Ameriška Domovina ' ^ V. r. iN smiirr osmi*../1227 tmiAM mm fewe/»mi— ho iwi e National and International Circulation CLEVELAND OHIO. TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 22, 1970 SLOVCNtAN mobninm mwtpj&m STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Kandidati za Isto 1972 republikancilh ni dvoma, da bo kandidat sedanji predsednik R. M. Nixon, Pri demokratih pa je pol ducata znanih “kandidatov”, za katere pa se nihče prav ne vnema. Washington, d.c. — Sen. G- McGovern, demokrat iz Juž-116 Dakote, je kandidiral za Predsednika ZDA leta 1968, pa 113 demokratski konvenciji ni dobil veliko podpore. Svoje mi-kljub temu ni opustil, pripravlja se na leto 1972, ko se bo ®Pet ponudil demokratski stranjo za njenega predsedniškega ^andidata. V ta namen je odprl j*6 mali urad v bližini Kapitola, Mer dva uslužbenca pripravlja-ta načrte za pregled razpolože- Ma po posameznih državah Uni-3 e. Sen. McGovern je eden vodil-zagovornikov naglega kon-^3rija vojskovanja v Južnem letnamu za vsako ceno in ne-02'raje se na posledice. Skupaj s fen. Hatfieldom, republikancem z Oregona, je predložil v Sena-U’ riaj ta izglasuje umik vseh a-^ariških čet iz Južnega Vietna-013 do 30. junija 1971, Predlog "v Senatu odločno propadel, v. republikanski strani je o-^tno, da bo sedanji predsednik ' M- Nixon ponovno kandidi-ral> pri demokratih je položaj r^jasen. Doslej so v ospredju že kandidati poleg sen. Mc-Ooverna, sen. E. M. Kennedy, -sicer izjavlja, da ne bo pod °oenimi pogoji kandidat, sen. M McCarthy, ki pravi, da ni sključeno”, da ne bi bil kandi-_at, ter sen. Muskie, ki ne govo-ri veliko o svoji kandidaturi, pa j? zato pridno pripravlja. Tudi • H. Humphrey še ni izgubil ^Se nade, da bi ga demokrati °hovno izbrali za svojega kan-mdata. Španija bi rada Posredovala v izraelsko- arabski krizi MADRID, šp. — Španija je redkimi državami, ki so v ° rih stikih z arabskimi reži-jj.1, M°rda zato, ker še do danes jj1 Poznala izraelske republike. 2 a 3e bila Španija dolga leta V p0?n*ca ameriških interesov Siptu, ker nimamo redne di-P1^atske službe v Kairu. 2u teden je egiptovski rnWister Riad prišel na isk v Madrid, kjer je bil v zu ^k.raz§ovorih s španskim J^Pf.pjim ministrom Bravom. Q b°, da sta govorila največ treba svetovati Ni-vj k° se ustavi na svoji poti Sredozemlju v Madridu, začetku niso pripisovali v, 'p diplomatskemu sestanku h-P ne važnosti, je pa kmalu dini ° V 0^’ se ie egiptovski dr?^mat nenavadno dolgo za-i2r . v Madridu in imel z vlado n° dolge razgovore. A *® niste naročnik aMERISKE DOMOVINE, Postanite še danes! Rowers 8^® V remensh prerok pravi: S*1*0 oblačno z verjetnostjo n, V!ht- Najvišja temperatura 0ko11 85. Jutri hladnejše. Novi grobovi Anna Klancher V San Bernadin bolnišnici v Kaliforniji je umrla 73 let stara Anna Klancher, ki je preje živela v Euclidu na Babbitt Rd„ zadnjih 13 let pa v Kaliforniji v Fontani, 16575 Paine Avenue, rojena Žagar v vasi Ravne v fari Bloke pri Novi vasi na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1920, žena Johna, rojenega v Gorenji vasi pri Šmar-jeti. mati Roberta, stara mati Roberta Jr. in Johna, sestra Mary Zakrajšek, Dorothy Ster-nisa, pok. Jacoba Žagarja, pok. Frances Bostic in pok. Katarine Ivančič. Umrla je bila članica KSKJ št. 162, ADZ št. 27, ABZ št. 180 in Kluba upokojencev v Fontani. Njeno truplo je na poti v Cleveland. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 10., nato na Kalvarijo. Anna Stefančič V nedeljo je umrla v Fairview General bolnici 79 let stara Anna Stefančič z 20546 Stanford Rd., Fairview Park, Ohio, rojena Sercelj v Novem mestu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1908, vdova po L 1953 umrlem možu Stefanu, mati Stephena, Emila, Mrs. Peter Grabowski, pri kateri je živela, in Mrs. Michael Brozina, 14-krat stara mati, 2-krat pramati, sestra Josepha Sercely in pok. Antona Sercelja. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Društva sv. Helene št. 193 KSKJ, Podr. št. 10 SŽZ in Marijine legije. Pogreb bo v četrtek ob 8.15 iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Lucille McIntosh V soboto je umrla v Holy Family Home 46 let stara Lucille McIntosh z 969 E. 78 St. Za pogreb jo bo prepeljal Grdi-nov pogrebni zavod na E. 62 St. v Irwin, Pa. Amalija Baučar V Painesvillu, Ohio, je umrla Amalija Baučar, žena Ernesta, mati Ernesta ml., Franka in Emely Opaskar. Pogreb bo jutri, v sredo, iz Mulqueny pogreb- Moskva o jordanijski državljanski vojni Vzhodna Nemčija proti moskovskim predlogom? BERLIN, Nem .— Po poročilih iz Vzhodne Nemčije je Cen-Državljansko vojno ohsoja tralni k o m i t e t Komunistične in svari vse pred posegom vanjo. CLEVELAND, O. — Vlada ZSSR poudarja svojo nevtralnost v jordanijski državljanski vojni in izjavlja, da je proti dr- partije v Vzhodnem Berlinu z večino odločil proti razgovorom in stikom z Bonnom, četudi je Walter Ulbricht v soglasju z zahtevo Moskve ta predlog zagovarjal. Komunistični vodniki v Vzhodni Nemčiji se hudo jeze, ker je Sovjetska zveza dovolila žavljanski vojni. Njeno stališče se torej krije z Naserjevim, jeL„ n j • ... pa dosledno tudi iproHi temuj .' Kim u’ a 16 80V01'il preko da bi se kdo mešal v jordanijske |n^n da SQ ZDA naš]e na palestinskih Arabcev, ki so bili svojih tleh ostanke VeSoijskega osumljeni sodelovanja in podpi- vozila) po njih sodbi Kozmosa ranja “Ljudske fronte za osvo-|316. 0e bodo sovjetski zastopni_ boditev Palestine”. Oblasti so ki potrdili to domneVo bodo izjavile, da med prijetimi ni bi-jZDA te ostanke vrnile ZSSR lo aktivistov. Šest od prijetih so kot je to določeno p0 medna; poslali preko meje v Libanon, rodnem dogovoru, ker so v sorodstvu z vodniki “Ljudske fronte”. OBOROŽENE SILE ZDA SO PRIPRAVLJENE ZA NASTOP V JORDANIJI, CE BO SILA Položaj vladnih sil in kralja Huseina se je včeraj poslabšal v taki meri, da so ZDA pozvale del svojih oboroženih sil v pripravljenost, “če bi bilo treba iti reševat ameriške državljane v Jordanijo”. V glavnih mestih velikih sil, v ZN in v arabskem svetu se mrzlično posvetujejo o omejitvi in končanju državljanske vojne v Jordaniji. WASHINGTON, D.C. — V ne- kov posebni svetovalec za naro-deljo je izgledal položaj za vladne sile in kralja Huseina v Jordaniji ugoden. Tu so sodili, da se je zmaga obrnila v državljanski vojni na njegovo stran in da je glavna nevarnost mimo. Položaj je spremenil vdor dveh oklepnih brigad iz Sirije z okoli 250 tanki v Jordanijo v podporo gverilcev. Kraljeve sile so skušale vpadnike ustaviti, pa so se morale po prvih uspehih pred premočjo u m a k n iti. Gverilci imajo v oblasti ves severni obmejni pas Jordanije z drugim največjim mestom dežele Irbi-dom. Kraljeve sile imajo trdno v oblasti le glavno mesto Aman, pa še tam se jim ni posrečilo u-ničiti vseh gverilskih oporišč. Kralj Husein se je v posebnih notah obrnil na štiri velike sile, ZDA, ZSSR, Vel. Britanijo in Francijo, z nujno prošnjo, naj pritisnejo na Sirijo, da bo svoje vmešavanje v državljansko vojno v Jordaniji končala in svoji oklopni brigadi umaknila. Ta odločno zanika, da bi bili ti brigadi njeni. Izjavlja, da sta del “Palestinske osvobodilne armade”, ki je bila priključena sirijskim oboroženim silam od junija 1967. V Washingtonu na trnju Ko se je položaj v Jordaniji poslabšal, so pozvali državnega tajnika W. P. Rogersa v državno tajništvo, kjer je prebil ve-C. Yost je objavil, da so prve čino noči od nedelje na pone-tri kovinske kose našli 11. sep- deljek in zasledoval potek do- priznal, da so razne države in-j v Kansasu. Kasneje je bilo ob tevenirale za izpustitev prije-'javljeno, da je bil najden še en nega zavoda v Fairportu na Ali jljenih potniških letalih in jih še Souls pokopališče. Policijski minister Hillel je^embra v Teksasu, Oklahomi in godkov v Jordaniji in drugod po svetu v zvezi z jordanijsko krizo. Včeraj dopoldne je bil pri predsedniku Nixonu nujen posvet o položaju, ki so se ga udeležili državni tajnik W. P. Rogers, obrambni tajnik M. Laird, načelnik skupnih glavnih stanov adm. T. Moorer in predsedni- tih. Posebej je zanikal, da bi bili imenovani prijeti kot talci za iz-silitev izpusta I?raelcev, ki so jih ugrabitelji prijeli na ugrab- lvedno niso izpustili. kos 28. avgusta na Srednjem vzhodu. Kako veliki so ti kosi, ni bilo objavljeno. Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo! dno varnost H. Kissinger. Posvet je trajal 2 uri in pol, vendar ni bilo izdano o njem nobeno poročilo. Včeraj so ZDA pozvale k pripravljenosti brigado letalske pehote 8. divizije v Nemčiji in 12,000 mož 82. padalske divizije v Ft. Bragg, N.C., za morebitni nastop v Jordaniji. Vesti iz Bele hiše trdijo, da se predsednik Nixon še ni odločil v nobeno stran. Zavedajo se zapletenosti in nevarnosti položaja. Tehtajo dve možnosti: nastop padalcev na področju Amana, ki naj bi rešili ameriške državljane in jih poslali domov, in nastop ameriških letal z letalonosilk Šeste flote proti sirijskima oklepnima brigadama v severni Jordaniji, če se te ne bosta umaknili preko meje v Sirijo. Posvet v Kairu V Kairu se med tem na predlog Tunizije zbirajo vodniki arabskih držav na posvet, kako ustaviti državljansko vojno v Jordaniji. Konferenca bi se morala začeti danes zjutraj, pa so preložili njen začetek na opoldne. Za enkrat so v Kairu predsedniki Sirije, Libije in Sudana. Kdo se bo vse še konference udeležil, ni gotovo. Kralj Husein je udeležbo najprej napovedal, pa nato sporočil, da ne more iti od doma in je imenoval na čelo delegacije predsednika vlade- Prav tako ni gotovo, če bo mogel na konferenco vrhovni ' ®oznariu> kaplanu pri Sv. Feli-poveljnik gverilcev Yasir Ara-,citi za skorai vsakodnevne obijat. jske s sv- obhajilom. Gospodu Bojevanje v Jordaniji se medlKoširju želimo» da bi hitro potem nadaljuje. Premirje, ki ga pMnorna okreval in se zopet je sinoči ukazal vojski kralj Hu- dobro počutil! Iz Clevelanda in okolice Romanje v Frank— Priglase za nedeljsko slovensko zahvalno romanje v Frank, O., sprejemajo Lojze Bajc., tel. 486-9377; Tone Meglič, tel. HE 1-1447; Vinko Rožman, tel. 881-2852; in Mrs. Alice Arko, tel. 341-7540. — Bus bo odpeljal jzpred cerkve M. Vnebovzete ob pol osmih, izpred Baragovega doma na St. Clairju pa ob 8. zjutraj. V negovališču— Mrs. Jennie Strnad, ki je živela preje na E. 61 St., je v St. Augustine Nursing Home, 7818 Detroit Avenue. Jutri bo dopolnila 80 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljstva! Obiski so v negovališču od 2. pop. do 8. zvečer. Rokoborba— Prvak v težki teži rokoborcev "The Sheik” bo v četrtek zvečer nastopil v Areni proti Johnnyju Powersu. Na sporedu je še več drugih nastopov. Pozdravi iz Aljaske— Mr. in Mrs. Avgust F. Oblak iz Feltona v Kaliforniji pošiljata potom Ameriške Domovine prav lepe pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem iz slikovite Aljaske, iz Ketchikana in Ju-neanua, kamr sta se podala na osemdnevno križarjenje. Seja— Klub slov. upokojencev za Newbursko okrožje ima sejo jutri, v sredo, ob dveh popoldne v SDD na Prince Avenue. Povratek iz bolnice— Poznani g. Anton Košir, 1245 E. 59 St., se je po 40-dnevnem bivanju v Richmond Heights splošni bolnici vrnil domov. Lepo se vsem zahvaljuje za obiske, darove, kartice, pozdrave in molitve. Hvaležen je č. g. Jožetu Faležu, kaplanu pri Sv. Vidu, za obiske in za duhovno tolažbo, posebno pa dobremu č. g. Jožetu Kandidatura Roberta Tafta za ohajskega senatorja CLEVELAND, O. — Pri letošnjih volitvah vlada največ zanimanja, kdo bo postal naslednik senatorja S. Younga, ki se bo umaknil iz politike radi svoje starosti. Primarne volitve so določile na demokratski strani za kandidata H. Metzenbauma, na republikanski pa Roberta Tafta. Oba kandidata razvijata zelo živahno kampanjo, vendar ju na radiju in televiziji, pa tudi v časopisju še ni dosti čutiti. V “Washington Post“ je sedaj opisal stalni dopisnik W. P. Kewin Philips F. Tafta. Članek je očitno napisan na podlagi gradiva, ki ga je dal na razpolago sam Taft, in daje pregled .političnega stanja v naši državi, seveda pobarvan z željami in upi kandidata samega. Ako poročilo operemo od volivne propagande in izberemo le stvarnosti, dobimo tole sliko, ki naj da vsaj malo vpogleda, kakšno je stanje trenutne ohajske politike. Taft je že kandidiral pred 6 leti za senatorja in zgubil bitko, ko je Young dobil 17,000 glasov več. Bilo je to leto Goldwaterjeve kandidature za predsednika, ki je s svojo ne ravno posrečeno taktiko pokopala marsikaterega republikanskega kan didata, česar nihče ne osporava. Takrat je bilo splošno mnenje, da je Youngu pomagala do zmage Goldwaterjeva napačna politika. Letos se Taft noče vezati na Belo hišo. V svoji propagandi se čim manj mogoče sklicuje, da je predsedstvo v rokah republikanske stranke. Taft posnema v tem pogledu vse republikanske k a n d i d ate, ki imajo kaj zaslombe med volivci. Kje išče Taft svoje volivce? Kratko povedano tam, kjer njegovi družinski predniki: zunaj mest in industrijskih krajev. Statistika mu je pokazala, da je njegov tekmec Metzenbaum zmagal le v 13 med 88 ohajskimi upravnimi okraji. Taft misli torej, da ima na deželi dobro zaledje, ki ima pa le to napako, da je maloštevilno in mu ne more dati večine. Zato je Taft zelo delaven tudi v velikih mestnih in industrijskih okrajih. Tam zida Taft svoje upe na sledeče stanje: republikanci ga bodo vsi volili, pa jih ni veliko, zato računa Taft na nevtralne in d e m o k ratske glasove. Na demokratske glasove račna tudi radi znanega clevelandskega spora med belimi in črnimi demokrati, ki lahko vpliva na vse črne volivce v naši državi. To je zaenkrat le upanje, ki ga lahko pokoplje sporazum nied razbitimi demokrati, kar ni treba izključevati do zadnjega trenutka. Taft misli tudi na glasove unijskih delavcev. Na te upe politični opazovalci ne dajo veliko. Delavci bodo o-stali zvesti demokratom, četudi jih taktika demokratskega vodstva večkrat spravlja v jezo. še bolj računa Taft na mestne narodne manjšine. Misli, da je bivši senator F. J. Lausche še zmeraj priljubljen med njimi in da bodo volivci iz te volivne skupine volili skupaj z Lauschetom zanj. Tudi to ne bo čisto držalo. F. J. Lausche je res dobro znan, toda le med starimi volivci, mladi ga manj poznajo. M Tako nekako sodi Taftova okolica sedanje politično stanje v naši državi. Zelo bi bilo dobro, da bi se sedaj oglasil še demokrat Metzenbaum in povedal, kako on gleda na politično razpoloženje med o-hajskimi volivci. Res bi bilo tudi njegovemu poročilu primešano nekaj volivne propagande, toda človek bi vsaj vedel, kaj misli. Zavedati se namreč moramo: ker letos ne volimo predsednika, bodo samo volitve za mesto ohajskega zveznega senatorja dale res pravo sliko, kaj misli naša država o trenutnem političnem stanju v naši deželi. Pri volitvah kongresnikov namreč v marsičem odločajo krajevna vprašanja in osebna priljubljenost in spretnost kandidatov v njihovih volivnih okrožjih. sein, dejansko ni stopilo nikdar v veljavo, kot trdi Arafat. Po besedah tega je bilo okoli 8,000 mrtvih in na deset tisoče ranjenih v bojih, ki so se začeli pretekli četrtek in se kljub ponovnim poskusom ustavitve nadaljujejo. Na leto 2,461 kvartov mleka Povprečna krava mlekarica v ZDA je dala v zadnjih letih po 2,461 kvartov mleka. Zadnje vesti BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik Josip Broz Tito je včeraj objavil, da bo reorganiziral vodstvo SFRJ tako, da bo na njenem čelu namesto njega kot predsednika predsedstvo, sestavljeno iz 2 do 3 zastopnikov republik, KP in SZDLJ. Podrobnosti ni objavil, kot tudi ni objavil, kdaj naj novo predsedstvo prevzame svoje posle vodenja SFRJ. Tito je dejal, da se je odločil za ta korak, da prepreči morebitno zmedo pri nasledstvu, pa tudi, da bo imel čas za “druge načrte”. PHNOM PENH, Kamb. — Vse kaže, da so se rdeči na cesti št. 6, kjer so nad en teden zadrževali močno kolono vladnih čet, začeli umikati. Med tem so rdeče sile napadle neko vas komaj 6 milj od glavnega mesta. Branilci so pozvali na pomoč letalstvo. WASHINGTON, D.C. — Danes popoldne bo bivši astronavt Frank Borman poročal skupni seji Kongresa o svojih naporih in uspehih za izboljšanje položaja ameriških vojnih ujetnikov v Vietnamu. Kot znano ga je predsednik Nixon poslal v 14 držav za podporo v tem naporu. DETROIT, Mich. — Danes se bodo tu prvič po začetku štrajka sestali predstavniki GMC in Unije avtomobilskega delavstva, da pretehtajo možnosti za končanje štrajka, ki je spravil ob delo in zaslužek okoli 325,000 delavcev in prinaša deželi vsak dan preko 100 milijonov izgube v narodnem dohodku. SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik Ky je s svojo ženo odletel danes v Pariz, kjer je glavni svetovalec delegacije Južnega Vietnama pri razgovorih o končanju vojskovanja-Od tam trdijo, da bo letel v ZDA, kjer bo 3. oktobra nastopil z govorom na “pohodu zmage”. AfflAHisKA domovina, september 22, mo Ameriška Domovina /T VII I/ I (- » V 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Abiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: oi Združene države: (.18.00 na leto; (fc.00 u pol leta; at I aaoMwe 4 ji Kanado in dežela Izven Zdruiosih držav: |18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 ra 3 me*»o« Petkova Izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION SATES: v oltec! States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 tor 3 months „ winds and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 ior 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 13 No. 182 Tuesday, Sept. 22, 1970 Lov na napredne komuniste Vsako gibanje na zemlji pozna poleg pravila tudi izjeme, saj se je celo med Kristusovimi učenci našel izdajalec Juda. To, kar se je dogodilo Kristusu, se dogaja še danes pri vseh organizacijah. Zmeraj se najdejo odpadniki, včasih s plemenitimi, včasih s hudobnimi nameni. Tudi komunistično gibanje ni nobena izjema od tega pravila. Razkolnike in odpadnike je poznal že Lenin. Jih je hitro zatrl,: zij. Pa še ta omizja ne vedo, kaj naj počno. Zato so se tudi ona zagrizla v lov na napredne komuniste v Jugoslaviji, pri tem pa pravzaprav niti ne vedo, koga med jugoslovanskimi komunisti naj štejejo med liberalne komuniste. Ker ljudje iz Jugoslavije navadno zgovorni bratje, zato so že besede dosti močne, da vce'pijo zaupanje v načrte, ki jih je treba skovati z “napredniki komunisti” v domovini. Zaenkrat so to le sanje, ki se bodo morda enkrat uresničile. Ne vidimo pa še časa, kdaj bi se to moglo zgoditi. Jugoslovanski komunizem je res v krizi, toda na smrtni postelji pa še ni. Predno bo umrl, mu bodo zdravniki iz Kremlja skušali podaljšati življenje. Zato mislimo, da ne bo nobene škode, ako bo lov na napredne komuniste kmalu pozabljen. Morajo priti drugi časi, da bo kaj vreden. S tem ni rečeno, da bi se morali izogibati osebnim stikom s naprednimi komunisti. So ljudje kot mi, z dobrimi in slabimi lastnostmi. Soditi jih moramo po njihovih delih in ne samo po nazorih, ki jih je morda v mnogočem popačila umetno zgrajena komunistična filozofija. Čas za sodelovanje z njimi pa še ni prišel. Dogodki na Češkoslovaškem zadnjih par let to nazorno dokazujejo. I. A. BESEDA IZ NARODA Dr. Janeza Kraljiča, kanonika ljubljanske nadškofije, so pokopali v Kaliforniji OAKLAND, Calif. — V ponedeljek, dne 14. septembra, je bil v San Franciscu v Kaliforniji pogreb g. kanonika dr. Janeza toda ne zmeraj naravnost pomoril. Stalin jih je skoraj 301 Kraljiča, preminulega po težki let preganjal z ognjem in mečem, pa jih vendarle ni mogel in dolgi bolezni dne 9. septem-popolnoma zatreti. Po Stalinovi smrti jih je ostalo še toll bra. Iz župne cerkve sv; Tere-ko, da jih je sam Hruščev, ki je imel med vsemi Staline-^li6- Kjer je nazadnje služboval, vimi nasledniki več posluha za politiko kot njegovi tekme- '50 ga prinesli na^ tukajšnjo poči vzel v varstvo in branil pred režimskim nasiljem. ikopališče sv. Križa in ga poko- Take razkolnike in odpadnike poznajo tudi vsa druga'P^1 ^ grobnici slovenskih du-komunistična gibanja, ne le sovjetska. Pojavljajo se manj hovmkov. G. župnik Vodušek je v politiki, kajti tam vsak komunistični režim pazi, da nima ™el koncelebnrano sv. maso v svojih vrstah nediscipliniranih P—^ s ti jih je v kulturi, znanosti, prosve ., športu gospodarstvu I poslovilni govor itd So to komunisti, k, pridejo polagoma do poguma, dal sIovgenšflPn. doP{im Je v agngle. to, kar mislijo, tudi povedo. ^ jščini pridigal njegov bivši žup- Režjim jih uvrsti v skupino nezanesljivih tovarišev.'nik Harry Adley Absolucijo je 1 J1 L. s-t •. ^ 1/-V ir **i-\ 4- l r n r* r* rt a o 1 /■'1 r> /""v 1 1 v _ _ dal pomožni škof msgr. Mc-Furland v navzočnosti 25 duhovnikov in nabito polni cerkvi. Rabi njihovo sodelovanje le takrat, kadar ne najde bolj uslužnih tovarišev. Kdor pade v nemilost v rdeči vrhuški, gleda, da hitro najde somišljenike za tolažbo in pogum.______________ Kako bi krstili te nezveste in nezanesljive tovariše? Pravo |slovesna maša zadušnica je ime jim je težko dati, saj še komunistični režimi sami ra- Kjia dne 14 septembra tudi v bijo različne izraze, od reformistov do izdajalcev Ker režim sam ne ve, koliko jih je pravzaprav, udarja po njih z največjimi propagandnimi loparji, kar jih ima. Javnost zato precenjuje pomen in število takih upornikov kratnim zmotam in se boril za visoke ideale resnice, vere in pravice. In da se je duhovščina v tistih težkih časih tako dobro la. Ostala sta čisto lepo domača odrezala, je zopet nemala zaslu- in za slovenske zadeve sta da-ga pokojnika, ki je kot spiritual rovala dosti več, kakor je na semenišča formuliral z n a č a je splošno znano. mlajšega rodu. Bil je tudi zelo cenjen svetovalec škofov, ne samo sloven- Ko je eden naših najbolj marljivih sodelavcev v Clevelandu Mr. Jacob Strekal pripeljal Dre- ga izumitelja, ampak tudi kot povsem preprostega in prijaznega človeka. Inž. Kisovec je z zanimanjem pregledal naše gradivo o drugih slovenskih strokovnjakih v letalstvu in vesoljstvu. Zelo je pohvalil tudi izvrsten 0-kus naših slovenskih mojstrov Matije Plečnika in Jožeta Žni- skih, zlasti ljubljanskega, ker so nikove na obisk, so s seboj pri-tudi škofje v inozemstvu visoko'nesli tudi zaboj žlahtnega slo-vpoštevali njegovo mnenje. Ta-^venskega vinčka. Pri tej kaplji- (jaršjča, ki sta nam zgradila Učko ga je npr. pokojni goriški ci smo se nekaj dni pozneje po-nadškof pritegnil k reševanju bratili tudi z inž. Kisovcem, slo-najbolj kočljivih vprašanj, zla-[venskim izumiteljem rotafix lesti kar se je tikalo Slovencev v tala, ki je eden vodilnih stro- kovnjakov Boeing tvrdke. Veseli smo ga bili ne le kot slovite- no študijo, kjer med počitnicami in za “weekend” navadno odrinemo kakih 14 ali 16 ur na dan. (Dalje sledi) Ob velikih slovenskih obieinkah težkih časih fašizma. Takoj po vojni je bil sprejet v posebni avdienci pri papežu, kjer je razložil težak položaj Slovencev in krivice, ki so se godile pokojnemu škofu Rožmanu, misija, ki mu je popolnoma Leto 1970 je za ves slovenski naše kraje. Zavestna žrtev je uspela. narod leto pomembnih zgodo- namreč vselej znamenje živega, V Ameriki je bil s svojo sve- vinskih obletnic. Ker smo sino-^osveščenega in zrelega naroda! tostjo in ponižnostjo svetel vi naroda, ki živi od Karavank | POSEBNA SODIŠČA vzgled in spodbuda za vse du- d° Jadranskega morja, od Soče Za Bazovico s0 se vršili pro_ hovnike, kot je to močno pod- do Krke, smo pac zavzeti za ^. Posebnih sodišS) ki so imeia črtal v svoji pridigi župnik A-vsak premik, vsako razdobje, ki Ž0 vnaprej pripravljeno razsod_ dey. Zelo posrečena je bila tudi Pusti vsemu narodu neizbrisen bo Na zatožno klop g0 prihajali vodilna misel pridige g. Vodu-!pecat. Obletnice, ki jih bomo intelektuaki z Goriškega in Trška, češ, da če je kdo zaslužil, kratko omenili, so nedvomno žažkega ter Qd drugod; prihajaii da se kot prvemu duhovniku Pastile tak zgodovinski pečat. 1 delavci) kmetjej prihajala bere v beli barvi maša vstajenja, je bil to gotovo pokojni, saj je živel in umrl kot svetnik. Dr. L. V. Bogastvo slovenskih podvigov po svetu KENT, O. — Kot skoraj vsak Kot toliko drugim izseljencem Slovenec je tudi Jurij rad prepeval. Ljubezen do pesmi je o-hranil tudi, ko je postal duhovnik, dvorni vzgojitelj, pevovodja in končno prvi redni dunajski škof. Slovenec Jurij je ustanovil sloviti dunajski deški zbor (Vienna Boys Choir) in zasedel škofovski prestol na Dunaju. Slovenski učenjaki in pev- Oglejmo si jih! POŽIG NARODNEGA DOMA Leto 1920 je za nas žalostno, mladina jasnih misli in svetlih idealov, ki je zrla sodnikom pogumno in s posmehom v oči. Soočila se je z narodnim so- oz. tragično zaradi dveh dogod-. vražnikom in bila pripravljena kov. Pred 50 leti so tržaški Slo-^ na vse, saj je vedela, da sta pra-venci s požigom Narodnega do-,vica in prihodnost na njeni stra-ma prišli v eno naših najbolj ni. mu v trdi borbi za vsakdanji žalostnih obdobij: plameneči KONEC VOJNE kruh ni bilo mogoče iti v višje|Narodni dom je našemu člove' Tako je zasijalo majsko son-šole. Zaposlil se je na pošti in ku naznanil krvave čase. Bil jejce leta 1945, ki nas je sicer na-sčasoma postal assistant super- uvod v naihui51 kolonializem, kijšk, izmučene, izkrvavele, sestra-intendent ogromne chikaške po-1^ je Pa ^venski narod jana-jdane, a zato z novim sijem v se-šte. Njegov sin zdravnik je eden,sko Prena5al in ga končno tudi bi, z nedopovedljivo radostjo v najbolj priznanih ameriških ra- Premagak ziskovalcev bolezni ledvic. Ko je bil majhen fantek, mu je očetov prijatelj arhitekt Vik- KOROŠKI PLEBISCIT srcih, da je strašne vojne vendarle konec in da je strahovita Tedaj ko je tržaški Narodni zver vendarle za vselej prema-dom gorel in napovedal primor-;Sana- Iz taborišč so zaceli pnha- ci na dvoru so mu delali drušči- tor iz Argentine prinesel igrač-'skim Slovencem hude čase, so domov preživeli in so se no. Iko, da je postavljal “nebotični-!na drugi stran narodnega ozem-'P1^3231! materam na pragu hi- in svojih poskusov. S pridnostjo se je prebil skozi šole in postal je svetovno znani fizik in rektor dunajske univerze. Pri očetu pesniku je vzljubil markantnih 'slovenskih duhov"-1 slovensko pesem in glasbo. Ko- Ijubljanski katedrali. S kanonikom Kraljičem smo izgubili enega izmed najbolj j m svojeglavcev. Tako je stanje za železno zaveso, tostran nikov svetovnega formata. nje pa svet ve premalo o notranjem vrenju v partijah in se mora zadovoljiti s splošnimi pojmi “napredni”, liberalni Odlikovala ga je predvsem velika srčna dobrota. Vedno na- Bosonog koroški fantiček se ke”. Prijatelj Viktor si je pribo- ija! tam pod Karavankami, od-^e z culico v rokah: ko- kar ni mogel odtrgati od knjig ril prva mesta v arhitekturi v trgali ogromen kos domovine in maj,’ komai ie j113^ prepoznala Argentini, poleg tega pa je tudi ga izročili Germanu. S plebisci- v ziyem okostnjaku svojega si- odličen slikar in pred dnevi mi torn smo Koroško izgubili na na’ zevna sv°leSa rnoza. . Domov je poslal svojo tretjo knjigo v pogled zakonito, v bistvu pa bili s0 zacel1 prihajati lačni fantje, španščini, čudovito lep življe-perfidno izigrani! Parola “vsejld .ie g°zd skoro izničil. In njepis slovenskega znanstvenika aji njč” pride namreč v poštev jvendar ni ^do slovenskega srca, Benigarja. Otrok, ki je dobil prej za večje kot manjše naro-|da nf bi z novim igračko, pa je postal graditelj de, prej za narode, ki so vajeni Petva]o y povojno obdobje. 25 let resničnih mogočnih nebotični-'diplomatske igre kot za ge ne .ie ze od tistega daljnega dne, ki kov in palač, soprejemnik naj- dovolj izkušene narode. Dejstvo 03 nam J6. se vedno vostal v zl' likokrat je prepeval tisto njegovo že skoraj ponarodelo: “Šumi, šumi gozd zeleni!” Romal je da- mora zaaovoi in s spiosnimi pujnu napicum , nucianu velika srčna dobrota. Vedno na-. v ° , .___. , . , I .*. * ' * 7---J ,----, , .---- 7 J : vem snominu tudi če smo ca i,d. Išče pa jih večinoma med .«*..*»«, posebno med li- sme, in prijaMn ? bil vedno ^ ^ ** Ce Si izberemo splošno ime, bi jim lahko rekli napred- *>. Finskem' V. ‘is“ Plaze v Washingtonu. največje „ a r o d n e imovine v ^Slovenski narod je M postav- ni komunisti. Navidez jih ni nikjer, podtalno so pa v vseh komunističnih diktaturah močni. Trije slučaji nam to po Isočerih jezer, kjer je Slovenec ki so jo kritiki označili kot Trstu, ki smo jo tudi za vedno ien v zadnji vojni na izredno Ni nobena skrivnost, da je za gradij mostove in pisal učbeni-j “zmagoslavje arhitekture”. Tudi izgubili, ter izgubo ozemlja, kjer|m0^an Prepih, kot morda noben ^ ___ ~ .. , ,vsake božične praznike razdal , za fjnskej švedske in druge Denver Hilton hotel, kjer včasih nam je tekla zibelka in kjer smo drug narod. Nič koliko sil je trj «!ej?č v 1 cnJa v Vzhodni Nemčiji na Poljskem ^ves svoj denar za božične daro- visoke šole. zborujejo naše jednote, je po-kot ljudstvo in kot narod zaži- igr£do zan.i na kocko. Usoda je in Madžarskem, f ovsod SO v trenutku^ pridobli javno mne-^ve, tako da je bil večkrat v za-j jy[ed depresijo je v Pennsyl- stavil ta naš slovenski rojak. [veli in se začeli osveščati. jhotela, da se je sredobežje veli-nje na svojo Stran in pognali rdeče režime v brezmočno 0-,dregi, kje dobiti denar za znam- vanjjj bodil v šolo, pa se mu je Večkrat je pomagal očetu v! BAZOVIŠKE ŽRTVE jkanov zopet zavrtelo ob našem pozicijo. Rdeči režimi so se morali skriti pod varstvo sov-^ke za božična voščila. Ni bilo sredj zime odtrgal podplat z e- mesnici, toda vedno so ga mika-! Ni se še polegla žalost, ki sta ozemlju. lo se je nujno odraža-jetskih čet, da SO se ohianili na oblasti. Brez rdečih čet bi^iromaka, ki ga je poznal, da bi dinih čevljev. Sestra je postrga-,le tudi knjige. Postal je zdrav- jo slovenskemu narodu prizade- ^0 tudi v skrbi in medvojnem bili verjetno hitro bežali proti Moskvi. ^ ^ ,06 bil deležen njegovega božič-da zadnji drobiž in mu kupila nik in profesor, mornariški ka-jala ta dva dogodka, ko smo mo-[Pr^zadevaniu slovenskega Ijud- Še bolj drastičen je bil slučaj na Češkoslovaškem. Tam nega daru. Njegova izobrazba in nove čevlje, da je lahko nada-Jpitan in poveljnik slovite plava- rali prestati novo gorjp: na ba- stva, premajhnega po številu, da SO napredni komunisti pod Dubčkovim vodstvom hoteli U-.široka razgledanost mu je tudi ]jeval g študijem. Postal je sve- joče bolnišnice U.S.S. Repose, zoviški planoti so nam padli bi na nJem to ne pustilo straho-Stvariti nov svobodnejšii komunizem V veliko radost SVO- V velikem svetovnem mestu, kot^ovno znanj aerofizik in ravna- pa tudi zdravnik predsednika štirje junaki in pordečili s svojo,vKih posledic. Skoro ni družine hodnega in v velik strah komunističnega sveta. Zopet se je je San Francisco, pridobila ve- telj letalskega instituta. Ko je Kennedyja in takratnega pod- mlado' krvjo kraško gmajno.l,ia Slovenskem, pa naj bo to na vmešaval Kremelj in S Četami in orožjem “normaliziral” lik ugled. Visoki vojaški dosto-končno sloviti izumitelj med'predsednika Johnsona v Beli hi- 6. september 1930 je v naši zgo- GorenJskem, Dolenjskem, Šta-položaj, to je: pomagal je na noge tovarišem, ki SO se slepo janstveniki in ljudje iz najvišjih p r ei Z k u š anjem letala našel ši. “Seveda še čitam slovensko,” dovini vklesan kot nov mejnik: .ferskem ali Primorskem, ki ne pokorili željam in nasvetom V Moskvi. socialnih plasti, kot preprosti to- smrt; se ga je z dolgim prisrč-|mi je odgovoril in dodal: “Reci mejnik začetka organiziranega hi hila neposredno prizadeta od Vsi slučaji dokazujejo le eno: Moskva ne trpi, da bi varn^k’ delavci in ponižne služ- njm uvodnikom spomnil tudi mi samq Rudi!” odpora proti fašizmu. Daleč l0 strašne vojne. Skoro ni vasi, kje prišli na oblast “liberalni komunisti”. Sovjetski zvezi kinjf 80 na8b v Kem vedno naj- j-;ie Saturady Evening Post. j Odšel je po svetu brez even-'pred vsemi dejavniki države, v ki ne hi tako ali drugače obču-S komunističnega Stališča ne bi mogli Ugovarjati, liberalni boljšega svetovalca, ki je v svo-, začel je kot najnižji uradnik ka in od začetka se je preživ- kateri je živel precejšen del na- lda vojne pošasti, ki je šla skozi Komunisti SO namreč napravili prvo veliko napako, ki mo- i1. lzkusenostl m Širokogrudno- pri farnem denarnem zavodu, Ija s pomivanjem posode. Toda šega naroda, so bazoviški junaki enkrat, dvakrat, morda tudi tri- va gnati v odpor vsakega pravovernega komunista: dali SO stivrazumel !n socnstvoval s clo- danes pa je predsednik ene naj-včasih so se slovenski bratci le in ostali fantje, ki so jih obsodi- krat-vNe5teto mater nosi še da- V čSR enakopravnost nekomunistom, sicer ne popolno, Ves!cimi.t. t^zav^mi+ ve^n0 večjih bank, a še vedno je za- zbrali v francoski gostilni in li na različne zaporne kazni, no v crne rute, ker žalujejo za pa vendar tako, da SO na Češkoslovaškem lahko nekomu- zna najtl hesedc tolažbe in du- veden Slovenec, ki veliko žrtvu- prepevali slovenske pesmi. Ne- dvignili zastavo upora proti mozmi m otroki. nisti svobodnejše zadihali. V Kremlju so takoj spoznali, da 10^^a ^ za dobro stvar- to pomeni začetek konca komunizma v ČSR. Ker ni šlo °dbkoyala fa ni sf™ dabr°- Kot otrok se je zelo rad igral drugače so rabili nasilje in seveda zmagali. Svobodni svet ta-.a™Pak tudl fvestoba' Zvest z ^ in fadl' Je modele le' je igral le vlogo radovednega opazovalca in nič več. Pa preskočimo na Jugoslavijo! koč je francoski dirigent slišal črnim tolpam in njih težnjam V NOVE DNI njegov krasen bas in ga pova- p0 rodomoru ljudstva, ki je od j Vendar je zdaj vse to za na- ■jbil, naj pride nastopat z njego- vedno živelo na tem delu sveta, mi, zrasli so novi rodovi z novi- prijateljem, zvest svojemu naro- tal. Kot odrasel mož je postal |vim orkestrom. Emil, ki prej ( V jutranjem svitu tistega C. mi problemi; hvaležni predni- du, svojim idealom in škofu v pionir ameriškega letalstva in nikdar ni bil poklicni pevec, ima septembra so streli odjeknili v kom za junaška dejanja so zgra- - ^ v tT&r SSr “ SSrS ^ ™,h. ie m"0*° st™*- kl ';leče vsak« na, Dasiravno je bil izven svoje Washington., svoje. Delih b. jih lahko med napredne m konservativne. domovine celih 25 let. se ni ho-| Ko je hodil v šolo v Collin- *■ o rr-i^ S+e ^3 f 'iV k u ima.'° ZaSuj ° v IV‘oskvi in bocJo pomoč od tel inkardinirati na svojem no-’woodu, so ga otroci radi dražili so prihajati tudi vabila vodil- zadušiti zvestobe ljudi do svoje drugi svetovni vojni, pač ni mo- , Uc|č, yoone, a ;o JO bodo rabile, napredne pa visijo v vem službenem mestu, kar bi zaradi njegovega s 1 o v enskega nih televizijskih družb. Doslej zemlje in slovenstva, ne pogu-!glo umreti v slovenski zemlji; raku. Nobena velesila Jih ne podpira, zato. se zanašajo le bilo gotovo važno, da bi bil do- imena. Sramežljivi fantiček seje Emil nastopal v Franciji, An-ma fantov, mož in žena, ki so'saj niso vendar padli zase, pad-na privlačnost svojih idej 1 olozaj je torej sličen tistemu bil svojim zmožnostim odgovar-jim je končno umaknil, se s gliji, na Nizozemskem in Šved-'prisegli na toplo kri bazoviških li so za slovenstvo, za boljše na češkoslovaškem pred 3 leti zato utegnejo biti tudi po- jajoče mesto. Toda hotel je u- pridnostjo prebil skozi šole in skem, v Švici, Italiji in dvakrat herojev in šli v boj proti dikta-'dneve nas vseh, za svetle ideale Sledice podobne. Ako se bodo konservativne struje Čutile v mreti in je umrl kot preprost postal mednarodno priznani tudi v New Yorku. Kadar boste torjema, ki sta nam hotela vsem vsega človeškega rodu. Spomin nevarnosti, bodo prosile Kremelj za pomoč in jo dobile. Ju- duhovnik ljubljanske nadškofi- strokovnjak na področju meta- v Parizu, obiščite ga na našlo- izkopati grobove. Streli na bazo- na te ogromne žrtve nai nas goslovanske napredne komuniste čaka ista usoda kot nji- je. lurgije in voditelj prve ameri- - hove rdeče napredne prijatelje v ČSR. Ni namreč trenutno Ne smemo pozabiti, da je bil ške vladne znanstvene delegaci-prav nobenega izgleda, da bi se svobodni svet postavil za pokojni predvsem duhovnik, te- je v Rusijo. Slovenski profesor, napi ed n e sekcije jugoslovanskega komunizma. Izrazov ološko globoko naobražen in izumitelj in industrialec iz CoL'danes pa ima eno največjih raz- zgodovinski mejnik v vsej svoji! posebno mlajšega rodu za simpatij, po polomu pa izrazov sožalja ne bo manjkalo, kot razgledan. linwoda se še vedno živo zani-ipečevalnic pijač v Ohio in eno tragičnosti. 6. september je tudi [pravičnejše čase, da je ni večje jih ni tudi v gornjih slučajih, toda od tega Jugoslaviji ne1 Zato ni čuda, da se ga je že v ma za Slovence in si ob vsakem J naj večjih farm v Floridi. Pod-Jdokazal svetu, da je slovenski dobrine na zemlji, kot so ideali bo zasijala svoboda. domovini oklenila predvsem obisku Clevelanda ogleda, kaj jejjetni John Drenik, ki korajžno narod zrel kot morda še nikdar,[pravičnosti, bratstva med naro- Razdrobljena kot Sipa je tudi jugoslovanska politična mladina. Vzgojil je velik kader novega v naših arhivih. Kot nosi svojih osem križev, in nje- pogumen kot za časa tolminskih!di, resnične svobode in miru. emigracija, če bo šlo tako naprej, bodo obstojala le še O- univerzitetnih študentov, ki se vsak resničen rodoljub, je vsa- gova prijazna ženka se zaradi puntov in uporen kot za časa j Dr. Drago Štoka mizja. Redke bodo organizacije, ki bodo močnejše od orni- ie med vojno znal upreti ta-kega slovenskega uspeha vesel, 'uspehov nista prav nič prevze- vdiranja turških konjenikov v'(Katoliški glas, 10. sept. 1970.) muzeju v zapoje slovensko pesem. Vodil-pravičnosti, krik po slovenstvu/dneve. Seme, ki so ga pognala na tvrdka Decca je posnela nje-^Puške so pretrgale življenje šti- trupla bazoviških fantov in ne-govo petje na plošče in začela rib fantov, niso pa mogle v kali štetih pomorjenih in padlih v vu: L’auberge yougoslave, 27, viški planoti so torej oznanili [druži, kjerkoli živimo, sinovi rue d’Enghien, Paris 10. novo obdobje v našem življenju,[slovenske zemlje! Bodi nam to Začel je kot delavec in kmet,'zato je 6. september svetal in [v opomin pri prizadevanju — AMERIŠKA DOMOVINA, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta selnosti. Že sestava tega akcij- v skega odbora pomeni, da kam- ‘Meddobje” [ 'Sv- masa je bda ob pol enih, panja nima sam0 tega namena; “Meddobje” je splošnokultur- a sP”ve' ovanje je i samo eni (ja ^ z]-)raia denarna sredstva, na revija, ki jo izdaja “Sloven-1^t!!' Povezati hoče tudi raztresene ska Kulturna Akcija” v Argen- skupnosti in tudi vse razne mi- govor med unijo uslužbencev in Slovenci namreč ne morejo po- lini. Izhaja štirikrat na leto. kdaj zakaj M ta vsa- Pred menoj je št. 1 XI. letnika, ^» » "a romanja začel,. Pred Nekaj besed o tej reviji tudi a « k°‘, 20 le \lk° f,.n!s0 lmek bralce Kanadske Domovine ne pnjateljev v tej deželi m se j,h bo odveč J6 držalo se polno domotožja po KajVje‘vsebina te številke?'domovini ,groze„za,radi Na prvem mestu je uvodnik v tih pred 25 leti. Tedaj je bila ude župnije. Raztresli so se ne samo po prostoru, ki je daleč od domače cerkve. Raztresli so se tudi, ker so se začele trgati vezi, ki so te ude nekoč držale skupaj. Vplivov, ki rahljajo vezi, je veliko, tkalcev, ki bi tkali nove in popravljali natrgane, je pa vedno manj. Kampanja bo v tednu od 18. do 25. oktobra. Skupina nabiralcev bo tedaj v enem tednu obiskala vse dosegljive Slovence. Bog daj, da bi bili povsod sprejeti kot dobrodošli gostje in obdarovani kot odposlanci očetne španščini. Sledi mu pesniški del, v Midlandu, cerkev mu- v katerem so objavljene poezi-'™'.MJboll Vf- je F. Balantiča in Vladimirja fm do” tolazbe- In v d“m Kosa iz Japonske. Veseli jih bo- f ''adn° rad' r™aJ°: ..Prvotra do bralci, če v njih brni pesni- “P"** ‘et:,nJ,h°V,1. °' SUo z. rh i •• troci m pozneje dosh. Velika ska struna. Delu poezije sledi . r , Jv. , , .va t, , , * - slovenska družina se v domu pripovedništvo. Frank Bukvic v v A , io asi.- -i ji i • vmvvvmvoc mučenčev počuti kot doma. Je objavil odlomek iz romana ^ . . ---- «-7 , -n I Duhovnik romanja je bil letos , .v zvezdami”. Roman se godi! . hiše. po drugi svetovni vojni med fr ^an plazar C.M kaplan pr. Partizani v Sloveniji. Zanimivo “a n J .Pomaga). Popoldanske , ... i pobožnosti so bile ob treh m si- oranje v krasnem jeziku. . Literarnemu delu, ki o^^nzevpotn^rostem mfe-21 strani, sledi 24 strani obsega- 1'ta"‘le M. Bj; blagoslovom, joča razprava “Religiozna pro- blematika v luči sodobne psiho- Prvi banket Jogije”. Razprava obravnavaj Društvo Slovenski dom prire-kot pisatelj Alfonz, Cuk sam ja svoj prvi banket v tej sezoni Pravi, področje odnosov med re-|v soboto, 26. septembra, lo bo ligi j o in psihologijo (dušeslov-'prehod s poletne dobe v jesenjo). Kdor bo razpravo prebral sko, ki se potem hitro prelije v ali bolje preštudiral (vsaj izo-'zimsko. Družabno bi to dobo Praženci bi jo morali!), bo imel imenovali sezono banketov. ^nogo snovi ‘za^ razmišljanje. Tem prijetnim večerom pa bo-ftazmišljanje z namenom bolje do priključene še druge spomin-spoznati resnico, je vedno ko- ske prireditve, da bo Slovenski ristno |dom služil svojim namenom, ki Tudi naslednja razprava na 15 so: narodni, kulturni in družab-straneh je nad vse dobrodošla ni. Kdor še nima vstopnice, naj ki poučna Dr. Mirko Gogala je pohiti, saj se odborniki trudijo, napisal “Cerkev in problemi La- da bi lepo dvorano napolnili čim tinske Amerike”. Kdor hoče po-‘prej, da ne bi bilo treba vstop-znati vsaj malo družbene razme- nie prodajati še pred začetkom. re južnoameriškega kontinenta, Kuharice namreč morajo malo kjer prebiva kakih 270 milijo- naprej vedeti, koliko večerij bo nov ljudi, naj prebere ta spis. treba, da ne bo hrane ne zmanj-Spoznal bo tudi, kako Cerkev kalo in ne ostalo. Pridite, obgloda na te probleme in zlasti ljubljajo, da bo prijetno. kakšen načrt ima za reševanje ---- teh problemov. Ne v komuniz- Šola mu, ne v kapitalizmu, v katoli- Pred nedavnim sem prislu-akem socialnem nauku je rešitev skoval pogovoru zrelih mož, ki teh dežel in ljudstev. so se razgovarjali o slovenski Pod naslovom “Kritike in pre- šoli. Njihove ugotovitve niso bi-s°je” dr. Tine Debeljak piše o je preveč razveseljive. Edini so Pfancetu Balantiču in o nj ego- bili v tem, da slovenski otroci pesmih in poroča, zakaj Ba- sovražijo slovensko šolo. Tudi lantičeva poezija še ni mogla so povedali zakaj? Kar da se jih Iziti v domovini. Pod isto za- preveč gnjavi s samo slovnico, Slavje spada tudi ocena Vinko ne vlije jim pa pravega sloven-Prunmove knjige “Srce v sredi- skega duha. Verjetno bo ta ugo-m”, ki jo je prispeval I. D. O isti tovitev kar držala. V šoli da je knjigi ima daljši dopis tudi dr.'vse preveč abstraktno, da je v Anton Kacin. Ker je knjig “Srce njej premalo slovenskega živ-v sredini” še veliko nerazproda- Ijenja. Nič jih ne naučijo slogih, bi iz tega dopisa navedel venske stvarnosti. V zadnjih 50 sarno en stavek: “ N a p i s a n a letih se je dogodilo v svetu to-t knjiga namreč, op. por.) je mir- liko velikih sprememb, v katere 'ri0> jasno, umljivo, stvarno raz- smo bili tudi Slovenci vključe-Pravljajoče in prav nič polemič- ni, pa se našim otrokom tega tako malo prikaže. Npr.: Osvo- Pod “Gradivo" je dr. Tine boditev izpod Avstro-Ogrske, |c y ici 7ebeljak napisal nekaj o odkrit- “29. oktober”, prva Jugoslavija,! pusti| na p8% •lu sonetnega cikla Franceta Ba- okupacija med drugo svetovno antiča. Pod “Mnenja” pa je Lev vojno, taborišča, kjer so nacisti etela unesel nekaj misli o pro- in fašisti uničevali slovenski ži-lemih kulturnega ustvarjanja velj, komunistična revolucija in ^ r^ ; y našem času. Zaključuje pa to narodni odpor proti njej, pokol Vpre£ja pred 10 ^tevilko “MEDDOBJA” kroni- in izdajstvo slovenske narodne ' ' « a’v ki sporoča, katere kulturne vojske itd. To je najbližja slo- p)r p)ymond z univerze v Ot- Večere, predstave in prireditve venska zgodovina in naši otroci J.awj je napovedal, da bo letos Je imela SKA v zadnji sezoni o njej ne vedo ničesar ali Pa p0Vprečje brezposelnosti za celo °d maja 1969. premalo ali pa imajo popačeno Leto znagai0 okoli 6'. , da pa bo . Revija nudi toliko, da so izda- sliko o tej zgodovini. |prihodnje leto nekaj narastlo in stelji in uredniki lahko ponosni Slovenska šola pri Mariji Po-j^fbalo nekje med 6.2% in ftanjo. Ti pa so revijo dali iz magaj bo začela s poukom za Q r°k- Sedaj pa čaka, da bodo po višje razrede v petek, 25. sep-1 * nie.i segle roke bralcev, da bo tembra, ob 6h zvečer. Prvi in j Kanada je skupaj z ZDA lTlogla koristiti njih izobrazbi. P. M. Misijonska Vse do letos smo katoličani praznovali tretjo nedeljo v mesecu oktobru kot misijonsko nedeljo. Letos je to menda odpadlo. Tudi Baragov misijonski krožek v Torontu je imel vsako leto — že nekaj let — svojo veliko prireditev; ki je prinesla blizu dva tisočaka za slovenske misijonarje. Tudi letos člani tega agilnega krožka niso pozabili, koliko slovenskih misijonarjev čaka na božična darila iz slovenskega Toronta. Letos bo ta velika prireditev zadnjo nedeljo v oktobru. Čas je kratek in hitro beži. Vstopnic je še mnogo naprodaj. Dragi bralec, vzemi jih, če ti jih kdo ponudi. Dobro delo, zapisano za večnost, boš storil. In če te kdo poprosi za darilo, daruj kaj, da bo več dohodka za tiste brate in sestre slovenske krvi, ki odrezani od slovenske skupnosti, g r.a d i j o božje kraljestvo. Tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Tako stoji zapisano v Sv. pismu. In še nekaj: rezerviraj tisto nedeljo in pridi v dvorano na Manning Ave. Mogoče tam letos tebe čaka sreča. Tako vabijo in prosijo člani in članice misijonskega krožka, ki nosi ime naj večjega slovenskega misijonarja Baraga. To prošnjo po sodelovanju pri podpiranju slovenskih misijonarjev pa priporočajo in podpirajo tudi oni, ki bodo nabrano pomoč u-porabili za najnujnejše potrebe ljudi okrog misijonskih hiš. Še enkrat: Kupi “vstopnico”, daruj darilo, pridi na prireditev! Na svidenje! Misijonski por. —-----o----- Od morja do morja Peel Memorial Hospital v Bramptonu. Plače uslužbencev naj bi porastle od sedanjih $380 na mesec na $495 1. julija 1972, plače uslužbenk pa od sedanjih $325 na $395. Pogodba bo v veljavi do 31. decembra 1972. • Zunanji minister M. Sharp je pretekli teden v govoru na torontski univerzi dejal, da se je Kanada znebila iluzij o svoji “velikosti”, ki jih je imela v letih po drugi svetovni vojni, ko je bila večina sveta razdejana in gospodarsko popolnoma na tleh, v Kanadi pa je bilo gospodarstvo prav zaradi te vojne v polnem razmahu in rasti. Minister je dejal, da se mora Kanada zavedati svoje omejene moči in pomena v svetu, če hoče igrati v mednarodni politiki stvarno in koristno vlogo. Indeks cen na debelo je v avgustu padel za pol odstotka, je objavil zvezni urad, pa je še vedno za 0.7% višji, kot je bil pred enim letom. Indeks cen na drobno je v avgustu ostal nespremenjen. —----o----- L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA GQLS Pravne razmere: Nekdaj, dokler je bila še tlaka in desetina, so bili stanovalci podložni različnim gospoščinam. Tako so bili nekateri podložni farni cerkvi, nekateri šentviški, zopet drugi graščini na Bokalcih, ljubljanskemu mestu itd. V neki listini od 7. marca 14Š1 je imenovan ljubljanski meščan Nikolaj Paradiž in njegov brat Jurij, kate-1 v j^skega arhiva povzamemo, rima je dal vojvoda Friderik s je v gentvidski fari, h priimkom Praznožepnež v fevd varstvo in sodno oblast v Ljub Ijani. Zanimivo bo tudi zvedeti, koliko procesij so v nekdanjih časih prirejali. Izvir so imele večinoma v žalostnih časovnih razmerah. Razne stiske so ljudstva prizadevale. Najhujša šiba je bil tako našim kakor sosednim deželam kruti Turek. Ta je zlasti za časa cesarja Friderika IV. (umrl 1. 1493) vsekal naši deželi veliko in hudih ran. V tolikih stiskah in nesrečah je cesar Friderik sam pozval ljudstvo, v, da naj goreče moli in obhaja procesije. Iz stare matrikule šent- Zob časa je moral stavbo, ki je bila v gotskem slogu, že močno razdejali. Zato so sklenili 29. aprila 1711, o priliki letnih proračunov, da se zida nova cerkev. Tretji teden po Veliki noči 1713 so staro cerkev podrli in na njeno mesto sedanjo pozidali. Dovršili so jo 1. 1716. Zidarski mojster je bil Gregor Maček iz Ljubljane. Neumrljive zasluge pri tej cerkvi si je pridobil vi-sokorodni gospod Frančišek Bogomir baron Polhograjski, ki je bil tedaj stolni kanonik in dekan v Ljubljani. Ta blagi gospod je vodil vso zidavo. Imel je posebno ljubezen in zaupanje do Marije Dobrovske, katere se je tudi v oporoki precej bogato spomnil. Naj sedaj navedem nekatere zanimivosti iz dobrovske fare iz 17. in 18. stoletja, iz te zgodovinske knjige. Tiste čase je bilo v fari več zelo pridnih sadjarjev. V knjigi zlasti omenja na-sednje: “Čarobno lepo drevesnico ima Selančk na Draževniku. S sadjarstvom se peča že do 60 let. V drevesnici ima stalno nad 1400 požlahtnenih drevesc. Iz svoje drevesnice je oddal že nad 40,000 drevesc in domači vrt je vrlo zasadil. On je tudi divje desetino od 31 kmetij in sicer med drugim od 18 kmetij v o-beh šujcah, tri v Gabrju, štiri v Stranski vasi in tri v Čeplah. Zanimivo je, da sta imela posestnik Žerovnik v Gabrju št. 12 in pa Marin v Kozar j ah posebne pravice. Bila sta svobodnjaka in kot taka nista bila nikomur podložna. Žerovniki so bili pleme-tega stanu. Pisali so se Žerovnik pl. Kostanjedvorski. Imel je kot plemenitnik svoj grb. Zakaj se jim je podelila pravica svobod-njaštva, ni znano. Zadevno pismo z velikim pečatom je bilo izročeno muzeju v Ljubljani, kjer se sedaj nahaja. Eden iz te rodovine — Filip Jakob je pokopan v farni cerkvi na moški strani pred oltarjem sv. Štefana, ki pa je prišel sedaj pod klopi in se ne vidi. Plošča, ki pokriva rakvo, je pa ohranjena. Na njej je precej dolg napis v nemščini, kjer pove, da je umrl 25. dec. 1689. Ob času pisanja te knjige so se za njim še opravljale ustanovne maše. Drug tak svobodnjak je bil Marin v Kozarjah št. 3. Ta hiša je bila že ob času tega pisanja močno zapuščena in so ji rekli Sevnigova bajta. V bližnjem gospodarskem poslopju se še sedaj nahaja grb (to ob času izdan j a knjige) z letnico 1616. Ljudje vedo, da je imela ta hiša nekdaj posebne pravice. Tako je bil prost vojaščine tisti, kateri je pribežal na vrt tega gospodarja, kadar so lovili mladeniče za vojaščino. O gospodarju te bajte pripovedujejo, da se je prav rad tožaril. Enkrat je šel nekoga tožit — kaj: peš — na Dunaj k cesarju. Nazaj ga je baje prinesel rogatec. Našli so ga mrtvega na kupu gnoja na njegovem dvorišču. Ljudje so domnevali, da ga je tja zagnal — rogač, ki ga je prinesel nazaj domov. Leta 1805 sta Žerovnik in Marin še veljala za svobodnjaka, kakor je razvidno iz pisanja. Sodno oblast čez Dobrovo so imeli v teku časa različni gospodje. Nekdaj je imela to o-blast polhograjska graščina, ki je bila last gospodov Moškonov. Vid Jakob baron Moškon; go- kateri je takrat spadala še tudi Dobrova, 15 procesij v domači fari in nad 12 procesij v druge fare. Nekatere procesije izven fare so šle kaj daleč. Tako je šla procesija na praznik presv. Trojice na Vrhniko k Sv. Trojici; v nedeljo med osmino presv. Reš. Telesa pa k Novi Štifti na štajersko! Ko se je Dobrova ločila od Št. Vida, je prevzela dolžnost opravljati vsako leto štiri procesije izven fare in sicer: v torek po Vel. noči na Brezovico, 15. junija v Št. Vid nad Ljubljano, ko se obhaja ondi farni patron. (Dalje sledi) ------o------ z največ 30 dni zapora ali dci $50 globe. Odlok mestne uprave bo gotovo moral iti skozi vse sodne prizive, predno bo postal veljaven. Ne bo nič slabega, ako postane tako zmerjanje kaznivo. Saj ni nobena tajnost, da se policaji najbolj jezijo nad to psovko, ki nanjo ne pozabijo tudi takrat, kadar delajo red in mir na cestah, ulicah in trgih in javnih zborovanjih. Ako bi te psovke ne bilo, bi marsikateri nemir na cestah potekal drugače kot poteka. Ali je streljanje na letalih nevarno? NEW YORK, N.Y. — O tem debatirajo prizadeti strokovnjaki že tedne, pa ne pridejo do soglasja. Odgovor se glasi: vse je odvisno od piratov. Policija na letalih bo že tako previdno streljala, da ne bo zadela potnikov. O piratih se kaj takega ne da trditi. Vse je odvisno od tega, ali sploh znajo rabiti orožje. Za letala sama streljanje ni nevarno. Vsa letala, ki so količkaj dobro montirana, prenesejo vse škode, kar jih krogle morejo narediti. Seveda nihče ne more jamčiti, da ni- in ne bo izjem. “Letališče revolucije” ni bilo neznano BEIRUT, Lib. — Ko so arabski ugrabitelji letal privedli tri potniška letala na Dawson zasilno vojaško letališče severovzhodno od Amana v Jordaniji, je bil svet močno začuden. Omenjeno zasilno letališče je bilo znano le Angležem, ki so ga od časa do časa uporabljali za svoja lovska letala tekom druge svetovne vojne. Palestinski gverilci so to letališče preimenovali v “Letališče revolucije”. Zahodne obveščevalne službe t so letališče dobro poznale, ker so v zadnjem času vozili Kitajci iz Albanije nanj orožje za palestinske gverilce. Seveda o tem ni nihče javno govoril. Zanimivo je tudi, da je Interpol, Mednarodna zveza policij s sedežem v Parizu, opozorila zahodne države par dni pred ugrabitvijo potniških letal, da se u-grabitve pripravljajo. FEMALE HELP Housework, good cook no laundry, no children. Forest Hills area. Permanent. Phone: 932-9787, days only. -(182) V najem Oddamo 5% sob, spodaj, klet, $65 mesečno na 7617 Lockyear Ave. Kličite 521-4295 od 2. do 3. ure. —(182j Zmerjanje s “svinjo” policijskih organov v Toledu kaznivo TOLEDO, O. — Mestna uprava je obvestila vse člane varnostne službe, da naj smatrajo zmerjanje s “svinjo” kot kaznivo dejanje, ki se lahko kaznuje v primeri z lanskim 3.5% skoraj na polovico. V avgustu dejansko ni bilo v cenah skupno nobene razlike od julija, ko je bil na 130.5 poleti. kostanje cepil z rdečo cvetočo Porast življenjskih stroškov i vrsl°- Radi sadjarskih zaslug je spod v Sevnici, Pišecu, Krškem, je v letošnjih prvih 8 mesecih večkrat odlikovan in sicer s Reichensteinu in Polhovem srebrno svetinjo, enkrat s ceki-fgradcu. Pa je prodal sodnost na nom v vrednosti 10 frankov in!Dobrovi gospodu Lesnobrdske-tretjič s cekinom v vrednosti 20’mu pl. Burhardu Hitsingu, gra-frankov. Posebno pridni sadjar-iščaku na Lesnem Brdu leta 1638 ji so še: Matevž Majer iz Ra-|Za 5527 goldinarjev z vsemi pra-bor št. 7, dalje France Bertič —| vicami vred. Pridržal si je le Šime — v Glinih jamah, pa ne- pravico, da sme ribariti in svi- ki Tavčar iz Ljubljane ima v nje pasti v gozdu, kadar želod Podsmreki obsežen vrt lepega,'dobro obrodi. Pozneje so dobili mladega drevja. to sodno oblast g. pl. Zergolern, Obrti so bile zastopane s sed-'Od teh jo je pa 1. 1700 kupil g. mirni mlini, štirimi žagami, de- baron Peter Anton Codeli de in'setimi gostilnami; prodajalne ni Fahnenfeld, ki je obenem kupil nobene večje, ker je kraj poleg od mesta ljubljanskega grašči-mesta, sta pa dve manjši za nuj- no Turn pod Ljubljano, nejšo drobnarijo. Kovača stal Kakor drugod, je imel tudi na Romanje Pravijo, da Slovenci radi ro-mamo. To se je pokazalo tudi šele 30- septembra, ^adnjo nedeljo, 13. septembra, drugi razred pa se bosta odprla precQ0£Ra na zasedanju sveta1 dva, mizarja dva, kolarja dva, Dobrovi nekdaj župnik sodno v soboto, 25. septembra, ob 9-59 Mecjnaročlne organizacije za ci- Pa"več tesarjev in mizarjev. [oblast čez nekatere podložnike. dopoldne. Mladinski pevski zborlVRni promet resolucijo, ki zah-! Zanimivo je, da so tiste čase Že leta 1761 beremo v neki listi-je pa že začel z vajami. Vaje teya mednarodne sporazume o'Rodila dekleta Kampanja z Dobrove na ni, da je tedanji župnik Jernej za otroškega se bodo pa začele nacjziranju letalskega prometa delo v smodnišnico v Ljubljano. Zupanc razsodil prepir radi ne- in prijemu ter kaznovanju le- Stalno jih je hodilo v to službo kega parka pri Peklu. Leta 1786 talskih piratov. Svet je o reso- kakih 40. Tudi fantje so odhaja-1 je bil župnik Andrej Ahačič luciji razpravljal, pa odložil k na delo v mesto. Tako so mo-'sodnik pri sodbi nekega tepeža Kakor je bilo že sporočeno, bo sklepanje o njej do novega se- vali gospodarji dobivati hlapce|med Primožem Novakom in Ju-^učencem, v Midlandu Zaradi letos župnije Marije Pomagaj'Stanka 29. septembra letos vjn dekle iz Horjula in Polhove-'rijem Lužarjem. Zadnja pravda, ^emena bi človek pričakoval,'izvedla denarno nabirko od hiše Montrealu, kjer je sedež orga- ga gradca. Zelo nespametna na- ki jo je razsodil župnik, je zapi- jvada je bila v tem, da so mlade sana 13. julija 1808, ko toži o-|gospodarje mnogokrat pri pre-1skrbništvo bokalške graščine Uslužbenci bolnišnice v To-jVzemu gospodarstva preveč o- Jurija Vrhovca, po domače Ov- u so napolnili veliko romarsko Cerkev, posvečeno kan adskim da bo marsikdo ostal doma. Bilojdo hiše. Ta kampanja naj bi po- nizacije. hlačno, vetrovno in hladno magala zmanjšati cerkveni dolg. Popoldne celo deževno. Nič Župnik, g. Torte Zrnec CM, je, --------------- - • , i- j /'rr priietno za izlete, a kar primer-'zbral okoli sebe poseben odbor, rontu bodo v prihodnjih 30 me-'bremenili s tem, da so drugim na iz Razor, zaradi desetine, (lo n° za romanje, ker je s svojoki bo to kampanjo izvedel. V'serih dobili skupno od 22 do otrokom izgovarjali visoke do- se mi zdi zelo zanimivo, zato aivino in s hladom vzbujalo du-1 širšem kampanjskem odboru so'33U poviška pri svojsh plačah, te. To in visoke plače poslom je sem tu zapisal.) Od takrat na-ha spokornosti. Izdruženi vsi sloji župnijske če bo seveda veljal kot zgled do- marsikoga zlomilo. [prej spada vsa okolica pod gla- V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE Anne Mivec ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962. O kako prazen dom je naš odkar Te več med, nami ni, ne da se povedati, kako pogrešamo Te mi vsi. Bog Te je vzel iz naše srede, rešil Te bolečin in trpljenja, truplo v hladnem grobu spi, a duša Tvoja naj pri Bogu se veseli. Vedno žalujoči: sinova FRANK GRDANC in JOHN MIVEC hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC sestra ROSE DOBRICH Cleveland, O., 22. sept. 1970 CLEVELAND, O. Help Wanted Female MALI OGLASI Naprodaj Maple Heights, hiša za 2 družini, dober dohodek. Kličite podnevi 662-4088, zvečer 663-9580. (183) ODPRTO OD 6.30 — 8.30 VSAK VEČER 18815 Chickasaw pri E. 185 St- bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, kopalnica spodaj, jedilnica. Prazno. (184) V Euclidu Dobro zgrajena veneer zidana niša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogledati. Lastnik RE 1-8937. (185) Naprodaj v Sloveniji Posestvo približno 600 akrov, vse ena parcela pri postaji in glavni cesti, 30 km od Ljubljane, se proda ali zamenja za tukajšno imovino. Za informacije se obrnite na: Mrs. Marija Yakoš, 3rd St., Louth, R.R. 3, St. Catharines, Ont. Canada. (185) Iščemo oskrbnika za stanovanjsko poslopje, za delni čas. Najraje zakonsko dvojico, ki razumeta angleško. Mala popravila. Damo stanovanje in plačo. Kličite Mr. Bohin: 771-8144. —(187) Kupim avto Kupim dobro ohranjen manjši avto novejšega izdelka od poštenega lastnika. Ponudbe na telefonsko št.: 431-0628. (185) V najem Oddamo 4 sobe, opremljene ali neopremljene, v fari sv. Vida. Kličite HE 1-0160. (184) For rent For rent is a 6-room Duplex, side by side, in Euclid. Call 431-0160 (184) Varstvo otrok Sprejmem v varstvo otroke na mojem domu v bližini Sv. Vida. Prosim, kličite: 361-3620. V najem Odda se 4 sobe, zgoraj, $65.00 na 1205 E. 74 St. Vpraša se na 1207 E. 74 St. (185) AMERIŠKA DOMOYIEX, i 1 J LU1S GOLOMA: i MALENKOSTI i L I \iirjrj0’jsrjr4r*r*'4rjrMJarjrjsrjm'jrjtrjrjrjpž Currita je dvignila glavo in uprla v neznanko mračen, izgubljen pogled, poln začudenja in strahu ... Spoznala je markizo de Villasis in obraz ji je zardel od sramu — prvič V življenju. Vrgla se je krepostni ženi na prsi in zajecljala vsa v solzah: “Ah, da, proč, da me nihče ne bo videl...! V Chamartin ... k moji hčerki!...” Ta se ni prav nič začudila, ko je kmalu potem zagledala mater. Po naročilu patra Cifuenta se je bila tisti večer zaobljubila Bogu; mirnozaupno in vedrega lica je pričakovala mater, kakor čaka angel varih na solze grešnikove ... IX. Ni ga bilo večjega poredneža v vsem zavodu jezuitov v Gni-chonu, kakor je bil Alfonsito Tellez Ponce, Tapon imenovan, pravi navihanec, pa rahločutnega in dobrega srca, angel, ljubljenec, pa tudi izkušnjavec vseh součencev, veselje, pa tudi večna pokora svojim predstojnikom ... Tisto jutro pa je napravil najtrdnejši sklep in je imel najboljšo voljo. Drugi dan je imel namreč pater rektor svoj god in obljubljena je bila gojencem mala zabava na morski obali v Biarritzu. Tapon je bil zopet enkrat obsojen k večjemu zaporu radi premnogih novih hudobij. Sklenil pa je zatrdno, da bo ves dan vzglednopokoren, da si zasluži s tem odpuščanje vseh kazni... Pri prvem udarcu zvona je torej skočil tisto jutro iz postelje in se je umil, ne da bi razlil eno kapljo vode; le nočno svetiljko je prevrnil, da se je razbila... Seveda ni imel pri tem slabega namena... Stopil je v vrsto z drugimi ter odšel v kapelico, kjer je pri sv. maši molil pobožno, kakor sv. Alojzij... Vse je šlo dobro. Ali ko so paroma drug za drugim šli iz kapelice, si ni mogel kaj, da ne bi pocukal tovariša pred seboj za srajco, katera mu je čisto nespo- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Substitute mother. Live in North sub. home. Room, board + salary. Give loving care to 7 children. Widow must work. 272-8182 (182) WOMEN | FULL TIME OPENINGS • dobno gledala izpod suknjiča. V učni sobi je z veliko vnemo molil molitev pred poukom, a koj nato iz same navade zlasal tovariša na desni, vrgel tovarišu na levi knjige na tla, sedel na svoj prostor ter delal obširne priprave, da začne študirati. Ni se morda učil kaj vsakdanjega, navadnega ... Tisto leto se je bavil z višjo matematko; pred nekaj dnevi je dobil nalogo, da mora izračuniti oddaljenost vaškega zvonika. Zmotil se je le za nekaj kilometrov... Danes pa bi moral izračunati premer krogle. Pripravil si je šestilo, papir in knjigo ter se lotil svojega važnega posla. Pater Bonnet je nadzoroval pouk in z veselim začudenjem gledal marljivega učenca. Zdelo se mu je, da vidi pred seboj iz-preobrnjenega sv. Avguština ali CHICAGO, ILL. HELP WANTED Immediate opportunities for: MEDICAL TECHNOLOGIST A.S.C.P. or eligible. Call: REGISTERED NURSES NURSE ANESTHETIST (C.R.N.A.) INHALATION THERAPIST (R.R.I.T.) for modern, progressive 70 bed hospital near beautiful Red Rock country. Excellent salary. Generous fringe benefits. Contact: Administrator Marcus Lawrence Hospital Cottonwood, Arizona 86326 or call: (602) 634-2251 (183) BROADLAWNS POLK COUNTY HOSPITAL in DES MOINES, IOWA Offers excellent immediate opportunities REGISTERED NURSES FOR HEAD NURSE POSITIONS (2) Head Nurses to administer Obstetrics ahd Mental health wards. Desire individuals with degree and experience within their respective areas. Would also consider non-degree nurses with exceptional qualifications. Excellent starting salary and substantial raise within 90 days. Fringe benefits include retirement program, paid sick leave, 3 week vacations together with Blue Cross and Blue Shield coverage and a “Host” of others. Write, apply or call: BROADLAWNS POLK COUNTY HOSPITAL 18th and Hickman DES MOINES, IOWA Phone: (515) 283-2061 Ext. 258 (182) • WAITERS • BROILER MEN • SAUTEE MEN • BUS BOYS • DISHWASHERS • COCKTAIL WAITRESSES • DINING ROOM WAITRESSES • LUNCHEON WAITRESSES • SALAD GIRLS EXCELLENT BENEFITS pa sv. Pavla ... Ročno je narisal mladi računar s šestilom krog na papirju, okrogel kakor polna luna. Krasno! Izgledal je kakor kak obrazek ... zares, kakor obrazek ma-dame Dous, ki je prodajala žoge pred mestnimi vrati bayonskimi. Čuden slučaj ...! Določil je dve točki v krogu za temelj svojim računom. Ni dvoma ... tisti točki... to sta bili očesci madame Dous, drobni... okrogli... Kakšna sličnost! Treba je bilo le še čepico vrh glave in brž je narisal Tapon čepico, in še drobni nosek sredi kroga, in pod njim široka usta, dve ušesci je privesti ob strani... in v manj ko četrt uri je imel pred seboj obraz madame Dous namesto premera krogle ... Zadovoljen je kazal risbo sosedoma na desni in levi... Ali zlobna roka se mu je iztegnila črez ramo in mu umotvor vzela... Sveti Bog! Osupel se je obrnil Tapon in zagledal pred seboj patra Bonneta ... “Tako delate svoje naloge se-nor de ... Tapon?” je vprašal služabnik pravice z grozečim glasom. Preplašen, pa z vsem dostojanstvom in z roko na prsih je odgovoril senor Tapon, da je le CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE 7019 DIVERSEY — Small store, 2 apartments. Shown by owner by appointment. 263-6716 (182) LAKE BLUFF 21 Woodland Rd — 4 bdrm. tri-level. Full bsmt., 2 car gar., built-ins. Rec. rm., din. rm., ample closets. Adj. to park. Walk to train. Owner selling. Low dn. pymt. Low $40's. 234-0924 or CE 4-3692 (182) BY OWNER — CRYSTAL — LAVERGNE 3 bedroom brick remodeled home. IVz baths, fin. attic & basement. Extras. 2 car garage. Mid $20’s. MA 6-9239 (182) BY OWNER — Exceptionally clean. 8 Apts., all 1 bdrm., cer. kitchens and baths, new gas heat and elec, service. Low maintenance. Exc. income. Cragin area. Price $68,000. 453-1502 (184) DES PLAINES — New 2 flat, HW heat, air cond., IVs baths, located in residential neighborhood. Upper $50’s. Call Owner 827-2781 & 297-3546 MEDINAH—Brick ranch, 3 bdrms., 2 baths, 19’ kitchen, formal din. room w-fin. bsmt., on / acre lot, w-swimming pool. $42,900. By Owner. 894-3988 CENTRAL ILLINOIS Modern plant and office space for rent or sale in Champaign — Urbana area. Brick building, excellent condition. (312) 232-7138 BY OWNER — Yellow brick deluxe income building. 13 years old, 4% rms. down, 4 up. Vic. St. Mary’s Star of Sea. Nr. 63rd St. 582-7962 RIVER FOREST 3 bdrm. French Prov. 2 car garage, 2 fireplaces, 1 Vz baths, Mid $50’s. One owner. FO 9-6983 OPEN HOUSE SAT. & SUN. 12-6 P.M. — 5001 W. St. Paul. Inc. bldg. 2 flat frame, 6 down, 5 up, full bsmt., new plumbing and hot water heaters. Excellent condition. By Owner. 475-0921 BY OWNER — 13 apts. (4’s & 5’s) Steam heat, good cond. North of Foster and 6 Flats — 4 rms. each, 6 gas furnaces, good cond. Vic. Damen & Lawrence. 784-7602 or 237-4254 raztresenost kriva ..., da si ni mogel pomagati... “Torej vam tudi ni pomagati in boste dobili danes samo eno jed in jutri boste ostali doma...” Tapon je zajokal, porinil z levo knjigo od sebe, z desno pa šestilo in papir, naslonil glavo na roke in se vdal solzavim mislim ... Od nekod je pribrenčala muha, sedla na črnilnik pred njim in si je s tankimi zadnjimi noži-cami gladila prozorne peruti. Taponu se je zahotelo, da bi jo ujel in si z njo tešil svoje Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Henry Cilles; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt, Albert R. Giambetro; sprevoditelja: Alois Erste, Anthony Babic; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., Cleveland, 9, Tel,: ON 1-3777; vratarja; Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prija-tel, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Victor Tome, Vice Chief Ranger Anthony Kushlan, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119, Treasurer John Osredkar, Youth Director Louis Jesek, Trustees: Louis Somrak, Anton Grosel, Larry Spilar, Past Chief Ranger John Petrie, Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St, Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Melan Ulyan. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7-30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M, Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL1 from 6:30 to 7 p m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, pod predsednik Louis Dular, taj. Frances Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (stat;o poslopje), s°ka št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. iztegnil roko. Neprevidna muha je zletela na mokri prst in splezala odondod na izdajalsko dlan, dlan se je hipoma zaprla in muha je bila ujeta! Tapon jo je sklenil porabiti za izvršiteljico svojih maščevavnih misli... Poiskal si je košček lahkega svilnatega papirja in je napisal nanj: “Smrt patru Bonnetu!”; zvil papir v tenko ost ter to neusmiljeno zapičil muhi v zadek. Muha je odletela in odnesla s seboj poredni napis. (Dalje prihodnjič) -------o------ — Motovilec je važen vir vi- Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič.— Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠN.1EGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen, predsednik Edward F. Arhar, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Ovsenik, zapisnikar John Hočevar ml. slov zapisnikar Anton Košir, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vm po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PKI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. .Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic. 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edged iff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zbo- JEREMEY'S 112 Oak Brook Center Mali p Oak Brook, Illinois Phone 325-3715 (182) HELP WANTED EARK MORE AT JEREMEY'S Now Hiring in Oak Brook... MEN xpljenje. S slino si je namazal aalec in kazalec in je oprezno taminov A in B. Imenik raznih društev ru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin, Krajevni odborniki: Francka Gazvoda, Milan Gorenšek, Marinka Hočevar, Marija Kocjan, Leo Kokal, Rudi Lekšan, Zofi Malovrh. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Vili Zadnikar. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave.. soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Prime, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Ave. Anna Jesenko. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja. Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva URAMATSKO DRUŠTVO , ' LILIJA Predsednik Lojze Mohar, podpredsednik August Dragar, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, Ohio 44119, tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikarica Marinka Hočevar, oder Slavko Štepec, France Jenko in France Dolinar; za program Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Ivan Hauptman, Stane Gerdin, Marinka Hočevar, Srečko Gaseč in Miro Odar; arhivar Srečko Gaser; bara France Kastigar in Anton Medved; reditelji Peter Trpin, France Stanonik in Lojze Zupančič; knjižničar France Jenko; za šport Miro Celestina; nadzorniki Milan Zajec, Jože Ferra in Franček Urankar. Članski sestanki prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. -----o---- PODPIRAJTE SLOVENSKI TRGOVCU GRDIMA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 IH K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J, AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. 1 Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................- NASLOV ............................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ................................ CODE - m ^ - B—BUM iWIAIN aa K i Kako smo srčno Te ljubili, prezgodaj smo Te izgubili, preljubi mož in očka Ti, naj Ti večna luč gori. Žalujoči ostali: V blag spomin OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN PREDOBRI OČKA Louis Majer Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. septembra 1963 Lepa nam je misel na Te, na prijazni Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. žena HELENA, hčerka IVANKA, sestri IVANKA in JULKA, v Sloveniji in ostali sorodniki v Sloveniji in v Ameriki Cleveland, Ohio 22. septembra 1970.