Shla na (SlovenSko, ter Sta sazhela ^Slovenze vuzhiti Boga prav Sposnati, pa tudi pifati jno brati, KerStila Sta veliko imenitnih ino vbogih ; nar imenitneji apoStelna vlih £Slo-venzoviSta. — „(Slovenzi So Se veSelili, ki So velike delaboshje vTvojim je-siki SliShali.“
Ravno tako So poSlali tudi sapuSheni tSamorzi, poglavarji IndjanSkih narodov, ktirim vuzhenikov pomankuje, nevezh v’Za-
rigrad, kjer sdaj veve'rn Turk kraljuje, ampak vnafhe poglavitno, zefarlko mefto Dunaj (Bezh) vleti, ki fe je pifalo 1829, k’bo-goljubnimu rajnimu zefarju Franzu I. fveto-sbeljniga miijonarja Friderika Rese'1), fhko-fjiga velikiga nameTtnika v’Zinzinati, naAmeri-kanikitn, profit, jim v’kerflianfko zerkuv pomagati.
Poflan duhoven fo milo pripovedvali, kako fe fveta kerfhanfka Ve'ra v’Ameriki fhira, ino kako fe mifjonarjam godi. „jSheljni fo sa-pufheni Indjanzi boshjiga nauka, fo djali, od vfih krajov vabijo ino klizhejo osnano-vavzov fvete katofbke Vdre; alj naf mifjo-narjov je lilo malo. Vfhkofiji Zinzinati, ki je vezhi, ko zelo Eftrajharfko zefarftvo, je she nad 4o,ooo kriftjanov, pa le 16 mafhni-kov, jim flushbo boshjo opravljati. Vezhkrat mora duhovnik jiti po 80 mil dalezh bolnika na fmertni pofteli s’fvetmi sakramentami previdit. Ze'rkve bi jim radi posidali, debi fe v’njih fveta mafha ilushila, pa fhe pogo-fto pridne bajtize nimamo jim poftaviti s’ zhem, (Shol je potreba, de bi fe v’njih mla-denzhi domazhih ljudi sa duhovfki ftan is-
1) Prezheftiti gofpod Friderik Rese, na Nem-Thkim rojeni, fo sdaj fhkofv’novi fhkofiji Detroit (Detroa) ki je Zinzinati iofeda.
A
fhelali, ino de bi domazliih vuzhenikov ime* ti, alj divji Indjanzi nam pomagati, nimajo, ako od dobrih kriftjanov drugih krajov, po-febno is Evrope pomozhi ne bo ’).“
To shaloftno perpovedvanje, ino pa mita profhnja Amerikanfkiga miijonarja, je blago ferze bogabojezhiga zefarja toljko ginila, de fo fklenili sTvojimi bogoljubnimi pod-toshniki sapufhenim Indjanzam pomagati. Po zefarfkim dovoljenji fo duhovfki visharji na Dunaji) kakor fo jim Amerikaflfki mifjonar fvetvali, lepo bratovfhino iv, Leopolda s) naredili. (Svetiozhe, Rimfki papeh Leo XII. fo to kerfhanfko braterno poterdili, njo bla-goflovili (shegnali), ter fo vllm bratam ino feftram te fvete drushbe pofebnih odpuftkov podelili. Povabili fo vfe duhovfke paftirje, fhkofe, fajmofhtre ino druge duhovne, de 1 2
1)	@ie$ SSeri^te ber 2eop. 0tift. I, Jjoeft, p. 22—2.^
2)	(Sv. Leopold je bil imeniten veliki vajvoda Eftrajharfke deshele. Veliko zerkuv je posidal, klo-fhtrov poftavil, ino h. vfe prisade!, de bi kerfhanfko vero per fvojim ljudftvi oshivel. (She sdaj je Eftrajharfkiga kraljeftva pofeben patrom ^a tega del, sravno pa tudi vfpomin rajne Brasiiijanfke zelarize Leopoldine, hzhere rajniga zelarja Franza, ki je divjih Amerikanzov fkerbna mati bila, alj mlada vieti 1822 vmerla, ima bratovfhina iv, Leopolda ime.
bi to isvelizhanfko braterno Večnim perpd-rožhali, is ljubesni do Boga, ino is vfmilen-ja k’fvojirtiu blishnimu to dvojno dobro delo ftorili; vfaki dan i Ozkenafh ino fc Zhefhena fi Rtarija pomolili, sravno fv. Leopolda v’profhnjo poklizali, rekozh: „#v. Leopold, profi Boga sa naf!® vfako nedelo pa po fvoji.m premo-shenju i krajzar vbogajme dali, de bi fe s’toj almoshnoj mifjonam porhagalo j sakaj dvojne pomozbi jim je nar bolj potreba: molitve ino almoshne.
Potrebno je sa nevernike moliti, de bi jih Bog rasfvetil, ki fhe v’temah neVe'dno-fti, ino v’fenzi Vezhne fmerti fedijo, Ort, ki zhlovefhke ferza vodi, kakor vode v’pd-toži. Prašno bi bilo miijonarjam fhe toljko truditi fe, ako rofa nebefhke milofti njiho-viga dela ne oblagodari; sakaj: „Ne kdor fadi, ne kdor poliva* je kaj, ampak Bog, kteri raft daja.“ I. Kor. 3, 7. Sa-torej fe perporozhajo mifjonarji nafhim molitvam, kakor nekdaj fv. Pavl, Rim. i5, 3 o. pervirn kriftjanam. Sdntshena molitva p'er Bogu veliko premore.
'Potrebno je pa tudi miijonarjam pomagati, de mladovdrnim žerkve ftavijo, v’ka-terih fe boshja flushba opravlja, in ffv. sa-
kramenti delijo j de jim ihole naredijo, ino v njih mladino viiga potrelmiga podvuzhi-jo, naj med njimi fveta ve'ra sopet ne vgaf-ne. Vbogi Indijanzi ii pomagati farni ne morejo, kjer fo fhe otrozi, ktiri nizh nimajo. jNafhi krajzarji, ktire jim damo, fo boshji dar, ki ga bo Kriftuf nam ravno tako¿>sa-rajtal, kakor bi bili to njemu ftorili. Ino zhe fe krajzar nam ravno le malo posna, vender ga Bog poshegna, de vbogim mifjo-nam do tavshentov israfte; faj tudi pridne mravlje po betvi velik kup kadila nanefo, marlive buzheli»e (zbibelize) po malim veliko shlahne fterdi nabero; ino dva denar-zha, ki jihje vboga vdova v’zerkveno pufbizo vergla, fta Jeatifu bolj dopadla, kakor vfi drugi fhe toljki dari premoshnib bogatinov. Luk. 21, 2—4.
Ako fmo pravoverni kriftjani, ino Boga zhres vfe, fvojiga blishniga pa, kakor farni febe vrefnizi ljubimo, tako mormo shel-jeti, de bi vii ljudje isvelizhanfki nauk fve-tiga evangelja fposnali, ino odrefhenja Jesu-foviga deleshni poftali. Kar pa sbeljimo, tudi ftorimo fkos to, de fe damo v’kerfhanfko braterno fv. Leopolda sapifati, ino de to lehko dvojno dolshnoft almoshne ino molitve svefto dopolnimo. —- Kdo ismed *af, ljubi
^Slovenzi, ki fte vfelej bili dobriga ino vfmi-lenga ferza, bi fe tej fveti bratovfbini ne pridrushil! Kdo is med kriftjanov, ki Jesu-fa ferzhno ljubi, nebo njegove mile profhnje vflifhal, ki po fvojih mifjonarjih klizhe: „Shetuv je velika, delavzov pa malo; profite torej Gofpoda shfetve, ino pomagajte, de pofhle delavzov v* fvo j o slietvo ')♦
Y’leti, ki fe je pifalo 1829 fe je fv. Leopolda braterna v’nafhim zefarftvi sazhela. Imenitniga ino nifkigajftanu, bogati ino vbosh-ni fo fe ji pridrushili, fain fvetli Zefar s’ fvojoj zefarfkoj shlabtoj fo fe v’to lepo bra-
1) fShe ni dolgo let, kar fo neki mifjonar med divje ljudftvo perpridigvali. Na pervi podvuk jih je veliko s’neisrezhenim vefeljam djalo : »(Svetla luzh fe nam je prikasala!" Veliko divjakov feje folsilo videti podobo krishaniga Jesufa, ino njegove pre-fvete matere, Kedar fo mifjonar fveto inafho flu-shili, fo krog altarja ftrasho (vahto) poftavili, ino s’zhudno velikoj zhaftjoj fveto mafho poflufhali: »Vfe namprizha, pifhejo mifjonar is Amerike, de fo Indjanzi sa fveto vero perpravljeni, alj kaj de je naf tako malo, dela pa toljko, pomozh tako flaba , de nam ni mogozhe fvetiga opravila tako pohititi, kakor shelimo. Naj vender dobri verni vEvropi Gofpoda shetve profijo, de nam delavzov pofhle, ki bojo polni njegoviga Duha!«
tovfhino sapifali, pomagat’ revnim mifjonar-jam, osnanvavzam boshje bafede v’Ameriki, In kakor malo drevze veliko dobriga fadja rodi, je tudi ta bratertta v’kratkih letih she veliko lepiga ino isvelizhanfkiga v’dalni Ameriki lto-rila. Vezh duhovnikov fe je is nafhiga ze~ farftva v’tifte kraje med divje Indjanze podalo, ki jih vuzhijo po kerfbianfko shiveti. Tudi is Krajnfkiga fta fhla dva bogoljubna duhovna v’Ameiikanfke milj one, katerih Slo-venzi ne fmemo posabiti '). sSa njimi fo po-
i) Zhafti vredni gofpod Friderik Baraga fo v’Ameriko odfhli v'leti i8ag. Bili fo poflednizh v’ Metliki na fpodnim Krajnlkim kaplan. .Spifali fo Slovenzam lepih poboshnih bukuv: Dufhnopafha; Objifkovanje fv, refh. Telefa; Pozhefhenje Marije; kijih toljko radi imamo. Kako f,e jim v’Ameriki godi, beri v’zhednih bukvizah: Bratovfhina fv. Leopolda, ki fo v’Ljublani natifnjene i833.
Zhafti vredni gofpod Franz Pirz, is Kamnika na Krajnfkim, sadnizb fajmofhter v’Podbresjt bliso Tershizha, fo fhli v’Ameriko v’leti i835, v'fhkofijo Detroit, Tudi oni fo 'nam fpifali korift-ne bukve: Krajniki vertnar imenvane, kako fe fadonofnO. drevje redi ino poshlahnuje, Isrozhila fta nam. te lepe bukve tako rekozh v’veden fpo-mitl, flaj bi nje ne posabili; torej ftrio mi .Slovenit she is hvakshnofti dolshsii bogabojezhima mo-
ai
flali ofkerbniki te fvete braterne mnogoterih potrebnih rezhi: mafhnih oblazini, zerkvonih pofoduv, platna, pa tudi dnarjov. She ftoji nektera bela zerkviza na polji seletaim , kjer je pred hekoljkim letmi gerda gofha ftala. Vnovih ze'rkvah mladokerfheni Indjanzi vezh-nimu Bogil hvalo prepevajo, kjer fo nekdaj divje sverine tulile, ino molijo sa fvoje dobrotnike, ki fo jim v’to frezho pomogli. Tudi vbogi Indjanzi fe vefelijo, kakor nek-dajni tSlovenzi, flifhati zhudne dela boshje, ino njihovi paftirji Vefelo fvoje poshavbane roke povsdigujejo, ter brate ino feftre bra-tovfhine fv. Leopolda blagoflovijo. Povejte kerfhanfke dufhe, alj ni to lepo —isvelizhan-fko?
Alj fhe smiraj je v’tii\ih fhirokih divjih deshelah shetev velika, fhe fploh delavzov premalo, pomozhi v’toljkih potrebah le po malim. £Svcto,sheljni miijonarji v’imeni Jesu-fa ino v’imeni sapufhenih ftrot neprenehama profijo, naj jim fhe pomagamo, dokler fe tifte deshele toljko preohernejo ino popravijo, de ii bojo narodi farni pomagati samo-gli. Ako jih sapuftimo, fe je slo bati, debi tifti kraji sopet vpoprejfhine teme nevere,
shama s’molitvijo in s’milim darami v’aporto!ikim deli pomagati.
alj pa od krivoverzov sapeljani, v'shaloftne smote sagresnili, ino toljko fvetiga truda, toljko lepiga ino vefeliga kerfhanftva bi fe fkos nafho nemarnoft saterlo. Tega pa nobeno kerfhanfko ferze dopuftilo ne bo. Tudi revni Samorzi, zhe ravno fhe divji ljudje', fo otrozi Ozheta nebefhkiga, kakor mi, ino torej nafhi bratje'; fo drago odkupleni fkos prefveto refhinjo kri Jesufa Kriftufa, fo sapufhene firote, nafbimu vfmilenju iš-rozheni. Tudi od njih Jesuf govori’: „Naj-te, de mali k’meni pridejo, sakaj takih je nebefhko kraljeftvo Mat,
i) »Ko fim neki dan domu ihel, pifhejo mif-jonar is Amerike, iim vgledal nekoljko divjakov, ki fo na lovi bili, Hitro fo kmeni pridirjali, ter mi roko podajo rekozh: »Dober dan , zhernofuk-nej! (tako kat, duhovnike imenujejo). Kako naf vefeli, de te vidimo. Bali (pojdi) s’nami; nafh poglavar je slo bolen. Mozhno fe bo rasvefelil tebe videti.« (Shel fim k’ftarzheku, ki je na pofteli is hraftovih fhkorinj v’nar vezhih bolezhinah lesfaal. Nekak fovrashnik mu je bil sTtrupam nogo ranil, in njegovo bedro je bilo ftrafhno oteklo. »Brate moj! fim djal, ti fi pazh slo boln?« „Miflim.« »(Srezhen, zhe pridefh v’lepo lepo hifho velikiga Duha (tako Boga imenujejo), kjer fe bolh tiga shivlenjalozhil.« »Oh, vrefnizi! jeisdihnil.« »Pa ti ne pridefh tj e, ako ti glave ne oraijem,« »Noj,
*9 j i4- Alj ho2herao posabiti fvetih mo-shoV, bogabojezhih mifjonarjov, ki fo fvoje domazhe deshele, kakor nekdaj Galilejfki ribizhi sapuftiii, fe prepeljali zhres globoko
zhernofuknej omij mi glavo ; jes inozhno ljubim velikiga Puha.« — Podvuzhil Tim ga v’nar potreb-nifhih refnizah vere, ter fim ga vzhaiih prafhal, alj veruje, kar mu govorim? »Verjem, je odgovoril, sa to, ker li ti zhernofuknej.« , — Drugi dan iim ga fpet objifkal, ino prafhal, alj fhe sheli, de bi mu glavo omil? »Oh zhernofuknej, jedjal, le hitro ftori, ino mi glavo omij; nepre-nehama fim miflil na velikiga Duha, ino velike shelje imam kerfhen biti.« Bal fim fe 3 de fovrash-niku ne bo odpuftil, ki ga je fmertno ranil. Vsemem boshjo martro, ter mu pokashem ino povem, Boljko je terpel Jesuf, ino de fo mu vfe to njegovi otrozi ftorili; on pa jim je vfe pred fmert-jo odpuftil, ino hozhe, de tudi mi vfe odpuftimo, kar nam je kdo hudiga ftoril; zhe ne, naf v’fvojo lepo hifho ne vseme. »Noj, je djal divjak, tudi jes odpuftim, kjer velik Duh tako hozhe.K Prepovedal je fvojim divjakajn, de ne fmejo fovrashniku hudiga ftoriti, sa to, kar je njemu ftoril. — Redar je vidil, de fe po mafhno oblazhim, fe je is poftelje povsdignil mojo bridko martro v’roke vsel, ino je vef zhaf v’njo gledal, pa fe s’folsnim ozhmi v’nebefa pooserl, dokler ni bil kerfhen. (Shtir dni po kerfti je vmerl. Daj nam Bog vlim »’tim div-jakamie vefeliti v’nebefih!
morje, fe v’teftme loge med ctivjake podali; ter fo savupali v’nafho ljubesn, de jim bomo s’molitvijo ino milofhnoj pomagali, de njih noge na apoftolfkim poti ne opeThajo, ino oni prav veliko veve'rnikov v’nebcibko kra-ljeftvo pripeljajo? Tudi tiftih dufh je ena farna vezh vredna, kakor zeliga fveta frebro ino slata, kje'r je tudi sa njo Jesuf boshji 4Sin fvojo prefveto kri prelil. Ako jih ljubimo, ko farni febe, jim bomo s’vefeljam roko podali ino jim fkos braterno fv. Leopolda v’nebefa pomagali. „Prava ljube'sn kje'r je, vuzhi fv. Gregor, velikih rezhi ftori, ako pa ne, tudi nobene ljube sni ni.“ Prava ljube'sn ne jifhe fvojiga, ampak je dobrotliva, ino fhe ptizhize ne posabi, kako bi bratov ino fefter posabila, ki fo po boshji podobi ftvarjeni?
Oh, zhe frotoje bres vfmilenja sapuftimo, fv. Leopolda braterno sanemarimo, ki nam tako lepo priloshnoft daja, jim pomagati, bo tudi Ozhe nebefhki naf sapuftil. Vsel nam bo frezho, ki jo nafhim krajam daja, de shitno polje lepo seleni, de vinfke gore rodovitno nofijo, de fe nam ljuba shiyinza lepo redi, de naf nesnanih bolesni varje. Nar vezhi nefrezha pa bo, zhe fveta vera med nami vmerje in krivoverzi med naf perdcro.
Ravno tifta nefrezha bo naf sadela, is katere nevernim Indjanzam pomagati nozliemo. Nafiia gmajna fvetnikov bo vzhe'ijena (vterga-na) veja, ki fe bo hitro pofufhila. Ino kaj bo enkrat" na ojftri fodbi boshji sa nevfmi-lenze!
Terjali bojo pervi kriftjani, Gerfhke ino Lailike deshele, kar fonafhim krajamfvoje dni dobriga ftorili. Kasali nam bojo lepe dari, ki fo jih nafhim prednikam ino njihovim vuzhenikam pofhiljali. S’zhem jim bomo po-vernili, ako mv ravno tiga sapufhenim div-jakam ne ftorimo? — Toshvali naf bojo ne-frezhni Samorzi, ki nifo samogli fvete ker-fhanfke ve're fposnati, de jim mi, zhe ravno lehko, nifmo pomagati botli. Kaj jim bomo rekli? — Toshili naf bojo tudi nafhi laftni predftarifhi, ki fo od Trojih kerfhan-fkih verftnikov vfe te isvelizhanfke dobrote kerfhanflva prijeli, ino nam kakor nar ve-zhi bogaftvo sapuftili, mipa, njihovi nehva-leshni otrozi, namefto njih dolgov nifmo doplazhali. — Kasali nam bojo apoftelni, marterniki, ino njihovi naftopniki, ki fo nafhi vuzheniki bili, koljko fo sa naf ftorili, de fo nam frezho fvete kcrfhanfke vere pri-nefii^ kaj jim bomo pa mi pokasati imeli? — Kasal nam bo tudi vfmileni Jestif fvojo
prefveto refhno kri, ktiro je s* naf do fled-ne kaple prelil ; oh, kaj mu bomo odgovorili, zhe ne bomo nizh sa rasfhiranje njegove fvete vere ftorili? —
Alj porezhemo de nifmo vtegnili molitve braterne opravljati? Koljko zhafa sTlabim mamami vfaki den satratimo, v’katerim bi lehko, naj bo na poti alj doma, bodi ftoje', ali klezhe' fret Ozhenafh ino Zhefheno Marijo ša mifjone pomolili. — Alj fe bomo is-govarjali, de nifmo glefhtali vfako nedelo krajzarja dati? Tudi ta veljala ne bo.Koljko dnarja sapravijo mladenzhi sa dobre volje; koljko deklize sa prevsetne drage oblazbila! Koljko rajnifhbv gofpodarji ponidama sapi-jejo, gofpodinje sajejo; alj pa vTbkrinje sa-pirajo, de jib bojo enkrat drugi sapravljati: dati nekoljko 52 krajzarjor sa zelo leto Bogu v’zhaft, febi ino blishnimu k’isvelizhan-ju, fe jim pa mili! „Ne fpravlajte fi saki a d o v na semlji, kje'r jih rija ino molj konzha, inkje'r jih tatje isko-plejo, ino v’kradejo. Sberajte fi sa-kladov v’nebefih, kje'r jib ne konzha ne rija ne molj, in kje'r jih tatje ne iskoplejo ino ne vkradejo.44 Mat. 6, 19 — 20. In zhe bi ravno kdo tolj-ki vboshiz bil, de bi krajzarja dati no glefh'
tal, faj vender lehko molituv bratovfhine fveto opravlja, kjer fe tudi bratov ino fe-fter najde, ki lehko plazliujejo, ino fhe po vezh dajo, pa molitve savoljo velikih po-fvetnih fkerbi, tako svefto opraljati ne sa-morejo. Premoslmi naj sTvojim premoshen-jam fadijo, vhoshni s’molitvijo polivajo, ino Bog ho fvojo raft dajal.
Alj fe bomo isgovarjali, de imamo sa fvojo domazho deshelo fkerbeti? — Vpra-fham vaf, ljube dufhe, kje' pa je nafha prava domovina? Žela semlja je sa naf le ptuja deshela; naflio domovanje, kje'r sdaj prebivamo, le kratka oftaja sa naf. V’kratkim bo Gofpod na vrata nafhiga shivlenja poterkal; vfe bomo sapuftili; le nafhe dobre dela pojdejo sa nami damo. — Ino kje' je nafh pravi dom? Tamo nad svesdami, nad fvetliin fonzam, tam v’Ozhetovi hifhi je nafha do-mazha deshela. Tam pa nobeniga raslozhka med deshelani ne bo. Amerikam ino Asijat-je', Afrikam kakor Evropejzi, vii bojo kakor dobri otrozi okolj fvojiga ljubiga Ozhetaj le famopafhniga nevofhlivza, fvojovidniga nev-fmilenza med njimi ne bo. Alj jih mi sdaj fvojih bratov ino fefter ne fposnamo, kako bi fe enkrat v’nebefih gledali? Ako hozhc-mo sa fvojo pravo domazho deshelo fkerbeti,
o tako fkcrbimo sa nebefhko kraljeftvo, de bode Bog ino boshji {Sin Jesuf Kriftuf od vilh povfodi fposnan ino zhefhen. jSveta kerfhanfka ze'rkuv nima nobene meje na fveti, tudi kerfhanfka ljubesn ne. Bog pa hozhe, de bi ril ljudje isvelizhani bili. Jesuf je vTvojo ze'rkuv vfe narode poklizal, in sa-povedal fvojim apoftelnam vfaki ftvari fvet evangelj osnanvati do konza fveta. — Alj fe bojimo, de bi po takim prevezh dnarjov na ptuje fhlo, ino domazha deshela oboshala? Oh, le pomiflimo, koljko miljonov fe vfako leto sa drage oblazhila, sa zuker, sa kofe' in vezh drugih takih famogoltnih rezhi v’druge fve'te poshene, neA’ezho ino obofhtvo pa damo privlezhe; vbogajme fe nam pa mili nekoljko podeliti, ki bi nam shegen boshji (blagoflov) vnafho deshelo prineflo? — Pa je she taka sdaj na fveti. Pofveten zhlo-vek sa zhafne lepote ino dobrote dnarjov prevezh ima, sa boshjo zhaft, ino k’fyojimu isvelizhanju krajzar trikrat oberne, ino ga fhe sadnizh ne da. „Alj fvet prej de, ino vfe njegovo poshelenje.“ I. Jan. „Kar tukaj fe'jemo, to bomo tamkaj sheli.“
Bomo morebiti rekli: Naj. fi Indjanzi fa-mi pomagajo, in osnanvavzam bpshje befe-
de farni poftreshejo, kakor mi fvojim? —• Oj faj ii. pomagajo frote, kar jim je mozhi. Žele drevefa na fvojih laftnih ramah is ftra-fhne gofhe pervlezhejo, de bi li lefeno zerk-vizo poftavili; alj po 4o ino 5o fe jih zel teden s’enim brunam martra, kje'r nimajo shivine ne vosov. Podobni fo fhe mladim nesaftopnim otrokam; kako bi ii farni pomagali? kaj fvojim miljonarjam dali, ki fhe shivesha ne gleThtajo, rasen nekaj Indjanfke reshi, ino pa amerikanfkiga korenja. — Ker je pa zel fvet velika hifha boshja, ino mi vil ene shlahte otrozi, oh kako gerdo bi bilo, zhe bi fe med febo ne ljubili, eden drugimu ne pomagali! Tudi Ozhe nebefhki bi naf ljubiti ne mogel.
Alj fe bomo sanafhali, de bo jim Bog bres naf pomagal? Dro Iehko bi njemu to bilo; pa njegova ljubesn do naf tega ne do-pufti. ,Saj je vfe boshjo, kar mi imamo; kakor nam je dal, nam lehko vseme. Ravno s’tem blagam, ki nam ga je isrozhil, pa ho-zhe, de dobro ftorimo, ino fi v’nebefa pomagamo, naj ljube'sn med nami ne vgafne, bres ktire boshji otrozi biti ne moremo. Ravno sa to je'tudi Ješuf, fam boshji ^Sin od fvojih ve'rnih dare jemal, fe je milofhne shivel, ino kedar je fvoje apoftelne po fve-
ti pofial, jim je djal: „Ne imejte ne s lata ne frcbra, ne denarjov v’fvojih pafih, sakaj delavez je vreden fvo-je jedi.“ Mat. io, 9—10. Sa to je pa tudi viim dobrotnikam fvojih sveftih flushav-nikov oblubil, rekozh: „Kdorkolj da piti komu smed teb nar manjfhih le kosarez (glash) mersle vode v’imeni vuzhenza, refnizhno vam povem,
, ne bo sgubil fvojga plazhila.“ Mat. io, 4a. On fvoji zerkvi ni sapuftil bogaftva, temuzb ljubesn pravovernih kriftjanov.
„Kaj pa bomo imeli od te bratovfhne fv. Leopolda? bo lehko sadnizh kdo barak Na to nam vfmileni Jesuf fam odgovori, ker pravi: „Yfaki bo ftotero prije'l, ino vezhno shivlenje dofegel.“ Mat. 19, 29. Mladi kerfheni kriftjani fvoje roke pov-sdigujejo, ino sa fvoje dobrotnike molijo; fveti moshje', mifjonarji brate ino feftre fv. Leopolda blagoflovijo; fveta mati katolfhka zerkuv jim velike odpuftke deli, zbe fe jib hozhejo deleshni ftoriti. Marija deviza, le te bratovfhine pofebna mati, fv. Leopold ino toljko drugih boshjih prijatelov, katolj-fhkih miijonov imenitnih befednikov, pro-lijo v’nebefih pofebno sa nje, Alj ne bo rekla zlires dobre tovarfhe in tovarfhize fv.
Leopolda pofebna boshja miloft ino po-mozh? Nafhe polje bo lepilii selenilo, obil-nej nofite vinfke gorize, lepfhi redila shivin-za fe nam, in Bog naf bo varval nesnanih bole'sni. — Zhe nam kdo sa en krajzar, ki mu ga pofodimo, v kratkim zel rajnifh obljubi, ino mi vemo, de je mosh befede, ki ima, de nam da; alj ne bomo fle'dniga kraj-zarja pojifkali, ino njemu dali? Poglejte, kar tej fveti bratovfhini vloshimo, to fami-mu Jesufu pofodimo, ki nam je ftotero vfe poverniti obljubil; kar pa je obljubil, bo nam gotovo dal, zhe ne na semlji, kedar bi nam fhkodvalo, bo dal po fmerti sa tolj-ko lepfhi in obilnejfhi tamo v’nebeilh.
Kedar bomo enkrat ftali na bosliji pra-vizi, ino naf vfe pofvetno Sapuftilo, bo fhe bratovfhina fv. Leopolda nafha prijatelza, kasala Jesufu nafbimu fodniku vfe dobre dela, ki fmo jih sa kerfhanfke miijone ftorili. Vfmilil fe naf bo, kakor fe mi sdaj vfmi-limo, ino naf vefelo §aklizal: „Pridite shegnani mojga Ozheta! pofedite kraljeftvo, ktero vam je perpravle-no od sazhetkafveta. Bilfimlazhen, ino fte mi dali jefti, ptujz fim bil, ino fte me pod ftreho vseli, bil fim nag, ino oblekli fte me. — Refnizh-
6
no vam povem, kar «fte ftorili kte-rimu teh mojih nar manjfhih bra-tov, fte meni ftorili.“ Mati 25, 24-“-» Ino po tem pojdemo v’hifho fvojga Ozhet», kjer je veliko prebivalifh. Tam fe bomo Snidiii is vfdi fhtirih krajov fveta, fe bomo fposnavali ino hvalili, de fmo eden drugimi! v’nebefa pomagali. Koljko vefclje bo sa naf, viditi vTvetim raji toljko tavsheni isvelizhanih od fonzhniga is-hoda ino sahp-da, ki nam bojo prijasno roke podajali, ino nas flovili rekozh: „Tudi vi fte bili naflii pomozhniki ino dobrotniki; vafhi Ozbena-fhi ino darvani krajzarji fo nam v vezimo shivlenje pomagali, de fmo sdaj svoleni Ozheta nebefhkiga.“ Oj kerfhanfko ferze ! ako fhe kapla zhlovefhke kervi po tvojih shilah tezhe, ne odlagaj biti brat, biti fe-ftra fv. Leopolda, kje'r bo tako lepo tvoje delo, toljko v’nebefih tvoje plazhilo 1
Ti pa, ki kamenitniga ferza oftanefb, sa vfe mile- profhnje gluhe vufheta imafh, sdaj nobeniga vfmilenja nimafh, tudi enkrat na fodbi vfmilenja najdi! ne bofh. „Poberi fe fpred mene! tebi pravizhen fodnik porezhe. Jes fini sa tebe fvojo shivlenje dal, tebi fe je pa krajzarja dati mililo, de bi fvojim bratam pomagal. Hefnizhno ti po-
vem, ksfr nifi ftoril kterimu tih nar manjfhih, tudi meni nifi ftoril,“ Ka-mo fc bofh oberiiil tifti ftrafhni dan plazhi-la, kje' b6fh jifkal fvoj.e pomozhi? — Godilo fe ti bo, kakor bogatin«! moshu, ktiri fe je v’fhkexiat ino tenzhizooblazh.il, ino vfak dan imenitno goftil; vboshiz Lazar pa je pred njegovim vratini leshal, ino fe je shel ■ -jel nafititi s drobtinzami, ktere fo od mise bogatina padale, pa mu jih nihzher ni dah Vmerl je vboshez, ino angeli fo ga vnaro-zhje Abrahamovo sanefli. Vmerl je rievfmi-len bogatin, in je bil v'pekli pokopan. Luk, 16, 19 —. Vbogi Lazar fo sapufheni neverni Indjanzi 5 oh, nikar de bi mi nevfmi-leni bogatini bili! „Tajifti bo fodho bre« vfmiienja imel, ktiri ni vfmi-lenja fkasal; vfmilenje ftori lohkej-fhi fo dbo.“ Jak. 2, i3.
Ljube dufhe! Ako prcmiflimo , koljko fo fvetniki fvoje dni sa nebefhko kraljeftvo terpeli, in koljko fhe sdaj kriftjani po drugih krajah terpijo, fyeta groša naf mora ob-jiti: kaj bo per naf sa nebefa! — V’te'm nafhitn ftrahu nam daja vfmilcn Jesuf moder fvet, ter pravi: „Delajte fi p rij a tel e s’ Dvojim zhafnim prenioshenjam (ki fe
krivizhen mamon imenuje) de vaf, kedar obnemagate, vsamejo vvezhne pre-bivalifha. Luk. 16, 9. Ravno ta prijatelza nam bo iv. Leopolda bratovfhina, ako ji fvojo roko ‘podamo. V’to fveto braterno naf Jesuf klizhe, kjer nam mnoshize sapufhenih Indjanzov kashe, ki fo nadleshvani ino ras-kropleni, kakor ovze, ktire paftirja nimajo, ter nam pravi: „Shetev je velika, alj de-lavzov je malo. Profite tedaj Gofpoda shetve, de naj pofhlje delavzov v’ fvojo shetev.“ Mat. 9, 36 — 38. Ako Je-sufa ne flifhimo, tudi on naf enkrat vfhli-fhal ne bo.
Vfaki dan profmo v’Gofpodovi molitvi: „Ozhe nafh, ktiri fi vnsbefih, po-fvezheno bodi tvojo ime, pridi V nam tvoje kraljeftvo.“ Kar pa moiimoi, to tudi ftorimo, ino po fvojim premoshenji pomagajmo, de fe boshje kraljeftvo po vfim fveti rasfhira, in vfi jesiki hvalijo njega pre-fveto imej de bode fkoraj en hlev, ino en paftir!
Amen.

3P o f t a v e
bratovfhine fv. Leopolda.
Kaj je bratovfhina fv. Leopolda?
Bratovfhina fv. Leopolda je poboshna drushba vernih kriftjanov, ki fe Bogu v zhaft, febi ino blishnimu pa k’isvelizhanju fklene-jo, katolfhkim mifjonam v’Ameriki pomagat, de bi fe fv. ker. zerkev po vfim fveti ras-fhirala, — fe obzlieftvo alj gmajna fvetni-kov pomnoshila, alj pogmerala, ino fkos njo ii kriftjani fhazc alj saklade sa nebofa perpravljali.
Kaj je F temu potreba?
Potreba je dveh rezhi: molitve ino milofh-ne alj almoshne.
Ktere dolshnofti imajo tovarfhi ino tovarfhize?
tSame dve pofebne dolshnofti; pervizh: Moliti vfak dan i Ozhe nafh ino Zhefhena ii Marija, sperftavkam: (Sv. Leopold proii Boga sa nai! drugizh: Dati vfak teden, alj vfako nedelo i krajzar v’frebri mifjonam vbogajme. — Nobeden ni v’to bratovfhino periilen, pa tudi lehko odftopi, kedar ho-zhe.
Kako fe almoshna odrajtuje?
Vfakih io tovarfhev alj tovarfhiz ima fyojiga ofkerbnika alj ofkerbnizo, dc krajzar-
je vbogajme od njih pobere, ino jih vfakiga mefenza-fvojimu duhovniku odrajta, Zlie kdo tovarfhov odmerje, alj odftopi, mora ofkerb-nik, alj ofkcrbniza, kar more, sa drugiga tovarfha fkerbeti, de fhtevilo fpolni. Plazha jfe tudi lehko sa žele kvatre, alj sa eno leto naprej, kakor duhovnik sa dobro fpoš-najo.
Duhovniki pofhlejo to aljmoshno Tehan-tam, Tehanti v ihkoiijo, ino fhkofija na Dunaj (Bezh) vifhirn ofkerbnikant bratovfhine fv. Leopolda, ktiri po tem vic to mifjonar-jam VAmeriko pofhiljajo.
Kako fe pa ve', alj milofhna mifjo-narjam vhoke pride?
Vzhafih pridejo bukvize na fvetlo, v’ka-terih je vfe na tenko srajtano, koljko ib vi-fhi ofkerbniki vbogajme dobili, ino kamo lo poflali. V’tih Bukvizah fe tudi piftna bero, kih jih mifjonarji bratovfhini pifhejo, kaj fo prijeli, kaj florili, ino kako fe jim kaj godi.
Kaj mu je -f to riti, kdor v’bratovfhno fv. Leopolda ftopiti sheli?
Ako jih ni defctero, de bi fe sdrushili, ino fvojiga ofkerbnika alj ofkcrb*izo imeli, fe naj fvojimu duhovniku oglafi, de ga v’braterno sapifbejo. Po tem sazhne dvojno dolslmoft svefto opravljati.
Katire pofebne prašnike (fvetke) ima brato^fhina fv. Leopolda?
Pofebne tri: i. God ino prašnik Marii«
devize zhiftiga fpozhetja (Smiga grudna) ki je duhovfka mati vfih poboshnih tovarfhij, vTpomin sazhetka te bratovfhine; 3. Dan fv. Leopolda (iStiga liftognoja) po katerim bratovfliina ima fvoje ime. 3. Ednajftiga grudna je vfpomin rajne Brasilijanfke zefarize Leopoldine, ki je ti dan vmerla, na Dunaji mei;tvailxko opravilo boshje, sa Jijo, ino sa vfe rajne dobrotnike te bratovfhine. Vifbi ofkerbniki te godove zhaftitno obhajajo, ter vfe brate ino feftre povabijo, tud fvoje molitve s’njimi sdrushiti.
Katerih pofebnili odpuftkov ie bra-tcrna fv. Leopolda vedeli?
Sv. ozhe, papesh Leo XII. fo hratain ino feftram bratovfhine fv. Leopolda pop o L nama o dp uftik dodelili:“ 1. na dan, ke-dar vbratovfhinO ftopijo; 2. na dan fv. Leopolda, ki je i5tiga liftognoja; 3. na prašnik Marije devize zhifti ga fpozhetja, ki je 8ga grudna; 4* enkrat vfakiga m e fen z a, ako fo mefenz dni poprej bratovfke molitve: vfaki dan i Ozhe-| nafh ino zhefhena fi Marija, pa: Sv. Leo-pcfld, profi Boga sa riaf! opravljali, po tem vredno k’fpovedi ino kfvetimu obhajilu gredo, ino v’kaki pofvezheni zerkvi sa lepo sa* ftopnoft 'kerfhanfkih kraljov ino Zeiarjov, sa pokonzhanje kvivove'r ino sa rasfhiranje fv. katolfhke zeikve molijo; poflednizh 5. vfmertni uri, ako fe vredno fpovejo ino fv. obhajilo prejmejo; zlie bi pa tega ne sa-mogli, prefladko ime Jesuf s’uftmi, alj faj vferzi isreko, in fvojo dufho Bogu isrozhijo.
Kaj fe tovarfham ino tovarfhizam fv. Leopolda pofebno perporozhi?
Dobro je k’isvelizhanju, de grejo v’po-febnih prašnikih bratovfhine, tudi zhe je mogozhe, vfakiga mefenza kTpovedi ino k' fv. obhajilu, de fe odpuftikov deleshni fto-rijo, greha varjejo, ino fkerbijo, de vefel-je, sa bosbjo zhaft ino isvelizbanje blishni-ga fkerbeti, med njimi ne pomerje. Kdor vtegne, naj tudi moli to le molitvizo:
Molite v
bratovfhine fv. Leopolda.
Ljubi Ozhe nebefhki, ki fi poflal fvoji-ga ^Sina naf vfe isvelizkat; pridi Vnam tvoje kraljeftvo, naj tebe vfi ljuaje prav fpošnajo ino zheftijo! — Pofebno vfmili fe vbogih divjakov, Samorzov, ki v’dalnih krajah sa morjam prebivajo, ino fo tudi nafhi bratje ino feftre. — Daj jim fposnati pravo luzh fvete kerfhanfke katolfhke ve're, daj njihovim vuzhenikam (mifjonarjam) dobro frezho tvoje kraljeftvo med njimi rasfhirati. — Daj pa tudi nam pravo fkerb sa vezhno is-velizhanje, naj en drugimu v’nebcfa pomagamo, kje'r naf bofh enkrat vfe fvoje dobre otroke sdrushil, po Jesufu, Kriftufu, Go-fpodu nafhim, fkos profhnjo Marije devize, fvetiga Leopolda, ino vfih ljubih Cvetnikov.
Amen.
Ozhe nafh i. t. d. Zhefhena fi Marija i. t. d.
(Sveti Leopold, profi Boga sa naf!