REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
Zrnast*.
Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
NOVICE
LJUBNO
GORNJI GRAD
Ob dnevu republike
Redki so jubileji v človeški mo, da gospodarska stabilizacija zgodovini, na katere bi bili tako tokrat ni parola, temveč nuj-silno ponosni, kot smo jugoslo- nost ob kateri je potrebna iz-vanski narodi na svoj 29. no- redno visoka raven, motivirano-vember - rojstni dan Sociali- sti, zavesti in ustvarjalnosti vseh stične samoupravne federadivne nas, na vsakem delovnem mestu republike. Ta dan je zapisan v in pri vsaki nalogi Kaj bi bilo z naših srcih in zgodovini, kot našim narodnoosovobodilnim svetel mejnik, saj je bil izboje- bojem, če bi se proti okupator-van z lastno močjo, krvjo in jii borili le neld štabi, ne pa smelostjo vseh naših narodov in najširši sloji ljudi. Enako je s narodnosti	sedanjimi težavami, s katerimi
Ko je Evropa še ječala pod se moramo spopadati na vseh nemškim fašističnim škornjem, nivojih, da jihsbomo premagali smo mi že imeli svojo demokra- Bitka za gospodarsko stabiliza-tično izvoljeno, vrhovno, za- cijo mora postati za vse in konodajno in izvršilno telo - vsakogar obveza, da bomo A VNOJ. Na II. zasedanju ustvarili pogoje za naš nemoten AVNOJ-a v Jajcu 29. in 30. družbeni razvoj. To je dolg do novembra 1943 leta, so voljeni preteklosti in usmeritev prihod-predstavniki vseh naših narodov nosti!
in narodnosti, sprejeli resolucijo Ob tem ne moremo mimo z zgodovinsko nadvse pomemb- odgovornosti, kajti večja ima, nimi sklepi.	posameznik ali organ, družbena
Delovanje A VNOJ-a so pri- pooblastila, toliko večja in težja znali tako zahodni, kot vzhodni mora biti njegova odgovornost zavezniki, prvi že decembra ter doprinos. Ob samouprav-istega leta, Sovjetska zveza pa nem in političnem dogovarjanju januarja naslednjega leta. Tako moramo doseči večjo racional-je opravljal A VNOJ nemoteno nost in bolj tovariško ter enako-svoje funkcije in zgodovinsko memo bomo morali razdeliti pomembno poslanstvo, vse do bremena. Predvsem pa bomo izvolitve ustavodajne Skupščine morali postati bolj dosledni pri Jugoslavije v dmgi polovici uresničevanju. dogovorjenih 1945 leta. Nikdar torej nismo sklepov in stališč, bili brez vodstva, tudi za časa Najvišja vrednost v našem najhujšega terorja ne, še več, življenju mora postati delo. Le vse ljudstvo je dobro vedelo, da na ta način bomo spremenili jim prav O sv obilna fronta prinar vsakodnevni odnos do delovnih ša resnično, socialno, gospodar- obveznosti in navad. Edvard skoin politično svobodo.	Kardelj je nekoč dejal, da delo
Zal bomo letos praznovali pomeni ustvajanje, nenehen Praznik republike brez moža, ki boj, boj z materijo, boj v druž-je znal povezovati hotenja ljud- benih odnosih, boj v medčloveških množic, tako v takratni ških kontaktih, narodnoosvobodilni, kot v vsej Biti danes kljub vsem nakopi-povojni socialistični in samo- čenem težavam zaskrbljen, po-upravni preobrazbi. Z njim smo meni nezaupati v že tolikokrat izgubili smelega vodjo, toda izpričano ustvarjalno sposob-ostale so njegove ideje, ki pre- nost delavskega razreda, pome-vžemajo vsakega izmed nas. Za- ni nezaupati v naš politični to smo danes močnejši, kot sistem. Zato ponosni in smelo smo bili kdajkoli doslej, enotni slavimo dosežene zmage v boju in trdno odločeni, da gremo po za osvoboditev dežele, dela in začrtani, Titovi poti naprej. Hudi. Na tem stopnišču svobo-V vsej povojni izgradnji smo de smo takorekoč vsi skupai in bili bitko za gospodarski napre- vsak posamezno. Hoditi mora-dek in boljše človeške ter med- mo z roko v roki, kajti ves svet sebojne odnose. Velik je bil ta je le zaokrožena celota, iz dne-boj, z ogromnimi, blesteče do- va v dan manjša in vsako jutro seženimi rezultati. Toda danes bolj soodvisna, se bitka nadaljuje. Dinamičen Tudi tokrat bomo izšli kot razvoj zadnjih nekaj let nas je zmagovalcu To nam omogoča preveč zanesel na področje po- naš socialistični samoupravni si-trošnje in standarda, kar pa v stem, naša volja in. trdna odlo-mnogočem ni odraz vloženega čenost, da bo praznik republike dela, znanja, naporov, zlasti pa vedno simbol našega dela in rezultatov, ki izvirajo iz dela. naše moči, naše enotnosti in Če hočemo ali ne, moramo neomajnosti, naše trdne odloče-priznati, da smo se znašli v nosti, vedno vztrajati na poti zapleteni gospodarski situaciji, napredka in medsebojnega razu-toda to ne pomeni, da so težave mevanja. Zaupajmo v hotenje nepremagljive ali take narave, ki ljudi in v vse tisto, kar .lahko bi jih v preteklosti ne doživljali, človek ustvari v pogojih med-V tem trenutku je nadvse po- sebqjnegß sodelovanja, razume-memben naš zavesten odnos in vonja in dogovarjanja! naša pripravljenost ter zavzetost
za razreševanje gospodarskih	JOŽE KUMER
problemov. Zavedati se mora-	predsednik OK SZDL
Sindikati o gospodarjenju
Na Ljubnem so se zbrali predsedniki osnovnih organizacij sindikata iz območja naše občine. Obravnavali so rezultate devetmesečnega gospodarjenja v delovnih organizacijah. Posebej so ocenili uspešnost sindikalnih organizacij v prizadevanjih za ustalitev gospodarstva in izboljšanje težav s katerimi se nekatere organizacije združenega dela opletajo. Nakazah so naloge za v bodoče in posebej skrbno pripravili javno razpravo o načrtih samoupravnih interesnih skupnosti.
Kar lahko storiš danes, ne
odlašaj za jutri
Vse pogosteje je slišati ocene: kako delamo? ! In to uradne in neuredne.
Uradne ocene kažejo, da delamo premalo, četudi delovni čas prebijemo na delovnem mestu. Neuradne ocene to samo potrjujejo. Te ocene ponazaija-jo številni primeri in dokazi. Veliko je takih zaposlenih, pravijo, ki svojega dela ne jemljejo kot eno izmed najbolj humanih in najčastnejših obveznosti sodobnega človeka. Zato njihovo delo tudi ne daje sadov, kakršne bi moralo dajati in kakršni so neogibno potrebni sodobnemu človeku za njegov razvoj in za razvoj družbe sploh. Z drugimi besedami: živijo na račun tistih, ki so te obveznosti razumeli in sprejeli. Da bi bil položaj še bolj zapleten, se slabi delavci tega celo ne zavedajo, zato vztrajno zahtevajo svoje pravice in pozabljajo na svoje dolžnosti.
Ocene kažejo, da se nenehno grmadijo boleznine, ki so zadnja leta dosegle nesprejemljive razsežnosti. Vsak dan je v bolniškem staležu delavcev za poldrugo združeno „Iskro“. Kakršna številka je to, si komaj lahko mislimo. Velike izgube nastajajo tudi zaradi slabo pripravljenih sestankov, zaradi odhajanja z dela, zaradi različnih pozivov itd. V Sloveniji gredo ti izostanki že po približni oceni v tisoče delavcev. Še huje pri vsem tem je to, da gre v glavnem za najbolje plačane delavce, tiste, na katerihsležita organizacija dela in proizvodnja.
Tudi disciplinirani nismo. Na delo zamujamo. Te zamude so veliko večje pri tistih, ki niso neposredno ob strojih, čeprav tudi tam ni malo izostankov. Disciplina je postala zadeva vsakogar, da pač ravna, kakor mu pride na misel. Zelo malo je primerov, individualnih in kolektivnih, da bi büa disciplina
El od visoke družbene zavesti.
e manj je organiziranih in premišljenih akcij, da bi temu stopili na prste. Kakor da so se tisti, ki naj skrbe za disciplino, nekam izgubili. Mnogi se sploh boje disciplino zahtevati, s te, pa so, logično, tudi sami nedisciplinirani, saj dopuščajo anarhijo.
Pri delu smo mlačni in nam ni mar za rezultate dela. Motivi, ki naj zagotove večji delovni učinek, četudi so, to velja podčrtati, pogosto v sistemu nagrajevanja, so zamegljeni. Zato se dela, da se pač nekaj dela in tako opraviči vse tiste pravice, ki so povezane z rednim delom. Posledica tega so nenehne podražitve dela, zamujanje . rokov. Tega, kar lahko storimo danes, ne naredimo četudi imamo o tem lep pregovor z lepim naukom: „Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri.”
Kot da pravi motivi zažive šele po rednem delu, ko se razcveti obrtniško in intelektualno popoldansko delo, ki postaja pri nas, resnici na ljubo, eden izmed pomembnih dejavnikov osebnega standarda, s tem pa tudi neugoden preced-ens celotnega sistema nagrajevanja po delu. To je tudi vzrok za popačeno pojmovanje družbenega dela. Zato velja na podlagi vseh teh ocen priti do skupnega in odločnega odgovora: Delo moramo povzdigniti do kulta.
V to moramo biti vključeni vsi. Vsi moramo delati več, kolikor moremo in znamo. Ta cilj morajo nenehno motivirati'in plemenititi družbene potrebe, ki jih zdaj, konkretno, narekujeta gospodarska stabilizacija in naš neposredni razvoj. Poleg tega moramo vrednotiti stvarno delo in rezultate dela, in to pri konkretnem delu v širokih družbenih okvirih. Vse to moramo kajpak uresničevati v akciji. Kako delamo, na primer, mora biti tema slehernega sestanka osnovne organizacije ZK in sindikata.
Če ne bomo delali tako, se lahko zgodi in se tudi že dogaja, da se delo meri po tem, koliko časa je kdo preživel na delu ali bi ga moral preživeti. Ali pa vsak po svoje vrednoti svoje delo, kakor se je to zgodilo s televizijskim serijskem filmom Dražgoška bitka, kjer so popolnoma odpovedali disciplina, odgovornost, smisel za varčevanje in druge vrline, ki so neogibne pri vsakem dobrem delu.
VLAJKO KRIVOKAPIČ (Komunist)
Zakon mora obveljati
. V naši družbeni skupnosti si na moč prizadevamo ustaliti stanja v gospodarstvu in odpraviti razne nepravilnosti, ki so marsikdaj povod za dvome v pravni red in s tem v pravno varnost. Delovni ljudje so se tudi v resnih težavah vedno znova izrekli za red in dobro sožitie med občani. Gre za samoupravno odločanje, dogovarjanje in seveda za spoštovanje dogovorjenega.
Žal pa znova ugotavljamo, da nekateri med nami še vedno menijo, da demokratično obravnavanje stvari pomeni znak slabosti in nemoči. Tako pride do zlorab družbenega zaupanja. Vse to je nedvomno posledica nezadostne osveščenosti in nizke stopnje samoupravne zavesti. Lahko pa bi govorili v primerih, ko nekdo enostavno prezre družbena pravila, ko meni, da zanj ne veljajo, tudi o primitivnem pojmovanju socialističnega družbenega sožitja. Slednje ob takem mišljenju in ob dejanih samovolje ne more najti mesta v naši družbi.
skega zemljišča je takšno početje še posebej obsojanja vredno. Končno smo dovolj dolgo trpeli nesmoteme zazidalne posege v naravo in tako tudi v naš bodoči kruh. Ne gre za zaščito zaradi zaščite. Gre za odgovornost naslednjim rodovom, ki bodo tod živeli in se morali tudi prehranjevati. Pa končno, ali je lepo, da stoji v nekem nesklaje-nem naravnem okolju neprimerna stavba, ki vzbuja negodovanje ljubiteljev lepega? Mi pa smo turistična krajina in moramo na to posebej paziti. Pustimo besedo strokovnjakom, ki bodo načrtovali gradnjo tam, kamor sodi.
Res, smo v načrtovanju nekoliko počasni, vendar ne more biti izgovora za samovoljo, ki ni in ne more biti dopustna.
Tako se ponekod lotijo mimo vseh določil gradnje, sami postanejo urbanisti, načrtovalci prostora in s tem kršilci najosnovnejših pravil igre. Menda je povsem jasno kam takšna dejanja vodijo. Ne gre za to, bo nekdo imel hišo tam in tam ... gre za to, da ni znosno dopuščati krojenja usode nas vseh, nekaterim. V času, ko se borimo za sleherno ped kmetij-
O gospodarskih in političnih razmerah v naši občini
V zadnjem obdobju smo že večkrat ocenjevali aktualne gospodarske in politične razmere v občini. S ciljem, da bi organi in organizacije ZK v občini aktivno pristopili in delovali v smeri uresničevanja opredeljene politike, smo vprašanja povezana z gospodarskimi in aktualnimi političnimi razmerami v občini obravnavali v tem letu na treh sejah občinske konference ZKS in prav tako na treh sejah komiteja. Občinska konferenca in komite, kot tudi drugi organi družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, so svojo aktivnost usmerjali v najbolj pereča in aktualna vprašanja ter naloge uresničevanja politike ekonomske stabilizacije.
Čuti se velika pripravljenost za napore in tudi odrekanja od želja, kar v preteklosti nismo bili navajeni. Krepi se odgovornost za uresničevanje dogovorjene politike pri komunistih, v samoupravnih organih in med strokovnimi kadri. Aktivnost organizacij ZK je v tenrletu na splošno bistveno večja. Krepi pa se tudi kvaliteta delovanja, saj se organizacije vse bolj odločno spopadajo s problemi in slabostmi v svojem okolju. Razprave v organizacijah in organih so postale bolj odkrite in konkretne.
Vloženi napori za boljše gospodarjenje in uresničevanje gospodarske stabilizacije so dali v zadnjem času že prve rezultate. Pri tem pa se v celoti zavedamo, da je realna vrednost doseženih premikov v gospodarstvu še majhna in obstoja nevarnost, da doseženi gospodarski rezultati ne bodo kratkotrajni. To zlasti zaradi tega, ker se več TOZD srečuje s problemi v tekoči reprodukciji, ker manjka surovin (les, določeni profili jekla za predelavo) in so občasno prisotne resne motnje zagotavljanja repromateriala in nadomestnih delov (eozdarstvo, lesna industrija, Gorenje).
Gospodarske razmere so v občini kljub naštetim težavam tokrat ugodnejše kot pred letom. Gospodarski pokazatelji kažejo, da smo v teku leta dosegli povprečna gibanja gospodarske rasti v regiji in republiki.
V zadnjem času smo dosegli nekatere kvalitetne premike v naŠem gospodarstvu:
—	uspeli smo realizirati nekatere naložbe, ki so se dalj časa odmikale;
—	bistveno se je spremenila struktura investicij v korist gospodarskih naložb;
—	pomembno se je povečal izvoz (za 89%) in zmanjšal uvoz, izvoz je večji od uvoza
9	za 12%);
—	v celoti smo povečali proizvodnjo hrane;
—	obvladali smo predvidena razmerja delitve dohodka.'
Na področju investicij ne bomo dosegli predvidenih vlaganj v sedanjem srednjeročnem obdobju. Realiziranih bo 80 % planiranih investicijskih programov v skupnem znesku 25 % sredstev. Od skupno doseženega družbenega proizvoda smo v občini namenili za investicije le 21 % sredstev, kar je močno pod poprečjem republike. Za pretečeno obdobje ugotavljamo, da investicije niso bile v prevelikem obsegu, pa tudi sama struktura investicij pretežno odgovarja zahtevam za prestrukturiranje gospodarstva. Slabost, ki je bila v preteklem obdobju močno prisotna se kaže v velikem časovnem zaostanku v realizaciji posameznih programov. Zaradi tega, ker OZD v prvi polovici niso imele ustreznih investicijskih programov, je prišlo v zadnjih dveh letih do sorazmerno velikega 'obsega investicij, ki jim gradbena operativa ni bila kos. To je povzročilo resne zastoje v izvajanju gradbenih del in končna posledica so precejšnje zakasnitve v aktiviranju investicij. Druga slabost, ki je prisotna v izvajanju investicij se kaže vElkroju, kjer je bil program investicije premalo obdelan in pripravljen, zlasti v pogledu zagotovitve strojne opreme, kar je povzročilo velik zaostanek v izvedbi investicije. Nadalje je bil močno prisoten problem nepripravljenosti OZD v skupne naložbe. Na tem področju je bü v zadnjem času močno prisoten problem naložb v več vzdrževalnih obratov za transportna sredstva in ostalo mehanizacijo. Ta problem smo uspeli razrešiti z zahtevo po združevanju predvidenih investicij.
Obseg negospodarskih investicij, kot smo že ugotovili, ni presegal razumnih meja. Pri tem smo za realizacijo negospodar-
V Gorenju — Mali gospodinjski aparati Nazarje
skih investicij zbrali 20 % sredstev s samoprispevki občanov. Glavne investicije so bile naložbe v osnovno šolstvo in kulturo. V letu 1981 bodo predvidene investicije v negospodarstvo zelo male.
Ena od najpomembnejših nalog, ki jih izvajamo v tem času je akcija za pravočasno in kvalitetno pripravo planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje. Akcija ZK in vseh ostalih družbenopolitičnih dejavnikov poteka v smeri uveljavljanja ukrepov gospodarske stabilizacije v planskih dokumentih. V tem pogledu so prisotna prizadevanja za odpravljanje slabosti, ki so bile dosedaj prisotne pri planiranju in konkretnem uresničevanju razvoja. Politično smo se v občini opredelili, katerim dejavnostim bomo dali v prihodnje prednost v razvoju. To je predvsem področje kmetijstva, turizma in gozdarstva ter lesne industrije. To so področia, na katerih imamo velike prednosti in možnosti za razvoj. Nekaterim od teh dejavnosti, zlasti turizmu, dosedaj nismo namenili prave pozornosti.
Pri sedanjem poteku planiranja v OZD je prisotnih več slabosti. V večih organizacijah še nimajo jasnih razvojnih usmeritev in zato planirajo še zelo na pamet brez trdnejših osnov. Predvidene investicije v prihodnjem obdobju v celoti še ne ustrezajo zahtevam k riterijev za prestrukturiranje, zato bodo ti programi morali doživeti spremembe in dopolnitve. Politična in samoupravna aktivnost za oblikovanje in usklajevanje planskih dokumentov je v občini široko zastavljena. V OZD pa ta aktivnost ni dovolj prisotna v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Premalo je poglobljenih razprav v DPO in z delavci. Vse razprave se gibljejo preveč v krogih strokovnih delavcev. Na tem področju je resno prisoten problem obvladovanja razvoja družbenih dejavnosti v prihodnjem obdobju, kjer je močno prisotna težnja po večji rasti kot se predvideva v gospodarstvu.
Ena od najpomembnejših nalog gospodarske stabilizacije in sedanjih političnih razmer je nadaljna krepitev samoupravnega položaja delavcev. V tem pogledu smo dosegli pomembne vsebinske premike v krepitvi samoupravnega odločanja delavcev. Organizacije in organi ZK in ZS so v zadnjem času dale več pobud in organizirale ustrezno aktivnost za ustanavljanje novih TOZD (gradbeništvo, zdravstvo), kjer so po ocenah pogoji za ustanovitev TOZD.
Okrepila se je samoupravna in dohodkovna povezanost OZD z nekaterimi večjimi organizacijami (SOZD) izven občine. Začeta prizadevanja v tej smeri moramo nadaljevati in okrepiti z večjo stopnjo dohodkovne povezanosti.
V občinski organizaciji ZK in njenem delovanju so opazne pomembne spremembe. V veliki meri smo uspeli uveljaviti novo vlogo občinske konference. Uspešno smo zastavili sistem zadolžitev posameznih članov komiteja za določena področja delovanja, kot tudi zadolžitve za posamezne organizacije. S tem smo dosegli večjo povezanost občinskega vodstva ZK z organizacijami ZK. Povezanost občinske konference z osnovnimi organizacijami še ni v celoti zadovoljiva. To predvsem v primerih, ko je potrebno nuditi organizacijam večjo pomoč v zahtevnejših političnih akcijah. Veliko naših organizacij je bilo
ustanovljenih šele pred nedavnim in imajo pretežno mlajše člane zveze komunistov. Te organizacije zahtevajo več pomoči in nujno več idejnopolitičnega usposabljanja. S tem namenom krepitve povezanosti 00 ZKS in občinske konference ZK razvijamo nove metode dela, ki nam zagotavljajo, da člani OK ZKS in komiteja poglobljeno spoznavajo razmere v posameznih sredinah in po drugi strani nudijo pomoč organizacijam pri njihovih problemih. Večkrat med letom oblikujemo delovne skupine članov OK ZKS, ki z določenimi nalogami obiščejo vse 00 ZKS (obravnave periodičnih in zaključnih računov, ocena uresničevanja stabilizacijskih nalog, uresničevanje vloge in učinkovitost delovanja 00 ZKS itd.). Takšen način dela se pozitivno odraža na večji aktivnosti 00 ZKS kot tudi na same občinske konference.
Ocenjujemo, da so politične razmere v občini dobre. Razpoloženje med vsemi strukturami prebivalstva kaže na prisotnost strpnega razumevanja našega gospodarskega položaja in položaja v svetu. Čuti se pripravljenost za vlaganje dodatnih naporov za izboljšanje gospodarskega položaja posameznih TOZD. V primerih, ko prihaja do pomanjkanja surovin in repromateriala se organizirajo premiki delovnega časa. Delavci so pripravljeni več delati za ohranitev sedanjega standarda. Delavci opozarjajo na nujnost enakomerne razdelitve bremena gospodarske stabilizacije na vse socialne skupine. Pripombe gredo na krepitev materialnega položaja občanov, ki se ukvarjajo z zasebno obrtno dejavnostjo. Opažamo, da so delovni ljudje in občani vse bolj občutljivi za napake in slabosti, ki se v družbi dogajajo. Zahteva se odločnejše ukrepanje proti vsem negativnim pojavom.
Na razpoloženje ljudi slabo vplivajo problemi preskrbe z nekaterimi življenjskimi artikli. V zadnjem času se zelo problematično kaže oskrba z mesom. Ukrepi za izboljšanje preskrbe se zelo počasi izvajajo, kar ljudje težko razumejo. Materialni položaj delavcev se je močno poslabšal v tistih OZD, kjer so že v preteklem obdobju imeli nizke osebne dohodke. Ti se v letošnjem letu gibljejo v skladu z rastjo dohodka in v mejah resolucijskih opredelitev. Zato so v organizacijah z nižjimi OD že prisotne zahteve po povečanju OD, v kolikor bo še nadalje prisoten takšen trend rasti življenjskih stroškov. Visoka rast življenjskih stroškov je najbolj prizdela delavce z nižjimi OD,
V likalnici Elkroja
ki jim je osebni dohodek edini vir dohodka. V org
ZK in ZS smo dali ustrezne pobude za oceno socialnega položaja določenih skupin delavcev in občanov, ter predlagali ukrepe za zagotavljanje minimalnega standarda občanov.
Razmere, v katerih se nahajamo, terjajo od nas maksimalne napore za odpravljanje slabosti, ki so se nam dalj časa kopičile. Samo z ustrezno večjo aktivnostjo v bitki za nove odnose in lomljenju vseh odprorov bodo
zveza komunistov in druge subjektivne sile uspele ohranjati in krepiti zaupanje delovnih ljudi v moč in sposobnost našega političnega sistema: Zaupanje v naš samoupravni socialistični sistem je pri delovnih ljudeh močno prisotno, zato nikakor ne smemo dovoliti, da bi z nadaljevanjem nekaterih negativnih donosov in ponašanju posameznikov okrnili zaupanje ljudi v naš sistem, ki je osnova za nadaljni uspešni razvoj naše družbe.
S stavbo za market v Mozirju hitijo.
KRAJEVNI PRAZNIK V ŠMARTNEM
Družbenopolitične organizacije kraia so v spomin na požig Šmartna. ki so ga Nemci zgrešili 24. oktobra 1944 pripravile javno proslavo. Hkrati so posebej povabili starejše krajane in jim izkazali posebno pozornost. Uvodoma je predsednica družbeno politične® zbora SO Mozirje Kozovinčeva nagovorila vse nav oče. Poudarila je težave preteklosti in opozorila na tiste, ki stoje pred nami. Posebno prisrčno je nagovorila vse navzoče starejše krajane. Nato so otroci pokazali svoje znanje na odru, tako v ,pesmi, k ot v besedi. Tovarišicam, ki so pripravile spored gre posebno Priznanje. Najstarejši navzoči krajanki so predali cvetje.
*' Jakoj za tem, so odprli v šoli razstavo Naš kraj. To so pripravili mladinci s Pomočjo krajanov. Prikazano je bilo mnogo zanimivega gradiva iz preteklosti ih> sedanjosti. Posebno so ob tem poskrbeli za prikaz dela njihovega športnega društva, gasilcev in drugih. Ročna dela so pritegnila pozornost, saj predstavljajo v glavnem domače vzorce.
MLADI O RAZSTAVI V ŠMARTNEM
Peter Weiss, eden tistih, ki so si prizadevali za uspeh prve, tovrstne razstave v kraiu, je med drugim povedal, da je bilo premalo časa za obsežnejše prikaze. Tudi šolski razred ni najprimernejši prostor za takšne razstave, so menili mladi. Zato tembolj nestrpno čakajo na večnamenski prostor, ki ga bodo pridobili z načrtovano razširitvijo šolskega poslopja. Začetki so obetavni!
LJUBITELJEM MENINE!
Planinsko društvo Gornji grad nas je obvestilo o tem. da je uvedlo v zimskem času dežurstvo svojih članov v planinskem domu na Menini. Do 1. junija 1981 bo dom tako odprt vse lepe sobote in nedelje. Po tem času pa bo redno posloval. Posebej želijo opozoriti ljubitelje zimskih izletov na izredno lepo: krajino na tej planini. Možnosti turnih smuških izletov so številne. Zaradi varnosti priporočajo v zimskem čas" pristop iz Gornjega grada mimo Semprimožnika. Ce se kdo zanima za podrobnosti, pa naj pokliče prek telefona 063 -842-017 med 8. in 10. uro.
OD SLEJ TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO MOZIRJE
O organizacijskih spremembah v zdravstvu se je že mnogo pisalo in govorile. Da bi se samoupravno izoblikovali, so sklicali sejo, na kateri so postavili svoj delavski svet in izvršilni odbor. Prvega bo vodil dr. Franc Sirko, drugega pa dr. Ana Dolinar. Sprejel iso osnutek notranje organizacije TOZD in ga namenili javni razpravi v kolektivu. Imenovali so nekatere.skomisiie in sklenili razpisati delovne naloge vodje temeljne organizacije. Imenovali so tudi strokovni konzilij splošne medicine.
POVEĆAN*ZDRAVSTVENI DOM V NAZARJAH
Že nekaj časa sem se borijo zdravstveni delavci v Nazarjah s hudo prostorsko stisko. Sedaj so izgledi, da se bo vendarle premaknilo na bolje. Pripravljeni so okvirni načrti za dograditev in opremo. Tako nai bi pridobili prostor za fizioterapijo,laboratorij in dve specialistični ambulanti. Ob tem pa velja povedati, da naj razširitev doma v Moziriu izpade iz tega srednjeročnega obdobja. Ker so razmere tudi v mozirskem zdravstvenem domu kritične prav zaradi prostorske stiske, se velja ob tem zamisliti!
GASILCI POKAZALI DOBRO ZNANJE
V okviru sTedna požarne varnosti, so gasilci v Moziriu opravili mokro vajo in preiskus pripravlienosti za reševanje ljudi iz gorečih stavb. Vajo ie dobro pripravila Gasilska zveza občine. Sodelovalo pa je preko 50 gasilcev, pripadnikov gasilskega sektorja Mozirjj. Prišli so iz Pobrežja, Mozirja, Gorice, Nazaraja in Rečice. Po vaji so kritično ocenili delovanje posameznih skupin in hkrati nakazali pomanjkljivosti, ki so «e med vajo pokazale.
MOZIRSKI GASILCI POBRATENI Z DUBROVČANI
Da bi se povezovali preko republiških meja in tako spoznali delo, pa tudi organizacijo drugod, so se mozirski gasilci odločili za pobratimstvo z gasilskim društvom Dubrova pri Zagrebu. Srečali so se z njimi v Kumrovcu in se najprej pomerili v gasilskih veščinah. Pri tem je sodelovalo tudi domače društvo. Srečanje je bilo torej delovno, pa tudi družabno, saj je tekmovanju sledilo tovariško srečanje.
STRELSKO TEKMOVANJE
Na občinskem stelišču v Mozirju je bilo občinsko tekmovanje z malokalibrsko puško v trostavu. Ekipno je osvojila prvo mesto skupina iz Mozirja, drugi so bili strelci iz Šmartnega ob Dreti, njim pa so sledili strelci z Rečice. Posamično pa je bil najuspešnejši Franc Grobelnik iz Mozirja, sledila pa sta mu Franc Brinovšek iz Šmartnega ob Dreti in Anton Acman iz Mozirja. Pokal strelske zveze je prejela mozirska skupina. Posamični zmagovalci pa so prejeli strelska odličja.
TEŽAVE S SAJENJEM V GAJU.
Letošnje naugodno vreme ie zagodlo tudi Savinjskemu gaju. Prostovoljci so komaj uspeli pripraviti grede _za saditev, koje pričelo slabo vreme in tako onemogočilo sajenje čebulic. Škoda bi bila nepopisna, če bi ne zmogli pravočasnega sajenja. Zato prosi odbor za urejanje Savinjskega gaja krajane Moziija, da se ob primernem vremenu v večjem številu odzovejo vabilu na delo pri sejanju. Saj bo naše skupno veselje, če bo gaj spomladi zacvetel v vsej svöji veličini.
GLASILO MLADIH V ŠMARTNEM
Že smo pisali o tem, da se mladi v Šmartnem ob Dreti močno zavzemajo za svoj krai. Pripravljeni so delati, čeprav je največ med njimi dijakov in študentov, ki so veliko z doma. Lotili so se tudi obveščanja krajanov. Izdajajo Mlado lipo, ki prinaša poleg trenutnih zanimivosti še razne zgodovinske sestavke. Pred nami je 3. številka. Obseg 35 strani. Med sestavki najdemo spomine na požig Šmartne, kroniko gasilskega društva, naši krajani v urbarju iz leta 1426, ob tem pa ne manjka leposlovne vsebine- Potrudili so se tudi z nagradno križanko. Glasilo prejemajo vsi krajani, za gmotno plat pa poskrbijo v krajevni skupnosti in še kje.
OBČINSKI ZEMLJEVID
Geodetski zavod iz Ljubljane pripravlja po naročilu občine_ Mozirje sodobno pregledno karto območja Gornje Savinjske doline. Založila jo bo Geodetska uprava Mozirje. Na njej bo popolen pregled vseh voznih poti in naselij. Območja posameznih krajevnih skupnost bodo označena. Na hrbtni strani karte pa bo kratek opis krajevnih zanimivosti zbran po krajevnih skupnostih. Ker bo tisk večbarven, bo seveda preglednost karte odlična in bo tako lahko služila turistom, kot tudi v službene namene. Zaenkrat bo naročena k oličina 3000 kosov.
KOMUNISTI MOZIRJA ZA OBNOVO PROSVETNEGA DOMA
Svet ZKS pri krajevni skupnosti Mozirje je sklical sestanek sekretarjev osnovnih organizacij ZK pri delovnih organizacijah. Obravnavali so težave, ki nastopajo pri obnovi prosvetnega doma v Mozirju. Ugotovili so, da gre za nadvse nujno prizadevanje, predvsem gradbenega odbora tukajšnjega prosvetnega društva. Seveda manjka ob tem širše podpora in razumevanja. Končno je jasno, da stvar ni samo v interesu kulturnih delavcev. Zato so se izrekli za vsestransko podporo prosvetnemu društvu Mozirje pri naporih za posodobitev stavbe po načrtih, ki zagotavljajo boljšo kulturno ponudbo kraiu.
Pozornost do starejših krajanov v Šmartnem
Iz dela zborov občinske skupščine in izvršnega sveta
Zbori občinske skupščine so na svoii seji dne 6. in 7. 11. 1980 obravnavali med drugim tudi spremembe in dopolnitve Statuta občine Mozirje. Povod za spremembe je bil izid Zakona o sistemu državne uprave in Izvršnem svetu SRS in republiških upravnih organih, ki je izšel v letu 1979. Kakšne novosti oziroma spremembe prinaša ta akt?
Na eni strani pomeni vsebinsko preobrazbo dela in funkcioniranja državne uprave in na drugi novo samoupravno organiziranost upravnih organov. Državna uprava in samo delo se mora podružbljati, približati se mora delovnemu človeku in občanu, zagotoviti pa mora
Kaj bo s telovadbo v Mozirju
Bralka Jana Zajšek iz Moziija sprašuje: Kdaj bodo priljubljene in obiskovane telovadbe za cicibane v telovadnici TVD Partizan v Mozirju? Zakaj nik ni več? Zakaj se ne organizira vsaj enkrat tedensko rekreacijo za naše malčke od dveh do treh let naprej? Pogrešamo telovadbo predvsem tistih otrok, ki niso v vrtcih. Lahko bi sicer telovadili doma, vendar to ni isto, kot razgibavanje v telovadnici. Telesna vzgoja otrok je zelo pomembna. TVD Partizan ima usposobljene vaditelje. Zanima me torej zakaj ni telovadbe za otroke in pripominja, kako je nekoč bilo, ko so naši najmlajši nastopali na raznih akademijah. Sedaj pa že dolgo vsega tega ni. Zaključite s t ditvijo da je zdrav duh le v zdravem telesu.
Odgovor TVD Partizan Mozirje: Na zadnji seji UO so razpravljali o načrtih glede uvedbe raznih oblik telovadbe. Podrobno so že izdelali posamezne načrte dela. Vendar se srečujejo s težavami, ki jim sami niso kos. Vse večje je povpraševanje po dvorani v njihovem domu. Saj je edina v Mozirju, ki pride v poštev za razne zabavne prireditve. Pa tudi opremljena ni ustrezno za sodobno telovadenje. Zato so sklenili povezati se s šolo, kjer bi v telovadnici lahko izvajali svoje delovne naloge. Uoati je, da bo kmalu mogoče ustreči ljubiteljem telovadbe.
tudi ekonomično in ažurno reševanje zadev. Delovna skupnost upravnega organa bo postala temeljna samoupravna organizacijska celica, ki izvršuje upravne in ostale zadeve na svojem področju, delavci pa v njen uresničujejo vse temelie samoupravne pravice in dolžnosti. Dohodek delovne skupnosti bo temeljil predvsem, na količini in kvaliteti opravljenega dela, kar pomeni, da se položaj delavca v državni upravi izenačuje s položajem delavca v združenem delu.
Sam zakon in tolmačenja zakonskih določil nas zavezujejo, kateri upravni organi morajo obstojati samostojno, katere pa lahko organiziramo glede na naše zahteve in potrebe. Še v naorej bomn impli oddelek za LO, oddelek za notranje zadeve, geodetska uprava, inšpektorat in uprava za družbene prihodke (davčna uprava). Seveda bodo ti organi, ki so obstajali že doslei, dobili poleg nove samoupravne organiziranosti, tudi širšo in bogatejšo vsebinsko vlogo. Kot nov oddelek se pojavlja oddelek za občo upravo.
Bistvena vsebina tega oddelka je, da zagotovi opravljanje upravneea nadzora, kar pomeni nadzor nad izvajanjem dela vseh organov, ki uporabljajo ZUP, prav tako pa tudi skrb, da so predlogi aktov, ki jih dobivata v razpravo in sprejem SO in IS, kakor tudi akti, ki jih izdajata SO in IS’v skladu z zakonskimi in drugimi predpisi. Kot kolegijski upravni organ bo deloval komite za gospodarstvo in planiranje. Ta organ se ustanavlja kot kolegijski predvsem zato, da se bo pri opravljanju zadev tega organa zagotovilo stalno in organizirano sodelovanje in vsklaievanje dela v SIS, OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in da se bo zagotovila enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakonov in drugih predpisov, kakor tudi skupna odgovornost za sprejete odločitve.
Ozko povezano s tem vprašanjem, je bÜa tudi obravnava odloka o prenehanju odloka o delovnem času in sprejemanju strank pri upravnih organih občine Mozirje iz leta 1974. Urejevanje tega vprašanja je v skladu s sistemskim zakonom sedaj v pristojnosti izvršnega sveta. Izvršni svet je o tem razpravljal na svoji seji dne 19.
9.	1980 in sprejel sklep o določitvi začetka in konca delovnega časa ter trajanje in razporeditev delovnega časa v
upravnih organih SO Mozirje. Kot bistvena novost je v tem sklepu uvedena dolžnost upravnih organov, da imajo tedensko tri uradne dneve in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Uoravni organi pa morajo v okviru svojega delovnega časa tudi zunaj uradnih ur zagotoviti delovnim ljudem in občanom, OZD, drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim dajanje pojasnil in napotkov, ki so izjemnega pomena za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih, kakor tudi sprejem vlog in strokovno pomoč pri sestavi vlog.
Delegati so razpravljali tudi o predlogu dogovora in odloka o ustanovitvi družbenega sveta s področja uprave za družbene prihodke. V razpravi je bilo poudarjeno, da je delo uprave za družbene prihodke specifičnega značaja, da.se prav zaradi tega pojavljajo kadrovske težave, da pa je nujno, da se delo uprave podružabi, da pri delu sodelujejo tako družbenopolitične organizacije, OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsi ti dejavniki morajo sodelovati pri oblikovanju vsebine dela, pri samem delu, zagotavljati kontrolo nad delom in izpostaviti odgovornost za nespoštovanje sprejetih sklepov in stališč.
STANISLAV ROZENSTEIN
Mladinska prireditev na Ljubnem
Občinska konferenca ZSMS Mozirje je pripravila občinsko tekmovanje na temo Tito -partija — revolucija. V okviru prireditve „Mladost v pesmi, besedi in spretnosti” se je pomerilo v prvem delu tekmovanja v Nazaijah 16 skupin iz doline. Posebna komisija je ocenila vse odgovore in tako so se v končno tekmo na Ljubnem vključile skupine mladincev iz Šmihela, Rečice in Gornjega grada.
Na Ljubnem je presenetila dobra priprava srečanja. Uvodoma so mladi iz Gornjega grada recitirali, nato pa so se predstavile tekmujoče skupine. Vmes pa je odlično in zbrano pel dekliški zbor z Ljubnega pod vodstvom Anke Kraljeve.
Poudariti velia, da so bile skupine že v Nazarjah dobro pripravljene. Veliko znanja so pokazali iz navedenih področij. Seveda je bilo pričakovati ostro borbo za mesto predstavnika naše občine na regijskem tekmovanju. Že v prvem krogu se je pokazalo izenačeno znanje. Tako so šele dodatna vprašanja dala zmagovalca. To je bila skupina iz Gornjega grada. Za njo so se uvrstili mladi iz Šmihela in z Rečice.
Na mestu je ugotovitev, da so mladi vseh skupin res dobro proučili zgodovino nekaterih obdobij naše partije. Vendar pa so bila tudi vprašanja tako zastavljena, da je bilo mogoče odgovore zamenjati. To se je pokazalo najbolj nazorno pri odgovorih, ki so jih mladi pisali v Nazarjah. Ker pa ne gre toliko za zmagovalca, kot za voljo do sodelovanja, je treba vsem sodelujočim izreči priznanje.
OTVORITEV KNJIŽNICE VNAZARJAH
V okviru tradicionalne akcije „MESEC KNJIGE”, ki je trajal od 15. oktobra do 15. novembra, je Občinska matična knjižnica drugo soboto v novembru odprla izposojevalnico v Nazarjah.
Ob otvoritvi smo bili priča prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili tamkajšnji mladinci.
Izposojevalnica je urejena v prvem nadstropju Delavskega doma in bo za bralce poslovala vsak četrtek od 9 do 16.30 ure.
Med sektorsko gasilsko vajo v Mozirju
Dane Petkovški v naši
■ v ■ ' ■ -	. ,"
občim
Razširjeni seji občinskega komiteja ZKS je prisostvoval tudi član predsedstva centralnega komiteja ZKJ in namestnik zveznega sekretarja za narodno obrambo generalpolkovnik Dane Petkovški. V uvodni besedi ga je sekretar komiteja Jože Rakun seznanil s splošnim stanjem v naši občini «in* z načrti našega gospodarstva za prihodnje obdobje. (Vsebino v celoti objavljamo na dragi strani našega lista).
Na seji komiteja je Dane Petkovški pojasnil nekatere ukrepe zveznih organov in orisal zunanjepolitično stanje. Glede na ustalitvene ukrepe v našem gospodarstvuje nekoliko na-
kazal bodočo usmeritev. Izrecno se je zanimal za stanje v turizmu in kmetijstvu. Zato je bilo prav primerno, da so ga popeljali v solčavski predel. Obiskal je kmetijo Lože-kar. Tam mu je položaj našega kmetijstva pojasnil ing. Lojze Plaznik, direktor kmetijske zadruge. O gozdarstvu pa sta pojasnjevala ing. Jože Urank, direktor GG in Matevž Požarnik, direktor OGK. V sproščenem razgovoru je sodeloval tudi gospodar Ložekar.
Generalpolkovnik Dane Petkovški je nato obiskal obmejne enote v Logarski dolini in se krajši čas zadržal v krogu čuvarjev meja.
Vodja obmejne enote v Logarski dolini Petkovškemu
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Nova Štifta
Na zadnjem zboru krajanov, ki je bil dobro obiskan, so obravnavali pokopališki red in izvolili novo upravo. V bodoče bi jo vodil Viktor Grmadnik. Načrtujejo ureditev predela pokopališča za cerkvijo. Napravili bodo terase in okolje utrezno uredili. Z deli bodo pričeli že spomladi.
CESTNI ODSEK od Slugov do Nove Štifte ni urejen tako, kot veleva pogodba. Izvajalec ni uredil vsega, k ar so krajani pričakovali in za kar so se tudi dogovorili. Zato so bile mnoge pripombe na delo izvajalca ki tudi sicer z deli močno zamuja. Zato sedaj modernizirani del cestišča še ni prevzet. Krajani so za ureditev ceste prispevali v denarju in v lesu, zato so tudi do stvari bolj kritični.
ŠOLSKO POSLOPJE še vedno ni urejeno, kot bi moralo biti. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem na ostrešju, ki je v stičišču dveh strešnih kril dokaj slabo. Tako na nekaterih mestih pušča, kar pomeni škodo za zid. Tudi tu niso bÜa vsa obljubljena dela opravljena. Tako je del šole dobro obnovljen, del pa slabo.
ZIMSKA SLUŽBA na cestah krajevnega in lokalnega značaja še vedno ni dorečena. Gre za gmotna vprašanja. V teh zadevah so v hribovitih predelih krajani prizadeti, saj je dostop do domov v zimskem času zelo težak. Zahtevali so od sveta KS, da se s pristojnimi službami o vzdrževanju cest v žimskem času pogovori.
Med razširjeno sejo občinskega komiteja ZKS
Pri Ložekaiju nad Logarsko dolino
Zasebni gostinci za turizem
Pri obrtnem združenju v občini Mozirje imajo gostinci svojo sekcijo, ki jo vodi Jakob Filač. Ker so v verigi turističnih uslug na vidnem mestu, nas je zanimalo, kako se povezujejo z družbenimi in sorodnimi dejavniki za razvoj turizma v občini.
PODPRIMO
PARAPLEGIKE!
Zveza paraplegikov Slovenije je po osnutkih akademske slikarke Marjance Jemec — Božič založila novoletne čestitkk. Naročite jih lahko pri Mariji Šerbela - Rupnik, na Ljubnem. Komad stane 4,50 din.
Sekcija si je zadala vrsto nalog v letu 1980. Znašli so se pred neznanko, ki so jo s pomočjo občine rešili. Namreč, nimajo pregleda o gostinskih zmogljivostih v dolini, zato tudi niso mogli načrtovati določenih ukrepov za vključevanje v enotno turistično ponudbo. Anketa, ki so jo s strani občine pokrenili je temelj ugotovitev za stanje, na tem pa bodo zastavili svoje delo.
Vsekakor je več kot jasno njihovo stališče do skupnih naporov za enotno ponudbo doline. Tako menijo tudi glede propagande in skupne recepcije. Sedanja, pač ne ustreza ne družbenemu gostinstvu, pa tudi zasebnemu ne. Seveda bo treba
enakovredno upoštevati kmečki turizem, ki je trenutno glede posteljnih zmogljivosti na boljšem. Prepričani so, da bi se kazalo tesno povezati v občinski turistični zvezi, ki je sedaj ni občutiti.
Povezali so se z banko zaradi kreditiranja obnove in povečanja gostinskih zmogljivosti. To je nujno, saj sicer ne bo ponudba dovoli sodobna in mikavna.
Ne gre zanemariti njihov predlog, da bi kazalo tiste gostince, ki se ukvarjajo s celovito gostinsko ponudbo davčno podpreti. Saj je znano, da je pripravljanje hrane zamudno, drago in malo akumulativno.
Krajevna skupnost Solčava praznovale
24. oktobra 1944 se je Solčava z okolico spremenila v eno samo pogorišče. Okupator je požgal in uničil ta dan 260 hiš in gospodarskih poslopij od Robanovega kota — Podolševe do Logarske doline. Zato se krajani spominjajo tega dne z grenkobo v srcu, a vendar s ponosom, da jih tudi vsa ta
0 hribovskih kmetijah
Inštitut za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani proučuje gospodarsko manj razvite pokrajine Slovenije. Zato so doslej izdelali še nekaj študij tudi o našem hribovskem delu občine.
Pred nedavnim je izšla študija „Hribovske kmetije v Gornji Savinjski dolini“ izpod peresa dr. Draga Mezeta. Avtor je doslej napisal že nekaj podobnih del o našem območju.
Tokratno delo obsega uvod in poglavja: potnen cest in elektrifikacije za hribovske kmetije, kmetijsko gospodarstvo, kmetijsko zemljišče hribovskih kmetij, prebivalstvo, poizkus vrednotenja hribovskih kmetij na osnovi vrednosti glavnih tržnih kmetijskih proizvodov in lesa, primerjava hribovskih kmetij z dolinskimi, poizkus klasifikacije hribovskih kmetij in zaključek. Priloženi sta dve karti in sicer:	povprečni	naklon
kmetijskega zemljišča hribovitih kmetij v stopinjah in klasifikacija hribovskih kmetij. Nekatera poglavja so podrobno razčlenjena, tako, da predstavlja delo bogat vir izsledkov. To pa je pomembno za daljno proučevanje raznih ekonomskih in socioloških pojavov.
Prizadevanja dr. Mezeta, da bi s svojim delom in s ssvojimi ugotovitvami opozoril na težje življenjske in gospodarske pogoje v hribih so znana in cenjena. Kot odličen poznavalec razmer in stanj v tem predelu, je sodeloval tudi pri zbiranju gradiva za Krajevni leksikon Slovenije.
divjanja okupatorja niso uničila. Še živijo ljudje visoko pod Ojstrico, Raduho, Olševo in ob državni meji z Avstrijo. Res, da je število prebivalcev upadlo od 800 ljudi v letu 1950, na 600. Trudijo se vsi dejavniki od
družbenopolitičnih organizacij, KS do občine, da bi izboljšali življenjske pogoje ljudi, ki živijo v teh krajih, predvsem pa višinskih kmetijah. Tudi v planskih dokumentih, letnih in srednjeročnih, so si zadali veliko nalog, ki jih morajo še razrešiti.
Treba je pripomniti, da nekaj uspehov tudi ni izostalo: Razrešujejo se stanovanjski problemi — pridobivanje lokacijskih dovoljenj, večnamenski objekt vendarle raste, gozdne ceste so že skoraj do slehernega kmeta, ZKZ Mozirje se uspešno vključuje v rezreševanje problemov kmetov na področju tržne proizvodnje, itd. Treba je le pogumno naprej.
Da bi čim slovesneje praznovali letošnji praznik, so krajani pripravili več prireditev:
— strelska organizacija je organizirala ekipno prvenstvo v
Solčavi v streljanju z MK puško. Prvo mesto je zasedla ekipa OSO, drugo ekipa mladine, tretjo ekipa Iskre, četrti so bili lovci, itd ...
-	športno društvo je organiziralo tradicionalni kros okrog Solčave. Zaradi slabega vremena se je krosa udeležilo le malo število tekmovalcev.
Iz ostalih športnih društev 50 se ga uddežili le tekmovalci iz Nove Štifte in Luč.
-	organiziran je bil tudi ogled stalne razstave NOB, ki je v prostorih Osnovne šole. Predsednik sveta KS HAVDEJ Damjan je na k ratko orisal dogodke, ki so se godili pred 36. leti v Solčavi in koliko so krajani prispevali k NOB.
-	Vzgojno varstveni zavod iz Mozirja je uradno otvoril eno-delčni otroški vrtec, tudi v prostorih osnovne šole. Otroci so pripravili kratek kulturni program pod vodstvom tov. vzgojiteljice. Vzdušie je bilo prisrčno, ljudje pa veseli spet ene nove pridobitve za nadaljnji razvoj Solčave.
F. PODBREŽNIK
'N :
Ali veste___________________________
da sta bila brata Grudnik, ugledna rezbarja-samouka, bolj poznana po njunem domačem imenu - Hrvatov Jaka in Andrejče, da je njun rojstni kraj Tirosek, prijazna vasica nad katero bdi mogočna romarska cerkev v objemu temnozelenega Černivca, da že ob prvem obisku tega čudovitega kraja vzbudijo pozornost mnogotera stara rezljana vzhodna vrata, zlasti pri Makežttfin.pri Koscih,	_ vi 'o _
da sta rezbarske okraske, zlasti na tablah vhodnih vrat s ipre^nitgii rokami povezovala v čudovite vzorce, vse pretkane z nežnimi vijugami, krogi, črtami in vsemogočnimi srčki, rožami ter zapletenimi zavihki v dragoceno čipko,	'
da je bil Jaka doma višje v Tiroseku pri Rigelču pri kamnolomu in mu zato nekateri tudi pravijo Rigelčev,
da je imel Andrejče leseno hišo z uto polno različnega orodja^sa katero pa je stala kovačija, kjer je 1938 močan veter vžgal tlečo žerjavico in je vse pogorelo, (na tem mestu stoji sedaj dom^Oolob Zofije)	* 1
Lr,C”')U
da sta bila Hrvatov Jaka in Andrejče zelo poznana daleč naokrog, da jima je šlo delo dobro od rok, po kakem večjem končanem opravilu pa sta si privoščila tudi kak teden praznovanja v veseli družbi,.
da je bil Andrejče komaj deset let poročen, ko mu je umrla žena in dva otroka, ko je v kraju razsajala 1920 leta griža, da sta ostali dve hčerki siroti: Angela Kotnik in Franca Rihter, ki pripovedujeta, da je bil oče Andrejče lep človek, ki je kasneje nosil sivo brado in je imel lepe lase,
da si je že iz šale v rani mladosti izrezljal krsto, zelo razkošno, .ki pa je preje razpadla, ker je živel petinosemdeset let, (1944) da je bil po ženini smrti veliko sam in postal celo revež, saj se je začel vdajati pijači,
E2Q NOVICE 5
Mladi naborniki
Letos je bil na vrsti letnik 1962. Na nabor v Mozirju je prišlo kar 120 fantov. Med njimi so bili tudi tisti, ki doslej iz različnih vzrokov še ni služili v JLA. Pripravili so jim pozornost, ki poudarja, pomembnost tega dogodka. Predsednik občinske konference ZSMS Tomaž Križnik jih je najprej pozdravil. Številni prisotni družbenopolitični delavci so potrdili zavest mladim, da gre za velik korak v življenju. Načelnik oddelka za narodno obrambo Rudi Zäger je nagovoril nabornike in orisal vlogo mladih v naši armadi.
Za prometno varnost
Šjrrejet je odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine. Ta predvideva omejitev hitrosti skozi naselja na 50 km. V nekaterih pa omejitev celo določena na 40 km. Ob obilici jeklenih konjičev na naših cestah so takšne omejitve več kot potrebne!
te •'	.
Prireditev mladih v Gornjem gradu
Letošnje tekmovanje Mladost v pesmi, besedi in spretnosti se zaključi v Gornjem gradu, kjer je pripravila občinska konferenca ZSMS Mozirje sklepno prireditev. Izbrane skupine mladih iz celjske regije bodo preizkusile svoje znanje. Kdo bo najboljši, pa bomo spoznali na prireditvi sami. O izidu tekmovanja bomo obvestili naše bralce.
Slaba turistična bera
V snegu in dežju na poti
Tako bi lahko rekli za naše poštarje, ki se trudijo, da bi redno dostavljali poštne pošiljke naslovljencem. Eden njih je tudi Albin Rihar iz Luč. Že 23 let nosi pošto v tem hribovskem predelu. Njegovo območje je tako obsežno, da mora z mopedom prevoziti kar 40 km, če ždi obiti hiše, ki so „njegove“. Današnji poštarji ne prinašajo zgolj pisem in podobno. Tudi denar izplačujejo, saj je večina denarnih nakazil prek pošte. Izplačevanje pa opravljajo kar največkrat na domu prejemnika. Tako je postalo ddo vedno bolj zahtevno. (Slika nad naslovom)
Na plenarni seji Celjske turistične zveze je profesor Zoran Vudler poročal med drugim tudi o oceni pretekle sezone. Podatki so zaskrbljujoči, saj so znaki hitrega upadanja v zdraviliškem turizmu celjskega območja. Predvsem nazaduje obisk tujih turistov v naših zdraviliščih. Sicer je kritično tudi na sploh, saj so po oceni, ponudbe sob iz leta v leto slabše, tako glede števila, kot kakovosti. Tudi izletniški turizem premalo pospešujemo. Turistična zveza si bo prizadevala zagotoviti več razumevanja za kreditiranje zasebnih turističnih sob. Te morajo postati predvsem sodobnejše. V turističnem gospodarstvu je zdo prisotno pomanjkanje ustreznega kadra. To je posledica slabega nagrajevanja gostinskih delavcev. Za nas zaskrbljujoč je bil podatek, da je v naši občini največje nazadovanje turistične dejavnosti v regiji. Po oceni je kar 0 % padlo število obiskovalcev, napram lanskemu letu. Govorili so tudi o prepotrebni vzgoji prebivalstva za turizem. Čutiti je pomanjkanje pravega odnosa do turistov, ki so večkrat deležni slabega obnašanja in pomankljivih informacij.
Moja krajevna skupnost včeraj, danes, jutri
Moja KS je Bočna. Leži v Zadrečkk dolini ob reki Dreti, ki ni ravno najbolj čista. Okoli nje se rastezajo obširna polja, sadovnjaki in pašniki. K niej spadajo še zaselki Delce, Kropa, Čeplje, Otok in Podhom. Torej je to kar obsežna KS. Ravno zaradi velikosti ima tudi mnoge probleme.
Bočna je bila včasih vas kmetov. Po Dreti so možje - splavarji splavljali les daleč v notranjost Jugoslavije in tudi izven nje, kajti okrog Bočne so obširni gozdovi. V NOB so se vaščani vključili v osvobodilno gibanje. Vas je bila tudi požgana, vendar ljudi to ni strlo. Po osvoboditvi so, kakor povsod, začeli znova graditi. Vasje doživela nov razcvet. Po vsej dolini in okolici so rasle tovarne, žage in drugi objekti kot gobe po dežju. Mnoao krajanov je našlo delo v njih, zato je dandanašnji manj kmetij kakor nekoč.
To bi bilo vse o preteklosti.
Sedaj se je podoba kraja dodobra spremenila. Mnogo je novih hiš, pa tudi lesna industrija je pridobila svoj obrat. Asfaltirane so ceste, urejen vodovod in elektrika, torej vse to, o čemer so lahko naši ddje in babice le sanjali. V preteklosti je imela KS še šolo, ki so jo sedaj preuredili v otroški vrtec in rešili prenekatero mamico skrbi,*-kam z otrokom. V KS odločajo o vsem občani sami na sesTankdi. Tam se pogovarjajo, kaj je treba še postoriti, da bo kraj čimTepši in krajani čim bolj zadovoljni. V KS delujejo tudi razne organizacije in društva, v katerih krajani združujejo svoje interese. To so: gasilci, športno društvo, lovci, ribiči, rdeči križ in mnoge . diuge. Sam sem vključen v delo mladinske organizacije.
Načrtov za boljši jutri je polno. Med njimi so ureditev TV oddajnika, športno igrišče, ureditev dvorane ... Seveda je želja mnogOj denarja pa malo.
Zato moramo res pametno porabiti vsak dinar. Upam, da bo mnogo načrtov v KS uspešno izpeljanih.
• Torej se je moja KS precej razvijala in se še bo. Kdo ve, kakšna bo Čez' 100 in več let. Goovo bo uresničenih mnogo načrtov, porajali pa se bodo še vedno novi.
•c . << _•(	BRANKO POŽARNIK,
i,	OŠ Gornji grad
< ,r v
Resorski bal in priznanje
Celjska turistična zveza ocenjuje vsako leto, po letni sezoni prizadevanja posameznih turističnih društev regije. Ugotovili so, da so na Ljubnem uspešni in da velja društvu predati posebno priznanje ob visoki obletnici obstoja in ob jubilejnem flosarskem balu. Tako je turistično društvo Ljubno prejelo posebno častno plaketo, ki jo zveza podeljuje ob izrednih prilikah. Posameznim turističnim delavcem pa so izročili priznanja Turistične zveze Slovenije ob njenem 75. letnem jubileju.
Srečanje s pisateljico Branko Jurco
Prejšnji mesec smo praznovali v Gornjem gradu 100 let kulturnega dela. V okviru tega praznika smo na naši šoli ustanovili kulturno društvo.
V petek smo se ob 10.45 zbrali v telovadnici, kjer smo imeli ustanovni občni zbor šolskega kulturnega društva.
Po krajšem kulturnem programu ie prišlo na vrsto nekaj velikega. Pa da ne boste mislili, da je ta stvar velika. Branka Jurca je čisto majhna ženska, kar nam je takoj po pozdravu povedala. Veliko je to, ker nas je prišla tako znana pisateljica obiskat.
Z veseljem smo ji prisluhnili. Znala je čudovito pripovedovati. Na vprašanja je odgovarjala malo za šalo, malo zares.
S pisateljico smo se pogovarjali o njeni knjigi Ko zorijo jagode. Pisateljica nam je povedala veliko zanimivega o tej svoji po mojem mnenju najboljši knjigi. Zelo všeč mi je bila tudi njena knjiga Rodiš se samo enkrat, ki sem jo prebrala lansko leto. V njej na malce šaljiv način opisuje svoje otroštvo.
Branka nam je tudi zauoala, da ima svojo lastno pesem, ki jo vedno spravi v dobro voljo. To je pesem Barčica po morju plava, ki smo jo na njeno željo skupaj zapeli.
Zelo je büa vesela, ko so trije učenci zaigrali njeno igrico.
Pisateljica nam je, preden se je poslovila, naročila, naj jo še kdaj povabimo, češ, da bo rada prišla.
Zahvalili smo se ji s šopkom rož in z burnim ploskanjem. Domov sem odšla polna prijetnih vtistov in mislim, da tega srečanja ne bom nikoli pozabila.
ZDENKA JELŠNIK, OŠ Gornji grad
Kulturno delo omejeno
Že nad 75 let gojijo v Bočni razne vrste kulturnih dejavnosti. V zadnjem času pa se srečujejo s prostorskimi težavami. Dvorana v zadružnem domu je namreč nekaj časa služila kot skladišče in je tako zamrlo dramsko delo v kraju. Ljudje so pa željni kulturnih dobrin, pravi Fani Poznič, delegatka v skupščini kulturne skupnosti občine Mozirje. Tako so si zagotovili svoj prostor pod soncem za sedaj le pevci, ki vadijo v zadružnem domu, kjer je večnamenski prostor. Imajo dva zbora, ženskega in moškega. Prvega vodi Jože Ve-nišnik iz Gornjega grada, moški zbor pa mora po svojega zborovodjo v Šoštanj. To pa je že bolj naporno in seveda drago. V obeh zborih sodeluje veliko mladih, to pa daje upanje, da bo naša pesem še naprej odmevala v Bočni. Posebej je Fani Poznič pohvalila mlade, ki pridno pomagajo pri delu na obnovi dvorane. Imajo gradbeni odbor, ki se je zadolžil, da bo obnovo doma speljal, vendar si premalo ljudi prizadeva, oziroma, premalo je povezave med raznimi dejavniki v kraju. Odbor sam je uspešen, tudi krajani so voljni pomagati, vendar pogrešajo večje priza-
devnosti v tej smeri s strani same krajevne skupnosti.
Odločili so se torej, da bodo dvorano usposobili, tako, da bo kraj kulturno spet zaživel. Treba bo poskrbeti še za vodjo dramske skupine, saj v kraju
Fani Poznič
nimajo režiserja. Želijo za to delo usposobiti koga K temu ni kaj dodati. Le čestitke so na mestu! Pa še to, da bi turistični delavci v Lučah še v naprej tako pridno delali in da bi izmed mladih. V kraju so nekoč pomagali prosvetni delavci, danes pa ni več šole, zato je še težje s primernimi kadri.
Luče ponovno v ospredju
Že kar smo navajeni, da ta kraj dobiva priznanje od vsepovsod. Tudi letos je bilo tako. Marljivi lučki turistični delavci ne silijo v ospredje, vendar jim njihovo delo priznavajo, tako v republiki, kot tudi v celjski regiji. Čeprav je pač že navada, da se doma najmanj ve o prizadevanjih skupine navdušencev, postanemo pozorni na' njihovo delo šele takrat, ko o tem spregovorijo nekje „gor“.
Turistična zveza Slovenije je tudi letos ocenjevala po dokaj strogih načelih turistične kraje v republiki. Da so bili strogi, so sami povedali. Zato je treba odličje, ki so ga v Lučah dobili, kot najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji tembolj poudariti.
28.	Gostinsko turistični zbor v Kranjski gori je namenil Lučam zlato plaketo kot posebno priznanje za turistično dejavnost.
Celjska turistična zveza je na svojem plenumu izročila turističnemu društvu Luče prehodni pokal regije za najlepše urejen turistični kraj v celjskem turističnem okolišu.
K temu ni kaj dodati. Le čestitke so na mestu! Pa še to, da bi. turistični delavci v Lučah še v naprej tako pridno delali in da bi razumevanje za njihova prizadevanja našlo plodna tla v samem kraju.
Partizan Ljubno pred novimi nalogami
Z novim statutom Partizana Jugoslavije, se je tudi delo v tej telesno vzgojni organizaciji bistveno spremenilo. V preteklosti so dajali prednost članom, ki so bili zmožni pokazati čim boljše rezultate, pri tem pa so bili zapostavljeni tisti, ki bi telesno vzgojo najbolj potrebovali. To se pravi, da jo je treba približati najširšim množicam.
Slabe strani sodobnega življenja, ki od človeka teriajo premalo razgibavanja in hoje- so že pokazale, da je že skoraj polovica šolskih otrok telesno nepravilno razvitih, da je vedno več mladih fantov nesposobnih za služenje vojaščine, da že pri dvajsetih letih opazujemo pešanie telesne zmogljivosti in da izredno narašča število obolenj srca in ožilja.
Samo osmina prebivalstva je vključena v telesno vzgojo, zato je v prav naloga Partizana, da organizira v svoj krog vse, od najmlajših pa tudi starejše, kajti le tako bodo deležni rekreacije vsi občani. Sredstev za ta namen je malo, vendar je že čutiti pomoč družbenopolitičnih organizacij, TKS, ZTKO in krajevne skupnosti.
Na redni letni skupščini je zato Partizan Ljubno sprejel nov program. Na čelu izvršnega odbora bo v naslednjem obodbju Danilo Dobovičnik. Redna vadba v telovadnici osnovne šole, zlasti pa tudi trimske akcije (hoja, tek, smučanje, kolesarjenje), ki jih bodo pogosto organizirali, pa bodo tako telesno vzgojo resnično približali najširšim množicam.
prof. RAJKO PINTAR
S tako parolo so bili opremljeni osebni avtomobili, kombiji in avtobus, ki so neko soboto vozili birgadirje na delovno akcijo Gornji Grad.
Tega dne je namreč v organizaciji PAP Ljubljana bil? organizirana akcija za izgradnjo telefonske linije na relaciji Gornji Grad—Radmirie. Z izgradnjo omenjene trase bo omogočene povečanje spojnih vodov iz centrale Gornji Grad na vozliščne centralo Mozirje.
Akcije so se udeležili delavci PAP Ljubljana, vojaki iz kasarne ,3oris Kidrič“ Ljubljana, Krajani KS Gornji Grad in Liubno ob Savinji ter delavci Podjetja za ptt promet Celje.
Čeprav je pred tem cel teden deževalo iti je bil teren dodobra razmočen, ni mogel pregnati dobre volje in elana s katerimi sc zapeli krampi in lopate svojo delovno pesem. Izkopane jame so bile dokaz, da na akcijo nismo prišli počivat in se zabavat, ampak zares delat. Po končanem delu so nas krajani Liubnega ob Savinji povabili na skupno malico, kier ni manjkalo pesmi in dobre volje.
Akcija je v celoti uspela. Vsi skupaj pa smo se dogovorili, da se bomo podobnih akcij še udeleževali. Tako bo od skupno dogovorjenih in načrtovanih objektov skupnega pomena prišla dc izraza solidarnost tudi pri konkretnem fizičnem delu.
TT objektov je v letu 1981 načrtovanih še veliko na področju občin celjske regije, tako da se bomo lahko še izkazali.
Ker je bfla ta akcija na področju TOZD-a za ptt promet Velenj; so se delavci te temeljne organizacije posebej izkazali, saj se je akcije udeležilo več delavcev kot je bilo dogovorjeno na sindikalni konferenci v podjetju.
AVGUST VOHAR
Važno za voznike « motornih vozil
V Uradnem listu SFRJ, št. 13/75 je bil objavljen nov pravilnik o obrazcu vozniškega dovoljenja, ki se uporablja od
1.1.1975 dalje.
Po 7. členu Pravilnika se morajo vsa dosedanja trodelna z niška d » 1. janu
Pravilniku iz 1967. leta zamenjalo le, če bo imetnik
rajo
vozniška dovoljenja zamenjati najkasneje do 31. 12. 198^ Po 1. januarju 1981 se bo vozniško dovoljenje izdano po
vozniškega dovoljenja dokazal, da iz objektivnih vzroke (daljša bivanje v tujini ipd.) ni mogel zaprositi za zamenjam v predpisanem roku.
Iz registra voznikov motornih vozil je razvidno, da še precej voznikov ni zamenjalo vozniških dovoljenj v smislu zgoraj navedenega pravilnika. Zato opozarjamo vse imetnike vozniških dovoljenj, da opravijo zamenjavo do konca tega leta.
Pri zamenjavi vozniških dovoljenj morajo vozniki predložiti sedanje vozniško dovoljenje in dve fotografiji v velikosti 35 x 45 mm, ki ne smejo biti starejše od 6 mesecev. Če pa imajo zdravstveno omejitev oz. če so dopolnili starost 60 let predložijo tudi novo zdravniško spričevalo.
Oddelek za notranje z ade-pri SO Mozir
se kkltumo, tako v šoli, kot na Rečici. V mladinski organizaciji je prevzela sekretarske obveznosti, udeležila se je tudi delovne
Andreja Pečnik
Titove štipendije v
naši občini
Maks Štiglic
V republiki se zbirajo sredstva v poseben sklad iz katerega se podeljujejo Titove štipendije. Te so večje od običajnih, predvsem pa je posebna čast biti Titov štipendijst. Sredstva, ki jih v ta namen dajejo delovne organizacije so namenjena dijakom in študentom, tako rednim, kot izrednim (ob delu in iz dela). Predpogoj, da nekdo dobi to štipendijo so odlični učni uspehi in družbena aktivnost. V naši občini imamo 8
štipendijstov tega sklada. V tem letu so podelili 6 to priznanje, že od prej pa sta prejemala štipendijo že 2. Posebno telo v
Maks Štiglic z Rečice ob Savinji. Že kot osnovnošolec se
Marjan Grofdnik
Marjan Grofelnik iz Lok pri Mozirju. Obiskuje 4. letnik srednje tehniške šole ob delu. Zaposlen je v TGO Gorenje Velenje. Dejal je, da upa, da bo s svojim delom pri učenju in tudi sicer opravičil veliko priznanje, ki mu je bilo dano s Titovo štipendijo.
Cveta Pečnik je doma z Rečice ob Savinji. Je dijakinja 3. letnika ekonomske šole v Celju.
občini prouči prošnje in pri-
Liu-
meme priporoči skladu v Ljubljano, k i o podelitvi dokončne odloči. Tokrat želimo predstaviti 4 Titove štipendijste z našega območja.
je vključil v delo mladinske organizacije. Delal je kot sekretar, pozneje pa je tudi kot predsednik osnovne organizacije ZSMS na Rečici. Je tudi sicer zelo aktiven v športu. Študira v Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko. Tudi tu se je vključil v politično delo. Kot sam pravi, mu pomeni biti Titov Štipendist velika čast in obveza za prizadevanost pri študiju in družbenem delu.
Usmerila se je v turizem, zato, da bi pozneje lahko delala v dolini, ki je turistično dokaj zanimiva. Deluje pri mladinski organizaciji v šoli in tudi v domačem kraju. Vesela je bila Titove štipendije, saj ji ta pomeni priznanje in pohvalo hkrati. Je pa obveza za v

Cveta Pečnik
Andreja Pečnik s Prihove. Je dijakinja 4. letnika gimnazije v Celju. Odločila se je za gimnazijo, ker pač meni, da ji ta odpira največ možnosti za nadaljno študijsko usmeritev. Udejstvuje
akcije Kobansko 80. Titova štipendija ji pomeni veliko — pomeni ji obvezo, da bo tudi v bodoče vsestransko aktivna.
Nove knjige v občinski matični
I. LEPOSLOVJE - Ingolič: Moje pisateljevanje, Szerb: Legenda o Pendragonu, Simenon: Pismo mojemu sodniku, Heinrich: Moški vedno potujejo, Gide: Pastoralna simfonija, Maurois: Obdobja v ljubezni, Knittel: El hakim, Kades: S svojimi očmi, Habe: V imenu hi liča, Humar: Primož Trubar roc iljub ilirski, Corman: Kramer p oti Kramerju.
IL STROKOVNA I ITLRATURA — Sitr: Jurij Vega, Pe at: Odločitev v puščavi, Jugoslovanska glasbena dela, Jazz: ilustrirr la enciklopedija, Konzerviranje z .nrazom, Pri nas
Delavci Elktoja že težkopričakujejo preselitev v nove prostore
Kmalu v nove prostore
V Elkroju so pred tem, da del proizvodne preselijo v nove delovne prostore. Nekoliko ka-snijo z gradbenimi deli, pa tudi okoli opreme se je zataknilo.
pač za tisti del, ki bi ga morali uvoziti. S preselitvijo bodo delali na petih trakovih, kar pomeni, da so povečali zmogljivost za dva traka. Izdelovali bodo moške, ženske in
otroške hlače, v količini izraženo, bo za 20% večja proizvodnja. Bistveno pa se bodo izboljšali delovni pogoji. Sodoben potek dela in dobri delovni pogoji obetajo povečanje storilnosti za 5 %. V danih razmerah lahko torej preselijo šivalnico.
Da bi načrtovan način dela zagotovili potrebujejo še avtomatični transportni trak med
delovno dvorano in skladiščem. O njem se prav ta čas pogovarjajo s Primatom iz Maribora. Našli bodo rešitev doma, tako ne bo glavne ovire, uvoza. Ni še jasno do katere mere bo Primatu uspelo v celoti izdelati napravo iz domačega materiala. Ko pa bo vse na red, torej, ko bo trak stekel, pa bo Elkroj povsem sodobna konfekcijska tovarna.
■ ■VB
i dolini
I
„Med poznavalci lepot alpskega sveta velja Logarska dolina za eno najlepših, če ne celo za najlepšo gorsko dolino.” Tako se začne tudi knjižica, o kateri bom govoifl tokrat: izšla je kot 82. zvezek zbirke vodnikov pri založbi Obzorja v Mariboru leta 1978, napisala pa sta jo Drago Meze in Anton Ramovš. Naslov „Logarska dolina” komajda ustreza, saj sta avtoija natresla v 40 strani obsegajoče delce še marsikaj, česar po navadi
o geoloških značilnostih in o sledeh ledene dobe v dolini. (Za branje zadnjih dveh poglavij je potrebno vsaj najosnovnejše geološko znanje). Nadalje je govor o sledeh jezera v Logu, o potoku Črna (kot je ljudsko ime za Savinjo v
zgornjem toku) in o slapu uk.
ne štejemo k tej dolini. Vendar so vsi predeli, ki so'
Palenk. Kolikor je dopuščal prostor, so ogledane tudi gore okoli Logarske doline. V poglavju Slap Rinka in njegov nastanek je spet nekoliko ne preprostega, a tudi ne pustega razglabljanja o sestavi tal.
pritegnjeni v vodnik, toliko povezani z Logarsko dolino, da so si nedvomno zadužili obravnavo v njenem okviru.
Če se dvignemo nad slap, pridemo do izvira „Savinje” (tu in v knjigi v navednicah, pač zaradi
Najprej avtoija govorita o obsegu in razdelitvi doline, o njenih razsežnostih,
ljudskega in zato pravd-
n(ejš)ega imena Črna); razkrite so tudi njegove skrivnosti. Logarska dolina je bila prvotno v cdoti,pora-
ščena; človek je izkrčil gozd sredi doline. Njegovi posegi vanjo so vidni še danes. V zadnjem poglavju so predlagani nekateri izleti v okolico Logarske doline.
Knjižica nam bo dala ’odgovor na vprašanje, zakaj je Logarska dolina tako lepa in zakaj je vredna tolikšnega občudovanja* Kljub nekaterim nejasnostim (za povprečnega bralca, teh pa je največ) si ta knjižica zasluži našo pozornost, pod čemer lahko razumemo branje. Zdajle, ko bo zima dolga in večeri prav tako, pa sploh*
„Logarsko dolino” lahko za 15 dinarjev kupimo v vsaki boljši knjigarni. Opremljena je z lepimi posnetki (nekateri so celo v barvah), ki ustrezno dopolnjujejo besedilo.
PETER WEISS
I
Pozno, pa vendar ne prepozno!
bomo zibali, Pokom: Dietna kuhinja, Vidmajer: Zelišča, čaji in kozmetika, Bergant: Ponokrvnost -knjiga o športno-rekreadvnem življenju, Ruchpaul: Joga, Tratnik: Danes jaz, jutri ti, Zakonjšek: Štajerska 1941, Krajevni leksikon 4 del, Dedijer: Novi prilozi za biografiju J. Broza Tita, Tito: ilustrirani življenjepis
III.	MLADINSKA LITERATURA - Slovenske ljudske pripovedi, Suhodolčan: PraMatija ah Bučman, Arhar: Ogenjček, Vošnjak: Častna pionirska, Kovač: Slovarček tujk, Levstik: Najdihojca - slikanica.
Pozno, pa vendar ne prepozno!
Taborniki odreda Smreka v Gornjem gradu so nas naprosili za objavo sestavka, ki sicer sega nazaj v poletje, vendar so ga zaradi slike, na katero so čakali, poslali šele sedaj. No, ker smo dejavnosti mladih veseli, najbrže ne bo nikogar motila ta zamuda.
Člani taborniškega odreda Smreka iz Gornjega grada smo se odzvali povabilu velenjske taborniške zveze, da lahko taborimo z njimi v Savudriji v mladinskem campu BOROZI-JA.
Letos smo odšli pravzaprav v izvidnico in bili nadvse prijetno presenečeni. Velenjski taborniki so nas prisrčno sprejeli. Camp je lepo urejen, tabor je obdan s samimi športnimi igrišči, v sredini je letni kino. Vse predstave so vračunane v ceno tabornine, kije dostopna vsakemu otroku.
Če omenimo še čudovito čisto morje, dobro hrano in ledeno mrzlo oranžado, ki smo jo v campu kupovali po nabavni ceni, smo prepričani, da bo naši izvidnici sledilo v prihodnjih
počitnicah večie število tabornikov.
Med nami sta büa tudi dva zdomca, kajti njuna starša želita, da dopust preživljata s sovrstniki, da
Preoblikovanje
ELKROJA
O združitvi TOZD Toper, v Šoštanju z Elkrojem je bilo že dosti povedanega. V Šoštanju so se delavci z javnim odločanjem izrekli za združitev,,medtem, ko je v matičnem kolektivu glasovanje o tem potekalo pred nedavnim. Gre torej za notranjo preobrazbo Elkroja v dve TOZD in delovno skupnost skupnih služb. V Šoštanju se že preusmerjajo na izdelovanje hlač. V bistvu gre pri vsem’tem za sanacijo tega obrata in za delovno preusmeritev. Kolektiv Elkroja bo tako številnejši za 125 delavcev, skupaj pa bo v bodoče štel 576 ljudi.
I
Smotrna
izbira poklica
V	dolini primanjkuje delavcev v lesni industriji in še kje. Primanjkuje pa tudi strokovnjakov, zato je prav o tem tekla beseda že na marsikaterem sestanku. "Tudi v kolektivih si belijo glave kako bi uvajali v svoje delo več lastnega znanja. Prav v času, ko si vsa naša družba prizadeva ustaliti gospodarske tokove, je vprašanje dobrega kadra zelo pomembno.
Združeno delo tudi v naši občini združuje sredstva za izobraževanje. Znano je, da se
1,5	% denarja od bruto osebnih dohodkov steka v te namene. 1 % koristijo same organizacije združenega dela, 0,5 % pa priteka v občinski sklad za štipendiranje. Seveda pa si nekateri kolektivi z dodatnimi sredstvi prizadevajo reševati svoje kadrovske potrebe (Kovinarstvo, Smreka id./.
V	razgovoru s predsednikom izvršnega odbora občinske skupnosti za zaposlovanje Radom Rakunom smo kaj lahko zaznali prizadevanje tega telesa za smotemejšo poklicno usmerjanje. Doslej so se štipendije dodeljevale bolj po socialnem stanju prosilca, pa še dvotirnost je bila prisotna. Saj so o tem odločali drugi ljudje, kot pa tisti ki sicer skrbijo za zaposlovanje v občini. Posebno pomanjkanje ustreznih poklicev se čuti v lesni industriji, gozdarstvu in kmetijstvu. Vse te
dejavnosti so pa v naših razmerah
posebnega pomena. Pa še dejstvo, da smo na obmejnem območju je treba upoštevati. Prav ti kraji se ne smejo redčiti s prebivalci. Dovolj kruha je torej doma! Samo mlade je treba prepričati, da ga poiščejo v svojem okolju. V tem smislu
vrnitvi v domovino lažje vključila v okolje.
Fotografijo sta nam Tomi in Dejan poslala iz NUernberga, oba sta na sliki v sredini prve
bodo odslej tudi podeljevali štipendije. Saj je pravi nesmisel, da bo naše združeno delo izobraževalo kadre za druga območja. Že davno je mimo čas, ko je lahko imel kmet
občutek, da je družbeno prema-’	• i.Vi ........
lo	priznan. V sedanjem. jSasu, ko bijemo bitko za hrano, pa še celo računamo na kmeta in
o bo Koga?
......... ;
Osnovna organizacija" Zveze socialistične mladine Nova Štifta bo pripravila zopet kulturno zabavno prireditev „Kdo bo koga”. V znanju se bodo med seboj pomede skupine mladinske organizacije, športnikov in gasilcev. Srečanje bo v nedeljo, 7. 11. 1980 ob 14. uri v zadružnem domu v Novi
Štifti. Pokroviteljstvo je prevze-t. Najbrže
la krajevna skupnost. Najbrže
ne bo dvorana prazna, saj so .....................i Štifti
Taborniki iz Gornjega grada v Savudriji
tovrstne prireditve v Novi dobro obiskane!
Načrti samoupravnih skupnosti (negospodarske dejavnosti)
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Skupnost prevzema skrb za realizacijo dogovorjenega obsega vzgoje in varstva predšolskih otrok, socialne varnosti otrok, varstva materinstva in družine, razvoja novih vzgojno-varstvenih zmogljivosti ter zagotovitvi boli enakih možnosti za skladen duševni, osebnostni in telesni razvoj vsem predšolskim otrokom ih prispevati k produktivnejšemu delu staršev v združenem delu.
Glede na to bo obsegal program naslednje skupine nalog:
a)	Zagotovljeni program
-	priprava otrok na Osnovno šolo v letu pred vstopom v šolo v trajanju 120 ur (mala šola za celotno enoletno generacijo)
-	minimalni obseg denarnih pomoči („otroški dodatek”).'
b)	Dejavnost v vzgojno-varstveni organizaciji in varstvo v družinah:
' — do leta 1985 bo vključenih 434 otrok v redne oddelke WO to je cca 27 %
-	število otrok v organiziranem varstvu v družinah do leta 198 naj bi bilo vsaj 20 otrok
c)	Dodatni program
-	vzgojno-varstvena dejavnost za otroke, ki niso vključeni v vzgojno-varstveno organizacijo, kjer bo vključenih do 180 otrok 4 do letnih otrok v 80-ume vzgojne programe
-	letovanje bo omogočeno približno 200 otrokom do 14 leta starosti
-	v kolikor bi se pokazala potreba zaradi načrtovane izgradnje stanovanje na Ljubnem, bi se naj na Ljubnem zgradil nov vrtec za okrog 70 otrok
-	z razširitvijo dejavnosti bosta potrebni še vsaj 2 vzgojiteljici 1 medicinska sestra in varuhinj ter specialni pedagog v razvojnem oddelku za otroke motene v duševnem in telesnem razvoju
-	socialno najbolj ogroženim družinam bo dana dodatna denarna pomoč za otroke
- v okviru materialnih možnosti bi se naj obseg ur male šole povečal vsaj za 40 ur
IZOBRAŽEVALNA
OBČINSKA SKUPNOST
Skupnost bo zadovoljila potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju s tem, da bodo vključeni v Osnovno šolo vsi šoloobvezni otroci
- število otrok je v rahlem upadanju in sicer od 1796 učencev v š. L 1980/81 na 1772 učencev v š. 1. 1985/86 pri tem pa niso upoštevani otroci družin, ki se bodo v tem obdobju priselile na območje obči-
-	rešiti je potrebno prostorski problem za potrebe normalnega pouka V šolskem okolišu Osnovne sole Mozirje
-	načrtno bo kadrovanje v pedagoške poklice z ustreznim štipendiranjem (predvsem za deficitarne skupine - matematika, glasbeni pouk, likovna vzgoja)
-	v podaljšano bivanje bo do leta 1985 vključenih 364 učencev
-	v celodnevno osnovno šolo bo do leta 1985 vključenih vsaj 210 učencev
-	vzporedno z ravojem oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne Osnovne šole bo poraslo tudi število učiteljev
-	v interesne dejavnosti bo vključenih do 80 % učencev
-	osip učencev v Osnovnih šolah se bo še nadalje zmanjšal (od dosedanjih 12 % na 5 %)
-	učni uspeh se bo od sedanjega 99,3 % dvignil na vsaj 99,6 % in dan bo še večji poudarek kvalitetni pouka
-	posvetiti bo treba več skrbi modernizaciji učno-vzgojnega procesa
-	za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju je treba pri Osnovni šoli Mozirje razviti oddelke od 1. do 4. razreda
-	izveden bo postopen prehod na 32 učencev na oddelek v Osnovni
Sto let stare korenine
Prvega maja 1880 so v Gornjem gradu ustanovili Narodno čitalnico. Ta je imela tudi pevski zbor in svojo godbo. Dejavnost čitalnice je büa izrazito narodnoobrambna, saj so prav takrat nemško misleči ljudje vse močneje iztegovali lovke na štajerski del Slovenije.
Kulturno delo v Gornjem gradu se je uspešno razmahnilo in je doživljalo nenehen vzpon, vse do današnjih dni. Toda prav v tem kraju so prvi kulturniki IV. operativne cone avgusta 1944 ponovno oživeli kulturno dejavnost
Danes predstavlja skupina kulturnikov v Gornjem gradu močno in uspešno jedro, ki izžareva voljo do dela in je tudi uspešno. Zato so krajani s takim navdušenjem sodelovali ob proslavi stoletnice kulturnega dela v svojem kraju.
Program prireditev je bil bogat in raznolik. Pričeli so z ustanovitvijo kulturnega društva na šoli, odprli razstavo knjig Prešernove družbe in pripravili uspel kulturni večer. Uvodne besede je spregovorila Jožica Purnat. K slovesnosti je pripomogla številna udeležba pomembnih kulturnih delavcev. Prišli so slovenski Književniki Ivan Potrč, Branka Jurca, Anton Ingolič in Smiljan Rozman., Posebno veselje krajanom pa je zagotovila udeležba nekdanjih partizanskih kulturnikov Vere Beb-leijeite, Radovana Gobca in Staneta SkräÖarjä. Navzoči so radi prisluhnili spominom Vere Bebleijeve, ki je
pripovedovala, kako so v Gornjem gradu pričeli s kulturnim delom leta 1944. Številni kulturni delavci so prejeli odličja, ta pa so podelili tudi nekaterim delovnim organizacijam. Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij iz Mozirja pa sta podelili prosvetnemu društvu Gornji grad plaketo. Večer je popestrila pesem pevskega zbora prosvetnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Acmana.
Med prireditve ob jubileju so vključili filmsko predstavo Samorastnikov. Na Bavčevi hiši pa so odkrili spominsko ploščo, ki.pričaj da je v tej stavbi bila čitalnica. Ob tej priliki je zapel ženski pevski zbor iz Bočne. Posebno kulturno doživetje pa sta bili predstavi Narodnega gledališča iz Ljubljane, ki je zaigralo komedijo Goldonija „Sluga dveh gospodov”.
Ob robu kulturnih dogodkov v Gornjem gradu lahko zapišemo, da so pokazali izredno prizadevnost organizatorjev. Potekali so nemoteno in bili so na visoki kakovostni ravni. Nekoliko je bilo veselje kulturnikov skaljeno zaradi slabega odziva vabljenih iz doline.
Obletnico so slavili pod geslom: „Mladiko um» ste vsadili, da beremo lahko po naše, hvaležni za vse brige vaše, drevo skrbno bomo gojili...” Tudi te lepe besede so njihove. Napisal jih je prizadevni kulturni delavec Alojz Mavrič, sicer gozdni delavec pri Gozdnem gospodarstvu.
Vera Bebletjeva pripoveduje
šoli v smislu Zakona o Osnovni šoli
-	število odraslih v Osnovni šoli bo do leta 1985 od 60 načrtovanih v letu 1981 padlo na 30
-	skrb za izobraževanje zaposlenih bo prevzela Delavska univerza, ki se bo povezala z ustreznimi šolami usmerjenega izobraževanja
-	posebno skrb bo treba posvetiti ustanovitvi glasbene šole v občini.
KULTURNA SKUPNOST
Poleg že ustaljenih oblik kulturnega udejstvovanja se bodo kot prednostne naloge razvijale:
a)	Knjižničarstvo
-	zaloga knjig bo porasla iz 15.600 v letu 1981 na 23.600 v letu 1985
-	število članov bo od 1900 naraslo na 3100
-	število izposojenih knjig iz 1900 na 32000
-	število izposojevalnic iz 6 na 9
-	število knjižničarjev pa iz dveh na 3,5
b)	Varstvo kulturne dediščine
-	urejanje in zbiranje zgodovinskih in drugih zapisov iz naše preteklosti ter zbiranje etnografskih značilnosti naše doline
-	sanacija spomenikov, ki so pod spomeniškim varstvom (katedrala Gornji grad)
-	dejavnosti spomeniškega in arhivskega varstva se bo razvijala preko Zavoda za spomeniško varstvo in Zgodovinskega arhiva Celje
c)	Usposabljanje prostorov za kulturne potrebe
-	novi objekti se ne bodo gradili
-	za investicijsko vzdrževanje kutlumih objektov pa se bo letno združevalo po 100.000,- din
d)	Amaterska kulturna dejavnost
Delovanje amaterske kulturne dejavnosti bo v celoti potekalo preko občinske Zveze kulturnih organizacij pri čemer se načrtuje postopno do leta 198:
-	33 dramskih nastopov, 32 glasbenih nastopov, 380 kinopied-stav, 45 proslav, 7 razstav in 5 drugih prireditev
-	prosvetnih društev in drugih kulturnih skupin bo od sedanjih 12, naraslo na 15
-	delovalo bo vsaj 6 dramskih sekcij in 10 pevskih zborov
-	godba na pihala, ki deluje v okviru občinske zveze kulturnih organizacij, bo imela v letu 1981 12 nastopov, leta 1985 pa 30
-	število godbenikov bo poraslo iz 17 na 30 članov
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
Skupnost bo na vseh ravneh skrbela za povečanje števila aktivnih udeležencev v športno-rekreativni dejavnosti in zagotavljala možnost posameznikom za doseganje vrhunskih športnih dosežkov, če bodo izpolnjevali dogovorjena merila.
-	v redno vadbo in športno rekreativno tekmovanje bo vključeno do leta 198 5000 udeležencev
-	v množičnih akcijah Jn prireditvah bo sodelovalo v letu 198 6000 udeležencev
-	za uresničitev nalog pa bo potrebno naslednje število kadrov: 1 profesionalec, 15 amaterjev za prioritetne športne panoge in 180 amaterjev za rekreativno dejavnost
-	investicije bodo usmerjene le na izgradno nujnih športnih igrišč v krajevnih skupnostih (skupaj
498.000,— din) del sredstev (650.000,- din) pa bo namenjenih za vzdrževanje že obstoječih objektov.
SKUPNOST	SOCIALNEGA
SKRBSTVA
Vsi delavci, delovni ljudje in občani v SR Sloveniji imamo pravico do socialno-skrbstvenih storitev in pomoči, ki jih določa Zakon o socialnem skrbstvu in Samoupravni sporazum o temeljih, plana. Socialno skrbstvene storitve in pomoči obsegajo zlasti:
a)	Naloge, ki jih nalaga Zakon o socialnem skrbstvu in drugi zakoni ter predpisi izdani na podlagi zakonov
b)	Svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju
c)	Diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami
č) Razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
d)	Pomoč posameznikom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok
e)	Oskrba in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje
0 Pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti
g) Denarne pomoči
h)	Sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji
i)	Sodelovanje pri varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu
-	število upravičencev do denarnih pomoči bo naslednje:
47 oseb kot edini vir preživljanja ter 80 oseb kot dopolnilni vir preživljanja'
-	v tem obdobju bo treba zagotoviti sredstva za 34 oskrbovancev v splošnih socialnih zavodih
-	16 oskrbovancem bo treba zagotoviti sredstva za posebne socialne zavode
-	zavodsko varstvo v organizacijah za usposabljanje moramo nuditi 44 otrokom in mladostnikom
-	za 2 oskrbovanca moramo zagotoviti sredstva v zavodu za otroke in mladostnike z motnjami vedenja in osebnosti
-	v rejniški oskibi bo 32 rejencev (to so otroci, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti pri starših oz. so starše izgubili)
-	pri investicijah bomo morali sodelovati z nekaterimi zavodi za varstvo odraslih (Polzela), da si zagotovimo potrebno število mest za naše oskrbovance.
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA
Zaradi usklajevanja politike na področju socialnega varstva in opravljanj nalog, ki teijajo širšo solidarnost delovnih ljudi in občanov ter drugih nalog, ki so splošnega pomena za socialno varstvo, se v tej skupnosti združujejo samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva, socialnega skrbstva, stanovanjske skupnosti, invalidsko-pokojninskega zavarovanja in zaposlovanja.
V naslednjem srednjeročnem obdobju mora skupnost uskkajevati socialno varstvene prvine v programih sodelujočih skupnosti in uresničevati enotno politiko socialnega varstva.
Poleg nalog, ki jih imajo samoupravne skupnosti združene v skupnosti socialnega varstva bo potrebno še uskladiti programe socialne varnosti borcev NOB ter neposredno izvajati dogovoijene oblike socialnega varstva borcev.
RAZISKOVALNA SKUPNOST
Ta dejavnost, ki jo poimenujemo kot ustvarjanje novega znanja oz. praktično uporabo obstoječega znanja, je element in pogoje kvalitativnih družbenih sprememb. Prispevati pa mora zlasti k:
-	večanju družbene produktivnosti dela
-	večanju ustvarjalnega dela
-	izboljšanju konkurenčne sposobnosti
-	krepitvi materialne in idejne neodvisnosti ter obrambne sposobnosti
-	močnejšemu uveljavljanju v mednarodni menjavi znanja
-	izboljšanju delovanja in racionalnosti družbenih dejavnosti
-	razvoju novih družbenih odnosov in razvoju kulture
V obdobju 1981-85 moramo v občinski raziskovalni skupnosti realizirati predvsem naslednje:
-	poiskati optimalni model za razvoj kmetijstva (tudi s stališča splošnega ljudskega odpora)
-	raziskava optimalnih možnosti za večji razvoj industrijske dejavnosti
-	raziskava optimalne možnosti razvoja turizma
-	raziskava kadrovskih potreb združenega dela ob vključevanju delavcev, ki se vozijo na delo izven občine
raziskava voda, ki naj bi obravnavala izvire pitne vode, njihovo zaščito in omejevanje prisotnosti škodljivih snovi v odpadnih vodah
-	raziskava vzrokov za onesnaženost zraka in definiranje uporabnih napotkov za ohranitev čistega zraka in okolja nasploh
-	vzpodbujanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti.
SPOMINSKI DAN
Pionirski odred Slavka Šlandra na osnovni šoli Mozirje je prioravil svečanost v spomin borb II. grupe odredov na Dobrovljah. Pred 38 leti so se borci hrabro borili proti premočnemu nemškemu sovražniku in zmagali.
Na proslavo so prišli mnogi borci, med njimi tudi prvoborca Jože Hanovšek in Ivan Mogu. Predstavniki domicilnega odbora Rudi Gabrovec iz Celja pa je spregovoril mladim in jim predlagal knjigo NOB na Slovenskem 1941—1945.
Mozirska šola že pretesna
V Mozirski knjižnici med likovnim delom naj mlajših. Tudi mamice so prišle.
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Nova Štifta
GMOTNO STANJE krajevnih skupnosti je spet stopilo v ospredje. Dotok sredstev je bil v tem letu manjši, kot so načrtovali. Vse to zavira izvajanje nalog, ki so sijih zadali. Takšno stanje je predvsem občutiti v obrobnih krajevnih skupnostih, ki so že same na sebi potrebne pomoči.
TERENSKO VOZILO je najboljša rešitev za potrebe gasilcev v kraju. Saj je njihovo območje dokaj hribovito in v primeru požarov, ali drugih nesreč, težko dostopno. Zato so krajani podprli načrt gasilskega društva, da nabavijo ustrezno terensko vozilo.
POKVARJENI HIDRANTI so predmet stalnega opozarjanja s strani gasilcev. V kraju imajo tri, pa niso uporabni. Na to pomanjkljivost je bila že opzoijena i skupnost, ki upravlja z vodovodom, vendar še do danes niso ničesar pokrenfli, da bi zagotovili vodo v hidrantih.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MOZIRJE
RAZPISUJE NA TEČAJ
za posojila delavcem za zidavo družinskih stanovanjskih hiš v osebni lastni.
Natečajna vsota znaša 279.000,00 din.
1.	Posojilo po tem natečaju lahko dobijo delavci:
— — ki so zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in združujejo sredstva na podlagi družbenega dogovora o obveznem združevanju, upravljanju in uporabi sredstev za usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Mozirje;
—	da namensko varčujejo pri poslovni banki;
—	da se njihova gradnja šteje za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in so zavezanci za plačilo komunalnega prispevka.
2.	Prednost imajo delavci, ki:
—	imajo nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine;
—	zidajo družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje;
—	bodo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostili družbeno najemno stanovanje.
3.	Posojila po tem natečaju se dajejo največ za dobo 16 lej s 3,5% obrestno mero. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
4.	K vlogi za natečaj za najem posojila morajo prosilci priložiti:
—	potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih vseh članov družinskega gospodinjstva za preteklo leto;
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov;
—	gradbeno dovoljenje;
—	projekt stanovanjske hiše (na vpogled).
5.	Natečaj za posojila za zidavo družinskih stanovanjskih hiš v osebni lasti traja do 15. 12. 1980.
Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po tem datumu ne bodo upoštevane.
6.	Vloge za priglasitev na natečaj sprejemajo strokovne službe stanovanjske skupnosti pri Komunalnem podjetju Mozirje. O rezultatih natečaja bodo vsi prosilci pismeno obveščeni.
Boljši delovni pogoji, večja produktivnost
V stabilizacijskem paketu ukrepov za leto 1980 smo si v delovni organizaciji Smreka zastavili dokaj zahtevne naloge — varčevati na slehernem koraku.
Naši napori so se kkt uspehi kazali na večih področjih, vendar je njihov vpliv odraz realnih možnosti. Prijetno nas je presenetil 36 letni strojni tehnik Rojten Stane, zaposlen kot vodja enote za vzdrževanje, ki je s sodelavci avgusta tega leta ddl v poskusno obratovanje stroj njegovega znanja, spretnosti in rok. Gre za inovacijo, stroj za reskanje utorov za dalmatinska nasadila (polknič-rih kril). Prav gotovo je, da smo bili sicer zahtevnega stroja vsi veseli, še najbolj pa dearvci v delovni enoti mizarstvo, ki so tako postali tehnično-tehno-loško bogatejši. Ker gre za stroj, ki mu ni primere, predstavljamo njegove karakteristične značilnosti. Sestavljen je iz štirih delov: delovne mize, leve naprave za rezkanje, desne naprave za rezkanje in pnevmatske opreme
Stroj je prirejen tako, da se lahko izdelujejo utori različnih velikosti na polkničnih krilih.
Delo stroja je povsem avtomatsko. Po pritisku na gumb „start“, stroj vpne obdelovanec na delovno mizo in prične z rezkanjem utorov; po končani operaciji rezkanja sprosti obdelovanec nakar ga delavec odstrani. Glede na to, ker gre za pomembno pridobitev v več pogledih, je uredništvo Misli mladih opravilo razgovor z delavcem, ki je s svojim znanjem in strokovnostjo dodal svoj delež k stabilizaciji.
VPRAŠANJE
UREDNIŠTVA
Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste začeli aktivno iskati možnosti nove, boljše poti pri rezkanju utorov za dalmatinska nasadila?
Rojten: Zlasti težavnost dela in nevarnost za poškodbe pri rezkanju po starem načinu ter velika poraba časa.
Od kod ste črpali ideje in koliko Časa ste razvijali projekt?
Rojten: Prvo sem, kot prototip izdeloval idejni projekt stroja, ki bi ga delavec opravljal ročno, vendar sem ugotovil, da s takim načinom dela vseeno ne bom uspel zmanjšati potrebnega delovnega časa. Sistemsko sem se lotil študija na principu pnevmatike in razvijal idejo vse odleta 1977
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje - Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje š t e v i 1 k a 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Možine - Rokopise, objave in ogase za vsako Štefko sprejemamo do 20. v mesecu - Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tide na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št 421 1/72 z dne9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvo-
V dov _________________„
Ali ste iskali strokovno pomoč, zlasti pri razvijanju ideje, izven delovne organizacije?
Rojten: Da. Strojniško zahtevne stvari sem iskal v domači in tuji literaturi. Princip delovanja pnevmatike pa sem prkatično spoznaval in razvijal v delovni organizaciji Veriga Lesce TOZD TIO.
Koliko časa je poteklo od zaključka ideje projekta pa do dokončanja stroja?
Rojten: Bila je to na videz kratka doba, vendar zame dolgih 18 mesecev.
Ali ste delo opravljali v rrrostem času in koliko?
Rojten: Načrte in projekt sem izdelal doma, stroj pa so izdelali naši delavci pod mojim nadzorstvom.
Kdaj je bil stroj dan v poskusno obratovanje in kakšne prednosti ima?
Rojten: Poskusno je stroj začel obratovati 8. 8. 1980 leta. Prednosti: produktivnost dela se je v primerjavi s prejšnjim načinom . povečala za okoli 60 %. Nevarnost poškodb je izvedena na minimum. Obstojnost rezil in pomožnih strojčkov se je bistveno povečala. Najpomembnejše pa je to, da sem z inovacijo znatno izboljšal pogoje dela.
Ali imate v delovni organizaciji akt o inovacijah, in kakšno nagrado pričakujete?
Rojten: Mislim, da akt obstoja in da so izdelani kriteriji ter da bo samoupravni organ odločil o ekonomski vrednosti inovacije.
Kakšna je po vašem prepričanju vrednost stroja, tehnična uporabljivost in možnost okvar?
Rojten:	Vrednost stroja
ocenjujem, glede na material in vloženo delo v delavnici ob sestavljanju, na okoli 300.000 din; podobnega stroja na trgu nisem zasledil, zato pričakujem, da tehnično ne bo zastarel vsaj deset let; kar zadeva okvare so le te kot možnost minimalne, saj je stroj izdelan tako, da glavni deli stroja lahko prenašajo maksimalne obremenitve.
Kdo izmed zaposlenih na Smreki vam je največ doprinesel k realizaciji projekta?
Rojten: Pri izdelavi so sodelovali vsi zaposleni v enoti za vzdrževanje, zlasti pa se je zalagal Ugovšek Janez, ki je opravil vsa orodjarska in najzahtevnejša ključavničarska dela.
Ali je to vaša prva inovacija, če ne koliko ste jih že izdelali in ali pripravljate kakšno novo?
Rojten: Ni pryal V letu 1976 smo skupaj s Šinkar Antonom in Vlasak Mirkom izdelali stroj za križne vezi Brun. Glede na to, ker je stroj na ročni pogon in počasen ter dokaj „nekvaliteten“ glede same izdelave, pripravljam ponovno nov stroj za vogalne vezi. Stroj bo avtomatski in bo deloval na principu nevmatike.
Pri poskusnem obratovanju stroja so se sicer pokazale določene pomanjkljivosti, ki pa se bodo sproti odpravljale in se bo kvaliteta stroja tako še povečala.
IVO KEKEC (SMREKA)
VABIMO K SODELOVANJU!
Obveščamo mlade, ki jih veselijo narodni plesi, da se čimpreje oglasijo pismeno Francu Fužirju v Mozirje. Skupina bo v kratkem pričela z vajami. Tisti, ki se zanimajo za recitatorsko dejavnost pa naj prijavijo svoje sodelovanje našemu društvu.
PROSVETNO DRUŠTVO MOZIRJE
Žal jih je malo. Ali jih bo kdaj spet toliko kot nekoč?
Naše kmetijstvo v občini
V načrtovanju ciljev tega srednjeročnega obdobja je ZKZ načrtovala porast družbenega proizvoda realno za 7 % letno, dosežena pa je realna rast
9.0	%. Zaposlenost je realno naraščala hitreje kot je bila predvidena v tem srednjeročnem obdobju (1,5 %) in sicer raste pso stopnji 3,9 %.
Plan investicijskih vlaganj je le delno uresničen. Poleg že omenjenih nedokončanih naložb so bile izvršene razne adaptacije, melioracije in obnove kmetijskih nasadov.
Fizični obseg proizvodnje pa se bo povečal od leta 1975 na leto 1980 takole:
—	odkup tržnih viškov mleka od 5.375.000 1 v letu 1975 na
8.140.000	1 v letu 1980 (indeks 151,4)
—	odkup mlade pitane živine od 307.000 kg v letu 1975 na 533.00C1 kg v letu 1980 (indeks 173,6)
—	proizvodnja brojlerjev od
890.000	kg v letu 1975 na
1.225.000	kg v letu 1980 (indeks 137,6)
—	proizvodnja jajc od
10.930.000	komadov v letu 1975 na 12.250.000 komadov v letu 1980 (indeks 112,1).
Osnovna proizvodna usmeritev na območju ZKZ je dolgoročna v govedorejo in njena glavna usmeritev v prirejo mleka. Zstavljeni cilji v obdobju
srednjeročnega plana se uspešno realizirajo. Pri intenzivnejši rabi travinja in opitmalizaciji krmnih obrokov in genetskemu napredku, so možnosti predelave mleka še večje, kar pa je tudi cilj v naslednjih obdobjih. Vendar pa so prav pri predelavi mleka velika cenovna nesorazmerja, kar ima za posledico zmanjšanje trenda pridelave mleka.
Pitanje živine zaostaja za cilji srednjeročnega plana. Vzrok za takšno stanje je preveč prisotno ekstenzivno pitanje. To bo možno izboljšati z boljšo 'od-biro telet, kvalitetnejšo doma pridelano krmo, pa tudi z uporabo močnih krmil preiti na intenzivnejšo prirejo.
Po sprejetju zakona o kmetijskih zemljiščih iz leta 1974 in po ustanovitvi kmetijske skupnosti je bilo z odlokom proglašenih 727 kmetij kot zaščitene. Na podlagi tega zakona je bil v tem srednjeročnem obdobju priznan status kmeta se 184 kmetom, tako, daje danes 911.
V tržno proizvodnjo (predvsem mleka) preusmerjenih kmetij je 490.
Pri tem se pojavljajo problemi kot so mentaliteta oz. napor starejših lastnikov kmetij, neurejenost. kmetijskega trga z nespodbudnimi cenami in dokaj visoka začetna vlaganja v objek-
te in osnovno čredo. Na višinskem predelu pa se še pojavlja problem infrastrukture, saj je v zimskem času večji del hribovskih kmetij tako rekoč za 3 do 4 mesece odrezan od doline.
Zadružnih kmetov članov ZKZ Mozirje je bilo leta 1976 735, medtem, ko jih je v letu 1980 670. Vseh kooperantov je bilo leta 1976 970, medtem, ko se je zmanjšalo v letu 1980 na 920. Poleg teh kmečkih proizvajalcev je še 400 t. i. pol kmetov.
Število opuščenih kmetij je 27 in to v višinskem predelu.
Opuščene pa so bile že v prejšnjem srednjeročnem obdobju. od 495 višinskih kmetij ima zagotovljeno nasledstvo 42,2% kmetij, 21,4% kmetij ima vprašljivo nasledstvo in
32,5	% kmetij je brez nasledstva (anketa je bfla izvedena v letu 1977).
Opremljenost kmetij s kmetijskimi stroji je dosegla že dokaj visoko stopnjo, saj imamo na območju občine 820 traktorjev, 960 motornih in traktorskih kosilnic, 360 pobi-ralnih prikolic, 70 linij za predelovanje koruzne silaže in krompirja ter za gnojenje z gnojevko. Na podlagi zakona o kmetijskrh’Zemljiščih in Zakona o združevanju kmetov_je dose-daj registriranih 51 strojnih skupnosti. V teh skupnostih je izkoriščenost mehanizacije dosti večja, odvisno od števila članov. V sedanjih letih se pojavlja tudi to, da si posamezni kmetje kupujejo tudi po dva traktorja, kar ni ekonomsko upravičeno, če vemo, da poprečno opravi traktor 1200 delovnih ur.
Kmetov pokojninskih zavarovancev pri ZKZ Mozirje je 250. Na našem območju je 20 pašnih skupnosti, katere uporabljajo za pašo 3.572 ha planinskih pašnikov. Od te površine je za pašo primernih. 1.842 ha, medtem, ko je ostalo zemljišče neprimerno zaradi poraščenosti z gozdom ali pa je nerodoviten svet. Na teh pašnikih se je v letošnjem letu paslo 876 glav živine. Iz osnutkov ureditvenih načrtov za planinske pašnike, je razvidno, da bi bila po ureditvi, zmogljivost pašnikov dvakrat večja in sicer 1.927 do 2.157 glav živine.
V letu 1979 je zadružna zveza Slovenije namenila finančna sredstva za pospeševanje planinske paše in sicer 2.000,00 din za ha, za obmejno področje pa 4.000,00 din za ha. Pogoj za pridobitev teh sredstev je ureditveni načrt za določen pašnik. Do sedaj so s tem načrtom urejeni 3 pašniki, medtem, ko je za ostale dokumentacija v delu.
Lepo prenovljena vrata pri Ugovšku (nad Gornjim gradom)
Urednikova
beseda
Mnogi so opazili očitne tiskarske napake v sestavku o konjeniški prireditvi. No, žal jih ne manjka tudi sicer! Tisti, katerih imena so na-, pačno postavljena naj oprostijo. Seveda je jasno, da gre tam kjer je beseda „Ljubljana“ za Ljubijo. Tiskarski škrat je iz Lok naredi) „Liko“. Če bi glasilo tiskali v Mozirju, bi najbrže do takšnih neljubih napak ne prišlo, saj so krajevna irriena nam vsem dobro poznana.
Prosimo krajevne organi-, zacije ZZB. da nas obveščajo o jubilantih na svojem območju, oziroma, da nam svetujejo kpga naj obiščemo in o njem pišemo. Tako ne bo težav okoli preverjanja navedb. Prišlo je do tega, da se včasih kakšne navedbe oporekajo. Da bi se temu izognili, bi želeli tesnega sodelovanja s KO ZZB. •
*
i«
n
Sola in mi
Tokrat smo bili v Gornjem gradu. -Ravnatelj osnovne šole Ivan Purnat nam je prijazno odgovarjal na naša vprašanja.
Že v prejšnji, številki našega glasila smo opisali eno od naših osemletk -Mozirje. Želimo občane seznaniti z delom in s težavami naših šol, zato bomo prihodnjič obiskali Luče.
Šolsko poslopje v Gornjem gradu je lepo obnovljeno in sodobno deloma pa novo dograjena. Sedaj imajo na voljo 12 učilnic, telovadnico in delavnico za tehnični pouk. Prostorske stiske torej ni, če vemo, da je na šoli 262 otrok. Tudi glede prosvetnih delavcev ni težav,
Ivan Purnat
saj njih število odgovarja sedanjim potrebam, kolektiv šteje 15 učiteljev. Kar je treba posebej poudariti, šola ima prostorske pogoje za celodnevni pouk, vendar pa zaenkrat še ni gmotnih zagotovil. Otrokom je na voljo večnamenski prostor in tudi pionirsko sobo imajo. Sola razpolaga z-lastno knjižnico.
Na šoli menijo, da še ni povsem jasno stališče staršev do. celodnevnega bivanja otrok v šoli, vendar smatrajo, da v danem primeru ni pričakovati odpora. Saj je’ danes večina staršev zaposlenih in razumejo veliki pomen takšnega načina šolanja, ko otrok vse za šolo opravi kar v njej. Doma je potem manj skrbi za učne uspehe. .''
Osnovna šola Gornji grad vključuje dve podružnični šoli. Šmartno ob Dreti z 71 učenci in Novq Štifto z 25 učenci. Na obeh šolah je skupaj 6 prosvetnih delavcev.
Sodobna šola mora času- primemo tudi vzgajati. Zato, se turdijo, da bi s 16 interesnimi dejavnostmi približali današnji svet in življenje v njem otroku. Gre za vsestransko razvijanje življenjskih navad in potreb, zato so na temelju povpraševanja ustanavljali te krožke. Ustanovili so kulturno društvo, ki zajema 6 dosedanjih dejavnosti. Največ otrok se vključuje v šahovske vrste, potem sledijo taborniki, športniki in ročna dela.
K prostovoljni dejavnosti učencev pa velja pripomniti še to, da so uspeli pridobiti za mentorje zunanje sodelavce. To so predvsem liudje iz združenega dela, kar 10 občanov se je vključilo v delo na šoli. To pa je dejansko, uresničevanje načela, da se mora šola tesno povezovati s krajem in ljudmi v njem.