ig¥Uka 43 • leto XXXVH • cena 12 ain
Celje, 27. oktobra 1983
flVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
la znotraj uj,
0 zunaj fuj!
]Ve vem, če so dnevi pred
fvirn novembrom ravno
^všnji, da razmislimo o ne-
iterih globljih stvareh na-
,ga počenjanja v vsakda-
'josti. Osebno gledam na
lan mrtvih bolj kot na Dan
vih, kajti ob žlahtnem spo-
minu na zemeljsko mini ji-
yst tistih, ki so in nam še
oliko pomenijo, kaže preve-
ti mnoge intimne vrednosti
1 vrednote. Kjer pač so, bi
liiko še zarobili, ali kot pra- _
ijo preprosti ljudje na deže-
, tam, kjer ni, še bog ne mo-
e vzeti.
Ce se od osebnega čustve-
ega odzivanja v tem času
dmaknemo k spominu pad-
fi za svobodo - samo tako
\reprosto smo jih včasih po-
jienovali - potem se nujno
ired obrisanim prahom spo-
rna pokaže podoba pravih
red not, ki jih včasih skoraj
igrenjeno le tu in tam na\T-
e kakšno srečanje borcev
noheja ali pripoved revolu-
ionarja. Zagrenjeno zato,
\er so prehitro obšle druge
fneracije in druge čase.
Iskrenost idealov, tovariš-
^0, požrtvovanje, neposre-
host in skromnost, odkri-
tost - tam in tedaj, pa dim
pati je, poniglavost potroš-
\ega pehanja, sebičnost in
Tezbrižnost do sočloveka.
Razmišljam tudi o etiki
vne) besede, o poklicu no-
tarja in njegovi izkušnji,
{me predira najbolj izrazi-
izkušnja nad izkušnjami,
odkar si od časa do časa ope-
iem prste z ognjem (javne)
iesede. Besede, ki ni samo
mj kruh, ampak predvsem
iružbenopolitična in moral-
na opredelitev. To je: da naša
inižbena in osebna vsakda-
njost ne prenese resnice o sa-
mem sebi, zlasti ne nepri-
ktne!
Zaradi ljubega miru ali na-
mišljenega ugleda o sebi in
^ši delovni organizaciji, ra-
predse ne postavljamo
ogledal. Raje kar naprej laki-
famo stvari, o sebi in nas...
Kako agresimo so v neka-
^rih ozdih in sozdih gojili
branje svoje stvarnosti
Marsikje pa to počno še kar
^prej) in na nož bi se spo-
^dli z vsakim, ki bi utegnil
Mvomiti o njihovi poslovni
^ samoupravni uspešnosti
'1 uglednosti. Pa vendar se
že v toliko primerih s pre-
^jšnjim potresom sesulo in
^kazalo, da je vse le »na zu-
^j uj, na znotraj fuj«.
Plamen  sveče  na  kraju
opominov bi vsaj za hip mo-
osvetliti naše obraze v
''Sledalu. ki si ga tako redko
dostavimo predse.
MITJA imiNIK
Krizatnteme
Foto: T. Tavčar
Drugega novembra pričetek
izmenskega dela ob 6. uri
No¥l vozni reai ¥ veljavi od 31. oktobra
s pričetkom novembra
naj bi na celjskem območju
povsod, kjer delajo v izme-
nah, pričeli z delom ob šesti
uri. Temu bodo prilagojeni
tudi vozni redi, ki stopijo v
veljavo že 31. oktobra, pa
tudi vse drugo. Srednje šole
se bodo na primer vrnile na
pričetek pouka ob 7. uri.
Takšen je sedaj dogovor
vseh občin celjskega ob-
močja ob zatrditvi, da je to
zadnje spreminjanje delov-
nega časa.
Odločitev je bila nujna.
Spomladi so razen izjem
prešle na delovni čas ob 7.
uri skoraj vse organizacije
združenega dela. Zaradi pre-
hajanja nazaj na 6. uro v dru-
gih regijah ob jesenski pre-
maknitvi urnih kazalcev v
večini tudi na Celjskem niso
več vztrajali na 7. uri, razen v
občirtah Celje in Šentjur. Ne-
zadovoljstvo med delavci za-
radi neusklajenega delovne-
ga časa in prevozov na delo
pa se je v tem mesecu do
konca zaostrilo.
Brez zapletov verjetno tu-
di tokrat ne bo šlo, saj na
primer pri Izletniku ne vedo,
koliko delavcev v posamez-
nih organizacijah združene-
ga dela bo kdaj pričelo z de-
lom, problem ostaja prevoz
popoldanskih in nočnih
izmen. Vsejga s pogodbenimi
prevozi in s sporazumi tudi
ni mogoče rešiti. Ob tem, da
ima 330 aVobusov preko
6000 odhodov dnevno je tudi
razumljiva zahteva Izletnika,
da v bodoče »pomladanske
in jesenske čarovnije odpa-
dejo«.
Se težje je z železnico. Od
31. oktobra do 14. novembra,
ko bo pričel veljati nov vozni
red, bo v veljavi vmesni voz-
ni red oziroma dodatni vlaki
(o njih na 3. strani), ne glede
na to, da republiška komite-
ja za delo in za promet nista
dala ustreznih navodil. Na
svetu občin so se dogovorili,
da bodo oba komiteja po-
novno obvestili, na zboru ob-
čin v republiški skupščini pa
postavili vprašanje odgovor-
nosti za ves nered, izgubo ča-
sa in družbenih sredstev za
neuspelo in nedomišljeno
spreminjanje pričetka dela
od spomladi do sedaj.
MILENA B. POKLIC
Kilo bo koga ¥ rokometu?
Jesenski »šlager« sezone na Celjskem
ni ozimnica, ampak rokometne zaga-
te. Obširneje o tem na 3. strani.
PnrI sneg preseneti ljudi, ne pa tistlb, ki
skrbe za ceste In ulice
v temi tedna poskušamo odgovoriti, kako smo na Celj-
skem pripravljeni na zimske nevšečnosti. Odgovori iz ob-
čin so optimistični. Stran 5. -1
Celle spet žM ¥ znamenlu Tedna
domačega filma.
Vse o tem boste prebrali lahko na sredinskih straneh NT.
Nenehen izziv
11. Teden domačega filma
je za Celje, pa tudi za enoten
slovenski kulturni prostor
nov organizacijski, a še bolj
kot to, nov kulturni izziv.
Pripraviti prireditev s tako
obsežnim programom goto-
vo ni preprosto. In tudi poce-
ni ni. V zaostrenih gmotnih
pogojih je to še tem težja na-
loga. Zato niti ni pretirano
čudno, da je že slišati pri-
pombe in vprašanja o tem,
ali Slovenija ob razmeroma
še vedno skromni filmski
proizvodnji, resnično potre-
buje vsako leto manifestaci-
jo, kakršna je Teden doma-
čega filma. Organizatorji tr-
dimo, da je. Kulturno po-
slanst\-o in izrazita delovnost
te manifestacije namreč da-
leč presegata zgolj slovenske
ali celo (po žal še \-edno pri-
sotnem mnenju) lokalne
celjske ok\-irje. Sprejeta in z
dmžbenim. dogovorom veri-
ficirana programska usmeri-
tev Tedna je namreč narav-
nana mnogo dlje kot le v fe-
stivalsko revijo slovenskih
in domačih filmov. Delovna
je v nenehnem podružblja-
nju razmišljanj in filmskih
snovanj na ravneh od proiz-
vodnje, distribucije in prika-
zovanja filmov do filmske
vzgoje najmlajših in najsta-
rejših ljubiteljev domačega
filma. Z vsem, kar se v film-
skem sporedu pojavlja ob
slovenskih filmih pa ponuja
realne možnosti vrednotenja
vloge in mesta slovenske ki-
nematografije v jugoslovan-
skem prostoru. Ker se tega v
celoti zavedajo tudi v celj.
skem združenem delu (pa tu-
di v nekaterih delovnih orga-
nizacijah izven celjskega ob-
močja), ni bilo pretirano tež-
ko skleniti finančnega kroga
te manifestacije, ki se pri-
bližno v treh četrtinah finan-
cira prav iz tega vira. In prav
odločenost združenega dela,
da ohrani in še naprej vse-
binsko razvija ter bogati svo-
jo filmsko manifestacijo v
Celju, je največja moralna
obveznost za organizatorje.
Obveznost in spodbuda
hkrati, dokaz da stopamo po
pravi poti.
Kulturni izziv je 11. Teden
domačega filma zato, ker je
doslej najbolj delovno
usmerjen. Kar štiri tehtna
posvetovanja naj bi bila v ča-
su TDF v Celju. In to ne po-
svetovanja zaradi posveto-
vanj samih. Gre za delo\-ne
pogovore, ki naj na področja,
ki jih bodo reševala, vnesejo
nov delovni zamah in elan.
Pra\' tako bo več srečjuij in
pogovorov ob filmih v delov-
nih organizacijah, šolah,
dvoranah, krajevnih skup-
nostih, drugod. Teden doma-
čega filma presega tudi izk-
ljučno filmsko ustvarjanje.
Letos bo poudaril glasbeno
dejavnost, ki je v z\-ezi s fil-
mom in še naprej raz\-ijal
prav takšno likovno ust\ar-
jalnost. Z izborom filmov,
tudi tistih, ali pa še pred-
vsem tistih, ki so izven pre-
miernega sporeda, pa bo
skušal znova zanetiti ustvar-
jalno filmsko misel.
Zaradi vsega tega 11. Te-
den domačega filma kot
osrednja slovenska filmska
manifestacija je in ostaja
permanenten izziv. A moči
organizatorjev niso dovolj,
da bodo iz izziva zrasli tudi
plodovi. To je stvai* celotne-
ga slovenskega kulturnega
prostora.
BRANKO STAMEJCIC
11. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 2. do 9. novembra
Teden domačega filma 1983
Foto: E. Masnec
2. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER
Za kadre so dobro poskrbeli
Programsko volline seje KK SZDL ¥ občini šmarle
Programsko-volilne seje
krajevnih konferenc Socia-
listične zveze v občini
Šmarje pri Jelšah so se pri-
čele 10. oktobra in bodo pre-
dvidoma zaključene do kon-
ca meseca. V večini so bile
dobro pripravljene, v raz-
pravah pa so občani ponov-
no opozorili na probleme,
težave, pa tudi uspehe.
V ospredju razprav so bili
komunalni problemi, pa
kmetijska proVjlematika z
oceno setvenega plana in
kooperantskih odnosov. O
problemih s področja izobra-
ževanja so spregovorili zlasti
tam, kjer so ukinili podruž-
nične šole zaradi zmanjševa-
nja števila učencev na nižji
stopnji osnovne šole, kot je
to primer v Dobovcu, Mesti-
nju in še kje. Kritiki ni ušlo
delovanje delegatskega si-
stema v vsakdanji praksi,
zlasti na področju interesnih
družbenih dejavnosti kot je
stanovanjska problematika.
Ocena, da so delegacije za
občinsko skupščino samo-
upravne stanovanjske in-
teresne skupnosti iz krajev-
ne skupnosti Buče, Osredek
in v večini odmaknjenih in
kmetijskih predelov občine,
nepotrebne, je najbrž na me-
stu, saj delegati iz teh krajev-
nih skupnosti res nimajo in-
teresa in potrebe udeleževati
se sej skupščine. Občani so
na programsko volilnih se-
jah obravnavali tudi aktiv-
nost in pogoje za delovanje
dmštev, družbenopolitično
(ne)aktivnost mladih itd.
Krajevna organizacija
SZDL v Rogaški Slatini je v
tem času doživela svojo reor-
ganizacijo, ki je bila potreb-
na. Ena krajevna konferenca
SZDL je sicer ostala, na no-
vo pa so organizirani trije od-
bori za območje Ratanske
vasi, Centra in Tržišča.
Kaže, da kadrovskih pro-
blemov v krajevnih skupno-
stih ni bilo, saj so občani
predlagali in izvolili prave
ljudi za delo v naslednjem
mandatnem obdobju, ko bo
problemov in nalog vsaj toli-
ko, kot jih je bilo doslej.
M. AGRE2
Novo vodstvo
SZDL Velenje
Clani predsedstva Ob-
činske konference SZDL
Velenje so že razpravljali
o možnih kandidatih, ki
bi na pivih volitvah spre-
jeli vodilne funkcije v tej
organizaciji. Tako je evi-
dentirana kot možna kan-
didatka za predsednico
Občinske konference
SZDL Nada Hudarin,
profesorica na Centru
srednjih šol, za podpred-
sednika Slavko Korenič
iz Gorenja ter za sekretar-
ja Roman Lednik, ki že
zdaj opravlja to funkcijo.
V bodoče bo imela občin-
ska konferenca namesto
73 članov 61, medtem ko
bo predsedstvo številčno
ostalo nespremenjeno -
21.
TV
Letos uspešna
obramba pred točo
Skupnost za obrambo preti točo
osrednje Slovenije do 20. novembra
čeprav bo samoupravna
skupnost za obrambo pred
točo osrednje Slovenije, ki
pokriva 6 regij in 22 občin v
njih, ustanovljena šele sre-
di novembra, pa je bila sa-
ma obrambo pred točo, s ka-
tero so pričeli po 1. juniju
letos, uspešna. Ob ustanav-
ljanju skupnosti se postav-
lja vprašanje zagotavljanja
sredstev, saj je krog tistih,
ki so to dolžni po zakonu
preozek, pri sami obrambi
pa je poleg ureditve dodat-
nih strelnih mest in radar-
skega računalniškega cen-
tra na Lisci precej težav pri
zagotavljanju raket.
Na celjskem območju so
razen v Laškem, kjer delavcj
v Pivovarni še niso podpisgjj
samoupravnega sporazuma
je pa v njej večina zaposleni^
delavcev, povsod izpolnjeni
pogoji za ustanovitev ob.
močne skupnosti za obram.
bo pred točo. Same ustanoj
vitve skupnosti, ki bo pre.
dvidoma v času od 15. do 20.
novembra, tako ne bo nič za.
držalo, ostajajo pa pomisleki
pri združevanju sredstev.
seji sveta občin celjskega ob-
močja prejšnji teden so po-
novno poudarili, da
obramba pred točo naloga
širšega družbenega interesa
in zato ni sprejemljivo, da
večji del potrebnih sredstev
združujejo samo tiste organi-
zacije, ki jih opredeljuje za-
kon, te pa so predvsem s po-
dročja kmetijstva, gozdar-
stva in lova. Zato bodo s celj-
skega območja na skupščini
SRS predlagali, da za obram-
bo pred točo združuje sred-
stva celotno združeno delo,
Seveda pa je tudi nuja, da,bi
bile finančne obremenitve
enake v vsej republiki in ne
različne, kot so sedaj.
Razen dveh so bile od 1,
junija do 27. septembra vse
akcije obrambe pred točo
uspešne. Na celjskem ob-
močju je bilo 24 akcij, v njih
pa so porabili 462 raket. Ce-
lotna območna skupnost bi
za prihodnje leto potrebova-
la 3750 raket, pri tem pa so se
že srečali z izsiljevanjem edi-
nega proizvajalca raket v Ju-
goslaviji, ki zahteva vnaprej
polovico vrednosti raket -
ena je vredna 17.400 dinar-
jev. Ce območna skupnost
tega ne bo podpisala, jim ne
zagotavljajo dobave raket.
V tem in prihodnjem me-
secu bodo v vsaki občini ure-
dili še dodatno strelno me-
sto, v SmcU-ju pa zaradi ob-
sežnega terena dve. Celoten
sistem obrambe pred točo
bo dograjen do marca pri-
hodnje leto, že v začetku pri-
hodnjega meseca pa bo do-
grajen radarski računalniški
center Slovenije na Lisci, ta-
ko da so sistem na Zikaricah
že ukinili.
MILENA B. POKLIC
Ziherlovi dnevi
o vojni In miru
Pred dnevi je bilo organizirano strokovno znan-
stveno srečanje »Ziherlovi dnevi« diplomantov FSPN,
družboslovcev, javnih in družbenopolitičnih delavcev.
Letošnje srečanje je bilo namenjeno temi »Marxova
vizija socialističnega razvoja in sodobni socializem«. V
okvina teme se je razpravljalo o problemih Marxa in
marksizma, blagovne produkcije v socializmu, Mar-
xove koncepcije politike in države, o različnih koncep-
cijah in praksi sodobnega socializma, viziji in izkuš-
njah socialističnega samoupravljanja, sodobnih aspek-
tih nacionalnega vprašanja, kulturi in komunikacijah
ter o Marxovi koncepciji vojne in miru v sodobni
socialistični misli in stvai-nosti.
Novost letošnjih Ziherlovih dnevov je bilo delo po-
sebne skupine obramboslovcev in drugih strokovnja-
kov, ki so posebno pozornost namenili marksistični
viziji socializma in vojni ter jugoslovanski praksi
obrambno samozaščitne organiziranosti samoupravne
socialistične družbe.
V razpravi je bil med drugim posebno izpostavljen
problem vzrokov in pojavnih oblik vojn in oboroženih
konfliktov med socialističnimi državami. Kajti marksi-
sti in socialisti so bih dolgo prepričani, da oboroženo
nasilje med socialističnimi državami ni mogoče. To
prepričanje je izhajalo iz humanistične vizije sociali-
zma in komunizma, ki naj bi odpravila negativne last-
nosti družbe zasnovane na razrednem zatiranju in bila
sinonim za trajni mir. Toda življenje je pokazalo, da so
ideali eno, praksa družbenih sil pa povsem nekaj dru-
gega.
Čeprav je že Lenin dopuščal možnost vojn med so-
cialističnimi državami zaradi hegemonistične politike,
v ZSSR še danes uradno zanikajo celo teoretično mož-
nost vojn med socialističnimi državami, kljub nekaj-
kratni »intervenciji« zunaj svojih meja.
E.Kardelj je v svojem delu -Socializem in vojna«
prvi opredelil možnost agresivnega vedenja neke so-
cialistične države in razčlenil vzroke tega pojava. Ti
pojavi izhajajo iz protislovij in deformacije socialistič-
nega razvoja (etatizem, birokratizem, hegemonizem,
politični in ideološki monopol itd.).
Mi uresničujemo in razvijamo koncept SLO in DS v
konkretnih zgodovinskih in dnažbenih okoliščinah, v
skladu z revolucionarno marksistično zamislijo o vo-\
jaku-občanu, o oboroženem ljudstvu, ki brani pridobi-
tve revolucije in vrednote socialističnega samo-
upravnega sistema. VIKI KRANJC,
Solidarnost med itralani |e
temelj, na liaterem gradimo
Tako meni Franc Kapun, pretJseilnIk krajevne konference
SZDL Rimske Toplice
Tudi v laški občini pote-
kajo predvolilne aktivnosti
v krajevnih in občinskih or-
ganih SZDL. Zaključili so
zbore krajanov, do konca
meseca pa bodo izvedli pro-
gramsko volilne konference
v posameznih krajevnih
skupnostih.
V krajevni skupnosti Rim-
ske Toplice niso preveč za-
dovoljni z udeležbo krajanov
na zborih, čeprav so po drugi
strani vzpodbudili živahne
razprave, kjer so krajani opo-
zorili na vrsto problemov.
O pripravah na volitve
smo se podrobneje pogovo-
rili s Francem Kapunom,
predsednikom krajevne
konference SZDL Rimske
Toplice.
Zakaj je bila slaba udelež-
ba na zborih krajanov?
F. Kapun: »Mislim, da je
glavni vzrok v tem, ker so
zbori krajanov potekali v ča-
su največjih kmetijskih
opravil. Premalo pa smo sto-
rili za boljšo obveščenost
krajanov, čeprav smo razo-
besili plakate in jim poslali
obvestila. Verjetno bomo
morali poiskati učinkovitej-
še oblike obveščanja, recimo
z neposrednimi stiki.«
Koliko vaških in območ-
nih odbornikov šteje vaša
krajevna skupnost?
F. Kapiun: »Imamo šest
uličnih in devet vaških od-
borov. Polovica vaških od-
borov je združenih v področ-
na odbora in sicer v Lože in
Lokavec. Menim, da bi se
morali posamezni odbori
bolj združevati po zgledu
slednjih dveh. V tem manda-
tu sta oba odbora zelo dobro
delala.«
Kako ocenjujete delo kra-
jevne konference SZDL v
mandatu, ki se izteka?
F. Kapun: »V tem manda-
tu smo precej naredili, zlasti
pri komunalni ureditvi kra-
ja. Nismo pa dovolj izkoristi-
li možnosti in oblike delova-
nja znotraj socialistične zve-
ze. Premalo je bilo narejene-
ga v sekcijah in nekaterih
uličnih ter vaških odborih.
Lahko bi zmanjšali število
sekcij in jih zdmžili po vse-
bini dela. Po drugi strani pa
bi lahko imenovali nove, ki
bi še bolj povezali interese
krajanov. Organizirati bi mo-
rali tudi več sekcijskih raz-
prav za najširši krog ljudi,
kjer bi se soočili več mnenj
in predlogov.«
In kaj čaka KK SZDL
Rimske Toplice v prihod-
njem mandatu?
F. Kapun: -Se naprej mo-
ramo razvijati oblike solidar-
nosti med krajani. Smo manj
razvita krajevna skupnost,
nimamo gospodarskega za-
ledja, zato moramo marsikaj
postoriti sami. Glavna nalo-
ga socialistične zveze v tem
času pa je, da kljub težkim
razmeram v katerih živimo,
še bolj aktivno vključi kraja-
ne v vse oblike delegatskega
delovanja in odločanja.
VIOLETA VATOVEC
EINSPIELER
Delati s srcem in prepričanjem
mmmmBmmmmmmmmmmmmmmmms^HBmmammBmmam^mmam^
V celjski SZDL se bosta zamenjali dve tretjini aktivistov
v pripravah na program-
sko volilno konferenco
SZDL so v celjski občini
spoštovali dvoje načel - da
je potrebno obdržati vse ak-
tiviste, ki so s svojim delom
polcazali, da so pripravljeni
nadalje ustvarjati in krepi-
ti naš samoupravni sistem
in seveda pridobiti nove ter
dosledno spoštovanje man-
datov, ki se iztekajo vodil-
nim delavcem v SZDL.
Dogovorili pa so se, da pri
komisijah, svetih in drugih
organih, ki jih imajo konfe-
rence in predsedstva, ne bo-
do preveliki formalisti in bi
naj tisti, ki dobro delajo, de-
lali še naprej, seveda, če se
okolje s tem strinja.
To dvoje načel je vgrajeno
že v vse priprave, ki so se
pričele marca in v same pro-
gramsko volilne konference,
ki so se v krajevnih konfe-
rencah pričele 14. oktobra na
Dobrni in bodo še ta mesec
zaključene. Tako bo ostalo
še dovolj časa na zadnje pri-
prave na občinsko konferen-
co, ki bo 22. novembra.
Programsko volilne konfe-
rence so priložnost za oceno
dela in korak k uresničeva-
nju težnje, da bi SZDL po-
stala sposobna usklajevati
interese delovnih ljudi in ob-
čanov. Kako bo to v prihod-
njem mandatnem obdobju je
v veliki meri odvisno prav
od ljudi. V celjski občini se
zamenjujeta skoraj dve tret-
jini aktivistov. V delo pa jih
je vključenih res veliko: po-
leg 25 krajevnih konferenc
ima samo predsedstvo ob-
činske konference še 36 or-
ganov - 18 svetov in 18 koor-
dinacijskih odborov, v vsa
kem pa je okoli 25 članov.
»V SZDL naj delajo ljudje'
s srcem in prepričanjem, nj^^'
ni sestavni deli pa morajo
najti v njej svoje mesto, da
bomo lahko vsi skupaj načr-
tovali in iskali nove kvalitete
življenja, da bomo lahko s
svojimi metodami dela za-
htevnim nalogam v času sta-
bilizacije bolj kos, kot sitio
bili," je dejal sedanji pred-
sednik celjske občinske kon-
ference SZDL Drago Me-
dved. Ta naj bi to funkcijo
opravljal tudi v naslednjern
mandatnem obdobju, tak''
kot tudi sekretar Drago Sto-
kavnik in podpredsednil^
Ivan Kapš, na novo pa
predlagali drugega podpred'
sednika Milana Brecla.
MILENA B. POKLiC
NNadl roiald so prisegli domovini
Slovesna prisega mladih vojakov v kasarni Jožeta Meniha-Rajka v Celju je bila priložnost
za srečanje občanov Celja, pripadnikov JLA in svojcev mladih vojakov. V slavnostnem
govoru je major Ratko Cvijanovič poudaril tradicionalno povezanost in sodelovanje pripa-
dnikov JLA in občanov celjskega območja, saj obstaja kot rezultat tega sodelovanja vrsta
cest, vodovodov in drugih objektov, ki so jih skupaj zgradili pripadniki JLA in občani.
'p. OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Pri ustanavljanju energetsice
sIcupnosH se še Icar zatilia
Ustanavljanje energetske skupnosti za območje celj-
skih in koroških občin kasni tudi v primerjavi z drugimi
območji v Sloveniji, kjer naj bi bilo 11 energetskih skup-
nosti. Od tega, kako hitro se bomo organizirali v občinah
pa je odvisno, če bo lahko do konca leta v republiki
ustiuiovljena energetska skupnost.
Zakon o energetskem gospodarstvu je bil sprejet že pred
dvema letoma, a kot da do zadnjega trenutka ne vemo, kaj
je potrebno storiti. Resda so očitki tudi drugačni. Zdru-
ženo delo zadnje čase močno obremenjuje prava poplava
raznih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih
gradiv, ki tudi onemogočijo, da bi jim posvetili pozornost,
kakršno zaslužijo. Dogovor, da bi vse te v bodoče obravna-
vali ie ob preriodičnih razpravah o poslovno gospodarskih
rezultatih, je povsem razumljiv, daje pa-tudi delni odgo-
vor, zakaj v toliko organizacijah združenega dela še niso
niti obravnavali sporazuma o ustanovitvi energetske skup-
nosti in obeh posebnih energetskih skupnostih - za nafto
in plin ter elektriko in premog. Na našem območju je sicer
do 20. oktobra sprejelo soorazume le 37 odstotkov upravi-
čencev, ker pa jih bodo večinoma obravnavali ob devetrne-
sečju, pričakujejo, da bo ustanovna skupščina do 10. no-
vembra.
MBP
31. olctober, ne samo praznile
marveč tudi naša obveznost
Te dni mineva šestdeset
let, ko so delegati prvega
mednarodnega hranilniške-
ga kongresa v Milanu (med
350 delegati iz 27 držav je
bil tudi predstavnik sloven-
skih hranilnic) sprejeli
sklep, naj bo 31. oktober
svetovni dan varčevanja.
Rekli so, da naj bo zadnji
dan v oktobru praznik var-
čevanja po vsem svetu z na-
menom širjenja načela in
ideje varčnosti v besedi in
pisanju.
Letošnji dan varčevanja
praznujemo pod geslom »Ži-
vo zdravo, da boš živel bo-
lje.« V tem geslu je namreč
povezanost 31. oktobra z
vsebino in namenom letoš-
njega mednaiodnega leta
zdravja.
V primerjavi s koncem
lanskega leta so se samo hra-
nilne vloge občanov pri LB
Splošni banki Celje v deve-
tih mesecih letos povečale za
29%, oziroma za skoraj 1,8
milijarde dinarjev. Tako zav-
zemajo sredstva občanov v
skupni bilančni vsoti banke
29% in so na pivem mestu v
sestavi vseh sredstev I Gre za
nekaj več kot 8 milijard di-
narjev vseh sredstev obča-
nov, od tega 4,1 milijarde di-
narskih in 3,9 milijarde di-
narjev deviznih sredstev.
V smislu ideje svetovnega
dne varčevanja pa je po-
membno še delo z mladimi
varčevalci, pa naj bo to v
otroških vrtcih, osnovnih ali
šolah usmerjenega izobraže-
vanja. Tudi tu se veča množi-
ca varčevalcev, ki že presega
številko nekaj deset tisoč.
Zlasti uspešno je delo pionir-
skih hianilnic v osnovnih šo-
lah, medtem, ko se organizi-
rano varčevanje v srednjih
šolah razvija bolj v okviru
razrednih skupnosti. Po za-
slugi banke pa se z različni-
mi oblikami varčevanja sre-
čujejo tudi malčki v vrtcih.
Ce kdaj, je letošnji enain-
trideseti oktober ne samo
praznik varčevalcev in vseh,
ki delajo na tem področju,
marveč še bolj velika obvez-
nost celotne družbe. Varče-
vanje na sploh, ne samo de-
narno, je namreč temeljna
postavka stabilizacijskega
programa. Zato ga moramo
osvojiti, če bomo hoteli žive-
ti bolje.
M. BOZIC
Sprememba
voznega reda
na železnici
Na našem območju
bodo vozili naslednji
dodatni vlaki v času
od 31. 10. do 13. 11.
1983
Na progi Celje-Tito-
vo Velenje vozita dva
nova vlaka in sicer
Zjutraj z odhodom iz
Titovega Velenja ob
4.38 in prihodom v Ce-
lje ob 5.28 ter
Popoldne z odho-
dom iz Celja ob 14.25
ter prihodom v Titovo
Velenje ob 15.15
Na odseku Poljčane
-Celje vozi nov vlak v
jutranjem času z odho-
dom iz Poljčan ob 4.45
in prihodom v Celje ob
5.19
Na odseku Grobel-
no-Kumrovec vozita
dva nova vlaka
Zjutraj odpelje do-
datni vlak iz Kumrov-
ca ob 4.02 ima v Stra-
nj u zvezo z vlakom, ki
prispe iz Rogatca ob
4.31 in prispe v Gro-
belno ob 4.50. Tu bodo
potniki prestopili na
vlak, ki bo vozil na od-
seku Poljčane-Celje;
Zvečer odpelje do-
datni vlak iz Grobelne-
ga za Kumrovec ob
22.37 in prispe v Ku-
mrovec ob 23.21. De-
lavci bodo do Grobel-
nega koristili redni
potniški vlak, ki odha-
ja iz Celja ob 22.20, v
Grobelnem pa vstopili
na novo vpeljan vlak
za Kumrovec.
Z novim voznim re-
dom, ki bo pričel velja-
ti 13. novembra, bodo
vsa prestopanja od-
padla. Letos bodo
prvič imeli delavci, ki
končajo delo ob 14. uri
tudi direktni vlak za
Kumrovec.
Kdo bo koga v rokometu?
šlager letošnje jeseni ni ozimnica -
vsaj na celjskem območju - temveč
rokomet I Ekipa Aera Celje nastopa v
1. zvezni ligi in si je po prvih uvodnih
kolih »nakopala« dvojno neprijetno
ozimnico: minus eno točko ob še no-
beni osvojeni in razvpitost »čudne-
ga« kluba, tako doma kot po ostalih
republikah in pokrajinah. To je ra-
zvidno tudi iz nekaterih zapisov po
jugoslovanskih časnikih ter revijah
in komentarjih po radiu in TV.
Zgodba je kratka: vse neprijetnosti
so se začele na tekmi s Partizanom iz
Bjelovarja v Celju s pomočjo neodgo-
vorne skupine navijačev ter nadaljeva-
le do Škofje Loke, kjer so »izbili sodu
dno« namesto navijačev, člani kluba.
Ob tem naj navedemo izjavo Mileta
Župančiča, direktorja Aera, pokrovi-
telja kluba in predsednika predsed-
stva kluba:
»Vse življenje se ukvarjam s špor-
tom in v njem delam. Vendar žal mo-
ram povedati, da pač imajo sodniki
(tudi na sodiščih - op. p.) vedno prav.
Rezerve so v nas samih. Kako se bomo
mi obnašali, kako pripravili publiko,
da ne bo prišlo do novih izpadov. Stri-
njam se z besedami Vlada Bojovača, da
ni nič izgubljenega, treba se je športno
boriti do konca. Da nas tako obravna-
vajo drugje, pa je treba vzrok iskati
resnično v nas samih, skupaj z navija-
či. Z njimi je treba tudi pripraviti se-
stanek ter se pogovoriti kdaj nam po-
magajo in kdaj ,odpomagajo'.«
Dopolnil ga je Stane Seničar: »Smo
sicer v težki situaciji, za katero smo
odgovorni vsi, tako člani lO in pred-
sedstva. Moči je treba strniti, glavna
moč pa je v igralcih. Sploh ne razmiš-
ljam o izstopu iz tekmovanja, ampak
moramo športno nadaljevati in se s
tem dokazovati, da smo na pravi, po-
šteni poti. Naš cilj mora biti, da roko-
met še vedno ohranimo na kakovostni
ravni, pa čeprav bomo igrali v IL zvez-
ni ligi. Bojim pa se, da bomo izgubili
resnično prave navijače.«
Stane Seničar o pritožbi na zadnjo
odločitev Tekmovalne komisije RZJ:
»Pritožba naj bo argumentirana in v
športnem duhu, s poudarkom, da se
bomo zelo ostro borili proti kri\'icam v
športu, ne samo v rokometu in v Slo-
veniji.«
Stane Bizjak: »Nismo v stanju piha-
ti v isti rog kot ostali. Celje je zdravo
športno okolje, iz katerega se vedno
znova porajajo nove zdrave sile. Na
vsaki tekrrii moramo pokazati, kaj zna-
mo. Sem za to, da se zelo mimo, trez-
no, zberejo podatki za pritožbo. Po-
navljam: smo zdravo okolje brez de-
narja (in »botrov« - op. p.) in če ne
bomo uspeli s tem, pač ne bomo«.
Vlado Bojovič: Nič nam ne bi mo-
gli v Beogradu, če jim mi sami, s slabo
organizacijo tekme s Partizanom, ne bi
dali povoda. To so pač izkoristili. Vse
okoliščine so nam v minus, vendar še
ni vse izgubljeno. Za mene je nešport-
no iztopiti iz lige. Boriti se moramo do
konca zaradi igralcev, klubskih delav-
cev in ljubiteljev. Pravih!«
Vinko Pečnik: »Kje so vzroki, da nas
prav tisti, ki so nas do včeraj kovali v
zvezde, danes ne morejo več? Mi vse
krivimo, ne vprašamo pa se, kaj smo
sami naredili, da do tega ne bi prišlo.
Najprej se moramo začeti zdraviti pri
sebi potem pa iskati ,luknje' drugje.«
To je samo nekaj izjav z zadnje seje.
Tudi posamezni člani si niso bili
enotni v predlaganih ukrepih. Konč-
no je le prevladalo trezno mišljenje:
klub je sicer v težavah, vendar ni tre-
ba obupati. Nasprotno. Boriti se je tre-
ba na igrišču in drugače. Vendar ne z
denarjem, pijačo, iskanjem pomoči
drugih, izpadi navijačev in tudi članov
kluba. Vzpostaviti je treba človeške
odnose. Ali smo na to v vsej svoji
nervozi in eksplozivnosti sposobni?
Po zadnjih rezultatih ne. Veliko je še
vprašajev, mirno naj jih v klubu ra-
zrešijo do 12. novembra, ko se bo na-
daljevalo prvenstvo. Zavedajmo se
nekaj (predvsem navijači oz. manjši
del njih, ki so vso sramoto povzro-
čili): ob prvem prekršku bomo vsi
ostali brez rokometa. To pa je samo
voda na mlin drugim, zaradi NAŠIH
slabosti, ker ne znamo športno prene-
sti športa, pa čeprav je v njem veliko
plevela. Zgodilo se je že tako, da je
dobro rastje prav plevel tudi pokon-
TONE VRABL
Proslava na
Creti
v nedeljo so na Creti pro-
slavili 42-letnico prve fron-
talne bitke proti okupatorju
na Slovenskem. Prav na ne-
deljo 26. oktobra 1942. leta je
bila ta slavna bitka, v kateri
je 300 dobro oboroženih
Nemcev napadlo utrjeno po-
stojanko partizanov blizu
cerkvice Svete Katarine na
Creti. Takrat je bilo veliko
snega in sledi so izdale parti-
zane. Ker pa so imeli parti-
zani že takrat dobro organizi-
rano stražarsko službo, jih
Nemci niso mogli preseneti-
ti. Bitka se je začela nekaj
minut čez trinajsto uro in je
trajala vse popoldne. V njej
je padlo trideset Nemcev,
prav toliko pa jih je bilo tudi
ranjenih. Ni pa pade! niti en
partizan in t' idi ranjen ni bil
nobeden.
O dogodkih pred 42. leti je
pripovedoval udeleženec
bitke, prvoborec Ludvik Zu-
pane. Kulturni spored so pri-
pravili mladi z Vranskega,
proslave na Creti pa so se
med drugim udeležili še ži-
veči udeleženci te slavne
bitke.
JANEZ VEDENIK
Svečke In tiha pesem v spomin
padlim za svobodo
Mladi iz konjiške občine so se zavezali, da bodo tudi letos
poskrbeli za sponiinska obeležja in spomenike iz narodno-
osvobodilne borbe. Očistili in uredili bodo okc^ico teh po-
mnakov. pripravili krajše komemorativne slovesnosti in v
spomin padlim prižgali svečke. Ob grobovih padlih se bodo
zbrali mladi v petek ob pol dvanajstih po krajevnih skupno-
stih. Osrednja komemorativna slovesnost pa bo za občane
konjiške občine pri spomeniku žrtvam na Stranicah, in sicer
prav tako v petek ob 16. uri. Kratek kulturni program bodo
pripravili učenci straniške osnovne šole in osnovne šole
Dušana Jereba iz Slovenskih Konjic ter konjiška godba na
pihala.
V Celju pa bo v ponedeljek osrednja komemoracija pred
'"spomenikom na Slandrovem trgu ob 11. uri, ko bodo polo-
žili vence predstavniki družbenopolitičnih organizacij in
skupščine občine. Kulturni program pripravljajo mladi, so-
delovala pa bo še godba na pihala in vojaki s častno salvo.
Ob 11.45 bo komemoracija v celjskih zaporih - nekdanjem
Starem piskru, popoldan ob 16. uri pa pri grobnici borcev na
Golovcu. Tudi tu bodo pripravili kulturni program mladi.
Sodelovala pa bo godba na pihalar
Praznik KS Slavko Slander
Petindvajseti oktober je praznik celjske krajevne skupno-
sti Slavko Slander. Kot vsako leto doslej so tudi letos občani
pripravili razstavo ročnih del, številna pa so bila v tem in
preteklem tednu tudi športna in šahovska tekmovanja ozi-
roma srečanja. Osrednja proslava krajevnega praznika je
bila v torek zvečer v prostorih Srednje tehniške šole. Slav-
nostna govornica je bila Anica Peperko, predsednica skup-
ščine KS. ob tej priložnosti pa so bile podeljene tudi plakete
in priznanja najzaslužnejšim občanom v krajevni skupnosti
Slavko Slander v Celju.
M. A.
i!0GLE0 V sinT S kovinotehii0
Dobrih okupacij in invazij ni
Piše Jože SIrcelj
Večkrat, tudi na tem mestu, je
bilo rečeno, da ni mogoče trditi,
pritrditi trditvam, da so lahko in-
tervencije, invazije, okupacije,
agresije tudi dobre. Tako kot je bi-
lo upravičeno zapisano, da ni do-
brih ali slabih jedrskih raket, tako
je - ob vojaški intervenciji Sovjet-
ske zveze v Afganistanu in ob dru-
gih priložnostih - obveljalo, da je
vsakršna agresija, vsak vojaški na-
pad na drugo suvereno državo, vsa-
ka zasedba druge države, kritike,
obsodbe vredno dejanje.
V sodobnem svetu zveni to mor-
da naivno, toda samo takšno stali-
šče je mogoče, če naj ta svet ohrani
vsaj malo miru, vsaj malo miro-
ljubnega sožitja.
Vlade v posameznih državah so
lahko dobre ali slabe. Ena ali več
vlad lahko iz vsega srca sovraži
vlado neke države. Lahko jo ne
priznava, lahko jo javno obsoja.
Toda ali je dovoljeno spraviti voja-
ški stroj v tek, napasti neko državo,
jo zasesti, samo zato, ker ji vlada
»tolpa levičarskih gangsterjev«,
kot je bilo obrazloženo v torek, ko,
so ameriški vojaki ob sodelovanju
vojakov nekaj karibskih držav na-
padli in zasedli Grenado.
Ce je bilo potrebno izvesti invazijo
na državo s 343 kv. kilometri ozem-
lja in nekaj več kot sto tisoč držav-
ljani, ali mar to pomeni, da se uteg-
ne jutri zgoditi, da bodo spet pro-
glasili ti neko vlado za »tolpo levi-
čarskih gangsterjev« ali oni drugo
vlado za »tolpo desničarskih gang-
sterjev«, napadli državo, jo zasedli
in obljubili, da bodo uvedli demo-
kracijo?
Zaskrbljenost za demokracijo v
neki deželi je sama po sebi čisto
hvalevredna stvar - če seveda takš-
na zaskrbljenost ni namenjena sa-
mo nekaterim resnično ali navidez-
no nedemokratičnim vladavinam.
Ce pa je zaskrbljenost zelo izbirč-
na, potlej ne zveni posebno preprič-
ljivo.
Morda ni naključje, da je franco-
ska vlada prva pohitela z dobro za-
deto kritiko te poteze Washing-
tona, ko je objavila izjavo, da gre
pri tem za »presenetljivo pojmova-
nje mednarodnega prava« in pribi-
la, da nobena država ali skupina
držav nimajo pravice vojaško po-
sredovati na ozemlju druge države,
razen v dveh primerih: če jih je
poklicala zakonita oblast te države
ali če je tako sklenil varnostni svet
Združenih narodov.
Takšne invazije seveda jemljejo
prepričljivost ogorčenju na rovaš
druge države, ki si je prav tako pri-
voščila invazijo. Razen tega na
splošno utrjujejo prakso omejene
suverenosti, prakso vojaškega
vmešavanja v notranje zadeve su-
verenih držav.
Takšno ravnanje seveda nima
nič skupnega ne z načeli Združenih
narodov ne z načeli neuvrščenosti.
Grenada je neuvrščena država. Ne-
uvrščeni so na sedmem vrhu v New
Delhiju ponovno obsodili vsakršno
uporabo sile in intervencije proti
suverenim in neodvisnim državam,
naj staže izgovor in pretveza za to
kakršna koli. Znano je, da Jugosla-
vija slej ko prej stoji na stališču, da
se ne more sprijazniti s tujo in-
tervencijo in uporabo sile kjerkoli.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER 198a
Tkaninini trgovci bodo prodaii
za 47 odstotliov več blaga
TOZD ¥eleproaala spada med pel največjih slovenskih
groslstov teksillno-galanierljske stroke
Nekaj čez 510 delavcev
delovne organizacije Tkani-
na Celje, združenih v treh
tozdih in skupnih službah
ter v sozdu Merx je do
vključno septembra prese-
glo realizacijo z dobrimi 48
odstotki oziroma s 30 od-
stotki, glede na letošnji
načrt. To jih navdaja z opti-
mizmom, da bodo do konca
leta presegli zastavljene na-
črte pri celotnem prihodku
in tudi dohodku. Ocenjuje-
jo, da bodo realizirali štiri
stare milijarde in na ta na-
čin prodali za približno 47
odstotkov več blaga.
TOZD Veleprodaja ne sodi
samo med pet največjih gro-
sistov v tekstilno-galanterij-
ski stroki v naši republiki,
ampak po tehnični opremlje-
nosti v sam vrh. Njene tržne
možnosti so še velike, saj je v
zadnjih letih bistveno mo-
dernizirala poslovanje in si
na ta način ustvarila mate-
rialno osnovo za širitev trži-
šča v jugoslovanskem pro-
storu, prav tako za tesnejše
povezovanje s tekstilno pre-
delovalno in konfekcijsko
industrijo.
Zaradi stalno povečanega
porasta stroškov poslovanja
je tudi v Tkanini očiten pa-
dec razlike v ceni - to pa za
trgovsko delovno organiza-
cijo predstavlja osnovni vir
dohodka, zato si tudi Tkani-
na kot »homo economicus« s
povečanimi varčevalnimi
ukrepi prizadeva za primer-
no stopnjo rasti dohodka in
čistega dohodka za večanje
materialne osnove dela. Ta
materialna stopnja rasti ni v
oblakih, je pa v veliki meri
odvisna od sposobnosti in iz-
najdljivosti kadra, ki mora
uspešno krmariti barko slab-
še ponudbe blaga, je pouda-
ril novi glavni direktor de-
lovne organizacije Tkanina,
dipl. oec. Ivo Potočnik, ko
smo v pogovoru merili na
nove načrte Tkanine v pri-
hodnjem letu.
V Tkanini želijo izkoristiti
še bolj vse prednosti sistema
Merx, povečati delež v skup-
nem prometu sozda, obdrža-
ti specializacijo v galanterij-
ski stroki, predvsem pa dvig-
niti kakovost postrežbe. Za-
držati tradicionalno trgov-
sko ime je prav tako njihov
močcin motiv, nanj pa prik-
ljučiti dodatno usposablja-
nje, kajti ugotavljajo, da so
prodajalci še premalo sveto-
valci, torej premalo strokov-
no podkovani. Nakup nove-
ga specializiranega trgovske-
ga lokala v Ulici XIV. divizi-
je je že dejstvo, prav tako bo-
do nadaljevali z obnovo bla-
govnice Tkanina v tozdu Ma-
loprodaja in jo prilagodili so-
dobnejši trgovski ponudbi.
Sicer širjenja trgovskih
zmogljivosti ne bo, razen v
zasavskem delu delovne or-
ganizacije, v Sevnici in Ro-
gaški Slatini, pa še to samo v
maloprodaji. \
MITJA UMNIK

Riše Bori Zupančič
Soferil iz Prevali za delavce Gorenja
v zadnjem času so želje po bolj-
ših delovnih dosežkih v Gorenju
vse večje. Na pomoč pa so pristopi-
li tudi delavci drugih delovnih or-
ganizacij v velenjski občini, pa tu-
di izven nje. Gre za solidarnostno
akcijo, ki naj bi rešila težav našega
giganta bele tehnike.
Tako so v SOZD Gorenje dobili
dopis delavcev Integral tozd Potni-
ški promet Prevalje: »2e od ustano-
vitve vaše delovne organizacije in
kot vaš prvi prevoznik delavcev se
čutimo vaši tesni sodelavci - poslov-
ni partnerji in se zavedamo naše ob-
veznosti do ekonomske stabilizacije,
vašega kolektiva.
Zato se mi, delavci Integral tozd
Potniški promet Prevalje, odločamo
solidarno z vami reševati nastale
probleme in vam nuditi tri sobote v
mesecu brezplačen prevoz delavcev
na delo in z dela do konca letošnjega
leta.
Delavci tozda nudimo solidarno-
akcijo kot prispevek za boljšo pri-
hodnost naše samoupravne družbe
in naših poslovTiih odnosov ter prija-
teljstva med delavci.«
P. S.: že do sedaj so delavci tozd Pot-
niški promet Prevalje vozili delavce
Gorenja iz koroških občin v Titovo
Velenje ob sobotah, ki so bile pred-.
videne z letnim delovnim načrtom
kot proste. Avgusta pa so se delavci
Gorenja TGO odločili, da bodo do
konca leta delali tudi vse proste so-
bote, da bi kair najbolj povečali pro-
izvodnjo in izkoriščenost obstoječih
proizvodnih zmogljivosti.
Pomoč delavcev tozd Potniški
promet Prevalje bo tako Gorenju
TGO oziroma njihovim delavcem s
prevozi ob sobotah pomenila prihra-
nek 1,5 milijona din. Takšne akcije
bi se lahko začele in tudi nadaljevale
drugod, vse pa v želji, da se s skup-
nim delom čimprej izkopljemo iz te-
žav.
TONE VRABL,
Številke, ki govorijo
o delu in uspehih
če kateri dan v oktobru, potem zlasti
zadnji spodbuja k razmišljanju in oce-
njevanju rezultatov denarnega varčeva-
nja. 31. oktober je svetovni dan varčeva-
n[a, ki ga letos praznujemo pod geslom
»Živi zdravo, da boš živel bolje«, torej v
smislu mednarodnega leta zdravja.
Zato tudi ni naključje, če so člani sveta
varčevalcev pri Ljubljanski banki Sploš-
ni banki Celje na zadnji seji ocenili giba-
nje sredstev, ki jih občani zaupajo svoji
banki. Ugotovili so, da so v devetih me-
secih letos in v primerjavi s koncem lan-
skega leta narasla za skoraj 1,8 milijarde
dinarjev in da so ob koncu septembra
letos znašala skupaj nekaj več kot 8 mili-
jard dinarjev, od tega 4,1 milijarde dinar-
skih in 3,9 milijarde deviznih.
Relativno ugodna realizacija, ki je bila
predvidena tudi z letnim načrtom banke,
je predvsem posledica visoke rasti de-
viznih sredstev, katerih delež se v pri-
merjavi z dinarskimi sredstvi nenehno
povečuje. Tako beleži LB Splošna banka
Celje v tem času 51% dinarskih in 49%
deviznih sredstev, medtem ko je bilo lani
ob tem času to razmerje 65:35. Na to
stanje imajo najmočnejši vpliv spre-
membe tečajev tujih valut.
Odkup deviznih sredstev od občanov
je še vedno zelo pomemben ne samo za
občane, ki tako lahko dobijo različna
posojila kot tudi za banko, da zbere čim-
več deviznih sredstev, katere lahko kori-
stijo članice banke, da tako ohranjajo
svojo devizno likvidnost. LB Splošna
banka Celje je v devetih mesecih letos
odkupila od občanov nekaj več kot 582
milijonov dinarjev deviznih sredstev.
Pri hranilnih vlogah občanov je ugo-
den premik v vezavi sredstev. Zaradi viš-
jih obresti močno naraščajo vezane vlo-
ge, se pravi dolgoročna sredstva. Od
vseh vezanih vlog jih je skoraj 45% nad
dve leti, 32% nad eno leto in okoli 23%
nad tri leta.
V primerjavi s koncem lanskega leta
so se v devetih mesecih letos povečala
dolgoročna dinarska sredstva za 24%,
pri tem pa najbolj vezane hranilne vloge.
Kadar govorimo o denarnem varčeva-
nju ne moremo prezreti dela pionirskih
in mladinskih hranilnic na šolah pa tudi
prvih korakov varčevanja v vzgojno var-
stvenih ustanovah. Na območju Ljub-
ljanske banke Splošne banke Celje delu-
je 89 pionirskih hranilnic v osnovnih ter
2 mladinski hranilnici v šolah usmerje-
nega izobraževanja. Samo v pionirske
hranilnice v osnovnih šolah je vključenih
99% vseh učencev ali skupaj 21.932! V
šolah usmerjenega izobraževanja pa se
denarno varčevanje bolj razvija v okviru
razrednih skupnosti. Takih, ki so spreje-
le denarno varčevanje, je kar 88. Sicer
pa znašajo privarčevana sredstva v pio-
nirskih hranilnicah 12,6 milijona dinar-
jev, v obeh mladinskih pa 5,3 milijona
dinarjev.
To so torej samo nekatere številke, ki
jih je treba zapisati zlasti ob svetovnem
dnevu varčevanja. Tudi zato, ker govori-
jo o delu in velikem prizadevanju banke
za čim večjo razširitev denarnega varče-
vanja.
Janez Oset
Anton Grobe!nik
Stanko Podbregar
2500 ton hmelja v izvoz
Kmetje hmeljarji iz Sa-
vinjske doline in tudi iz
drugih krajev Slovenije, v
teh dneh vozijo hmelj v
skladišče Hmezada Export-
import. Na dan ga prevza-
mejo več deset ton. Kot ve-
mo je bila letošnja letina
skromnejša po količini in
tudi kakovosti.
Po prevzemu hmelj v po-
sebnih stiskalnicah stisnejo
v juti ne vreče, nekaj pa v bri-
kete. Direktor Hmezada Ex-
port-import, Mišo Bobovnik
je povedal, da je letnika 1983
prodanega na konvertibilno
področje okoli 2500 ton, za
kar bodo iztržili devet do de-
set milijonov dolarjev. Vodja
hmeljame, kjer poteka delo
za izvoz hmelja in tudi za do-
mače pivovarne, Ivan Praž-
nikar pa pravi: »V teh dneh
imamo največ dela, saj hme-
ljarji po naprej določenem
VTstnem redu dovažajo
hmelj v naše skladišče. Tu
ugotavljamo kakovost in vla-
go. Po dosedanjih ocenah je
letošnji pridelek manj kako-
vosten. <>
O pridelku pa so nam trije
hmeljarji povedali. Janez
Oset iz Drešinje vasi pravi:
'>Na 3 ha površin zasajenih s
hmeljem sem pridelal nekaj
manj kot pet ton hmelja. Do
sedaj sem imel vse prve ka-
kovosti.« Anton Grobelnik
iz Galicije: »Hmelja imam
letos manj. Vzroki so znani,
pa tudi kakovost ni najbolj-
ša. S prevzemom tu v hme-
Ijarni pa sem tudi zadovo-
ljen.« Stanko Podbregar iz
Tabora: "Ze štirideset let vo-
zim hmelj v to skladišče.
vendar sem letos malce razo-
čaran nad prevzemom. Po
moji oceni bi moral imeti
hmelja prve kakovosti več,
kot so to ocenili ob današ-
njem prevzemu. Med prvo in
drugo kakovostjo je razlike
za 10 din po kilogramu in to
se kar pozna.«
TONE TAVČAR
Rudarji se bližajo 5. milijonom ton
izkopa
Čeprav so v letošnjem letu imeli velenjski rudarji pri
svojem delu več težav pa vseeno kaže, da bodo delovno
obveznost izpolnili. Tako kot vsako leto! Po osnovnem na-
črtu naj bi nakopali 4,8 milijona ton premoga^nova, zdaj že
tretjič zapored, pa želijo preseči mejo petih ton izkopa pre-
moga.
Po oktobrskih in prejšnjih rezultatih in da so znani po
izvrstnem delu ob koncu leta, so na dobri poti do uspeha. V
oktobru so v devetnajstih delovnih dneh nakopali 371 tisoč
ton premoga ali poprečno 17 tisoč 947 ton na dan. S tem
presegajo osnovni mesečni načrt za dobrih 13 odstotkov,
delovnega pa za slabe štiri. Sicer pa so velenjski rudarji v
letošnjem letu delali že 234 dni (preživeli pa smo jih 297, kar
pomeni, da so bili »prosti« samo 63 dni!) in v njih nakopali^
milijone 996 tisoč ton premoga (poprečno na dan 17.01'-
preko osnovnega načrta za 2,7 odstotka, pri delovnem so na
indeksu 98,5). V ponedeljek, 24. oktobra, so prvič v tefi
mesecu nakopali več kot 20 tisoč ton premoga in to za sto
ton.
T. VRABl>

OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prvi sneg preseneti ijudi,
ne pa tistiii, ici slcriie za ceste in ulice
fl0 ceUskem območju so na zimske razmere Oobro pripravljeni
Bo menda kar držalo, da nas prvi
jpeg vsako leto znova preseneti. Do-
Ijer ne zapade, o njem ne premišlju-
jgtno, in kaj rado se zgodi, da nas
jjajde nepripravljene, brez ustrezne
obutve na nogah ali na avtomobil-
jl(ih kolesih. Delavci v zimskih služ-
bah pri cestnih in komunalnih po-
nijih pa si tega ne morejo privoščiti
ju so že sedaj povsem pripravljeni na
rimske nevšečnosti. Večinoma imajo
oblikovane razporede dežurstev,
pripravljeno vso potrebno mehaniza-
cijo, dovolj soli in peska, pa tudi gori-
va bo letos menda dovolj. Boje se le,
da bi do zastojev prišlo zaradi po-
manjkanja gum in rezervnih delov za
mehanizacijo.
pomagaj si sam
Ljudje, ki že leta delajo v zimskih
službah, opažajo, da večina krajanov
od njih pričakuje najmanj čudeže, sa-
mi pa so le redko pripravljeni kaj dosti
storiti. Začenja se že pri čiščenju ploč-
nikov pred hišami, ki bi morali biti
urejeni že do sedme ure zjutraj, pa do
zahteve, da bi bil takoj očiščen vsak
meter ulice, po kateri hodijo, pa vsi
prehodi za pešce in to tako, da bi se po
njih lahko sprehodili tudi v letni obu-
tvi. Vse preradi pa pozabljajo da delav-
ci, ki čistijo ceste, ulice in pločnike, ne
nnorejo storiti vsega istočasno, da ima-
jo pri tem prednost magistralne in re-
gionalne ceste, mesta, glavne zbirne
ulice, avtobusne proge, ki jih prično
čistiti ob vsakem času, ko pade 5 cm
snega ali še manj, šele potem pa pride-
jo na vrsto vse druge ceste in ulice, ki
jih tudi čistijo le podnevi. Pa še nekaj
ljudje pozabljajo - da je to zahtevno in
težko delo, da to delo stane veliko de-
narja. Da ga ni mogoče dobro opraviti,
če ga pri tem oviramo. S parkiranjem v
mestnih ulicah, na primer. Marsikaj bi
menda res lahko sami storili za bolj
\-aren korak. Krajevne skupnosti in
' iiišni sveti lahko na primer dobe v Ce-
lju brezplačno sol za posipanje. Le
uporabiti jo je treba.
Dolžnosti še po starem
Novega zakona o cestah in komunal-
ni dejavnosti na C-eljskem to zimo še
ne bodo upoštevali, saj še ni vse tako
daleč pripravljeno, da bi lahko Cestno
podjetje, ki sicer skrbi za regionalne in
magistralne ceste na vsem območju
prevzelo tudi skrb za lokalne ceste.
Prehod pa je že opazen v občinah Ža-
lec, Mozirje in Velenje. Letos bo tako
Cestno podjetje skrbelo za okoli 300
kilometrov lokalnih cest, prihodnje le-
to pa bi naj kar za 1400 kilometrov. Na
svoj del dolžnosti so dobro pripravlje-
ni. Zadosti imajo soli - 1500 ton in
gramoza, težave pa jim lahko povzroči
slaba preskrba z gumami in izstrošen,
6 do 7 let star avtopark, ki bo gotovo
zahteval rezervne dele, ki jih je tudi
težko dobiti.
Za mestne ulice, za pločnike in pre-
hode za pešce skrbe v glavnem komu-
nalna podjetja, v Celju dve njegovi te-
meljni organizaciji Ceste - kanalizacije
in Javne naprave. Po starem običaju
so se že sestali s Cestnim podjetjem in
se skupno dogovorili o letošnjem delu.
Dejali so, da ne bodo togi, da ne bosta
na primer dva odšla v isto smer, ker
sta tam pač cesta in ulica v različni
skrbi, temveč bo to opravil tisti, ki je
bližje. Vso mehanizacijo imajo že pri-
pravljeno, prav tako razpored dežur-
stev, s katerimi prično p.ri Cestah-ka-
nalizacijah 21. novembra.
»Ljudje, ki to delajo, odgovarjajo
moralno in materialno,« je povedal di-
rektor te temeljne organizacije Stane
Lednik. Tako lahko verjamemo, da bo
150 kilometrov mestnih ulic, 200 kilo-
metrov lokalnih cest in tudi pločniki v
celjski občini dobro očiščeni. Na raz-
polago imajo tudi 1000 ton soli, kar bi
prav tako moralo zadoščati, 15 plugov,
rolbo, buldožerje in štiri posipalce.
»Ce začne snežiti, smo lahko v eni uri
na cesti,« so dejali.
Povsod so optimisti
v Komunalnem podjetju Žalec so
pričakovali, da bodo, na osnovi zako-
na, letos že predali ceste v upravljanje
Cestnemu podjetju Celje. Toda, ker bi
to lahko povzročilo določene težave in
zastoje, bodo še letos opravljali zimsko
službo sami. Na osnovi pogodbe s SIS
bodo tudi letos skrbeli za iste ceste kot
prejšnja leta. Tako imajo sedaj za plu-
ženje štiri tovornjake in še en stroj za
čiščenje ulic v 2alcu. Razen tega imajo
sklenjene pogodbe tudi s šestimi za-
sebniki, ki plužijo hribovske ceste, ka-
mor ne morejo s tovornjaki.
Na Komunalnem podjetju Žalec so
povedali, da imajo zaenkrat na zalogi
dovolj peska in soli. Sicer pa imajo
dogovor s Cestnim podjetjem Celje, da
jih oskrbuje z njim.
Komunalno podjetje Slovenske Ko-
njice je na zimo pripravljeno. Kot po
navadi, bodo delavci tega kolektiva tu-
di letos vzdrževali samo mesto in ne-
kaj bližnjih krajevnih skupnosti. Tem
nalogam bodo kos s tremi plugi in
upajo, da se ne bo primeril lanski pro-
blem, ko je občasno zmanjkalo nafte.
V takem primeru seveda ostanejo ne-
močni.
Soli imajo na zalogi 30 ton, kar bo
povsem zadostovalo, pesek pa bodo
sproti vozili iz bližnjega kamnoloma.
V občini Šmarje pri Jelšah se na
zimo oziroma sneg ter poledico pri-
pravljajo v posameznih krajevTiih
skupnostih, ki imajo za tovrstne potre-
be na razpolago tudi določena sred-
stva. Vse akcije pa izvajajo v sodelova-
nju s Cestnim podjetjem Celje.
Jule Slemenšek je vodja enote za
vzdrževanje cest pri DO Vekos v Tito-
vem Velenju: »Za zimsko cestno služ-
bo smo zaenkrat dobro pripravljeni.
Cestno podjetje Celje bo skrbelo za
izvenmestne ulice in ceste, mi pa s
svojimi osmimi stroji za pluženje ter
tremi posipalniki za ozke mestne ceste
v Titovem Velenju in Šoštanju v dolži-
ni 58 kilometrov. Kadrovsko smo do-
bro zasedeni ter imamo tudi pet delav-
cev v rezervi za morebitna dodatna
nočna dela. Na zalogi imamo 400 kilo-
gramov soli za posipanje cest, za kate-
re skrbimo mi. Krajevne skupnosti
problem čiščenja cest pozimi rešujejo
v glavnem same, mnogokrat pa pokli-
čejo na pomoč tudi nas, žal že takrat,
ko je snega preveč. Tako tudi za kra-
jevne skupnosti delno plužimo in soli-
mo ceste. Sicer pa moramo po občin-
skem odloku najprej poskrbeti za či-
ščenje mestnih ulic, šele nato lahko
pomagamo tudi drugje. Problemi so
tudi z rezervnimi deli. 2e spomladi
smo dali v popravilo dva unimoga za
pluženje in upamo, da bosta letošnjo
zimo zdržala. Bolje je z rezer\mimi deli
za tamove avtomobile.«
V Laškem menijo, da niso nič slabše
pripravljeni na zimo kot prejšnja leta,
verjetno pa jim bo zmanjkovalo sred-
stev za tekoča opravila. O tem, kjer
zagotoviti denar, se bodo še dogovo-
rili.
Na razpolago imajo dva pluga s trak-
torjem, s katerima jim bo uspelo splu-
žiti mestne ceste in vse asfaltirane po-
vršine na področju komunalne skup-
nosti Laško. Za krajevne ceste bodo
poskrbeli kmetje s šestimi lesenimi
plugi, v vaseh in zaselkih pa bodo za
ceste poskrbeli tudi občani sami.
Komunalni skupnosti v Laškem je
uspelo pripraviti na zimske razmere
tudi vse ceste, kjer poteka javni potni-
ški promet, za ostale pa ni dovolj de-
narja.
Tudi soli ne bo nič več na razpolago
kot prejšnja leta. Dovolj je bo torej, da
za silo posipajo ceste, kjer je najgostej-
ši promet.
Samoupravna komunalna skupnost
Radeče skrbi za vzdrževanje cest na
področju krajevnih skupnosti Radeče,
Zidani most, Vrhovo, Svibno in Jag-
njenica. Za zadnje tri krajevne skup-
nosti imajo po en vlečni plug, ki je
primeren za pluženje tudi na višinskih
predelih, ravno tako star traktor s plu-
gom, katerega najprej pošljejo nad
sneg v višje ležeča naselja, tako, da
nimajo problemov z zameti in podob-
no. Letos pa so nabavili tudi x\ov ka-
mion z modernim plugom, s katerim
bodo dosti hitreje splužili asfaltne po-
vTšine. Zimska služba je organizirana
tako, da so delavci v vsakem času pri-
pravljeni na sneg, torej tudi v nočnem
času ne bi smelo biti presenečenj.
Likovna karavana
na pohodu
Pionirski dom Cvetke
Jerinove v Celju letos že
četrtič organizira likovne
razstave učence\- osnov-
nih šol iz občine Celje. Do
konca letii se bodo pred-
stavili mladi likovniki iz
sedmih osnovnih šol, do
zaključka šolskega leta
pa še iz petih šol in Pio-
nirskega doma.
M. A.
Popoldne nI dovoli dojenčkov
Delegatske pobude so na-
rekovale sklep zadnje skup-
ščine občinske skupnosti
otroškega varstva Celje in
kasnejšo uresničitev skle-
pa. Gre za organiziranje po-
poldanskega varstva do-
jenčkov v enoti vzgojnovar-
stvene organizacije Anice
Cernejeve v Čopovi ulici v
Celju. Do tu vse lepo in
prav, prav zaradi  stalne
prakse v naših vzgojnovar-
stvenih organizacij, kjer
imajo vsestranski posluh za
želje in potrebe otrok oziro-
ma njihovih staršev.
Pokazalo pa se je, da pro-
blem popoldanskega varstva
dojenčkov le ni bil tako hu-
do pereč. O tem govori dej-
stvo, da je oddelek v Čopovi
ulici danes napol prazen in
kot takšen nikakor ne more
upravičevati in prenesti do-
datnih stroškov, ki so s tem
nastali. Obstoj oddelka bi bil
upravičen, če bi bilo v popol-
danskem varstvna redno vsaj
deset dojenčkov.
Morda gre v tem primeru
le za slabo informiranost
staršev, ki ne vedo, da imajo
možnost oddati svojega otro-
ka v popoldansko varstvo, v
oddelek za dojenčke. V tem
primeru gre potem tudi za
slab pretok informacij, ki ce-
sto ostanejo v beležnicah
skupščinskih delegatov. Ce
pa je interes staršev resnično
premajhen, potem se je treba
vprašati, čigave in v imenu
koga so bile tovTstne pobude
na zadnji seji skupščine.
Zaenkrat je jasno le eno: po
dveh mesecih organiziranja
popoldanskega varstva do-
jenčka\' v vrtcu v Čopovi uli-
ci bo treba ukiniti, če odziv v
kratkem ne bo boljši kot je
sedaj.
M. AGRE2
Marijagradec slavi praznike z dosežki
Krajevna skupnost Marija-
gradec pri Laškem slavi 24.
oktober, v spomin na drzno
Partizansko oskrbovalno ak-
cijo leta 1944, kot krajevni
praznik. Doslej so še vedno
Prai^novanje povezali z za-
l^ljučki delovnih akcij in na^
'ožb. Letos so ob tej prilož-
f^osti izročili prometu mo-
derniziran cestni odsek v
Q^ini pri Marijagradcu, kar je
bilo zaradi vai"nosti prometa
nujno potrebno.
Letošnja proslava, na kate-
ri je bil slavnostni govornik
predsednik občinske skup-
ščine Franc Lipoglavšek, je
bila bolj skromno obiskana,
kljub temu da je bil program
ob sodelovanju pihalne god-
be, kratkega koncerta pev-
skega zbora TIM, šolskih re-
citatorjev in folklornega na-
stopa, zelo dober. Ker pa tu-
di za kasneje napovedana ve-
selica ni privabila ljudi, je
treba pripisati toplim sonč-
nim žarkom in gobarski
vnemi.
Sicer je po svoje bolje, če
je uspela delovna akcija in
koristna naložba, kot če bi
proslavljali brez delovnih
uspehov.
tEDNIKOV INTERVJU
Nobene miline,
vse le nekam grobo
Tako meni ANČKA
KLAMPFER, ki je že devet-
najst let učiteljica za tele-
sno vzgojo na srednji peda-
goški šoli v Celju. Pred tem
f: eno leto poučevala v
martnem pri Slovenj
Gradcu in prav toliko časa
še v Šolskem centru Borisa
Kidriča v Celju. Telesni
vzgoji je tako skupaj s štu-
dijem zapisana že četrt sto-
letjal Vse to je ohranja mla-
dostno, pa čeprav jo je že
velikokrat načelo tudi
zdravje. Z neko čudno no-
tranjo močjo uspeva prak-
tično v vsem, zlasti pa tam,
kjer je »doma«, torej kot
učiteljica telesne vzgoje.
Rojena je bila sicer v prele-
pi Koroški, v Slovenj Grad-
cu. Tam je tudi obiskovala
osnovno šolo, srednjo pa na-
daljevala v bližnjih Ravnah.
Domače poti za napredova-
nje je bilo konec, vendar je
Ančka hotela napredovati,
pridobiti še več znanja. Tele-
sna vzgoja z vsemi čari, mu-
kami, težavami in tudi v zad-
njem času razočaranji, je bila
močan motiv.
Kje in kdaj ste se spoz-
nali s športom, kdaj ste
se vanj zaljubili, rekli,
da boste vse življenje z
njim?
Ančka Klampfer: »S špor-
tom se se spoznala že v rojst-
nem kraju, saj sem otroštvo
preživljala v telovadnici. Bi-
la sem najmlajši vaditelj v
Partizanu Slovenije, saj sem
imela komaj štirinajst let.
Največ sem se ukvarjala z
orodno telovadbo, gimnasti-
ko in odbojko."
Se spominjate kakšnih
uspehov?
Ančka Klampfer: »S telo-
vadno vrsto Partizana Slo-
venj Gradec smo osvojile
drugo mesto na republiškem
pr\-enstvai, kar je bilo taki-at
za naš kraj velik uspeh. Na
državno pivenstvo v Beo-
grad pa, žal, nismo odpoto-
vale, ker ni bilo denarja.«
Ste bile zaradi tega ža-
lostne?
Ančka Klampfer: »Malo
že, saj je bilo takrat videti
Beograd tako, kot danes za
nekatere London, Nemčijo,
Ameriko, ne vem še kaj.«
Kakšen je po vašem
mnenju danes odnos do
telesne vzgoje?
Ančka Klampfer: Z ra
zvijajočo se civilizacijo se
odnos do telesne vzgoje žal,
kljub nekaterim akcijam \-
celoti slabša. Človek je ve-
dno bolj stran od narave.
Številne akcije še niso »ono
pravo«! Vedno več sedimo in
premalo se gibljemo. Včasih
pa smo veliko hodili. Tudi
možnosti za rekreacijo so bi-
le v naših časih boljše. Bolj
nai-avnel Mladina je bila
združena v Partizanu, kul-
turnih in planinskih druš-
tvih, gasilskih... Danes pa je
preveč možnosti v gostilnah.
Včasih smo veliko hodili v
hribe, ne po »uradni« dolž-
nosti, temveč družinsko, pri-
jateljsko. Zal se človek šele
takrat, ko se zave. da mu ne-
kaj manjka pri zdravju, zač-
ne ukvarjati s planinstvom,
kolesarjenjem in podobnim.
To pa žal manjka mladim,
ker so pač še zdra\-i ..«
Razmerje  med estet-
skimi     in     borilnimi
športi?
Ančka   Klampfer:    Naj-
večja napaka je v tem, da \^
zadnjem času izpadajo iak^
imenovani estetski športi in
pre\-eč prihajajo \- ospredje
igralni ter predvsem borilni.
Na naši šoli je bila že pred
leti v ospredju gimnastika in
to poskušamo oživeti, ker je
potrebno, da dobi vsako de-
kle neko estetsko izobrazbo
gibanja telesa.«
Plesi?
Ančka Klampfer: -Tudi
plesi so se spremenili, ven-
dar ali ni lepo gledati člove-
ka, ko z milino in gracioz-
nostjo izraža lepote, ki jih
pogrešamoZdaj pa je vse
nekako grobol-
Pogrešate estetsko
športno gibanje?
Ančka Klampfer: Brez
dvoma. Saj ne rečem, da ni
lepo tudi gibanje pri šport-
nih igrah, vendar vsako de-
kle bi le moralo poskrbeti za
primerno fizično gibanje. Ta-
ko pa se po šolah preveč
spodbujajo igre in premalo
gimnastika s plesi.«
Stanujete na Dolgem
polju v Celju. Ste morda
aktivni tudi v tej krajev-
ni skupnosti?
Ančka  Klampfer:    Brez
dela se ne da. Sicer pa poma-
gam - organizacijsko seveda
- pri Rdečem križu.«
Kaj  pa   vas   najbolj
moti?
Ančka  Klampfer:    Moti
me, ker je v Celju in okolici
vedno več takšnih učiteljev
telesne vzgoje, ki s svojim
delom kvarijo prizadevnost
ostalih, ki damo veliko na
delo z učenci in sploh mladi-
no. Nam je delo v zado-
voljstvo, mnogim drugim \-
breme. To ni dobro.«
Kaj pa na vaši šoli?
Ančka Klampfer: Imela
sem srečo, da sem prišla na
to šolo. kjer sem že devet-
najst let. Vedno smo imeli
dobro ekipo za naše področ-
je, \'eliko smo strokovno m
poglobljeno delali. To kažejo
tudi rezultati naših dijakov,
ki so jih dosegli v ok\iru
SSD v celjski občini ter \-
slo\'enskem prostoru.-
Učni program je napet.
Kdaj vadite in igrate?
Ančka Klampfer: Menda
smo edini, ki smo dejavnost
SSD prenesli na soboto, ko
Igramo tekme ter treni-
ramo.«
Takšna je Ančka KUimp-
fer. Odki-ita, vesela, jezna,
kritičiia. šaljiva. Objavljeno
karikaturo so ji dijaki, kate-
rim je bila pred desetimi leti
razi-edničai'ka. podarili \-
sponiin. Ni bila jezna, na-
sprotno takšna, kot \ edno: \'
njej kljub vsem bodicam le
prevladuje ta smeh in dobra
\-olja'.
TONE VR.A.BL
Ančka Klampfer je za svo-
je požrtvovalno delo v šoli
in izven nje dobila medaljo
zaslug s srebrnim vencem,
priznanje za delo pri šol-
skem športnem društvu,
srebrno priznanje za orga-
nizacijsko dejavnost ob 25-
letnici RK in še kaj.
STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER 19^
Učenci osnovne šole Pohorski odred v Slovenskih Konjicah pri sajenju česna
Kako iz maiega raste veliko
Pionirska kmetijska zadruga v Slovenskih Konjicah
Učenci osnovne šole Po-
horski odred v Slovenskih
Konjicah postajajo vneti
kmetovalci. Ko so pred dve-
ma letoma ob šoli dobili pol
hektarja zemlje, ki jim jo je
bila odstopila konjiška
Kmetijska zadruga, so mal-
ce podvomili vase. Bomo
kos obdelati zemljo tako, da
bomo s pridom uporabili
pridelke in da bo trud po-
plačan? A kdor seje, pridno
obdeluje, tudi zanje. O tem
so se lahko prepričali letoš-
njo jesen, ki jim je bogato
poplačala trud.
Ko so videli, da bodo nalo-
gi kos in da zmorejo še več,
so ustanovili tudi šolsko
Kmetijsko zadrugo. Mentor-
stvo je vzel v svoje roke Pe-
ter Venko, ki sicer na šoli
poučuje telesno vzgojo in te-
hnični pouk. Učenci so se
odločili, da bodo imeli dve
sekciji;_ poljedelsko, vodi jo
učiteljica Anka Marzidošek,
vrtnarsko pa je prevzela Ela
Zupane. V sklopu zadruge
pa je še proizvodna sekcija,
katere vodja je Fran j o Segel,
v zadnjem času pa se ji je
priključila še čebelarska.
Mladim čebelarjem je pri-
skočil na pomoč kot zunanji
sodelavec-m.entor Janez Ku-
ster.
Polno dobre volje je v
vseh. 71 učencev je na tej šoli
s prilagojenim programom,
kjer se najmlajši, predvsem
pa starejši učenci veselijo
obdelanih njiv in gred. Ne-
strpno so čakali, da so vzkli-
la prva semena in se s po-
močjo mentorjev seznanjali
s skrivnostmi narave. Marsi-
komu od učencev delo na
polju resda ni tuje, a je ven-
darle takšnole skupno kme-
tovanje čisto nekaj drugega.
Za delo na vrtu in na njivi so
se tudi primerno opremili z
obleko in orodjem in pred
dnevi so s ponosom poveda-
li, da so pridelali 2 toni in pol
krompirja, več kot 100 kilo-
gramov pese, precej fižola,
čebule, zelja in drugih povTt-
nin. Kot prava zadruga so
pridelke, seveda po znatno
nižjih cenah, prodali šolski
kuhinji. Korist je tako oboje-
stranska. Zelje so dali na ki-
sanje, naredili so srbsko so-
lato, tudi sok, nekaj zelenja-
ve pa so shranili za zimo v
novo zamrzovalno skrinjo.
Naredili so ribezove podtaik-
njence in zasadili vinsko
trto, posejali motovileč in za-
sadili zimski česen. Skozi
igro, pouk in vzgojo jim no-
beno delo na zemlji ni odveč
ali pretežko. Na tak način tu-
di varčujejo. Nekaj denarja
namenijo za obnovo semena,
nekaj pa jim ga seveda osta-
ne. Zdaj so se domenili, da
bodo kupiU telovadne drese.
Socialna struktura učencev
je na tej šoli dokaj šibka in
starši bodo nedvomno hva-
ležni svojim otrokom in uči-
teljem, da jim s takšnim de-
lom olajšajo izdatke. Z vklju-
čevanjem v proizvodno delo
pa si zaslužijo še dodatna
sredstva za končne izlete.
Kaj vse bodo kupili s tako
prisluženim denarjem pa se
učenci domenijo sami, na
letni skupščini. Kmetijska
zadruga na osnovni šoli Po-
horski odred v Slovenskih
Konjicah bo kmalu dobila
tudi ime, saj bodo v kratkem
razpisali natečaj.
..........   . MATEJA PODJED
Se bolj
premISIIeno v
družbenih
dejavnostih
Družbene deja\-nosti so
že sočasno s svojimi pro-
grami dela in finančnimi
plani sprejele za to leto
tudi stabilizacijske pro-
grame, ki naj bi jim omo-
gočili čimbolj smotrno
poslovanje. Nekateri med
njimi sedaj ne zadoščajo
več in z njimi ni moč pre-
seči razlike med potreba-
mi in materialnimi mož-
nostmi, druge je potreb-
no le oživiti v vsakodnev-
nem delu. O njih bodo
spregovorili delegati na
vseh sejah skupščin sa-
moupravnih interesnih
skupnosti družbenih de-
javnosti občine Celje, ki
bodo od 2. do 11. novem-
bra. Čeprav načeloma do-
datni ukrepi ne bodo
ogrozili pravic uporabni-
kov, pa bodo s svojimi
težnjami po zmanjševa-
nju vseh oblik porabe tu-
di vplivali na raven zado-
voljevanja potreb. Brez
dvoma bodo ti ukrepi ve-
ljali tudi v prihodnjem
letu.
Na skupščinah bodo
delegati posebej sprego-
vorili še o uresničevanju
socialne politike v občini,
saj je zagotavljanje social-
ne varnosti ene izmed
prednostnih nalog.
MBP

Tuai celjski klubi OZN v Kopru
Organizacija združenih
narodov je leta 1978, na
prvem posebnem zasedanju
o razorožitvi, pozvala vse
države - čalnice, da čas od
24. do 30. oktobra, razglasi-
jo za teden razorožitve kot
sestavnega dela prizade-
vanj človeštva za mir v
svetu.
Smo priče neštetih mirov-
nih pohodov, akcij. Razvese-
ljivo je, da so pri tem najbolj
zastopani in vneti mladi lju-
dje. Slovenski mladinci so
se, na primer, zbrali v soboto
v Kopru, na shodu klubov-
cev OZN. Udeležili so se ga
mladi člani občinskih cen-
trov klubov OZN in klubov
OZN. ki delujejo pri osnov-
nih organizacijah ZSMS.
Iz občine Celje se je shoda
udeležilo 56 mladih klubov-
cev, med njimi tudi Metka
Koprive, predsednica občin-
skega centra klubov OZN
Celje, ki je povedala: -Tudi
na letošnjem shodu v Kopru
smo mladi izrazili ogorče-
nost nad največjim zlom, ki
lebdi nad človeštvom. Ra-
zveseljivo je dejstvo, da zani-
manje mladih za delo v klu-
bih raste. Zlasti v občini Ce-
lje je to gibanje med mladimi
vse živahnejše. Klub OZN je
v naši občini med najstarej-
šimi. Ustanovljen je bil pred
šestindvajsetimi     leti.     V
osnovnih šolah deluje 9 klu-
bov OZN, v srednjih 8, le en
klub pa deluje med mladimi
v združenem delu, pri 00
ZSMS v Aeru. Osrednjo pro-
slavo ob Dnevoi OZN je Cen-
ter organiziral v ponedeljek
na Srednji tehnični šoli v Ce-
lju. Pripravili smo tudi raz-
stavo, predavanja, pred iiami
pa je še veliko nalog in akcij,
s katerimi oživljamo ideje in
načela OZN-.
M, A,
Prej
limona kot
Viktor
Revija Stop je prejšnji te-
den pripravila v dvorani Go-
lovec v Celju zanimivo prirt
ditev, ki bi izzvenela veliko
bolje, če bi bila v kakšni
manjši dvorani. Tako pa so
gledalci videli le malo z zani-
mive revije nakita za mlade,
ki so jo pripravile celjske
Zlatarne. Tudi radijske in
TV osebnosti se niso kaj do-
sti zmenile za podelitev Vik-
torjev in limon, saj jih je le
nekaj prišlo po ta priznanja.
Po oceni obiskovalcev \'
dvorani, je celotno priredi-
tev rešila Tereza Kesovija, ki
je ponovno dokazala, da je še
vedno ena najboljših doma-
čih pevk in da vsak nastop
vzame zares profesionalno.
F. P.
Veselje in skrb na Hudinji
Podoba nove stanovanjske soseske na Hudinji v Celju postaja vse lepša in bolj urejena.
Ob domiselno urejenih otroških igriščih so delavci Ingrada postavili še betonske mize za
namizni tenis, te dni pa zasajajo na zelenicah okrasno drevje.
R. KLINCOV
5 let
Savinjskega
občana
Na Gozdniku so v petek
proslavili pet let izdajanja
glasila OK SZDL Žalec Sa-
vinjski občan. Ob tej prilož-
nosti so o pomenu glasila za
obveščanje delovnih ljudi in
občanov žalske občine spre-
govorili glavni urednik Jože
Jan, odgovorni urednik Ja-
nez Kroflič ter Ivo Robič, ki
je imel skupaj z Ivanko Kra-
glovo precej zaslug, da je to
glasilo pričelo izhajati. Kakš-
nih 60 številk, so poudarili,
je v veliki meri prispevalo k
boljši obveščenosti delovnih
ljudi in občanov žalske obči-
ne. Začetne težave pri izdaja-
nju glasila so v precejšnji
meri prebrodili po zaslugi ta-
kratnega odgovornega ure-
dnika Lojzeta Trstenjaka in s
pomočjo Vladke Cerov-
škove.
Čestitkam ob petletnici se
pridružuje tudi uredništvo
Novega tednika
JANEZ VEDENIK
fj, OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Slastna
jabolka
pod kozolcem
Mali junaki so iz polul-
skega vrtca Anice Cerneje-
ve v Celju. Tovarišice so
, jim pripravile pri kmetu
Fonzi Kikerju v Zagradu
prihod tetke jeseni. Vse je
bilo v slogu: pečen kostanj,
jabolka na palčkah, žreba-
nje bučnic, domače pecivo
je prispevala gospodinja
Marica, ni manjkalo groz-
dja, hrušk, celo kuhane ko-
ruze. Dekoracija kmečke
Tetke jeseni pa je bila tudi
pravšnja, pod kozolcem ob
zloženih koruznih storžih
in slami.
B. HABJAN
¥ Žalcu manjše
prispevne stopnje
Tudi v žalski občini bodo
na skupščinah samouprav-
nih interesnih skupnosti
družbenih dejavnosti dele-
gati namenili veliko pozor-
nosti zmanjšanju prispevnih
stopenj. Od prvega septem-
bra naprej so se prispevne
stopnje zmanjšale za 3,28 od-
stotka. V prvem polletju se
je namreč iz bruto osebnih
dohodkov zbralo več sred-
stev, kot so načrtovali. Kot
vse kaže, pa bo tako tudi v
drugem polletju.
Izjema je le občinska
zdravstvena skupnost, kjer
se bo stopnja iz bruto oseb-
nega dohodka povečala za
0,17 odstotka, iz dohodka pa
se bo zmanjšala za 1,07. Ob-
činska zdravstvena skup-
nost je v prvem polletju po-
slovala z izgubo dobrih šest
milijonov dinarjev. Glavni
razlog za negativno poslova-
nje je v nizko postavljenem
planu za letos, na kar pa za-
radi resolucijskih izhodišč in
omejene porabe niso imeli
bistvenega vpliva. Do preko-
račitev je prišlo predvsem
pri bolnišnični dejavnosti in
pri dejavnostih, kjer so v se-
stavi cene večji del material-
ni stroški. Na to so sicer v
občinski zdravstveni skup-
nosti opozarjali že v začetku
leta.
JANEZ VEDENIK
V žalski občini vrsta
protipožarnih dejavnosti
Pri občinski gasilski zvezi Žalec so za mesec požarne
varnosti izdelali bogat program dejavnosti. Več o njem
je povedal strokovni tajnik občinske gasilske zveze Ža-
lec Anton Gros: »Iz naših programov je razvidno, da
vsebina dejavnosti v mesecu požai-ne varnosti name-
njena vsem občanom. Posebno poglavje je za pionirje in
mladino. Na osnovi občinskega programa so si v gasil-
skih društvih izdelali tudi svoje programe akcij, ki se
bodo zvrstile v mesecu oktobru. Tako so pripravili ve-
liko verižno vajo v Trnavi, (na sliki) seminar vseh nižjih
gasilskih častnikov, testiranje in napredovanje v čin
častnika I. stopnje, preventivna predavanja po šolah,
vrtcih. Učenci so pisali spise Varnost pred požarom je
naša vsakdanja skrb, ustanavljajo krožke »Mladi gasi-
lec«; skratka, mesec požarne varnosti je spodbuda sle-
hernemu posamezniku, društvu, družbenopolitični or-
ganizaciji, združenemu delu, šoli, da se vključuje v mno-
žično akcijo »Varnost pred požari-naša vsakdanja skrb.«
T. TAVČAR
Krvavi (amillarni
kabaret na
Gričku
Zavod za kulturne piiredi-
tve Celje ter TTG iz Celja pri-
pravljata za jutri in sijboto
zanimiv kulturncj-zabavni
večer v gostišču na Giičku.
V kabareju z nashjvom En
ki-vavi familiarni kabai-et •
bodo nastopili igralci SLG iz
Celja Ljerka Belakova, Bo-
gomir Veras tei' Matjaž
Arsenjug, ki je tudi ležiral to
zabavno noviteto.
Obiskovalci pa bodo za
vstopnino 450 dinarjev dobi-
li še večerjo, ki jo bo /a to
priložnost posebej pripravilo
gostišče TTG na Gričku.
WE
ALEKSANDER VIDEČNIK
100 LET SLOVENSKEGA HRANILNISTVA
Kljub vsem težavam je bi-
lo leta 1883 na Slovenskem
že 14 denarnih zavodov. Med
njimi pa ni bilo povezave in
"ako so seveda premagovali
razne težave vsak po svoje,
■časih več, včasih manj
Jspešno. Miha Vošnjak je bil
prepričan, da grozi obstoju
^aših denarnih zavodov ne-
•amost s strani močnega
nemškega denarništva. Zato
)e sklical 21. 1. 1883 v Celju
'bor in nanj povabil vsa na-
ielstva tedaj delujočih poso-
:!lnic. Usodno je verjetno
iejstvo, da se tega sestanka
'-iso udeležili predstavniki
'^atne Koroške. Pozneje je
oilo ugotovljeno kako zelo
potrebna je bila ta vez med
dovenskimi denarnimi zavo-
di, ki niso imeli povsod raz-
gledanih gospodaistvenikov
^ svojih vrstah. Zbora se je
'ideležilo le 5 posojilnic, ven-
'iar so ustanovili Zvezo slo-
venskih posojilnic s sede-
v Celju.
Sam Vošnjak je nekoč dejal,
je bila slaba udeležba na
i^stanovnem zboru verjetno
^adi tega, ker so se posojil-
'^ce bale za svojo samostoj-
nost. Na dlani pa je, da so na
^Ploh premalo resno ocenili
^groženost s strani velikih in
'^dnih, poleg tega pa še vse-
^^ansko oblastveno podpr-
tujih denarnih zavodov,
so vezali dana posojila na
•■azne politične pogoje, dajali
so jih pod izredno ugodni-
mi pogoji obrtnikom, ki so
se naseljevali iz nemških
predelov na Spodnještajer-
sko. Kot primer lahko služi
dejavnost Mestne hranilnice
v Celju, ki je pod takratno
nemško občinsko upravo de-
lovala izrazito raznarodoval-
po. Posledica takšnega rav-
nanja je bilo množično nase-
ljevanje nemških obrtnikov
v drugi polovici preteklega
stoletja v mestu ob Savinji.
Znana je zavzetost celjskih
vodilnih krogov za ločitev
občin, tako so imeli Nemci v
mestni občini večino, v oko-
liški pa seveda Slovenci. Po-
tujčevanje je bilo tako po-
membno, da je celo sam ce-
sar poskrbel za zakon o me-
stih s posebnimi pravicami,
med katere je spadalo tudi
mesto Celje.
Pravila Zveze slovenskih
posojilnic so velevala priza-
devanja za napredek posojil-
ništva med našim narodom,
delovanje zveze kot opravil-
ne zveze, poenotenje poslo-
vanja in pomoč pri ustanav-
ljanju novih denarnih zavo-
dov. Miha Vošnjak je bil
izvoljen za prvega načelnika
zveze. Tako je postalo Celje
središče slovenskega poso-
jilništva na Štajerskem.
Da so Nemci smatrali po-
jav zveze hranilnic kot izziv,
kažejo takratne pobude, ki
so jih sprožili na vseh ravneh
proti denarni osamosvojitvi
Slovencev. Vse kaže, da je
dokončno uspel v svojih po-
sredovanjih pri predsedniku
vlade Taaffeju na Dunaju dr-
.Jože Vošnjak, ki je bil ta-
krat državnozborski posla-
nec.
Kako so delo Zveze slo-
venskih hranilnic ocenjevali
v Ljubljani, najbolje pove pi-
smena zahvala, naslovljena
na Zvezo in M. Vošnjaka z
dne 26. 10. 1884 v kateri med
drugim piše: »Zvezi sloven-
skih hranilnic v Celju se izre-
če zahvala za njeno marljivo
in koristno delovanje, po ka-
terem je že marsikatera kme-
tija bila rešena od propada.
»Pismo s takšno vsebino je
odposlal Deželni zbor Kranj-
ske. Zveza je tega leta zdru-
ževala že 7536 zadružnikov
in je beležila pri svojih člani-
cah 1,365.747 goldinarjev
hranilnih vlog, kar ni bila za-
nemarljiva vsota.
Pričakovati je bilo, da bo
odpor nemških krogov proti
uspešni povezavi slovenskih
hranilnic še večji. V graškem
deželnem zboru in pri dežel-
ni vladi so nenehno rovarili
proti upravičenosti hranil-
nic, poslujejo z »javnim« de-
narjem. Nekatere slovenske
občine so svoja sredstva na-
lagale pri hranilnicah. To je
na eni strani jačalo njihovo
gmotno osnovo, na drugi pa
je zmanjševalo sredstva v
nemških denarnih zavodih
in predvsem zmanjševalo
nadzor vladajočih krogov
nad sredstvi »jvenskih ob-
čin. Zato je prišlo v dežel-
nem zboru do hude razprtije,
ko je govoril M. Vošnjak o
tem vprašanju in dokazoval
pravilnost poslovanja v Zve-
zo povezanih hranilnic. Ko
so nemški poslanci dokazo-
vali, da denar v hranilnicah,
ki niso denarni zavodi s »pu-
pilamo varnostjo« nima za-
konite varnosti, je Miha Voš-
njak s svojimi sodelavci hi-
tro ukrepal. Pripravil je usta-
novitev denarnega zavoda,
ki bi imel vse pogoje za po-
slovanje z javnimi sredstvi.
Miha Vošnjak
Z leve: Rado Pečnik, urednik >Nove dobe«, Vilko Filfan, celjski dopisnik -Jutra 2«- in
Janko Lesničar, dolgoletni ravnatelj Zadružne zveze, organizator Šumadijskega zadruž-
ništva.
8, STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER 19^
11. Teden domače-
ga filma, od 2. do 9.
novembra. Glavni
. sopokrovitelji Elkroj
Mozirje, Kovinote-
hna Celje, Tekstilna
tovarna Prebold in
Toper Celje.
Vstopnice za film-
ske predstave so že
v prodaji. Za pre-
mierni spored po 40
din (abonma za
ogled 8 filmov 280
din), za Metropol in
Dom po 30 din In za
Mali Union - brez-
plačno
V prodaji je pro-
gramska knjižica
II.TDFzopIsi vseh
filmov, ki bodo na
sporedu. Za 50 din
jo lahko dobite pri
blagajnah vseh ki-
nematografov v Ce-
lju.
Modna barva letoš-
njega leta je vijoli-
časta. Takšna bar-
ve je tudi značka 11.
TDF. Za 25 din jo
lahko dobite pri bla-
gajnah vseh celj-
skih kinematogra-
fov.
Vse premierne fil-
me 11. TDF bodo vi-
deli tudi v občini Ža-
lec. Premier v Žal-
cu, na Polzeli, Vran-
skem, v Šempetru
in Preboldu se bodo
udeležili tudi avtorji
filmov.
Posebej opozarja-
mo na dva filmska
sporeda - odličnih
ekoloških filmov In
filmov pionirja slo-
venskega filma -
Metoda Badjure.
Ogled je brezpla-
čen.
Oglejte si zunanje
projekcije kratkih
filrrrav. Pred kinom
Union so že na spo-
redu vsak večer
med 17.30 in 18.00
in ob 19.00, pred
blagovnico Tkanine
pa bodo projekcije
od 2. novembra na-
prej.
Mnogo hrupa, malo učinka
Profesor Modrlnjak: Igra za otroke - predstava SGL Celle
Bistvena zagata letošnje otro-
ške predstave celjskega gledali-
šča je v prenosu na oder znane,
svojske in očarljive pripovedi an-
gleškega avtorja Hunterja o profe-
sorju Modrinjaku. Zagata je dvoj-
na. Prvič: vsako znamenito knji-
ževno (tu mladinsko) delo vzbuja
(pre)velika pričakovanja ob dra-
matizaciji. Drugič: težko je ustva-
riti dramsko linijo iz zgolj ali
predvsem pripovednih kosov. Mi-
slim, da se je to pot jasno potrdilo
oboje: dramatizacija ni mogla tek-
movati s književno osnovo (pred
leti je npr. Pika Nogavička v Mla-
dinskem gledališču le dokaj uspe-
la tudi v odrski podobi) in dram-
ska linija je ostala ravna, torej
pripovedna. V igri nista prišli do
izraza duhovitost in besedna igri-
vost teksta, tisto, čemur bi rekli
krajše morda kar angleški humor.
Dodatna dvomljivost dramatiza-
cije je še očitna kratkost, saj si
prehitro potisnjen iz sveta, na ka-
terega si se ravno pričel navajati.
Nekak neprijazen prezgodnji »iz-
gon iz raja«.
Režiser Zvone Sedlbauer je pred-
stavo napolnil z vsemi možnimi
gledališkimi učinki: zvočnimi,
svetlobnimi, gibalnimi. Vse skupaj
je potekalo v burnem teatralnem
pogonu in zagonu, torej nadvse di-
namično. Res pa je, da je hrupnost
prekrila besedno stran; tako so se
predvsem napasle oči, ne ušesa pa
so bolj delovale razne ekspozicije
kot pa Hunterjev tekst. Morda je
bilo res vse umerjeno in usmerjeno
v zunanjo učinkovitost in so taki
naši pomisleki o vlogi teksta odveč.
Pohvaliti velja razgibano in do-
miselno sceno Nika Matula. Z raz-
nimi igračkasto-izumiteljskimi ele-
menti je znal slikovito predstaviti
stalno vzburljivo laboratorijsko
vzdušje pri raztresenem profesor-
skem učenjaku. Tudi kostumograf-
ski delež Alenke Bartlove je opazen
v dobrem smislu, skratka, za oči je
bilo poskrbljeno v dobršni ali kar
polni meri. Nujno je omeniti še pi-
rotehniko Marjana Bovhe, kajti to
področje je zelo glasno in vidno za-
stopano. Ob vseh zbranih senzaci-
jah pa vendar ostaja zavedanje (to
dobro vedo tudi mladi gledalci), da
na področju tehničnih dosežkov
gledališča še daleč ne morejo tek-
movati s filmom ali televizijo.
Naslovno vlogo profesorja Mo-
drinjaka je kot gost odigral Branko
Miklavc. Veseli smo, da je ta igra-
lec, ki v ljubljanski drami leta ni bil
zadosti in primemo izrabljen, le do-
bil vlogo, ki mu najbrž kar precej
ustreza. Žal je vloga v dramatizaciji
razmeroma kratko zastavljena, si-
cer pa je predstavil Miklavc lik raz-
tresenega profesorja zanesljivo, če-
prav na premieri ne čisto sprošče-
no. Polkovnik Vsezbil, nekak poto-
mec komičnih vojaških figur iz an-
tike ali commedie del' arte, je bil
Bruno Baranovič. Gospodinjo pri
Modrinjaku Amalijo Iztepavko je
igrala Ljerka Belakova, polkovni-
kovo gospodinjo Agato pa Mija
Mencejeva. Vsi trije so s primemo
intenzivTiostjo in energijo, a v me-
jah stereotipov, uveljavili svoje li-
ke. V manjših, a vendar dovolj vi-
dnih vlogah so se pojavili še B. Alu-
jevič, M. Arsenjuk, I. Sancin in D.
Kastelic ter kot dekle Tončka gost-
ja Darja Polak.
Naslov ocene (Mnogo hmpa, ma-
lo učinka) pomeni, da zahtevnost
odraslega gledalca ni bila potešena.
Sedaj gre za vprašanje, sdi bodo s
predstavo zadovoljni otroci. Po od-
mevih otroške publike na premieri
bi težko rekel, kaj zanesljivega. Za
konec le to: zdi se, da se naš skupni
sestanek s profesorjem Modrinja-
kom le ni povsem posrečil.
ANDRIJAN LAH
Mačehovski
odnos do
knjige
Kiikšen je v resnici naš
odnos do knjige, pove
dejstvo, da je v ponede-
ljek napovedani razgovor
v delovni organizaciji Ko-
munala Celje, udeležili
naj bi se ga organizatorji
kulturnega življenja iz
združenega dela, odpa-
del. Odpadel čisto iz pre-
prostega razloga - zaradi
slabe udeležbe. Organiza-
torja, Zveza kulturnih or-
ganizacij in svet za izo-
braževanje pri občin-
skem svetu zveze sindi-
katov Celje, sta lahko
upravičeno zaskrbljena
nad takšnim položajem.
Napovedani razgovor
naj bi bila ena izmed pri-
reditev meseca knjige. Je
knjiga torej res naša prija-
teljica, kakor nam cesto
rado gre iz ust, ali je
odnos do nje v resnici še
preveč mačehovski? O
tem bo potrebno razmiš-
ljati za začetek in od tod
graditi dalje, če za marsi-
koga že ni prepozno, kajti
bralne navade rastejo s
človekom, v zreli dobi jih
lahko le še bogatimo. Ka-
ko in na kak način, naj bi
dobili organizatorji kul-
turnega življenja odgovor
tudi na srečanju, ki ga ni
bilo.
Od tod dalje seveda nji-
hova vloga še ne bi bila
opravljena. Ideje, razmi-
sleke, pobude bi morali
prenesti v svoja delovna
okolja in šele potem bi
lahko govorili, da je raz-
govor o knjigi padel na
plodna tla. Skoda, da je
teh »naj bi« preveč.
MATEJA PODJED
Posvet kulturnih
animatoriev v laškem
Komisija za kulturo pri občinskem sve-
tu zveze sindikatov Slovenije Laško je v
dogovom z občinsko knjižnico organizi-
rala zanimiv posvet, ki pa se ga je žal
udeležilo malo število kulturnih anima-
ferjev iz združenega dela. Predsednica
komisije prof. Jožica Novak je pripravila
izredno zanimivo informacijo o nalogah
animatorjev, predsta\Tiica knjižnice Met-
ka Kovačič pa je spregovorila o knjižni-
čarski dejavnosti in možnostih širjenja
bralne kulture.     FANTKA LAPORNIK
Mladinski flim na
Polzeli In Andražu
v okviru tedna domačega filma organi-
zira DPD Svoboda iz Polzele 8. teden mla-
dinskega filma. Od 2. do 9. novembra se
bodo v dvorani Svobode na Polzeli zvrsti-
li filmi Nevidni bataljon. Sinji galeb. Ka-
kršen ded, takšen vnuk. Mah na asfaltu.
Zadnja oaza, Zadnja dirka. Ti loviš in Ke-
kec. Tudi letos bodo eno predstavo pri-
pravili v Andražu. Tu bodo predvajali
film Keikršen ded, takšen vnuk. Filma
Eva in Opre roma pa bodo lahko Polzela-
ni videli v ponovitvi premiemega progra-
ma 4. in 8. novembra zvečer.
Pokroviteljstvo je tudi letos prevzel ko-
lektiv Tovarne nogavic na Polzeli, sred-
stva pa je prispevala Kulturna skupnost
2alec. T. TAVCAR
V goste pride
mariborska Drama
Od 31. oktobra do 5. novembra bo imelo
SLG Celje v gosteh mariborsko Dramo, ki
bo za ves abonmajski ciklus uprizarjala
priljubljeno Partljičevo komedijo Moj ata,
socialistični kulak. Igra je postavljena v
čas po drugi svetovni vojni, ko mlada,
revolucionarna socialistična oblast z vse-
mi začetniškimi okomostmi ureja novi
čas. Delo preveva tipičen Partij ičev hu-
mor, ki je včasih trpek, včasih spet hudo-
mušen, vselej pa odrešujoč.
Koncert v Opatijski cerkvi
Cellskl godalni orkester bo pretistavll dela Dolarja, Purcella
In Vlvaldlja
Po uspešnji zadnji kon-
certni sezoni je Celjski go-
dalni orkester že pripravil
nov program, s katerim se
bo predstavil danes zvečer
v Opatijski cerkvi v Celju.
Orkester bo pod vodstvom
Radovana Marvina in ob
pomoči violinista Tomaža
Lorenza zaigral dela Dolar-
ja, Purcella in Vivaldijeve
Štiri letne čase.
Celjski godalni orkester je
v zadnjem času precej po-
mladil svoje vrste, razen tega
pa se vse bolj povezuje tudi z
ostalimi glasbenimi skupi-
nami in posamezniki v Celju
in izven njega. Tako so lani
skupaj s Celjskim plesnim
orkestrom Zabe pripravili
zelo uspel novoletni koncert.
Prav to uspešno sodelovanje
je še utrdilo misel, da bi lah-
ko v bodoče v Celju obstojal
tudi manjši simfonični orke-
ster, ker bi s tem lahko nudi-
li pestrejši program.
Tako so te dni predstavni-
ki godalnega orkestra in Zab
že sedli skupaj in se pričeli
resno pogovarjati o združitvi
obeh ansamblov. Dogovorili
so se naj bi se v prihodnji
sezoni oba orkestra interno
združila, s tem, da oba obdr-
žita Seimostojen status s svo-
jim dirigentom. V letu 1985
pa bi se zares združila pod
imenom Celjski simfonični-
revijski orkester, ki naj bi
imel v začetku še amaterski
značaj, kasneje pa, če bo mo-
goče tudi, profesionalni.
Po zagotovitvi predstavni-
kov obeh orkestrov so v Ce-
lju kadrovske možnosti za
sestavo   takega   ansambla.
Seveda bo potrebno vključi-
ti v delo orkestra še nekatere
glasbenike, ki so sicer že pri-
stali na sodelovanje, niinajo
pa potrebnih instmmentov.
Za ustanovitev takega or-
kestra je treba opraviti še ve-
liko dela in predvsem zago-
toviti tudi sredstva. Zato lah-
ko samo upamo, da bodo pri-
zadevni člani obeh orkestrov
našli dovolj razumevanja za
svoje delo.
F. PUNGERCiC
Zaenkrat ohranjajo
programsko tradicijo
Jutri prvi celovečerni koncert KMZ v
novi sezoni
Komorni moški zbor pod
umetniškim vodstvom prof.
Vida Marcena bo imel v ju-
bilejnem, petintridesetem
letu celovečerni koncert že
na začetku nove sezone, ju-
tri, v petek, 28. oktobra ob
19.30 uri v dvorani Naro-
dnega doma.
Program jutrišnjega kon-
certa sledi tradiciji, ki jo zbor
ohranja na tem področju vsa
leta. Gre za opus del od rene-
sanse do sodobnikov v slo-
venskem in jugoslovanskem
merilu in za venček naro-
dnih pesmi, ki jim vedno ra-
di prisluhnemo.
V programu je na prvem
mestu J. Gallus, nato Mokra-
njac s Prvim mkovetom, ki
ga bo zbor tokrat pr\dč pred-
stavil v celoti, pa J. Gotovac,
K.Pahor, J.C^rbič, J.Rav-
nik, Al. Srebotnjak, P. Jereb,
SI. Mihelčič, M. Tome itd. Ni-
zu umetnih pesmi bo sledilo
pet narodnih, ki jim zbor po-
sveča enako veliko pozor-
nost kot dmgim.
»Naš zbor se v svojem pro-i
gramu še ne loteva izrazito
modernih kompozicij, ker
menimo, da je to še vedno
poskus, iskanje nečesa nove-
ga, tako v smislu izraznih
sredstev kot v smislu kom-
pozicijskih prijemov,« je o
programu jutrišnjega kon-
certa in dela dejal njegov vo-
dja, Vid Marčen.
Posebnost jutrišnjega kon-
certa bo tudi nastop nekate-
rih novih solistov iz mlajši
generacije, ki se tvorno
vključuje v zborovo delo in
življenje. Tako bomo polel
Francija Satlerja in Stanetu
Bizjaka slišali med solisti tu-
di Franca Grila, Boža Jagra
in Janka Jutrišo. ^
_________        M.BOZIC
27. OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Dvakrat ga je streslo, da je padel po tleh
ritO¥e slike, partizanske pesmarice, numizmatika, znamke, strokovne knjige s področja elektrike - ¥se to so
ilvljenjski konjički Kazimirja VIranta, ki danes žM ¥ Laškem
Krepak mož, ki zna ob pozdravu stisniti roko, se nasme-
jati in izreči dobro besedo. Ka/imir Virant je bil rojen v
Šentjurju v hiši, kjer se je rodil tudi Fran jo Malgaj, koro-
ški borec za severno mejo. Bili so štirje otroci (trije še
živijo), ki so se rodili mami gospodinji in očetu Janku, ki
ima danes 9Z let ter živi na Ostrožnem pri Celju pri hčerki
Silvi, ki je zaposlena v kinopodjetju v Celju. Oče Janko je
bil po poklicu elektrikar, njemu je sledil sin Kazimir,
Kazimirju sin Milan in njemu še Dejan, ki obiskuje 3.
letnik tehnične šole, smer elektro. Štiri generacije zapi-
sane elektrikil
IZ Šentjurja na
Ostrožno
Kazimir: »Takoj po 1. sve-
tovni vojni smo se preselili
na Ostrožno, v Celju pa sem
obiskoval osnovno šolo, kjer
me je učil Fran Roš. Po kon-
čani osnovni šoli sem šel v
uk v Mestno elektrarno Ce-
lje. Postal sem pomočnik
elektromonter. Po vojni sem
bil v elektrarni Fala pri La-
škem kot rajonski monter
vse do upokojitve pred peti-
mi leti.«
Pestra vojna leta
Kazimir: »2e pred vojno
sem bil pri skavtih in v druš-
tvu Svoboda. Od leta 1938
dalje sem bil član Zveze
združenih delavcev v Ljub-
ljani. Sodeloval sem pri raz-
nih akcijah pri Joštovem
mlinu kot tajni kurir. Med
vojno sem bil v Laškem ra-
jonski monter za področje
Laškega, Rimskih toplic. Zi-
danega mosta, Radeč in Dola
pri Hrastniku. V OF sem bil
sprejet kot kurir na znam.eni-
tem srečanju leta 1942 na
Kojzici nad Rimskimi topli-
i;ami. Leta 1943 sem se po
navodilu OF zaposlil v EMO,
kjer sem nadaljeval z delom
v tovarni in na terenu. Ker
sem. imel ključ od naprav
mestne elektrarne sem to iz-
koristil, da sem napravil
umetno zvočni alarm za zrač-
ni napad in to ponoči. Nemci
so izključili elektriko, teren-
ci pa so to izkoristili za po-
hod po mestu ter nabavo raz-
nega materiala. To je bilo le-
ta 1944. Nemci so raziskovali
ta dogodek, vendar povzro-
čitelja niso uspeli odkriti.
Akcijo so izvedli terenci, ki
so imeli svoje postaje v
Šmartnem v Rožni dolini.«
izdelovanje Titovili
slik
Tako so leta 1944 od teren-
cev v Šmartnem pri Viranto-
vih na Ostrožnem dobili na-
logo za izdelavo slik maršala
Tita. Prinesli so negativ, ka-
terega je v 500 primerkih
skopirala Kazimirjeva žena
Angelca. Izučila se je za foto-
grafinjo pri Kvasu, ki je od-
šel v partizane, sama pa je
ostala doma za gospodinjo.
V hiši, kjer še danes živi Ka-
zimirjev oče, je skopirala sli-
ke, te pa je Kazimir spravil
do Šmohorja, kjer so imeli
pcirtizansko tiskamo. V ti-
skarni sta med drugim dela-
la tudi Anton in Marija
Krebs (oba še danes živita v
Laškem), komandant pa je
bil Nestl Zgank iz Titovega
Velenja. V tiskarni so nati-
snili žepne knjižice s parti-
zanskimi pesmimi in na prvo
stran prilepili po eno Titovo
fotografijo narejeno na
Ostrožnem. Ob tem se Kazi-
mir spominja, da vse do le-
tošnjega leta ni vedel, za ko-
ga so delali slike, v kakšni
tajnosti je potekala celotna
akcija.
»To sem izvedel šele letos,
ko smo pripravljali razstavo
v Laškem. Med vojno smo
bili aktivni tudi v EMO, kjer
smo  iz pločevine štancali
zvezde in jih pošiljali na te-
ren«
Spomini na
»električna« leta
Prvi monter pri gradnji
elektrifikacije mesta Celja je
bil danes 93 letni Franc Se-
ver. Z elektrifikacijo so zače-
li leta 1912, leta 1913 pa pri-
klopih na kalorično elektrar-
no takratne Westtnove tovar-
ne (današnji EMO). Nekateri
so imeU »svojo« elektriko,
drugače pa je bila »tema«
vse do leta 1924, ko je bila
priključena elektrarna Fala
pri Laškem. V Celju je bila
Mestna elektrarna, pa čeprav
brez lastne elektrarne. Skozi
Kazimirjeve roke je po vojni
šlo 32 vajencev, od teh pa so
danes trije elektro inženirji.
Pri Tonetu Dobrotinšku, se
spominja Kazimir, so morali
vsako jutro ob prihodu na
delo najprej s prsti prijeti za
napetost 110 in 220, da se ka-
sneje ne bi ustražili pri slu-
čajnem dotiku. "Tega se člo-
vek navadi in še danes vse
preizkušam s prsti. Dvakrat
me je že vrglo, pa sem ostal
živ zai-adi prejšnje vaje«
Knjige z elektro
področja
Čeprav je že šest let v po-
koju, miru in počitka ne po-
zna. Vedno je v akciji, v hitri
hoji in delu. Zdaj pomaga si-
novoma pri gradnji hiš. Do-
ma popravlja male gospo-
dinjske apcirate. Dela v druš-
tvu upokojencev. Ukvarja se
z numizmatiko in ima preko
300 bankovcev, med kateri-
mi je nekaj posebno lepih
primerkov. Zbira znamke
(tudi z žigom) zase in sinova.
»Meni je vsaka znamka všeč,
tako da nimam posebnih
specializiranih serij. V vsaki
znamki je nekaj vrednosti.«
Zbira strokovne knjige,
zlasti s področja elektrike:
»Imam okoli 185 knjig s tega
področja, najstarejša pa je
bila tiskana leta 1895 v Celju
v slovenskem jeziku in sicer
v tiskarni, kjer je danes kuhi-
nja restavracije Mignon. Da-
nes so še samo trije primerki
te knjige, ki jo je Kazimir do-
bil pri nekem kmetu na vrhu
Šmohorja. Vi ste elektrikar
in boste to knjigo potrebova-
li, mi jo je izročil.
Za laški muzej zbira staro
orodje, ki so ga elektrikarji
potrebovali pri svojem delu
in ga danes mladi elektrikar-
ji ne poznajo več. 2e leta
1951 je postal pr\-i predsed-
nik delavskega sveta za di-
rekcijo Celje, kar je ostal pet
let. Še bi lahko pisali o Kazi-
mirju Virantu, ki ima življe-
nje bogato z dogodki in do-
življaji, da bi z njimi lahko
napolnil več kot debelo
knjigo.
TONE VRABL
Original Tita skopiran na
Ostrožnem leta 1944 je delo
Angelce Virant
Kazimir Virant
Taksna je bila skupina, ki se je 1. maja 1932 udeležila izleta Svobode na Celjski koči.
Kdor se na fotografiji prepozna, naj se javi v uredništvu, da bi izvedeli kaj več o takšnih
in podobnih srečanjih.
Slovo hrez solza
O ŽM boginll In o tem, kako smo se naveličali
Kathmamlula
Boginja Kumari - mlado
flekletce, še otrok, sme le
enkrat na leto stopiti iz sa-
fnostana
Kathmandu je poln sve-
tišč. V vsaki hiši pa imajo
tudi manjši budistični oltar-
ček. Ta je seveda tako razko-
šen, kakor se to spodobi gle-
de na premoženje hišnega
gospodarja.
Imeli smo srečo, kajti v
Nepal smo prispeli v pravem
času, da smo si lahko ogleda-
li tudi njihov festival. Nekaj
večerov zapored so po ulicah
plesale skupine odraslih in
otrok v obrednih oblačilih in
z maskami na obrazu. Vsaka
taka skromna predstava na
ulici je privabila precej rado-
vednežev, ne samo turistov,
ampak tudi domačinov, ki so
se potem zgrnili v dolgi kolo-
ni za plesalcema.
Slavje doseže vrhunec, ko
se iz hrama nasproti kraljeve
palače na okrašenem vozu
pripelje živa boginja Kuma-
ri. To je dekle, ki jo izberejo
za boginjo med petim in sed-
mim letom, pred tem pa mo-
ra opraviti številne preizkuš-
nje, nekatere tudi precej kru-
te in zahtevne. Iz samostana
jo pripeljejo le enkrat na le-
to, ob tem velikem jesen-
skem prazniku. Sicer pa lah-
ko dekle v samostanu živi sa-
mo tako dolgo, dokler ne za-
krvavi. Ce se ureze, jo zeime-
nja druga, ponavadi mlajše
dekle že prej, najkasneje ob
prvi menstruaciji pa mora
predati svoje »božanstvo«.
Prihod boginje Kumari je
letos, po pripovedovanjih pa
tudi vsa prejšnja leta, sprem-
ljalo na tisoče ljudi, ki so se
drenjali na trgu pred budi-
stičnim svetiščem, ceremo-
nijo pa so si z balkona kralje-
ve palače ogledali tudi vsi
pomembnejši člani nepalske
vlade in diplomatski pred-
stavniki v Nepalu.
Sprevod okrašenih voz je
mimo špalirja nepalskih vo-
jakov odp)eljal proti mestu in
se zvečer vrnil v svetišče,
kjer bo boginja ostala do na-
slednjega leta.
To je bilo pravzaprav (sko-
raj) vse. Kumari niti dobro
videl nisem.
Potem se je začelo
Vse to, kar sem doslej opi-
sal, je le nekaj utrinkov iz
Kathmanduja, ki so se mi
najgloblje vtisnili v spomin.
Lahko bi popisal cel sveženj
papirja, če bi hotel zabeležiti
prav vse drobne dogodke in
značilnosti, ki sem jih srečal
v Kathmanduju. Vendar sem
se po malem že naveličal te-
ga mesta, morda tudi zato,
ker sem se nekoliko nalezel
nestrpnega vznemirjenja
mojih sotovarišev, alpini-
stov, ki so vse bolj radostno
pričakovali odhod do Gau-
rishankarja.
Pravzaprav pa smo imeli
za ogledovanje Kathmanduj-
skih ulic bolj  malo časa.
Opraviti smo hiorali kup for-
malnosti na agenciji Moun-
tain travel (dobil sem obču-
tek, da je administracija pov-
sod po svetu enako zaplete-
na) in zbrati vso prtljago. V
tednu dni nam je uspelo, da
smo bili pripravljeni za od-
hod. Ko smo v petek, 23. sep-
tembra krenili iz glavnega
nepalskega mesta, smo bili
dobre volje. Vedeli smo. da
se zdaj začenja zares.
(prihodnjič dalje)
SREČKO ŠROT
Zadnja vest
Prejšnjo sredo smo od na-
ših himalajcev dobili tele-
gram, v katerem nam sporo-
čajo, da jim nagaja vreme.
Med 7. in 8. novembrom so
alpinisti napeli 1000 metrov
vrvi do 2. višinskega tabora
na višini 5200 metrov. Tri
dni so vztrajali na gori. po-
tem pa se zaradi obilice sne-
ga vrnili v bazo. 13. oktobra
so našli podrt prvi tabor.
Zaradi nevarnosti plazov,
so sklenili počakati na ugo-
dnejše vreme.
Množica obiskovalcev se je zbrala pred cesarjevo palačo, da bi videla živo boginjo
10. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER
Energija iz gnojne jame
Obšsk na preusmerjeni kmetiji pri Klemenovih v Ravnah nad Šoštanjem
Kmalu za Marovško gra-
ščino, ki je dober kilometer
oddaljena iz Šoštanja, se ce-
sta za Ravne razdeli. Prav-
zaprav gre za krožno cesto
in z obeh smeri, spodnje in
zgornje, se lahko pripelješ
do šole in strjenega naselja
vrh hriba, do kamor vozi tu-
di delavski in šolski avto-
bus. Tu je tudi znana Jazbe-
čeva domačija, kjer je ne-
koč pred vojno bila gostilna
in celo trgovina. Na tej
Vzpetini je po vojni zraslo
tudi nekaj novih hišic in k
asfaltirani cesti so lansko
leto dodali še svoj vodovod.
Obiskal sem preusmerjeno
Klemenovo domačijo, kjer
gospodari krepak mož An-
ton Poznič, ki si je za ženo
izbral kar sosedovo Jazbeče-
vo Justo. Na podbojih vez-
nih vrat sem opazil častitlji-
vo letnico 1848 in ko sem po
prostrani veži stopil v veliko
svetlo in moderno urejeno
kuhinjo, so bila pri kosilu
štiri brhka dekleta, ki so se
pravkar pripeljala z avtobu-
som z dela v Šoštanju. Ko
sem povprašal za gospodarja
so mi dejali, da razvaža gnoj-
nico in ko sem stopil na dvo-
rišče, je priropotal s traktor-
jem in cisterno iz bližnje glo-
bače. Ves nasmejan je stopil
s traktorja in kot stara znan-
ca sva si stisnila roki in poz-
dravila, ob tem pa je z ozi-
rom na trenutno delo dodal,
da je gnoj vreden miljone,
saj je v neki reviji bral, kaj
vse bi se dalo izkoristiti z
energijo, pridobljeno iz
gnoja.
Takle uvod mi je zelo uga-
jal, saj sem opazil, da je go-
spodar razgledan in podje-
ten kmet. Povabil me je v
hišo, narezal šunke in doma
pečenega kruha, postregel
pa še z vrčem sladkega mo-
šta in beseda je stekla kot po
maslu. Vse je bilo čisto in
sodobno opremljeno, za kar
skrbijo poleg žene Juste še
hčerke Jožica, Justa, Milena
in Nada. Ko jih je v razgovo-
ru pohvalil, da so pridne, je
še dodal, da bo Milena, ki je
bila v kmetijski šoli v Šent-
jurju, nekoč prevzela kmeti-
jo. Seveda pa je to le v per-
spektivi, saj je gospodar An-
ton šele pred kratkim srečal
Abrahama.
Klemenova domačija ob-
sega 27 ha, od tega 7 ha ob-
delovalne zemlje, ostalo pa
so pašniki in gozd. Koope-
rant ERE iz Titovega Velenja
temeljna organizacija
Kmetijstvo v Šoštanju je po-
stal leta 1958, dve leti kasne-
je pa je z dobljenimi krediti
zgradil hlev za 15 glav gove-
di, dva silosa in gnojno jamo.
Obnovil je tudi svinjake in iz
stare hmelj ske sušilnice na-
redil garaže za dva traktorja,
nad njo pa dve prijetni sobici
z lesenim balkonom kot ga je
videl na Gorenjskem. Seve-
da pa imajo še druge stroje,
ki jih je prav tako nabavil s
posojili. Pri naštevanju ni
pozabiti potamati, da se mu
zdijo 18 odstotne obresti na
posojilo le nekoliko previso-
ke. Povedal je tudi, da si želi
nabaviti obračalnik. Kot
kooperant odda letno štiri
bike, stare po dve leti, mleko
pa dostavlja bližnji šoli za
mlečno kuhinjo in s plači-
lom je zelo zadovoljen. Za
domače potrebe seje pšeni-
co, ajdo, pa peso in krompir,
za hišo pa ima tudi kar pre-
cej lepo brajdo. Dodal je še,
da letno oddaja gozdnemu
gospodarstvu Šoštanj tudi
po 30 m^ lesa. Na vprašanje o
morebitnih težavah je dejal,
da so tako umetna gnojila
kakor tudi krmila predraga.
Za 50 kg krmil, ki jih ima kot
dodatek za 5 telet dobrih 14
dni, mora odšteti kar 140 sta-
rih tisočakov - to pa se mu
zdi le nekoliko preveč. Sicer
pa je dejal, da sta oba z ženo
zadovoljna, da posebnih pro-
blemov ni - želita si le, da bi
tako ostalo, pa bo vse v redu.
Se požirek sladkega mo-
šta, krepak kmečki stisk ro-
ke in posloviti sem se moral
od prijazne Klemenove dru-
žine. Pa nasvidenje takrat,
ko bo iz gnojne jame prido-
bival energijo - morda pa bo
to le kmalu, saj je dandanes
že marsikaj mogoče pogrun-
tati in tudi uresničiti.
V. KOJC
Drugo leto več premij za meso,
mleico in pšenico
v celjski občini se je pretekli teden zaključil krog
razprav, ki so jih skupno pripravili svet za družbe-
noekonomske odnose v kmetijstvu in sekcije pri kra-
jevnih konferencah SZDL. Spregovorili so o rezulta-
tih lanske setve in žetve pšenice, o nuji, da bi je letos
posejali še več, o oskrbi s semenom, gnojili, škropivi,
gorivi, gumami in rezervnimi deli za kmetijsko me-
hanizacijo, pa tudi o izhodiščih za spodbujanje kme-
tijske proizvodnje.
Sklad za inteivencije v kmetijstvu letos v celjski
občini uresničuje svoje naloge, začrtale pa je že tudi
politiko za naslednje leto. V njem bi naj zbrali 55
milijonov dinarjev (letos 36), pretežen del sredstev naj
bi porabili za premije za meso in mleko ter pšenico,
skratka pa vse tisto, kar potrošnik dnevno v Celju rabi
in kar bistveno vpliva na oski-bo prebivalcev. Tako
načrtujejo, da bi za regresiranje premij za meso in
mleko porabili 35 milijonov dinarjev, za vzdrževanje
bikov 300.000 dinarjev in za regresiranje umetnega
osemenjevanja 1,7 milijona dinarjev. Za večjo pro-
izvodnjo mesa in mleka bi tako namenili za 35 do 40
odstotkov več stimulacij kot letos.
Ko so o tem razpravljali na sekcijah za kmetijstvo, so
kmetje predlagali, da bi povečali še prispevke za kom-
bajniranje pšenice in da je treba povečati regrese pri
načrtih za nove hleve, želijo pa tudi regresiranje rednih
obresti. Ker bi to seveda zahtevalo dodatna sredstva,
bodo predloge še pretehtali.
MILENA B. POKLIC
Pesa je icar deliela
Kmetje v tem času pospravljajo s polj zadnje pridelke. To je predvsem ki-ma za prašiče.
Na sliki vidimo pospravljanje pese, ki je debela, kljub suši v poletnih mesecih.
T. TAVČAR
Biti moraš produictiven in za svoje
opravljeno delo v celoti odgovoren!
DRAGO RATAJC ima že 18 let v
Slovenskih Konjicah obrt ZIDAR-
STVO. Skupaj s sedmimi delavci
opravlja na območju občine, pa tu-
di celjskega območja, vsa manjša
gradbena dela. Temu so kos: trije
zidarji, en tesar in trije delavci.
Začetek je bil težak, se spominja
obrtnik Drago Ratajc iz Slovenskih
Konjic, ki je bil pred tem gradbeni
delovodja pri Ingradu: »Želel sem
misliti s svojo glavo in imeti svoje
'prepričanje na strokovnem področ-
ju. Res pa je, da je v šestdesetih letih
nastopila na področju gradbeništva
huda kriza. A danes pogoji našega
dela niso nič manj rožnati. Odgovor-
nost pa se je povečala. Delavci pri
obrtniku se morajo čutiti enako so-
cialno vami kot delavci v zdmže-
nem delu, kar pa vselej ni v moči
obrtnika. Na tem področju bo moral
sindikat opraviti še pomembno de-
lo. Osebno sem mnenja, da je danes
teže zaposliti delavca v obrtništvu
kot v združenem delu, ker se bo ta,
če bo le imel možnost, raje zaposlil v
družbenem sektorju.«
Samostojni obrtniki imajo na
podlagi  svojega  dela načeloma
enak družbenoekonomski položaj
in v osnovi enake pravice in obvez-
nosti, kot jih imajo delavci v zdru-
ženem delu z družbenimi sredstvi,
(obrtni zakon, 2. člen).
Drobno gospodarstvo ima velik
pomen za gospodarski razvoj.
»F*ri nas še vedno prepogosto pre-
vladuje miselnost, da vladajo v obrt-
ništvu kapitalistični odnosi, da je
obrtnik kot delodajalec izkoriščeva-
lec. Takšno razmišljanje pa seveda
še malo ni zdravo. Obrtniške dejav-
nosti so družbi potrebne in delavci
pri obrtnikih morajo biti zato enako-
vredni delavcem v zdmženem delu.
Ne rečem, da se kje ne porajajo izko-
riščevalski odnosi, a te bi morali od-
ločno presekati in tam, kjer so, po-
kazati nanje.
Pri naši obrti je pa tako: vezani
smo na sezono. Pozimi je le malo
dela, zato je treba v ostalih mesecih
bolj poprijeti, čeprav je načeloma tu-
di naš delovnik dolg 8 ur. Zato pa se
je potrebno z ljudmi pogovarjati in
dogovarjati. Delavcu je treba pustiti
lastno iniciativo, ki mu končno daje
delovni elan. Tako je zlasti pri naši
obrti, kjer cesto prevlada načelo -
znajdi se, dokazi se, razmišljaj! Mi
razmišljamo skupaj in s takim nači-
nom dela sem lahko zadovoljen.«
Ena izmed največjih ovir za de-
javnost in razvoj drobnega gospo-
darstva, še posebej za osebno delo,
je ideološke narave. Na naše druž-
benogospodarske odnose je močno
vplivala dogma, češ, da samostojno
osebno delo s sredstvi v lasti obča-
nov poraja kapitalistične odnose,
ki ogrožajo socializem.
»Problemov se na našem področju
kar tare. Tu je na primer ukinjeni
terenski dodatek, mi pa se dnevno
.premikamo' z dela in na na delo, pa
tudi vmes. Težko je delavcem na te-
renu zagotoviti malico, obleko in vse
potrebno, s čemer se ne moremo pri-
merjati z velikimi organiziranimi
gradbišči. Težko je tudi s stroji, z
dragim materialom in še in še. Na ta
račun lepo cvete šušmarstvo, neure-
jene razmere pa silijo tudi obrtnike,
da prihajajo navzkriž z zakoni. Ne
pravim, da smo obrtniki socialni re-
veži, še zdaleč ne. Toda krepko je
treba delati in biti moraš produkti-;
ven in za sprejeto delo v celoti odgo-
voren. To naj bo motto nas vseh!«
Zl. OKTOBER 1983;
NOVI TEDMK - STRAN 11
Kako s turizmom v Šaleški dolini?
predvsem bo ireba boij zadržati turiste v Šaleški dolini
Za razvoj turizma v Šaleški dolini
v glavnem skrbi Turistično, gostin-
sko, propagandna delovna organiza-
cija Paka s sedežem v Titovem Vele-
nju. Trenutno je v treh tozdih (gostin-
stvo. Rdeča dvorana in Golte) ter
DSSS zaposlenih 240 delavcev, vsi pa
se na različne načine trudijo, da bi
dobro gospodarili.
V DO Paka so že pripravili usmeri-
tve za program gostinsko turistične
dejavnosti za obdobje vse do leta 1987.
Tako ugotavljajo, da je v preteklem
obdobju do leta 1975 Velenje doseglo
določene uspehe na področju izletni-
škega in poslovnega turizma, kar je šlo
predvsem pripisati izgradnji mesta, či-
stemu jezeru in hitremu razvoju indu-
strije. Ker pa v tem času ni bilo po-
skrbljeno za dopolnilno turistično po-
nudbo in kar je jezero postajalo vse
bolj mrtvo, mesto pa že spoznano, je
interes upadel. Ce k temu prištejemo
še znane omejitve pri uporabi določe-
nih družbenih sredstev in izgradnjo
novih hotelskih objektov v bližnji oko-
lici (Prebold, Žalec, Dobrna) ter zasta-
relost hotela Pake, potem je takšno
stanje povsem razumljivo.
Katerih nalog se bodo v Šaleški doli-
ni za hitrejši razvoj turistično gostin-
ske dejavnosti najprej lotili?
V ospredju je nujna obnova in poso-
dobitev (osvojitev B kategorije) osred-
njega gostinskega objekta hotela Pake
v Titovem Velenju in tudi obnova do-
trajanih obratov v Šoštanju ter starem
Velenju, skladno z urbanistično zasno-
vo obnove starih mestnih jeder. V ho-
telu načrtujejo preureditev spodnjih
prostorov z recepcijo, sanitarijami,
kegljiščem in spremljajočimi prostori,
veliko novega pa bo tudi pri ureditvi
sedanjih sob. Hotel je bil zadnjikrat
obnovljen leta 1961. Sedanja obnovi-
tev bo stala 25 do 30 milijonov din. Do
konca leta bodo pripravili vso potreb-
no dokumentacijo, z obnovo pa začeli
prihodnje leto.
Se v letošnjem letu morajo obnoviti
zimski bazen (sredstva se zbirajo pri
TKS) ter pripraviti projekt stalnega
razstavnega prostora v Rdeči dvorani.
Organizirajo tudi komercialno služ-
bo, ki bo imela osnovno nalogo obliko-
vati program prireditev znotraj Pake
kot tudi v Titovem Velenju in obliko-
vanje programov za privabljanje turi-
stov. Ta dejavnost naj bi poživila po-
letno sezono prihodnje leto. Nadalje-
vali bodo z dolgoročno sanacijo RTC
Golte ter pripravili tudi program letne
sezone na Golteh, ki bo slonel na gor-
sko klimatskem turizmu.
V občinskem merilu bo treba storiti
več na zadrževanju prehodnih turistov
skozi Šaleško dolino z obcestnimi ob-
vestili, avtokampi, nadaljevanjem iz-
gradnje kompleksa Jezero, izboljšavo
zasebnega gostinstva in vključeva-
njem kmečkega turizma, dobro pri-
pravljenimi prireditvami, odprtostjo
lokalov tudi ob sobotah in nedeljah
ter, da bo turistično društvo ponovno
zaživelo v svoji osnovni dejavnosti. V
DO Paka pravijo, da bi s konkretizaci-
jo programa prve boljše rezultate lah-
ko dosegli že leta 1985.     T. WABL
Pokal v
Braslovče
Prehodni pokal za naj-
lepše urejeno šolsko oko-
lje in posebno priznanje
za leto 1983 je letos preje-
la osnovna šola Vlado Ba-
gat iz Braslovč, druga je
OS Franca Kranjca Polu-
le-Celje, tretja pa OS
Ljubno ob Savinji.
Priznanja, ki jih daje
celjska turistična zveza,
so letos podelili v Bra-
slovčah, sprejeli pa so jih
ravnatelji šol v spremstvu
mentorjev in učencev,
članov turističnih krož-
kov. O organiziranju turi-
stičnih krožkov (teh je že
12), ter o tekmovanju v
poznavanju turističnih
zanimivosti domačega
kraja, je zbranim sprego-
voril prof. Zoran Vudler,
ki je tudi razglasil najbo-
lje ocenjena šolska oko-
lja. Ta je CTZ ocenila na
osnovi poročil turističnih
društev, ki jih je pregle-
dala tudi posebna komisi-
ja pri CTZ, ki so jo sestav-
ljali prof. France Sirk, taj-
nica CTZ Mimica Volav-
šek in ravnatelj OS Polu-
le Milan Gombač.
RP
RTC Golte Je mogoče rešiti
Do konca leta pričakujejo 22 milijonov nekritih Izgub
Zaradi vsega, kar je druž-
ba v RTC Golte že vložila,
ni mogoče več razpravljati
o ukinitvi centra. Rešitve,
ki bi mu naj pomagale na
zeleno vejo, pa zahtevajo
veliko odgovornost vseh, ki
tako ali drugače sodelujejo.
Pri tem je delež občin Mo-
zirje, Velenje, Celje in Žalec
najzahtevnejši. Tudi občani
v njih bi naj zagotovili dol-
goročno sanacijo centra na
Golteh in sicer z dodatnim
združevanjem 0,04 odstot-
kov iz bruto osebnih dohod-
kov, ki bi jih združevali v
okviru telesno kulturnih
skupnosti.
Izvršni sveti prizadetih ob-
čin to podpirajo, tako kot
sam program razreševanja
problematike RTC Golte. V
Celju je na primer izvršni
svet ugotavljal, da je pro-
gram mogoče uresničiti, če
bo seveda vsak opravil svoj
del dolžnosti, na seji sveta
občin celjskega območja pa
so ob predlogu dodatnega
združevanja preko prispev-
ne stopnje opozorili, da Gol-
te niso edina rekreacijsko-
turistični center na območju.
Gotovo Golte niso edini re-
kreacijsko-turistični center,
a navsezadnje je prava sreča,
da se edini srečuje s tako hu-
dimi težavami. Njihov fi-
nančni položaj se namreč še
vedno hitro slabša. Konec
preteklega leta so na primer
imeli 12 milijonov dinarjev
izgub, letos jih pričakujejo
že 22 milijonov. Tudi odlogi
za plačilo kreditov tega ne
morejo rešiti, zato tudi lahko
razumemo, da še vedno niso
našli novega nosilca gostin-
ske dejavnosti na Golteh, če-
prav je ravno sanacija go-
stinskih razmer izredno pe-
reča.
Kljub vsem prisegam, da
je sanacija RTC Golte nujna,
pa kaže, da se vanjo ne vklju-.
čujejo vsi enako odgovorno.
Delovna organizacija Paka
bo za to sezono še organizira-
la gostinsko ponudbo, ker
drugega pač ni, pripravljena
so že vsa smučišča in zago-
tovljeno, da bo celotni žič-
nični sistem deloval. Zimsko
sezono bodo odprli 25. no-
vembra, gostinsko dejavnost
pa bodo okrepili delavci por-
toroške Riviere. Pri celolet-
nih kartah, ki bi naj prinesla
kar nekaj dohodka, pa se je
očitno zataknilo.
MILENA B. POKLIC
Ocenlevanle gostišč
Posebna komisija za ocenjevanje gostinskih obratov vj
družbenem in zasebnem sektorju pri medobčinski gospo-
darski zbornici v Celju bo v dobrem mesecu zaključila tudi
letošnje ocenjevanje, v katerem so največ pozornosti name-
nili zasebnem.u sektorju. Na osnovi posebej določenih meril
za ocenjevanje gostiln, bifejev in specializiranih lokalov so
ocenili že 90 obratov, pričakujejo pa, da jih bodo do konca
akcije krepko čez 100. O rezultatih ocenjevanja bomo še
poročali. j
RP
Zavod Golovec vabi v:
- bazen, ki je odprt vsak dan od 8. do 20. ure,
- sauno vsak dan od 16. do 21. ure
- kegljišče od 15. do 23. ure
Vsako soboto in nedeljo zimska liga v ma-
lem nogometu od 8. do 22. ure. Vsako sobo-
to od 8. do 12. ure Je sejem rabljenih avto-
mobilov.
Tečaj aerobike za odrasle in ritmiko za otro-
ke - po predloženem urniku pri blagajni
saune.
Ponovno odpiramo disco, ob petkih in so-
botah od 20. do 0.1 ure in nedeljah od 17. do
21. ure disco matineja.
Sejem rabljene smučarske opreme bo od 7.
11. do 13. 11. 1983, vsak dan od 16. do 19.
ure.
13. 11. ob 16. In 19.30 uri velik koncert
»Pomagajmo smučarski reprezentanci Ju-
goslavije« pred olimpijskimi igrami v Sara-
jevu.
Podrobnosti o tej prireditvi bodo v nasled-
nji številki. Vabljeni!
Rožnate gredice in
očiščeno okoile...
Razglasitev rezultatov tekmovanja
»Hortikultura In urejeno čisto okolje*
Z razglasitvijo rezultatov
in podelitvijo nagrad je bilo
opravljeno še zadnje deja-
nje v okviru tekmovanja šol
in vrtcev v celjski občini
pod naslovom »Hortikultu-
ra in urejeno čisto okolje«.
Komisija, ki je spremljala,
to tekmovanje, je ocenila do-
bre delovne rezultate, saj so
po zaslugi te akcije, ki se po-
navlja že nekaj let, marsikje
lepše uredili šolsko okolje,
bolj poskrbeli za veliko cvet-
lic na oknih in balkonih, za
razmnoževanje okrasnih
rastlin in cvetic, za sodelova-
nje pri pogozdovanju, za na-
biranje odpadnih surovin, za
delo hortikulturnih krožkov
v šolah in za stalno urejeva-
nje spominskih obeležij na-
rodnoosvobodilnega    boja.
Vtem, ko je bil odziv pri
osnovnih šolah zadovoljiv,
saj je sodelovalo 17 kolekti-
vov, pa preseneča dejstvo,
da sta se v tekmovanje vklju-
čili le dve šoli usmerjenega
izobraževanja. Poleg tega pa
so sodelovale tudi tri vzgoj-
no varstvene ustanove, kjer
pa to tekmovanje poteka po
posebnem sporedu.
Na slavnosti, v dvorani
Pionirskega doma, ki so jo
lepo dopolnili učenci in
učenke osnovnih šol Franja
Vrunča, Frana Roša in Ivana
Kovačiča-Efenke, je pred-
sednik Hortikulturnega
društva Jože Bencina pode-
lil priznanja in nagrade Med
osnovnimi šolami je prvo
mesto zasedla šola Fi-anja
Vrunča na Hudinji, drugo
Frana Kranjca na Polulah in
tretje šola v Storah. Med
srednjimi je prva nagrada
pripadla Srednji pedagoški
in druga Srednji šoli za tr-
govsko dejavnost. Vrtci pa.
so prejeli enaka priznanja in
nagrade.
M. B02IC
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Četrtek, 27. okt. ob 19.30: Goran Stefanovski: HI - FL;
Izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko s sodobno
dramo makedonskega avtorja, v kateri se prepletajo us(xie
treh generacij. Režiser uspele uprizoritve je Zvone Sedl-
bauer
Ob 22.00 Raymond Queneau: VAJE V SLOGU. Na
Borštnikovem srečanju v Mariboru.
Petek, 28. okt. ob 19.30: Raymond Queneau: VAJE V
SLOGU. Gostovanje v Domžalah.
Sobota, 29. okt. ob 10.: Norman Hunter: PROFESOR
MODRINJAK. 5. šolski abonma in izven.
Ob 20.: Večer slovenskih ljudskih pesmi in plesov. Celj-
ska folklorna skupina prireja ta večer v počastitev 40.
obletnice zasedanja AVNOJ-a v Jajcu in 10-letnice ustano-
vitve in delovanja Celjske folklorne skupine ŽPD France
Prešeren.
Ponedeljek, 31. okt. ob 12.: Tone Partljič: MOJ ATA,
SOCIALISTIČNI KULAK. Abonma PSC.
Ob 19.30: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI
KULAK. Abonma Žalec in torek. Gostuje SNG Drama iz
Maribora.
Sreda, 2. nov. ob 12.: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALI-
STIČNI KULAK. IV. mladinski abonma.
Ob 17 00 Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI
KULAK. Abonma sreda in Abonma Tehniška šola. Go-
stuje SNG Drama iz Maribora.
Četrtek, 3. okt. ob 14.: Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIA-
LISTIČNI KULAK. II. mladinski abonma.
Ob 19.30 Tone Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI
KULAK. Abonma Četrtek in Abonma Tehniška šola. Go-
stuje SNG Drama iz Maribora.
Ob 20.00 Peter Shaffer: AMADEUS. Gostovanje v Porto-
rožu.
Kulturni center Ivan Napotnik Titivo
Velenje
V razstavnem prostoru Kulturnega centra Ivan Napot-
nik je odprta retrospektivna razstava grafik Lojzeta Spa-
cala. Razstavo si lahko ogledate do 7. novembra.
Avla Razvojnega centra
V avli Razvojnega centra je odprta razstava del, ki so
nastala na letošnjem Ex Tempore Dobrna 83. Razstava bo
odprta do 8. novembra.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu v Celju bodo danes ob 18. uri odprli
razstavo Domači filmi na tujih plakatih. Z odprtjem te
razstave se pričenjajo letošnje prireditve ob 11. Tednu
domačega filma, razstavo pa si boste lahko ogledali do 9.
novembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V Razstavnem salonu je odprta razstava kiparja Ivana
Dvoršaka in Slikarke Veronike Rakuš. Dvoršak se pred-
stavlja s skulpturami iz litega železa, Rakuševa pa z olji.
Razstavo si lahko ogledate do 10. novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
V avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je
odprta razstava z naslovom Iz starih tiskov. Razstava je
posvečena mesecu knjige, ogledate pa si jo lahko vsak dan
v času, ko knjižnica posluje za bralce in sicer do 17. no-
vembra.
Zdravilišče Laško
V dvorani Zdravilišča v Laškem bo jutri nastopila fol-
klorna skupina kulturno umetniškega društva Anton Tanc
iz Manja Gradca. Predstavili bodo stare pesmi in plese ter
vaške družabne igre pod skupnim naslovom Veselica na
stari kmečki način. Predstava bo ob 20. uri.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V dvoram Zdraviliškega doma bo v soboto, 29. oktobra
ob 19.30 uri Večer folklore. Nastopala bo folklorna sku-
pina iz Cakovca.
Opatijska cerkev v Celju
Danes zvečer ob 19.30 uri bo v opatijski cerkvi \- Celju
koncert Celjskega godalnega orkestra, ki ga vodi Rado\-an
Marvin, kot solist pa bo nastopil Tomaž Lorenz na \ iolini.
Narodni dom Celje
v dvorani Narodnega doma bo jutri z\-ečer ob 19.30 uri
redni letni koncert Komornega moškega zbora pod vod-
stvom dirigenta Vida Mai-cena.
Kulturni dom Slovenske Konjice
v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo jutri z\-e-
čer ob 19. uri celovečerni koncert Ne\v S\ving Quarteta
Kino Vojnik
v konodvoraniv Vojniku bodo \- nedeljo. 30. oktobra ob
10. uri za matinejsko predstavo predvajali jugoslovanski
film Daleč je nebo, popoldan ob 17. in zvečer ob 19.30 uri
pa bo na sporedu italijanska komedija Vreli duhovi.
V sredo. 2. novembra bo ob 16. uri \- kinodvorani v
Vojniku srečanje krajanov s slovenskim filmom Dih, reži-
serja Boža Sprajca in po projekciji tudi srečanje z ekipo
ustvarjalcev. '. • '
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Eva
Cifra mož
DIH
Proizvodnja: Viba film, Ljubljana. Scenarij: Željko Kozinc.
Kamera: Valentin Perko. Scenografija: Jani Kovic. Glasba: Jani
Golob. REŽIJA: Božo Šprajc.
Igrajo: Draga Potočnjak, Ivo Ban, Milena Zupančič, Faruk
Begolli, Zvone Hribar, Polde Bibič in drugi.
Neopredeljena prihodnost, v katero je postavljeno dogajanje
tega fUma in ki se loteva (podobno kot v Sprajčevem prvencu
Krč) moralnih vrednot družbe, krize te morale in moralnega
splava te družbe, je pravzaprav nepotrebna. Film stoji v današ-
njem času ali pa v času bližnje prihodnosti. Pripoveduje zgodbo o
nerazložljivih vzrokih za vse pogostejše smrti novorojenčkov, ki
kljub najsodobnejši medicinski negi in prizadevanjem zdravni-
kov vse bolj množično umirajo za posledicami ne dovolj razvitih
pljuč in tujkov, ki so že pred rojstvom v pljučih. Zdravnica
Barbara, sicer hči po krivem odstavljenega revolucionarja, je
podedovala očetovo odločnost, ko se spopada z okostenelim me-
dicinskim in birokratskim aparatom, da bi vendarle ta medicin-
ski problem prodrl v javnost. A javnost uradno zanj ne sme
vedeti. Treba je namreč izpeljati samoprispevek za nov klinični
center in njegovo opremo. Pa tudi sicer klima ni ugodna. Vlaki
vojske vozijo proti jugu, na zahod odhajajo strokovnjaki, mla-
dina, ki ne sprejema birokratskih postopkov oblasti, se vse bolj
organizirano punta. Oblast preprosto ne more dopustiti nove
afere, pa četudi jo terjajo z zahtevo po jasnih odgovorih tudi
delavci, zgroženi zaradi bolečine sodelavca, ki je izgubil otroka.
Barbara je prešibka in bojuje izgubljen boj za resnico, izgubi
otroka, ki ga pričakuje, nov računalnik v bolnišnici pa pove, da
bolezni, pred katero vsi trepečejo in ki je začetek konca človeštva,
preprosto ni...
EVA
Proizvodnja: Viba film, LjulSljana^^^SS^cenanj^Sj^^^TT
Kamera: Zoran Hochstatter. Scenografija: Srečko in Zdravko
Papič. Glasba: Begnagrad. REŽIJA: Franci Slak.
Igrajo: Miranda Caharija, Janez Bončina-Benč, Demeter Bi-
tenc. Marko Derganc, Elrland Josephson in drugi.
Eva živi sama v svojem osamljenem svetu, ki ga sestavljajo
služba (z dobrim zaslužkom), dva otroka in izjemno konfortno
stanovanje. Živi torej v blaginji, ki pa jo le še dodatno razjeda v
njeni ženski nepotešenosti in čustveni slepi ulici. Tudi otroka sta
vse bolj samostojna in z njima izgublja Eva še eno od pribežališč.
Ostaja ji torej le še ljubimec, s katerim so zveze bolj stvar navade
kot bogatih čustev. A karkoli je že Eva odločna in samostojna
ženska, se te vezi, ki vse bolj slabi, ne more osvoboditi. Veže jo,
duši in pritiska. Kot bo bržkone dušila in pritiskala kaznjence
nova jetniška stavba, ki jo mora Eva v službi projektirati. Kako
ubežati sebi? Kako se osvoboditi in se potr<iti v izgubljenem
svetu osamljenosti? To sta vprašanji, ki ju Eva sama ne more in
ne zna razrešiti, pa tudi oče, ki živi podobno osamljeno življenje, a
srečen v svojem svetu spominov, ne.
Eva izbere najtežjo pot, najbolj radikalno, a vendarle pot osvo-
boditve, ki ne bo poznala več meja v okolju in še zlsisti ne v njej
sami.
BALKAN EXPRESS
Proizvodnja: Ari film-Inex film Beograd, 1983. Scenarij: Gor-
dan Mihič. Kamera: Živko Zalar. Scenografija: Vladislav Lašič.
Glasba: Zoran Simjanovič. REŽIJA: Brsmko Baletič.
Igrajo: Dragan Nikolič, Bata Živojinovič, Tanja Boškovič, Bora
Todorovič, Olivera Mcirkovič in drugi.
Zadnji trenutki miru pred aprilskim zlomom kraljevine Jugo-
slavije so biU raj za nepridiprave, kakršni so junaki pričujočega
fUma. Zeparji so in tatovi, profesionalci, katerih prstov se prime
vse, kar se lahko pretopi v denar. A že drobna napaka je dovolj, da
iz smešnih junakov, ki izkoriščajo neumno lahkovernost prebi-
valstva, postanejo žrtve. Od njih ostane le »Balkan express band«
navidezna glasbena skupina, maska za nove roparske podvige in
za pridobitev želenih dokumentov, s katerimi bi pobegnili v
mirnejše kraje. Začne se okupacija in skupina se zateče v mimo
mestece, k teti, kjer čaka na priložnost za beg v Grčijo. Krmarje-
nje med dvema bregovoma pa je v času, ko se je treba opredeliti
za borbo ali za izdajstvo domovine, zelo težavna naloga. Četudi
želijo iz poklicnih nagibov ostati neprizadeti Ln »nepolitični«.
Treba se je opredeliti. Ob tem pa postati človek, četudi pocestni
razbojnik. Človek, ki bo lahko vsako jutro pogledal v ogledalo in
se ob pogledu na svoj obraz ne bo zmrdnil in pogledal proč.
Tudi »band« temu ne more ubežati in po vrsti tragikomičnih
peripetij vendarle najde svoje pravo mesto v rojevajočem se
uporu in revoluciji.
CIFRA MOŽ
Proizvodnja: Suijeska film, Sarajevo - Croatia film, Zagreb,
1983. Scenarij: Miroslav Jančič, Nebojša Pajkič, Bato Cengič.
Kamera: Karpo Godina. Scenografija: Dragan S. Stefanovič.
Glasba: Bojan Adamič. REŽIJA   : Bata Cengič.
Mladen Nevelič, Mira Furlan, Zijah Sokolovič, Vladica Milosav-
Ijevič in drugi.
Baja je pošten in deloven mladenič, ki se po odsluženju voja-
škega roka določi, da bo ostal v mestu. Poišče si delo v gradbe-
nem podjetju, kjer s svojo pridnostjo hitro napreduje. Zaljubi se v
preprosto dekle, frizerko, a hkrati pade v oči Finki, lastnici sa-
lona, pravi vamp ženski, navajeni, da moške jemlje in jih po
uporabi zavrže. Bajo pošteno dela, dokler ne pride v spor z
upravo, ker se upre birokratskim postopkom in neodgovornosti,
ki premaguje zdrav razum. Ker prav v tem času odide njegovo
dekle na daljšo turnejo s folklorno skupino, je Baja prepuščen
sebi in krogom Finke, ki mu najde novo delo za mnogo denarja.
Baji umre oče in izkupiček od prodanega posestva je dovolj, da se
Bajo pod Finkinim vplivom odloči za nov podvig. Kupi kavarno
in prične živeti na veliki nogi. Tega pa ne more sprejeti njegovo
dekle, ko se vme. Tembolj, ko spozna, da je Bajo tudi podlegel
Finkinim čarom. A Bajo izgubi, ko hoče znova najti poštenost in
čist obraz, tudi Finko. Ostane sam, a v čvrsti in pogumni odloče-
nosti, da bo svoj in pošten.
NEKAJ VMES
Proizvodnja: Uentar film Beograd, 1983. Scenarij: Milosav Ma-
rinovič, Srdan Karanovič in Andrew Horton. Kamera: Živko
Zalar. Scenografija: Miljen Kljakovič. Glasba: Zoran Simjanovič.
REŽIJA: Srdan Karanovič.
Igrajo: Miki Manojlovič, Caris Corfman, Dragan Nikolič, Gorica
Popovič, Tomothy J. Byford, Dušica Žagarac in drugi.
Mlada ameriška novinarka odhaja na delo v turško dopisništvo.
Ker potuje skozi Jugoslavijo, želi obiskati starega prijatelja,
zdravnika, ki ga je spozncila v ZDA. A doma ga ni, je pa njegov
prijatelj, sanjač, vetropir in ženskar, ki pa kot karikirana zmes
Balkanca in vsiljivega latin loverja po svoje pritegne novinarko.
Odpelje jo v Dubrovnik, k prijatelju. In vznikne ljubezen. Bo
mogoče premostiti za Amerikanko nenavadne ovire čush
in praktičnega življenja v Jugoslaviji? Bo nenavadna neodli
zdravnika, ki si zvezo z Amerikanko sicer želi, a se boji
njunega praktičnega in mišljenskega sveta, ljubezen podrl
jo bo podrl prijatelj, ki ga Amerikanka vse bolj privlači',
slednjič, podrla novinarka sama, navajena življenja, kjen
kuje elektrike, kjer je osem predsednikov, kjer ni kave, pa
pijejo, kjer najintimnejjši trenutek osebne izpovedi motipi
bomb med vajo enot civilne zaščite? Ali pa bo zvezo rešil s
otrok? Čvrsto prijateljstvo? Nastajajoča odločnost?
Vse to so vprašanja, ki jih ponuja ta film, in ki razgrin)
nitno fresko današnjega časa v Jugoslaviji, videnega sko
mišljenski svet in doživljanje tujke.
MEDENI MESEC
proizvodnja: .•"/,''73 Z>i;;n^b; Croatia ti'''- .'T.igreb;!
1983. Scenarij: Sihnu Babic. Kamera: Andnj.i f'.včevit?>
grsfija: Željko Senečič. Glasba: Alfi Kabiljo. REŽIJA: \
Babic.
Igrajo: Slobodan Milovanovič, Biserka Ipša, Nada Abni
biša Samardžič, Zvonko Lepetič, Pavle Vujisič, Fabijani
vič in drugi.
Film nas popelje v gromozansko pokvarjeni svet novop
bogatašev, ki kujejo svoj kapital s tihotapstvom, z izrabo m
ščanskih slabosti, prostitucijo in korupcijo. Toda v obrav
silno resne teme, ki tudi pri nas postaja, žal, vsakdanja resr
se film izogne resnosti. Na šegavo humoren, predvsem i
rično-grotesken način nas spozna s pravim jugoslovanski:
cem - mladim Markom Bilogoro, ki po porušeni ljubezen
beži z nepokvarjene vasi v pokvarjeno mesto. Tu pade
pohotnim ženskam, ki vodijo vso malopridno dejavnost
stane njihov žrebec. Seveda pri tem postane pravi gos
elegantnih oblekah, z elegantno nadrilanim vedenjem ini
dušo, ki jo prekriva skoraj lahko prislužene pokvarjenosi
gova sreča je kratka. Tako dober je namreč, da pri ženskah
prastaro ljubosumnost in četudi policija le razvozlja klobči
zanije (in pri tem tiste na najvišjih položajih opere), maJ
roki razočaranih žensk ne bo ušel, četudi se vrača k'
koreninam - v nepokvarjeno vas.
Film se vrti v svetu, ki je poprečnemu Jugoslovanu nedd
in se mu zdi lažniva prevara. A črne kronike, ki polnijo s"
govorijo drugače...
Medeni mesec
Vonj telesa
GLAVNI SOPOKROVITELJI
11. TEDNA DOMAČEGA FILMA
Elkroj Mozirje
Kovinotehna Celje
Tekstilna tovarna Prebold
Toper Celje ^
NOVI TEDNIK - STRAN 13
e ROMA - PAMET V ROKE, KO
V DRUGO USTVARJAL SVET
^oma - Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet
^izvodnja: Viba film Ljubljana, 1983. Scenarija: Filip Robar.
\gfa: Slavo Vajt. Glasba: Jean-Pierre Romanelli. REZIJA:
nBopar.
Lgjo: Bojan Tudija, Izidor Brajdič, dolenjski, prekmurski,
jglovanski Romi in drugi ustvarjalci.
Jugoslaviji.je, kot v edini evropski državi, vprašanje Romov v
fi rešeno. Vsaj kar zadeva zakonske in druge norme. Po
i^i imajo Romi vse pravice in lahko delujejo kot enakopravni
(VljaJii na vseh področjih življenja in dela. Na voljo so jim tudi
ijQgoji za razvoj njihove nacionalnosti in za ohranjanje kulture
^ionalne samobitnosti. V resnici pa Rome še marsikje, zlasti
y novomeški občini, obravnavajo kot nekoga, ki Icihko le z
pilacijo postane dober državljan. Temu so krivi tudi Romi
ij ki trmasto zavračajo poskuse, da bi se otresli svoje zgodo-
jl^e in družbene zasostalosti, pa da bi riapredku navkljub
^i svojo samobitnost.
jav ta problem je v ospredju tega filma, ki odpira izjemno
0\a vprašanja, hkrati pa je tudi priložnost, da se ne le Romi,
•več še predvsem Slovenci sami, zazremo v svoj obraz. Pogo-
ja smo ozki, nepripravljeni na spremembe, netolerantni. Ra-
levanje Romov pa zahteva drugačen pristop, drugačno ravna-
Takšno, ki zahteve po asimilaciji daleč presega...
ONJ TELESA
roizvodnja: Film danes, Beograd - Viba film, Ljubljana, 1983.
narij: Živojin Pavlovič, Slobodan Golubovič-Leman. Kamera:
lisander Petkovič. Scenografija: Miodrag Mirič. Glasba: Ar-
ska. REZIJA: Zivojin Pavlovič.
rrajo: Dušan Janičijevič. Rade Serbedžija, Ljiljana Medješi.
lica Franko in drugi.
iinak filma je železničar, rojen v Srbiji, a na delu v Sloveniji,
r ima tudi družino. V Sloveniji je tujec. Kljub temu da zna
lic, ga ima okolje še vedno za Srba. A tujec je tudi v ožji
jiovini, kžimor mora službeno pogosto odhajati. Tam ga že
fejo »Slovenec«. In ko živi svoje razdvojeno življenje, nena-
jia spozna, da se mu zakon ruši, da sin uhaja na stranpota in da
B išče razumevcinje in ljubezen drugod. Zateče se k znancu
jnigu« v Beogradu in skuša pričeti znova. Zaplete se v novo
tiezensko zvezo z nekdanjo prijateljevo ženo, ki jo je ta z
odgovornostjo izgubil, pa je niti z najbolj vulgarno prisilo ne
jre dobiti nazaj. Zaživi novo življenje, a še vedno ga vleče v
ivi dom, k prvi družini. Pa je že prepozno. Novo dekle priča-
je otroka. Pade v novo krizo, iz katere ne vidi več rešitve.
Eupno ga vleče k novim spremembcim, k življenju, ki bi ga rad
lel, pa si ga ne zna ustvariti. Je Amigo edina ovira na tej poti?
pa je umor, h kateremu se v brezupu zateče le nov poskus
[lega pred življenjem, ki ga postavlja na izpite, pa mu ne
aže izhoda?
UJE PRISPEVKI K SLOVENSKI
bJBNOSTI
knibus treh filmov - Kronika zločina, Kronika norosti, Kro-
ij upora. Proizvodnja: Viba film Ljubljana, 1983. Scenarij:
KLažnik (Zločin), Boris Jurjaševič in Emil Filipčič (norost),
m Martine in Mitja Milavec (upor). Kamera: Rado Likon
tin). Zoran Hochstatter (norost), Vilko Filač (upor). Scenogra-
iZdravko Papič. Glasba: Zoran Simjanovič (zločin, upor).
UlJA: Zare Lužnik (zločin), Boris Jurjaševič (norost), Mitja
mec (upor).
(grajo- Jožef Ropoša, Desa Muck (zločin); Peter Boštjančič,
"idica Milosavljevič (norost); Radko Polič, Majda Potokar, Ši-
rna Gruden (upor).
iinibus - en film, sestavljen iz treh, je žal redka filmska zvrst.
• pot se srečujemo s takšnim delom, ki je še slovensko povrhu,
ir je že samo po sebi pomembno. Se pomembneje je, da je to
bki debut trojice nadarjenih mladih avtorjev, ki so končali
GRFTV.
^ Kroniki zločina spremljamo usodi Ivana Stuparja, obsoje-
na zaporno kazen, od njegovega otroštva do izreka kazni.
^ Kroniki norosti išče sodobni Orfej (Emil) svojo Evridiko
Igo). Ta mu je ušla v nekak zračen, svetel in perspektiven
iirint, v katerem so ljudje prikazani - spredaj prijazni in s hrpta
testi.
V Kroniki upora pa je dogajanje postavljeno v nekakšen geto,
Knjeno stanovanjsko naselje z velikim dvoriščem, obdanim z
iom in okni, kjer nenehno prihaja do bizarnih situacij. Doživlja
'FVenk, ki ga spremljata nezadovoljstvo in pasivnost vse dokler
'koncu filma ne doživi preobrazbe ob srečanju z deklico.
PREMIERNI SPORED
KINO UNION
2. 11. Ob 17.30 DIH
'   ob 20.00 SLAVNOSTNA OTVORITEV 11. TDF
DIH
Gostihelj: Sozd Mene, DO Teko Cel]«
3. 11. Ob 15.30 Dih
ob 17.30
in 20.00 EVA
Gostitelj: Ljubljanska banka, Sploina banka Cetje
4 11. ob 15.30 Eva
ob 17.30
in 20 00 BALKAN EXPRESS
Gostitelj: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna skupnost Celje
5. 11. ob 15 30 Balkan express
ob 17.30
in 20.00 CIFRA M02
Gostitelj: KIP Ljubljana
6. 11. ob 15.30 Cifra mož
ob 17.30
in 20.00 NEKAJ VMES
Gostitelj: GIP Gradiš Celje
7. 11. ob 15.30 Relčaj vmes
ob 17.30
in 2O00 MEDENI MESEC
Gostitelj: STO Javna skladišča Celje
8. 11. ob 15.30 Medeni mesec
ob 17.30 OPRE ROMA
Gostitelj: Zlčna Ceije
Ob 20.00 VONJ TELESA
Gostitelj: GiP Ingrad Celje
9. 11. Ob 15.30 Vonj telesa
ob 17.30 TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI
In 20.00 TRIJE PRISPEVKI K SLOVENSKI BLAZNOSTI
SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK 11. TDF
Gostitelj: Sozd Merx, DO Tkanina, Tozd Maloprodaja Cel]«
SPORED SLOVENSKIH KRATKIH FILMOV
SPORED EKOLOŠKIH FILMOV
MALI UNION
2. 11. ob 17.00 MALI TDF - Izbor najboljših pionirskih in
mladinskih filmov
3. 11. ob 17.00 KRATKI FILMI SLOVENSKIH PRODUCENTOV
(Viba film, DDU Univerzum, Unikal studio)
4. 11. ob 17.00 VEČER S FILMI METODA BADJURE
5. 11. ob 17.00 VEČER EKOLOŠKIH  FILMOV
7. 11. ob 17.00 VEČER S FILMI S K U C
8. 11. ob 17.00 VEČER S FILMI SLOVENSKIH AMATERJEV
9. 11. ob 17.00 VEČER EKOLOŠKIH FILMOV
Spored siovenskili kratkili filmov Je omogočil: Aero Celje
Spored ekološkiti filmov ]e omogočil: Razvojni center Oelja
SPORED SRBSKIH FILMOV
VEČER S ŠTUDENTI A G R F T V
KINO METROPOL
2. 11. ob 16.00
18.00 in 20.00 SLAVICA
3. 11. ob 16.00
18.00 in '20.00 NADŠTEVILNA
4. 11. Ob 16.00
18.00 in 20.00 PREBUJANJE PODGAN
5. 11. ob 16.00
18.00 in 2C00 KO BOM MRTEV IN BEL
6. 11. Ob 16.00
18. in 20.00 LJUBEZENSKI PRIMER POŠTNE USLUŽBENKE
7. 11. Ob 16.00 JUTRO
Ob 18.00 VEČER S ŠTUDENTI AGRFTV
8. 11. Ob 16.00
18.00 in 20.00 ZBIRALCI PERJA
9. 11. Ob 16.00
in 18.00 RADOPOLJE
Ob 20.00 VONJ POLJSKEGA CVETJA
Spored »rbsklh flimov Ja omogočil: LIK Savinja Celje
SPORED MLADINSKIH FILMOV
SPORED SRBSKIH FILMOV
KINO DOM
2. 11. Ob 15.30 KEKEC
17.30 in 19.30 KOClJA SANJ
3. 11. ob 15.30 ZADNJA OAZA
17.30 in 1930 VZKIPELO  MESTO
4. 11   ob 15.30 SINJI GALEB
17.30 m 19.30 ČLOVEK NI PTICA    -
5. 11. Ob 15.30 KAKRŠEN DED, TAKŠEN VNUK
_lLaC M Jfl;jQ_HAJl^_,_____.___. _____^____...
6. 11. ob 15.30 MAH NA ASFALTU
^ 17.30 in 19.30 TRI
7. 11. ob 15.30 TI LOVIŠ
17.30 in 19.30 DERVIŠ IN SMRT
8. 11. ob 15.30 ZADNJA DIRKA
17.30 in 19.30 KDO TAM PREPEVA
9. 11. ob 15.30 NEVIDNI BATALJON
17.30 in 19.30 ČUVAJ PLAZE POZIMI
Spored srbskih filmov je omogočil: LIK Savinja Celje
Spored mladinskih filmov je omogočila: LIbela Celje
PREMIERE IZVEN CELJA
3. 11. ob 17.30 ŠENTJUR — DIH
Premiero je omogočila: Kulturna skupnost Šentjur
5. 11. ob 17.30 ŠMARJE PRI JELŠAH — BALKAN EXPRESS
Premlero je omogočila: Kulturna skupnost Šmarje pri Jelšah
7. 11. ob 17.30 LAŠKO — NEKAJ VMES
Premie'o je omogočila: Kulturna skupnost Laško
8. 11. ob 17.00 ZREČE — VONJ TELESA
Premiero je omogočil: Unior Zreče
REPRIZA PREMIERNEGA SPOREDA
V OBČINI 2ALEC
3. 11. ob 20.00 DIH Šempeter
4. 11. ob 2O00 EVA Polzela
5. 11. ob 20.00 BALKAN EXPRESS Žalec
6. 11. ob 20.00 CIFRA   MOZ   Vransko
7. 11. ob 20.00 NEKAJ VMES Žalec
8. 11. ob 20.00 MEDENI  MESEC  Šempeter
8. 11. ob 20.00 OPRE  ROMA Polzela
9. 11. ob 20.00   VONJ  TELESA  Žalec
^0 11  ob 20.00 TRIJE  PRISPEVKI
K SLOVENSKI BLAZNOSTI Prebold
Reprizo premiemega sporeda so omogočili: Kulturna skupnost Žalec,
sozd Hmezad Žalec, Nama Žalec, Tovarna nogavic Polzela,
Garant Po'z<>!a, Savinjski magazin 2alec, Zarja  Petrovče,  Ferralit
2alec, SiP Šempeter, TT Juteks Zaiac.
RAZGOVORI OBČINSTVA S FILMSKIMI AVTORJI
DVORANA DOM JLA CELJE
2. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA DIH
3. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA EVA
4. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA BALKAN EXPRESS
5. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA CIFRA MOŽ
6. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA NEKAJ VMES
7. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA MEDENI MESEC
8. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA OPRE ROMA
9. 11. ob 19.30 RAZGOVOR Z EKIPO FILMA TRIJE PRISPEVKI
K SLOVENSKI BLAZNOSTI
Razgovore Je omogočil: Avto Ceije
POSVETOVANJA
4. 11. ob 10.00 SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN MATERI-
ALNI POLOŽAJ JUGOSLOVANSKE KINEMATO-
GRAFIJE
(Soorganizator Zvezna konferenca SZDLJ)
5. 11. ob 10.00 MLADI IN NASILJE V FILMU
(Soorganizator Zavod za šolstvo SRS)
7. 11. ob 10.00 FILMI V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA
(Soorganizator GZS - tozd kinematografije)
8. 11  ob 10.00 GLEDLJIVOST SLOVENSKEGA  FILMA
V ZADNJIH 10 LETIH
(Soorganizator Društvo slovenskih filmskih
delavcev)
Posvetovanja so omogočite: Zlatarne Celje
SREČANJA
2. 11. ob 16.00 SREČANJE KRAJANOV VOJNIKA s filmom DIH
in ekipo filma — KINO VOJNIK
3. 11. SREČANJE DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA
CENTRA CELJE s filmom in ekipo filma DIH —
MALI UNION
4 11. ob 10.00 SREČANJE   FILMSKO-VZGOJNIH   DELAVCEV
CELJE z ekipo in s filmom EVA — MALI UNION
4 11  ob 16.00 SREČANJE DELAVCEV TT PREBOLD s filmom
in z ekipo filma BALKAN EXPRESS —
KULTURNI DOM PREBOLD
Srečanje Je omogočila: Cinkarna Celje
RAZSTAVI
27 10 Ob 18.00 OTVORITEV  RAZSTAVE   DOMA-^I  FILMI
NA  TUJIH  PLAKATIH
Likovni salon Celje
Razstavo Je omogočil: izletnik Ceije
.2  11. ob 13.00 OTVORITEV LIKOVNIH VTISOV CELJSKIH
OSNOVNOŠOLCEV OB OGLEDU FILMA OPRE
ROMA IN CELJSKIH SREDNJEŠOLCEV OB
OGLEDU FILMA DIH
Dvo.ana doma JLA Celje
Razstavo je omogočil: EMO Celji;
KONCERT FILMSKE GLASBE
8, 11. ob 17.00 Koncert filmske glasbe, ki ga bodo izvajali
gojenci Glasbene šole
Dvorana Glasbene šole Celje
Koncert je omogočila: Gradnja 2alec
PRESS CENTER
Mala dvorana doma JLA
deluje od 2. do 9. novembra, vsak dan od 8.00 do 22.00 ure.
Delo pres« centra je omogočil: Konut Slovenske Konjice
14. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER I9te
Prašičja farma iz
zornega icota
investitorja
Velik debalans proizvodov
mesne industrije, neredna
oskrbljenost regije s svežim
mesom m najnižja samo-
oskrba s prašičjim mesom v
SRS narekujejo nujo po po-
večani prireji prašičev v celj-
ski regiji že vrsto let.
SOZD Hmezad DO Celj-
ska mesna industrija je zara-
di tega pristopila k izgradnji
farme prašičev reprodukcij-
skega tipa za širšo celjsko re-
gijo in bo proizvajala poleg
pitancev (100 kg), večje šte-
vilo (7.500) še tekačev
(22 kg), ki jih bomo dajali
specializiranim rejcem v
kooperacij sko dopitanje.
Prašičja farma je načrtova-
na na slabšem izkrčenem
gozdnem zemljišču na terasi
med Petrovčami, Žalcem in
Veliko Pirešico. Lokacija
farme je izbrana in zaproše-
na za odobritev pri Občinski
skupščini občine Žalec.
Hmezad DO Celjska mesna
industrija se je odločila za to
lokacijo in ne za katero dru-
go post proučevanih deset
drugih lokacij, ki pa so manj
ugodne oziroma izpadle iz
izbire. Lokacija na Pirešici je
izbrana iz naslednjih vzro-
kov:
- Idealna situacija terena
(druga terasa - vspetina).
- Nepropustna zaglajena
tla in manj vredno kmetijsko
zemljišče.
- Bližina kmetijskih po\T-
šin Plmezada, ki bodo gnoje-
ne z gnojem iz farme.
- Bližina klavnice v Celju
in Mešalnice krmil v Žalcu.
- Izredna bližina regijske
Mlekarne od koder bo farma
dobivala sirotko.
- Bhžina kolektorja za
odvod tekalnih odplak na
javno komunalno čistilno
napravo v Kasezah.
- Farma bo izvedena tako,
da bo imela predčiščenje na
svojih lastnih čistilnih na-
pravah.
- Možnost zavarovanja si-
stema čiščenja odplak kot je
konceptno načrtovano za po-
vezavo tudi na kolektor proti
Celju in s tem možnost čišče-
nja na celjskih komunalmh
napravah, ki jih Celjani tudi
nameravajo zgraditi v bližnji
perspektivi.
In končno so to zemljišča
po kakovosti tretje bonitete
saj premena gozdov še zda-
leč ni končan. Zemljišča so
last SLP v uporabljanju
SOZD Hmezad kar pomeni,
da je tudi dosedanjo preme-
no izvajala ista organizacija
združenega dela, ki želi spre-
membo namembnosti za
gradnjo farme prašičev, kar
ji Zakon o zaščiti kmetijskih
zemljišč za kmetijsko proi-
zvodne namene (glej 5. člen)
tudi omogoča.
- Na izbrani lokaciji v Ve-
liki Pirešici je bila merjena
vetrovna roža, ki kaže skoraj
idealno razporeditev zračnih
tokov z nekoliko poudarjeno
severozahodno oziroma ju-
govzhodno smerjo in glede
na dokaj veliko razdaljo več-
jih naselij iz ekološkega vidi-
ka (vonj) ni problematično.
- Tudi kar se tiče čuvanja
in ohranitve vodnih virov za
Celje na področju Medloga
je izbrana lokacija na ideal-
nem zemljišču, saj so tla zelo
zaglajena, 3-^ m globoko ne-
propustna ob enem pa toliko
dvignjena, da bo možno brez
prečrpavanja speljati vse od-
plake post lastnega čiščenja
na farmi v kolektor oziroma
prej omenjene čistilne na-
prave.
Kolektiv limezada, zlasti
pa ožji kolektiv Celjske me-
sne industrije želi tudi pri
postavitvi tega objekta biti
korekten do okolja, zato pa
tudi pričakuje v času razgr-
nitve sprememb prostorske-
ga plana občine Žalec stro-
kovno poglobljene in upravi-
čene polemike, na kraju pa
tudi pozitivno sklepanje o
gradnji farme in končno ko-
rekten odnos do družbenih
intencij povečanja hrane.
Za Celjsko
mesno industrijo
ANDI GORSEK
Glutia ušesa
Sobota, 1. oktobra, mi bo
ostala v spominu. Zakaj? Ne
zato, ker je bila delovna. Tudi
zato ne, ker je deževalo. Imel
sem dopust in delal sem udar-
niško pri izgradnji sekundar-
nega toplovodnega omrežja na
Žcirovi cesti, kjer dela potekajo
udarniško že en mesec.
Med delom mi je okoli 14.
ure pričel v levem ušesu slabe-
ti sluh in čez kakšno uro nisem
nanj več slišal. Uho sem skušal
očistiti z vato, pa ni pomagalo.
V glavi mi je začelo močno šu-
meti. "Nič, zdržal bom do 18.
ure. Ob 19. uri moram biti v
rdeči dvorani zaradi rokomet-
ne tekme, vmes pa bom skočil
v dežurno ambulanto, da mi
uho izperejo«, sem načrtoval
in delal naprej.
Sprejem v ambulanti je bil
res hiter, kajti bil sem edini
pacient v tem času. Zelo prijaz-
na dežurna sestra me je spreje-
la. Opisal sem ji težave z uše-
som in jo prosil, da ga izpere.
Pa se je oglasila na stolu sede-
ča ženska, oblečena v zeleno
obleko, brez bele halje. »Ne,
ušesa vam v dežurni ambulan-
ti ne bomo izprali!«
To je bila njena medicinska
diagnoza, ne da bi mi pogleda-
la v uho. Prošnje niso zalegle,
dovolila pa mi je, da sem iz
ambulante poklical direktorja
Zdravstvenega doma Kristia-
na Hrastela. Njegova žena mi
je povedala, da ga ni doma. Kaj
zdaj? Ponovno sem prosil in
videl, da ima tudi zdravnica
gluha ušesa.
Z gluhim ušesom sem šel v
rdečo dvorano na rokometno
tekmo in tam dobil od znanca
priporočilo, naj pokličem dr.
Rebemika, ki je pomočnik to-
variša Hrastela. Poklical sem,
dobil zvezo in zagotovilo, da
mi bodo izprali uho v dežurni
ambulanti. Vrnil sem se torej
tja in sprejeli so me po vseh
»regelcih«. Ko so opravili vso
proceduro z zdravstveno knji-
žico in drugim, sem se ponov-
no značel pred dežurno zdrav-
nico, ki mi je tokrat vendarle
pogledala v uho, a vztrajala pri
svojem, da mi ušesa ne bodo
izprali. Pridem da naj v redno
ambulanto v ponedeljek.
Vprašam, če lahko pridem kar
k njej in dobil sem pritrdilen
odgovor in še informacijo, da
bo to ceneje.
Se enkrat sem poprosil, da bi
mi uho izprala in se še enkrat
prepričal, da mi ga ne bo. Ta-
krat sem tudi že vedel, da je to
dežurna zdravnica dr. Alek-
sandra Žuber. Ušesa mi ni mo-
gla izprati menda zato, ker to
ne piše v opisu njenih del in
nalog za čas opravljanja dežur-
ne službe. Menda pletenje tudi
ne sodi v opis del in nalog za
potrebe zdravstvenega doma v
času dežurstva.. .Večkrat sem
že tu iskal pomoč in imel bi-
stveno manj sreče kot v slove-
njegraški bolnišnici, kjer so mi
pomagali že tudi brez napot-
nice.
Kaj sedaj, v glavi mi vse bolj
šumi. Poklical sem bolnišnico
v Slovenjgradcu, kjer mi je ze-
lo prijazen glas obljubil po-
moč, a mi hkrati svetoval, naj
se poprej oglasim v bolnišnici
Topolščica. Poskusim še z
enim klicom. Dežurna sestra
me je zvezala z dežurnim
zdravnikom Janezom Pole-
som. Povedal sem mu za teža-
ve z ušesom in dežurno zdrav-
nico v Titovem Velenju in ga
poprosil, da me sprejme. Ob
21. uri sem se odpeljal v Topol-
ščico, kjer so mi najprej pre-
gledali obe ušesi, levega pa iz-
prali. Po tretjem izpiranju sem
spet slišal.
Pregled je pokazal, da imam
rahlo vnetje sluhovoda. Boli
pa me ne več in spet slišim. V
nedeljo bom spet lahko delal
udarniško. In v ponedeljek
bom lahko šel v službo brez
bolniške...
Tudi tu je del naše stabiliza-
cije, a kaj ko ima veliko ljudi še
naprej gluha ušesa. A k sreči
vsi le niso gluhi. So tudi dobri
ljudje, kot v bolnišnici v To-
polščici, kjer so me v štirih mi-
nutah rešili vseh težav.
LOJZE OJSTRSEK,
Titovo Velenje
Polivaia
Trud, ki ga žrtvuje ortoped-
kinja Elica Cesarek v Domu
upokojencev v Celju, zasluži
javno pohvalo.
Sama vodi v Domu mešani
pevski zbor. Poskrbela je tudi,
da nas je v četrtek, 13. oktobra,
obiskal pevski zbor Društva
invalidov v Celju in tri učenke
glasbene šole s profesorico
Zlato Prodan.
Njihovo igranje in prekrasno
izvajanje pesmi so nas, ki nas
je tok življenja odložil v dom,
okrepili za nadaljnje življenje.
Takšnih obiskov si še želimo.
Vsem se po tej poti iskreno
zahvaljujemo.
FRANC FLERE
Veleiuslci grad
Na nekaj nad 66 metrov vi-
sokem griču, katerega je ču-
dovit razgled na Šaleško do-
lino s. Paškim Kozjakom,
stoji grad Velenje. Zidan je
bil v zgodnjem srednjem ve-
ku, tu pa je danes vzorno
urejen muzej slovenskih pre-
mogovnikov. Do gradu pelje
iz starega Velenja dobro
vzdrževana asfaltirana cesta,
pred vhodom v grad je velik
parkirni prostor. Grad je dlje
časa služil kot stanovanjski
objekt, leta 1957 pa je bil v
njem ustanovljen rudniški
muzej. V preurejenih graj-
skih sobanah prikazujejo sli-
ke in opisi ter številno staro
in novejše rudarsko orodje
razvoj slovenskega rudar-
stva, delo v rudnikih, prika-
zano pa je tudi delavsko gi-
banje in NOB. V posebnem
prostoru je tudi stalna raz-
stava slUc Lojzeta Perca in
slikarska razstava slovenske
umetnosti. Po ogledu muze-
ja lahko greš še v improvizi-
remi rudarski rov na graj-
skem dvorišču. Tu lahko do-
biš skromno predstavo o po-
gojih dela naših vrlih rudar-
jev, brez katerih bi stroji v
tovarnah ne tekli, ne bi svetj,
la elektrika, ne bi mogli gretj
stanovanj in kuhati hrane.
S pomočjo Kulturne skup,
nosti Slovenije in občine Ve.
lenje je za ta zanimiv kultur-
ni objekt poskrbel Kulturni
center Ivan Napotnik. Q\y
jekt je vreden ogleda, še po,
sebej zato, ker je zagotovlje,
no prijazno vodstvo po vseh
dvoranah, vstopnina 50 din
paje majhna.
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Zalivala
Ob uspešnem asfaltiranju
ceste Jankova-Razgorce se
iskreno zahvaljujemo kra-
jevni skupnosti Vojnik, nje-
nemu vodstvu in izvajalcem
del za neumorno in požrtvo-
valno delo.
Krajani
Za Dan republike smo za vas pri-
pravili ugodne 4'dnevne in teden-
ske aranžmane.
Vabimo vas v Portorož, Poreč, Pulj,
Medu lin, Crikvenico, Selce, Novi Vi-
nodolski, Čatež, Šmarješke in Do-
lenjske toplice. Rogaško Slatino in
Radence ter na številne izlete po
domovini.
Cene od 2.150-6.700 dinarjev.
Zahtevajte programe v naših poslo-
valnicah v Celju, Žalcu, Titovem Ve-
lenju, Slovenj Gradcu, Slovenskih
Konjicah, Krškem, Krapini, Mozirju,
Sevnici in Hrastniku.
Vaša Turistična agencija IZLETNIK
CELJE!
Gradovi in graščine
na slovensicem Štajerslcem
Piše: dr. IVAN STOPAR
2ovnek (Sannegg),
grad
Vrh strmega griča v naselju
Pod vrh pri Braslovčah, kota 408.
Občina Žalec.
Zovnek sodi med najstarejše
gradove na Slovenskem. Njegovo
ime je povzeto po reki Savinji, ki
je dala ime tudi prostrani dolini
med Kamniškimi Alpami in Za-
savskim gričevjem. Zovneški sO
sodili k staremu dom-ačemu plem-
stvu. Prvi med njimi nastopa o.
1130 kot priča v neki spanheimski
listini Gebhard, imenovan de Sou-
ne. Ponovno ga srečamo v neki
listini iz 1144, 1173 pa že nastopa
njegov istoimenski sin, ki se ne
imenuje več po Savinji, marveč po
gradu - Gebehardi de Sonekke in
Gebahrdus de Sonhec. Zovneški
gospodje so svoj čas uživali velik
ugled in tako jih 1224 srečamo na
viteškem turnirju v Brezah, ki ga
je opisal minenzenger Ulrik
Liechtensteinski: da kom... von
Souneke her Kuom-at von mir al-
lererst bestandenward... Vendar
pa se grad omenja pozno, izrecno
šele 1278 kot castnmi Sevnekke.
Na začetku 14. stol. so se Zovne-
ški zapletli v vojsko med vojvodo
Friderikom Avstrijskim in vojvo-
do Henrikom Koroškim. Ulrik
Zovneški se je pridružil Habsbur-
žanom, katerim je pozneje z hstino
dne 22. aprila 1308 odstopil svoja
gradova Zovnek in Ojstrico ter
stolpa Šenek in Libenštajn - das
haus ze Sevnek vnd das haus ze
Ostervvitz in dem Sevntal vnd
die tuem Scheynek imd Lieben-
stain vnd swaz dar zv gehoret -
in jih nato prejel od njega nazaj v
fevd, cesar Friderik pa je zato od-
stopil Zovneškim v oskrbo vsa
mesta in gradove, ki jih je bil zav-
zel v Savinjski dolini. V fevdni
odvisno.sti od Habsbui-žanov so
Zovneški oz. poznejši Celjski osta-
li za svojo alodialno posest v Sa-
vinjski dolini vse do 1423, ko se je
vojvoda Ernst odpovedal vrhovni
fevdalni oblasti.
Ko so Zovneški prišh v posest
vovbrške dediščine in s tem celj-
ske gospoščine, so se s svojega
matičnega gradu preselili na grad
Celje, Zovnek pa so poslej uprav-
ljali njihovi oskrbniki. Vendar pa
so se na njem še tudi pozneje radi
mudili. Kronika grofov Celjskih
pripoveduje, da je prav tu 1453
umrl Friderik II. Celjski. Njegov
sin grof Ulrik je tu našel po svo-
jem očetu »velikanski in mogočen
zaklad", ki ga je dal prepeljati na
zgornji celjski grad.
Ko so Celjani 1456 izurm-li, so po
kratkotrajnih bojih tudi Zovnek
prevzeli Habsburžani. Njegovi
prvi oskrbniki so bili Jurij pl. Teu-
fenbach in Kozma Grabenski,
1479 Jakob Schrott, 1492 Ladislav
Prager, ki je vzel gospoščino 1494
v najem. 1498 sta jo dobila v zasta-
vo Rupert in Koloman Slovenjgra-
ška, od njunih sinov jo je 1511 rešil
iz zastave Hans Rogaški za 400 fl.
Njegova vdova Katarina jo je 1512
prinesla v zakon svojemu druge-
mu soprogu Ahacu Schrottu s
Kindberga. Ahac je 1532 grad zno-
va utrdil utrjevali so ga že za časa
bojev za celjsko dediščino) in ga
uredil kot pribežališče za okoliča-
ne v vojnih stiskah. Pozneje je
nadvojvoda Karel prodal gospo-
ščino Adamu Schrottu kot svobo-
dno posest. Ta se je pri tem tako
zadolžil, da je moral 1605 prodati
Zovnek Hansu Žigi Wagensber-
škemu. 1629 je gospoščina v pose-
sti Jurija Krištofa Urschenpekha,
ki jo je že čez štiri leta skupaj s
trgoma Braslovče in Mozirje pro-
dal Juriju Seifriedu Wechslerju za
87.000 fl. Ze dve leti pozneje, ob
kmečki vstaji 1635, so uporniki
grad oplenili. 1681-1713 je bil Zov-
nek spet v posesti Wagensbergov,
sledil jim je Leopold baron pl.
Curti, 1799-1814 Niklas del Negro,
nato Jožef Cokl pl. Ruhethal, ki je
pozidal v dolini novo graščino,
stari grad pa prepustil uničenju.
Lastniki opustele in nove stavbe
so poslej isti. Stari Zovnek, ki so
ga nekaj časa uporabljali tudi kot
kamnolom, je skušal baron Cno-
bloch (1897-1910) na prelomu sto-
letja za silo zavarovati pred popol-
nim uničenjem. Prekril je mogoč-
ni okrogli stolp ob grajskem jedru,
ki je ohranil svojo streho do zad-
nje vojne. 1959 o tem beremo:
»Veliki grajski stolp je bil še do-
bro ohranjen in pokrit, bil je tudi
še opremljen in nad osrednjim
vhodom v grad so bili še škripci
dvižnega mostu. Najprej se je teh
ostankov lotil okupator. Opremo
je pobral in prepeljal v graški mu-
zej. Streho z grajskega stolpa so v
prvih povojnih letih raznesli do-
mačini, škripci pa so bili pred
kratkim nekomu potrebni, da jih
je pobral. Ostalo je golo zidovje, ki
se ruši, z njim vred pa se ruši eden
zelo redkih in zanimivih zgodo-
vinskih spomenikov.«
Na Zovneku je bil nekdaj tudi
sedež deželnega sodišča.
Zovnek, grajska razvalina okoli leta 1900
. OKTOBER 1983
NOVI TEDMK - STRAN 15
prijateljstva se tkejo
pionirski odred OŠ Ivana
'^ačiča-Efenke iz Celja in
Ij^rski odred OS Tončke
^eve Lesično sodelujeta že
^0 leto v okviru Jugoslo-
jjjlcih pionirskih iger. Vsako
.g poiščejo novo obliko sode-
■anja-
[^tos je med 3. in 7. okto-
(,01 dvanajst pionirjev iz Ce-
j obiskalo prijatelje v Lesič-
0. Živeli so pri svojih vrst-
Ijjh na kmetijah, hodili v šolo
jpoznavaU naše okolje. So-
jovali so pri izvenšolskih de-
dnostih, nekateri so bili prvič
i kmetijskem pouku, ki je
eden na naši šoli. V sredo, 5.
;tobra smo imeli športni dan.
I smo k partizanski bolnišni-
r6 v Javoršici. Tam je svoje
ornine pripovedoval bivši
,rec, Ivan Pustišek iz Zagor-
Ici se je zdravil v njej. Celjski
onirji so si ogledali tudi
)ZD Dekor v Kozjem, ki so-
iluje z obema odredoma. Do-
bili so spominske kozarčke.
Bili so tudi v Trebčah, na Ja-
vorškovi domačiji in v gradu
Podsreda. Tam so videli na no-
vo urejeno reizstavo NOB na
Kozjanskem. Ko so se poslovi-
li, smo izmenjali naslove in si
obljubili, da se bomo še sre-
čali.«
Tako nam je obisk celjskih
prijateljev opisala IRENA
GROBELSEK iz Lesičnega.
No, ta čas, ko je njeno pismo
potovalo do nas, se je seveda
zgodilo že marsikaj novega.
Lesičani so učencem OS Ivana
Kovačič-Efenke že vrnili
obisk.
Ko sem v ponedeljek, 17. ok-
tobra skupaj s celjskimi pio-
nirji čakala na njihove prijate-
lje z Lesičnega, je močno deže-
valo. Stiskali smo se pod stre-
ho pri vhodu in nestrpno men-
cali - malo od mraza, še bolj pa
od napetega pričakovanja.
»Tovarišicaaa!« je zakliccil
nekdo med otroki. In res je bi-
la. Pa ne njihova. Tovarišica iz
Lesičnega. Otroci so kljub dež-
ju stekli proti njej, kakor da je
to tista domača tovarišica, ki
vsak dan prihaja v njihov raz-
red, jih sprašuje, uči pa tudi
tolaži in svetuje. Ampak to je
bila tovarišica z Lesičnega. In
potem spet nov vzklik, pravza-
prav vzkliki:
»Matej!«
»Sonja!«
»Dragica!«
Kaj dež, kaj sivo dopoldne, v
vseh srcih mladih prijateljev
so sijala svetla sonca, ko so se
spet srečali.
Po petih dneh pridem spet v
šolo Ivana Kovačiča-Efenka.
Oziram se naokrog, da bi vide-
la, kje se kak osamljen pobič
ali dekletce stiska v kot, osam-
ljen, da se mu kar na daleč vi-
di, da ni iz te šole. Ampak nič
takega ne vidim. Vsi veselo
klepetajo, podijo se po dvori-
šču. Ne bi mogla reči, kdo je
Celian in kdo Lesičan. Potem
mi jih le predstavijo, svoje go-'
ste iz Lesičnega.
»Lepo je,<- so rekli, »prelepo.
Skoda, da gremo že domov.«
Skoda, res, ampak vem, da
bodo še dolgo nosili v svojih
srcih spomin na skupna pote-
panja po mestu, na velik vrti-
ljak v Luna parku, na igrišče
pred blokom, ki je v primenavi
z njihovimi širnimi travniki in
gozdovi tako neznatno majh-
no. Pa na tovarišice, ki so na
tej šoli menda bolj stroge, kot
pri njih doma, v Lisičnem, am-
pak dobre.
»Kar tu bi ostali,« so rekli
nekateri. »Zabavno je.«
»Pa vendar je pri nas, na de-
želi lepše,« so rekli drugi. »Mi
smo raje doma.«
Kakorkoli že, nekaj dni pri
prijateljih v mestu pa je bilo
prav prijetnih. In vsi se že ve-
selijo, da se bodo znova srečali.
Morda pa se vidijo že med pr-
vimi počitnicami.
Tako je bilo v Lesičnem. Celjski in lesičenski pionirji skupaj
aa obisku v partizanski bolnišnici.
Risarji!
Nekaj prostora bo odslej
vsak mesec pripravljene-
ga tudi za PALOVE PRI-
GODE. Saj že veste, da so
to zgodbice prav posebne
vrste. Nastajajo namreč
nekoliko drugače kot na-
vadne povesti. Namesto,
da bi najprej zgodbo napi-
sali in jo potem ilustrirali,
smo vse skupaj obrnili na
{lavo. Vi nam pošljite čim-
več risbic palčka Pala.
Sajbolje je, da Pal na vaši
risbi nekaj počne. O va-
^m, narisanem Palu bo-
mo v našem uredništvu
spletli zgodbo. Kot doslej,
torej.
Zdaj pa hitro na delo.
Palček Pal je že ves nestr-
pen. Komaj čaka, da vidi
.kako ga boste upodobili.
Najdenček
Vračal sem se s športnega dne.
Na cesti sem zagledal lepega, čr-'
nega, kodrastega psa. Sledil mi je
čisto do doma. Dali smo mu jesti
in ime Dingo. Zelo rad seje igral.
Ponoči sem ga dal na verigo, ven-
dar je tako milo lajal, da sem ga
izpustil. Hotel je v stanovanje,
tam pa kar na kavč ali fotelj. Ma-
ma se je zelo jezila, ker nam je
čisto opraskal vrata. Pa tudi pri
jedi je bil izbirčen, saj sva z bra-
tom kar naprej kradla meso zanj.
Lastnik psa se sploh ni javil, zato
sem ga dal sosedom, kjer imajo
otroke, da se z njimi igra. Težko
sem se ločil od njega. Vsak dan
mu nesem bonbone, ki jih rad
pohrusta. Dingo je zelo vesel, ko
me vidi. Včeraj mi je raztrgal
srajco.
PAVEL UNGAR, 3. a
OS Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Bolni teliček
Nekega dne sem prišla iz šole
domov. Ati mi je povedal, da je
teliček bolan. Drugi dan je šel
atek k živinozdravniku po zdra-
vila, a ni nič pomagalo in zato
smo ga zaklali. Meni se je smilil.
Potem so odrli kožo in razrezali
smo ga na kose, da bo za hrano
pozimi. Se zdaj sem žalostna.
SABINA KOVAČ, 3. r
OS STRANICE
Naravoslovni dan
Včeraj smo šli nabirat gobe.
Prišla je tovarišica Bertossijeva.
Odpravili smo se na pot. Ko
smo prišli v gozd, smo se zmenili,
kje bomo nabirali. Začeli smo na-
birati. Ko smo nabirali gobe, smo
prišli na rOb gozda. Tovarišica
Bertossijeva nam je povedala ve-
liko o gobah. Nato smo krenili
proti šoli. V šoli je tovarišica Ber-
tossijeva pripravila razstavo.
Vesela sem, da sem spoznala
veliko gob. Zdaj bom vedela, ka-
tera je užitna in katera ne.
POLONA SKOFLEK. 3. r
OS FRANKOLOVO
KIVIETIJSKA ZEMUiŠKA
SKUPNOST
OBČINE CEUE
razpisuje
prosta dela in naloge
TAJNIKA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE
SKUPNOSTI
Interesenti morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
- Visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in
najmanj 5 let delovnih izkušenj
- Visoka ali višja izobrazba pravne smeri in najmanj
5 let delovnih izkušenj iz zemljiškega in premoženj-
sko pravnega področja
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim de-
lom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
sprejema tajništvo pri KZS občine Celje 15 dni od
dneva objave razpisa.
Kandidate bomo obvestili o izidu izbire v roku 30 dni
od objave razpisa.
SIGMA ZALEG
TOZD ZABUKOVICA
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del
in nalog:
1. več vodovodnih monterjev
2. več monterjev ogrevalnih naprav
3. več stavbnih ključavničarjev
4. več kleparjev
5. več varilcev
POGOJI: ustrezna poklicna šola z enoletnimi delov-
nimi izkušnjami.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
TOZD KP VRANSKO
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del
in nalog:
1. več kleparjev
2. več ključavničarjev
3. več varilcev
POGOJI: ustrezna poklicna šola z enoletnimi delov-
nimi izkušnjami
Delovna organizacija ima ustrezne delovne prostore,
zagotovljeno družbeno prehrano in ugodne promet-
ne zveze do temeljnih organizacij.
Osebni dohodki so v skladu s Samoupravnim spora-
zumom o skupnih osnovah in merilih za razporeditev
■ čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke
SIGME Žalec.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na
naslov: SIGMA ŽALEC. Pečnikova 1, 63310 Žalec -
kadrovska služba
16. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER
Aleš Tovornik, v skoku pod košem na tekmi z Metalcem, je
že več sezon eden ključnih igralcev Libele ter njen daleč
najnevarnejši in učinkovitejši strelec. Ni čudno, da ga je
želela imeti tudi ljubljanska Olimpija, vendar je le ostal
zvest Libeli, kjer je ob ostalih igralcih uspešno startal v I.
B zvezni ligi ter napovedal neizprosen boj za mesto na ali
tik pod vrhom te kvalitetne lige.
Po uvodnem porazu že druga
zmaga Libele
s pr-vega gosto\'anja v I. B zvezni ligi so se košarkarji
vrnili z nesrečnim porazom, potem so prepričljivo dobili
srečanje doma, da bi v 3. kolu presenetili z odlično igro na
terenu v Baru proti ekipi Mornarja, kar si je ogledalo okoli
3000 -vročih« navijačev. Seveda domačinov! Celjski igralci
so imeli nekaj težav tudi na potovanju, saj je skupina igral-
cev zamudila letalo zaradi okvare avtomobila med vožnjo v
Zagreb. Pa se je vse srečno končalo. Pred tekmo so bili vsi
igralci skupaj in trener Mile Cepin je lahko mirnejši začel
pomembno bitko z domačini, ki so si želeli samo eno, to je
zmago.
Zal so bili Celjani močnejši od domačih igralcev ter so ob
k(jncu zasluženo slavili s 93:86 (47:42). Strelci za Libelo:
Gole 14. Tovornik 22, Aničič 26, Mirt 15 in Kahfedžič 16.
Celjani so tako po 3. kolu na četrtem mestu, v 4. kolu pa
bodo znova igrali doma proti Železničarju, ki je trenutno na
9. mestu.
TV
Start moSkili in žensidli ekip v SKL
Ze v soboto bodo startali košarkarji v republiških ligah,
kjer bomo imeli tudi več predstavnikov s celjskega ob-
močja. V dvanajstčlanski moški ligi bomo imeli dva pred-
stavnika - Kovinar Store in Comet Slovenske Konjice. V 1.
kolu bo igral Kovinar z Domžalami, Comet pa z Branikom.
V območni ligi vzhod bodo nastopili Elektra Šoštanj,
Garant Polzela in Šentjur. V 1. kolu se bodo srečali Koroška
- Šentjur in lokalni derbi Elektra - Garant. V 2. skupini
bodo igrali Rogaška, Straža, Zlatorog in Kozje. V 1. kolu se
bodo srečali Rogaška in Kozje, Podbočje - Zlatorog in
Straža - Brežice.
V ženski republiški ligi bodo startali 5. novembra. V
enotni ligi bo deset ekip, med njimi tudi Comet iz Sloven-
skih Konjic ter Metka iz Celja. V 1. kolu se bo Com*et
pomeril z Mariborom, Metka pa z Jesenicami.
TV
20GA JE OKROGLA
Več uspeha v zadnjih kolih
Hokejisti Cinkarne so odi-
grali četrto prvenstveno tek-
mo v 1. zvezni ligi in ponov
no ostali brez izkupička. Ti
je bilo tudi pričakovati, kaji
igralci Olimpije, ki so gosto
vali v Mestnem parku, so bil
le premočni in so zmagali
9:1. Častni zadetek za Cin
karno je dosegel Ognn n
podajo Filipoviča.
V preostalih treh kolih ča
ka Celjane nekoliko "lažje
delo. Prihodnje tekme bod
5. novembra v Beograd
proti Partizanu, 6. novernbi
v Subotici proti Spartakui
ob koncu prvega dela še sn
čanje proti Kranjski gori.
V teh tekmah lahko Celji
ni osvojijo več točk, more
celo šest in s tem bi se prik-
ljučili Medveščaku in Crveni
zvezdi v borbi za četrto me-
sto. Trenutno pa so brez loč-
ke na predzadnjem mestu,
J. KUZMi
Pomlajena ekipa Šoštanja letos nastopa v Medrepubliški rokometni ligi pod vodstvom
trenerja M. Požuna (prvi od desne proti levi v zgornji vrsti), ob njem J. Potočnik, R. Les-
jak, I. Vajdl, I. Puc, M. Podgoršek, R. Lesjak, G. Medved, R. Žerdoner in I. Gagulič (te-
hnični vodja), spredaj M. Ramšak, S. Mahnič, B. Plaskan, D. Ocvirk, T. Raj ter, L C igo j in
S. Slatinšek.
HA KRATKO
Dva poraza judolstov
v Dubrovniku
Po treh uvodnih zmagah v
l.kolu državnega prvenstva
v zvezni ligi so judoisti Ivo
Reya doživeli v Dubrovniku
v 2. kolu dva poraza. Priča-
kovanega, proti eni naših
najboljših ekip Impolu iz
Slovenske Bistrice, ki tudi
vodi na lestvici ter nekoliko
nepričakovanega proti Du-
brovniku. Rezultati: Impol -
Ivo Reya 10:4 (Fabjan in
Imamovič sta se borila neod-
ločeno, Anderle je zmagal) in
Dubrovnik - Ivo Reya 8:6
(Rošer in Pliberšek sta zma-
gala, neodločeno pa sta se
borila Imanovič in Anderle).
Po petih srečanjih je judo
klub Ivo Reya na četrtem
mestu s šestimi točkami.
TV
Rogaška izgubila v
Zadni
Košarkarice Rogaške, ki
so uspešno startale v II. zvez-
ni ligi, so v 2. kolu na gosto-
vanju v Zadru doživele hud
poraz, saj so izgubile z 78:50.
Največ košev so dale Pešič
12. Virant 16 in Cuješ 10.
Igralke Rogaške so tako po
dveh kolih z dvema točkama
na osmem mestu med dese-
timi ekiDami.
Vodita Dramlie A in
Cosmos
Tudi v šentjurski občini
dobro poteka tekmovanje v
malem nogometu in sicer v
dveh ligah - A in B, v vsaki
pa je po 10 ekip. Rezultati
6. kolo A liga: Magnum -
Grobelno 8:2, Jakob - Po-
nikva 3:3, Primož - Prijatelji
1:6, Veterani - Aero Loka 3:2
in Dramlje A - Panterji 6:4.
Lestvica: Dramlje Ali točk,
Aero Loka, Prijatelji, Kag-
num, Veterani (vsi po 8),
Panterji 5, Primož 4, Jakob,
Ponikva (oba po 3) in Gro-
Republiška liga: nogometaše Kladivarja ne spremlja
letošnji ligi toliko neznanje kot bolj neizkušenost. Vrst^
točk so tako zapravili med drugim tudi zadnji dve v Marj
boru proti solidni ekipi Kovinarja, ki je po vodstvu Celj^
nov z goloma Zukiča in Jankoviča, uspela v zadnjih dese
tih minutah dati tri gole (v štirih minutah!) in točki stg
ostali doma. 3:2 za Kovinarja proti Kladivai-ju. Šmartno
izgubilo v Kranju proti Triglavu 2:1 (strelec Prašnikar)
edino zmago pa so zabeležili nogometaši velenjskega Ru'
darja, ki so zmagali v Izoli 4:1 (Boškovič 3 in Zirdum) ter
tako obdržali tesen korak z vodečim Mariborom. Po g
kolih imata oba po 16 točk, oba sta edina kandidata i^
naslov jesenskega prvaka ter samo čakata, kje bo kornij
prej spodrsnilo in bo zgubil korak z najvišjim vrhom.
To se lahko zgodi že v prihodnjem kolu, ko bo po dalj.
šem času za točke gostovad v Celju na Skalni kleti Maribor
ter se srečal s Kladivarjem, ki je na dvanajstem mestu
Morebitni uspeh Kladivai-ja, vsaj osvojena točka in zmaga
Velenjčanov doma proti Vozilom, bi rudarje vsaj za kolo
pripeljala na vrh. Šmartno je deveto, v 10. kolu pa bo
gostilo zadnje uvrščeno ekipo Primorja. Nova priložnost
za zmago in vzpon na lestvici.
Vzhodna liga: Dravinja iz Slov. Konjic nadaljuje 2
uspehi, saj je tudi v 8. kolu zmagala z 1:0 v Poljčanah proti
Boču, medtem ko sta Steklar proti Brežicam in Elkroj
proti Aluminiju igrala neodločeno 1:1. Vodi Dravinja, El-
kroj je 9. in Steklar 10. 9. kolo: dva derbija bosta - v Slov.
Konjicah med prvouvrščeno Dravinjo in drugouvrščenirni
Brežicami ter v Rogaški lokalni med Steklarjem in Elkro-
jem iz Mozirja.
belno 2 točki. B liga: Vrbno
^ Stopče 5:1, Dramlje B -
Bukovje 2:2, Slivnica - Ma-
ratonik 7:3, Interstil - Co-
smos 5:8 in Tratna - Blagov-
na 5:1. I^estvica: Cosmos 11
točk. Tratna 10, Stopče 8,
Vrbno 7, Interstil, Blagovna
(oba po 6), Dramlje B 5, Bu-
kovje 3, Slivnica in Marato-
nik po 2 točki.
Mali nogomet v
2alcu
8. kolo: Cozmos - Sušil de
brasil 1:1. Ferralit - Gradnja
8:0, Rekreacija - Borut 3:3, Ju-
teks - Flamengo 1:1, Sokoli -
Partizan Žalec 2:2, medtem ko
tekme med PM Žalec in Menc-
hestrom ni bilo zaradi službe-
ne zadržanosti prvih. 9. kolo:
Gradnja - Sokoli 2:3, Juteks -
Sušil de Brasil 2:6, Borut - Fer-
ralit 2:5, Partizan Žalec - Co-
zmos 3:1, Manchester - Re-
kreacija 7:1 in Flamengo - PM
Žalec zaradi slednjih (službena
zadržanost) preloženo. Lestvi-
ca po 9. kolu:Manchester 14,
Ferralit 14, Partizan Žalec 14,
sledijo Sokoli 12, Flamengo 11,
Rekreacija 9, Borut 7, Sušil de
Brasil 6, Cozmos 5, PM Žalec 4
(brez dveh tekem), Juteks 4 in
Gradnja 4. Strelci: Herič (Fla-
mengo) 19, Hodžar (Partizan
Žalec) 18, Mavrek (Ferralit) 17,
Šarlah in Naprudnik (oba
Manchester) 15 itd. Vse tekme
so dobro sodili Zupane, Šarlah
in Roje.
GREGOR CIJLK
Sročanje UK Savinja
in Partizan Gaberie
Ob 30-letnici Lik Savinja je
prišlo do srečanja dveh 1100
članskih kolektivov, jubilanta
in Partizana Gaberje, ki sta se
med drugim tudi pomerila v
odbojki, košarki, namiznem
tenisu in streljanju. Po šport-
nih srečanjih je bil še medse-
bojni pogovor o sodelovanju
ter izmenjava spominskih da-
ril. LIK Savinja je tudi boter
Pcirtizanovem praporju ter
izmed dvaindvajsetih delovnih
organizacij edini tudi svoje po-
slanstvo uresničuje.
METOD TREBICNIK
Minerva druga
v 1. A zvezni rokometni ligi je pi-venstvo
do 12. novembra prekinjeno zaradi gostova-
nja državne reprezentance na Danskem. Ta-
ko ekipa Aera počiva oziroma redno trenira
za prvo tekmo po premoru, ko bo gostovcila
v Zagrebu proti Medveščaku.
II. ZRL ženske: tu je tekmovanje izredno
zanimivo, saj imajo nekatere ekipe že po pet
oddigranih tekem, druge pa celo samo po
eno. Velenjčanke so oddigrale dve tekmi in
so s tremi točkami na 6. mestu. V prihod-
njem kolu bodo gostovale pri Alplesu v Zi-
reh, ki je sicer na petem mestu s točko več
od Velenjčank, vendar iz vseh petih tekem.
Medrepubliška liga moški: v 7. kolu je
ekipa Šoštanja gostovala v Rovinju in izgu-
bila 28:26. Na lestvici je Šoštanj sedmi, v
prihodnjem kolu pa bo gostoval v Krškem,
ki je na zadnjem mestu.
Republiška liga moški: Minerva iz Griž je
v Žalcu premagala Veliko Nedeljo 29:24 ter
tako tudi po 8. kolu obdržala stik z vrhom,
saj je na.drugem mestu z dvema točkama
zaostanka za vodečim Mokercem KIG. V 9.
kolu gostuje v Murski Soboti proti Poletu.
Republiška ženska liga vzhod: Radeče so
doma igrale 16:16 z mlado ekipo Velenja,
Šmartno pa je premagalo Rudarja 16:12.
Šmartno je na drugem mestu in se bo v
prihodnjem kolu srečalo z vodečo ekipo Po-
lane, Radeče so sedme in bodo gostovale v
Zagorju Izlake, Velenje pa deseto in bo igra-
lo doma z Dravo.
TV
Nastopilo 33 strelskih ekip
v sindikalnih športnih igrah Celja so končali s tekmova-
njem strelci, kjer je nastopilo 33 ekip. Pri članih je zmagala
Železarna Štore 1005 pred Ingradom 1002, Zlatarno 936,
Cinkarno 902 in Nivojem 862 krogov. Pri starejših članih je
zmagal Ingrad 690 pred Metko 653, Cinkarno 655, Železarno
649 in Toprom 600 krogov. Med ženskami je bila najboljša
Cinkarna 602 pred Savinjo 582, Železarno 577, SSS 566 in
Obnovo 538 krogov.
Ekipno člani: Ingrad 2013, Železarna 1983, Zlatarna 1913,
Cinkarna 1819, Nivo 1751, Blagovni center 1559, Obnova
1454 in Avto Celje 1414; ženske: Železarna 1190, Savinja
1161, Cinkarna 1138, SSS 1132, Ingrad 1029, Obnova 1020,
Blagovni center 917 in Zapori 851; starejši člani: Ingrad
1365, Železarna 1298, Metka 1256, Savinja 1232, Toper 1222,
Cinkarna 1061 in Klima 749 krogov.
J. KUZMA
9 mladih
rokometnih
reprezentantov
Od 28. do 30. oktobra
bodo v Wolfsbergu v A\-
striji nastopili rokometaši
mladinske reprezentance
Slovenije (do 20 let), na
turnirju Alpe-Adria. V tri-
najst članski reprezentan-
ci je kar devet reprezeii
tantov iz širšega celjske-
ga območja, kar je velik
uspeh za mladinski roko-
met od Šaleške doline do
Celja.
Slovenijo bodo zasto-
pali Miran Kapitler, San
di Lesjak, Jusuf Bala
Rado Jonak, Vito Selčan
Matjaž Manček in Igor
Doberšek iz Aero Celje
Srečko Mahnič in Iztok
Puc iz Šoštanja ter BojaJ
Vogler iz Minerve Griže..
J. K
ŠAHOVSKA NAGRADNA IfiRA    41)
Robert Fisher je bil za časa svojega aktivnega igra-
nja šaha v Jugoslaviji zelo priljubljen. O njem so
napisali knjigo »Moj prijatelj Bobby Fisher«. Kdo
izmed omenjenih treh je avtor';'
B. PARMA  D. BJELICA S. GUGORlC
Odgovore na DOPISNICAH pričakujemo najka-
sneje do 10. novembra, tokrat pa nagrajuje Zava-
rovalna skupnost TRIGLAV, območna skupnost
Celje!
^ OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
tlOCNE
CVETKE
0 K. P. je prejšnji torek
^ pomoti zašel v Dijaški
join na Ljubljanski cesti.
j(er ga tamkajšnji vzgojite-
lji nikakor niso mogli pre-
pričati, da so njegova dija-
gj^a leta že minila, so na po-
lnoč poklicali miličnike. Ti
50 ga napotili domov.
• Neznanec, ki je v sre-
(jo ponoči vlomil v klet
yi, V. si ni kaj prida opomo-
gel. Našel je namreč le tri
[jtre bencina. Sicer pa - ka-
ljen na kamen palača...
Bolj kot zaradi tistih nekaj
jcapljic dragocenega goriva
pa je bil M. žalosten zaradi
liljučavnice, ki mu jo je ne-
znanec zlomil in bo seveda
moral kupiti novo. Ce jo bo
sploh kje dobil:..
• V gostišču Ribič se je
prejšnji teden močno poka-
ijilo in zasmrdelo. Nezna-
nec je namreč v stranišču
odvi'gel doma narejeno di-
mno bombo, potem pa jo v
splošni zmedi jadmo popi-
hal. Junak pa tak!
• L. Š. silno rad zahaja v
restavracijo Na-Na, moti ga
le to, ker tam nimajo nobe-
ne glasbe. Dolgo je premiš-
ljeval, končno pa le sklenil,
da bo sam odpravil to po-
manjkljivost. Prinesel je ra-
dio, ga na ves glas navil,
zraven pa pričel še prepe-
vati svoje najljubše hite.
Tako je bil zaverovan v svoj
show, da je bil nemalo pre-
senečen, ko ga je miličnik
potrepljal po rami in mu
povedal, da ostalim gostom
njegov nastop ni preveč
všeč. Kaj hočemo, nekateri
pač nimajo posluha za do-
bro glasbo...
i
I • Ne vemo po kateri
Iglasbeni skupini so se zgle-
lUovali E.V., I. K, M. K. in
/IA., vsekakor pa njihov
i/nastop v restavraciji na Hu-
dinji ni požel navdušenja.
Svoje petje so namreč pod-
prli še z razbijanjem stekle-
Inine. Slabo je startala ta
gmpa. Namesto, da bi za
svoj nastop kaj zaslužili,
bodo morali še sami plača-
ti. Pri sodniku za prekr-
ške...
• A. G. se je začel ukvar-
jati s kmečkim turizmom,
ne da bi sploh vedel za to. V
nedeljo zjutraj je namreč
ves presenečen odkril na
svojem seniku neprijavlje-
nega gosta. Prestrašen je
poklical miličnike, ti pa so
ugotovili, da je neznani
gost P. A., ki se je po celo-
dnevnem kolesarjenju zve-
čer utrudil in si pač poiskal
najbližje prenočišče.
• F. P. je bil nemalo pre-
senečen, ko je nič hudega
sluteč in malo dobre volje
pešačil s Polul proti Celju
in sta mu nenadoma okrog
ušes prileteli dve zaušnici.
Miličniki so ugotovili, da je
bil vročekrvnež, ki je oklo-
futal F.-ja I. K. Ta se je pe-
ljal z avtom in se mu je zde-
lo, da je cesta za oba preoz-
ka, kajti F. je nekam čudno
kolovrati! po njej. Ustavil je
torej vozilo in po svoje sku-
šal dopovedati pešcu, naj
hodi lepo po robu ceste.
• M. 2. je prišel domov
precej naikajen in še slabe
Volje po vrhu. Ker pač ni
bilo nikogar drugega pri ro-
ki, je sklenil svojo jezo zne-
sti kar na ženo. Da pa ne bi
Ostalo samo pri besedah, se
ie je lotil kar s toporiščem
Sekire in metlinem roča-
jem. Ko jo je dodobra obde-
lal, je pričel groziti še svo-
jim otrokom, toda milični-
ki so ga še pravi čas posta-
vili na hladno. V prostoru
^ iztreznitve je M. lahko
|emeljito razmislil, kako se
00 zagovarjal pred sodni-
kom za prekrške.
Nizka pregrada v Bukovžiaku
Zaradi Izlltla vode so poglnlale ribe v Savinll
Celjska Cinkarna je prkrši-
la zakon o vodah, s tem da
je uskladiščila nevarne sno-
vi brez zaščite, ki naj bi one-
mogočila prelivanje.
Tako je rečeno v sodbi go-
spodarske enote celjskega
Temeljnega sodišča. Cinkar-
na se je namreč pred sodi-
ščem zagovarjala zaradi ra-
zlitja vode iz odlagališča sa-
dre in piritnih ogorkov v Bu-
kovžiaku. Zgodilo se je 27.
septembra 1979, ko je voda
po dežju narasla v tolikšni
meri, da je prešla pregrado
in odnesla s seboj proti Vo-
glajni in Savinji strupene
snovi, zaradi katerih je prišlo
do večjega pomora rib.
Sodišče je Cinkarno obso-
dilo na plačilo denarne kazni
20.000 dinarjev. (Najvišja za-
grožena kazen za gospodar-
ski prestopek takšne vrste je
1 milijon dinai-jev.)
V Cinkarni so se predvsem
zagovarjali, da sploh ni šlo za
nevarne snovi, o kakršnih
govori zakon o vodah, da je
do prelitja prišlo zaradi višje
sile oziroma nepazljivosti ti-
stega, ki je odstranil desko
pri izpustu.
Sodišče takšnega zagovora
ni upoštevalo in menilo, da
če ne bi bile snovi nevarne,
sploh ne bi prišlo do pomora
rib, razen tega pa Cinkarna
tudi ne bi zgradila pregrade,
če to ne bi bilo potrebno.
Cinkarna je res zaprosila za
dovoljenje, da sme pregrado
zvišati, vendar ga je "očitno
dobila prepozno; šele mesec
dni pred izlitjem, ki je po-
vzročilo pomor rib.
Kakšna je bila škoda, osta-
ja sporno, saj so izvedenci
naračunali vsoto okoli 16,7
milijona, ribiški družini v
Celju in Radečah pa sta pri-
stali na znatno nižjo odško-
dnino.
Pri odmeri kazni je sodišče
predvsem upoštevalo, da je
Cinkarna v zadnjem času ve-
liko prispevala za boljše oko-
lje.
Potrlena kazsn za voznika, ki sta
zagrešila prometni nesreči s
smrtnim izictom
Višje sodišče v Celju je potrdilo dve sodbi, s katerima
sta bila na zaporne kazni obsojena voznika, ki sta povzro-
čila prometni nesreči s smrtnim izidom.
Na eno leto zapora je obsojen Alojz Kolar, 30, iz Hrastja pri
Loki. Kolar je 28. oktobra 1981 peljal iz Celja proti Šentjurju
in v Prožinski vasi zadel kolesarja, ki je po trčenju umrl.
Kolar po prestani kazni tudi eno leto ne bo smel voziti
motorna vozila B kategorije. Pri Kolarju so zaporno kazen
potrdili, ker je vozil vinjen, razen tega pa je bil že večkrat
kaznovan pri sodniku za prekrške.
Žarko Boškovič iz Titovega Velenja je prav tako obsojen
na eno leto zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za eno
leto. Boškovič je junija 1981 vozil skozi Laško, kjer je pred
prehodom za pešce začel prehitevati avtobus. Pri tem je
zadel Zdenko Jurkošek, ki se je ravno napotila z otroškim
vozičkom čez prehod. Zaradi trčenja je otrok umrl, mati pa
je bila hudo poškodovana.
PRORfETNE
NESREČE
Obračanje na cesti
Do avtobusnega postajališča
pri zavodu za požarno varnost na
Dečkovi cesti v Celju je pripeljal
iz smeri Hudinje voznik osebne-
ga avtomobila \'TrOMIR GRU-
MIC, 25, iz Celja in tu obračal.
Mimo je pripeljad z osebnim avto-
mobilom mRAN GRUCAN. 25,
iz Začreta, ki se je zaletel v Gru-
mičevo vozilo. Pri nesreči je ško-
de za okrog 350.000 dinarjev -
Gmčanovo vozilo se je vžgalo),
hudo pa se je poškodoval voznik
Grumič.
Umrl med prevozom
ZVONKO PELIKAN, 55, iz Ce-
lja je vozil po Ljubljanski cesti v
Celju (iz smeri Žalca) in zavijal v
levo proti Kamniški ulici. Pri
tem pa je zaprl pot motoristu PE-
TRU KOMERICKIJU, 21, iz Pe-
trove, ki se je pripeljal iz središča
mesta. Komerički je padel in
umrl med prevozom v bolniš-
nico.
Izsiljevala prednost
kolesarju
Po Ljubljanski cesti v Celju se
]e peljal s kolesom JANEZ RO-
BIDA, 39. iz Celja. Pri odcepu
proti AMD Slander pa je tik pred
njim zavijala v levo voznica oseb-
nega avtomobila MARIJA PRE-
KORSEK, 26, iz Strmca, ki se je
pripeljala iz nasprotne smeri. Ko-
lesar se je z^etel v avtomobil,
padel ter se pri tem, huje poško-
doval.
Izven prehoda za
pešce
FRANC MERZELJ, 54, iz
Grajske vasi je pripeljal iz Celj-
ske smeri v Rimske Toplice in
pri odcepu ceste proti Jurklo-
štru, izven prehoda za pešce, zbil
STANISLAVO KOSTIC. 52. iz
Vrnjačke Banje, ki je šla tik pred
njim čez cesto. Kosticeva si je pri
padcu zlomila ključnico in več
reber.
Zaledenele šipe
Po Dečkovi cesti v Celju je vo-
zil z osebnim avtomobilom RA-
DOVAN PANTOVIC. 23, iz Gori-
ce pri Smartnem. V križišču z
Vrunčevo ulico jc zavijal v de-
sno, in na prehodu za pešce zbil
.'\NO PEVEC, 52, IZ Celja, ki je z
drugimi pešci prečkala cestišče.
Paj-.tovič pešcev zaradi polede-
nelih šip ni opazil. Pri padcu se je
Pevčeva težje ranila - ima pre-
tres možganov.
ZLATARSTVO KRAGOLNIK VILI,
Ceije, Zidanškova 6
ODKUPUJEiVlO STARO ZLATO
po najvišji ceni in plačamo za 1 gr. zlata
preračunano na čisto 1.105 din, kar znese za 1 gr.
14 karatnega zlata 650 din.
Odkupujemo tudi
STARO SREBRO, JEDILNI PRIBOR,
KOVANCE IN DRUGO.
STRANKAIVI NUDlIVlO 14 karatni
nakit.
STARO ZA NOVO
v tem primeru vzamemo zlato obračunano na čisto
1.700 din za gram, 14 karatno pa po 1.000 din do
tiste teže kolikor nov izdelek tehta.
V Dobrni so vam pripravili pestro jesen in zimo.
Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob
rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi
telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti.
Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu.
Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih
ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet,
sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo
ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh.
Dopoldne in popoldne obiščite naš medicinski ko-
zmetični salon, kjer vam nudimo celutron, lepo-
tilno in anticelulitno kuro. V narodni restavraciji
hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s
posebnimi kulinaričnimi speciaiitetami ob prijetni
glasbi.
Vsak petek in soboto VIDEOTEKA, v zdraviliški re-
stavraciji pa za ples igra NOČNA IZMENA.
V domačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu-
jamo poseben slaščičarski program
Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske
narodne jedi.
V Dobrno vas iz Celja oopelje avtobus vsako uro.
Po sklepu sveta
TOZD VVZ »Janko i-ierman<<
Žaiec
razpisuje
razpisna komisija dela in naloge:
1. POiVlOČNIKA RAVNATELJA
2. VODJE ENOTE ŽALEC
Kandidat pod 1. in 2. mora poleg splošnih pogojev
izpolnjevati še naslednje;
- da je vzgojitelj, učitelj ali strokovni delavec v skla-
du z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok
oz. z Zakonom o osnovni šoli in statutom TOZD,
- da ima pod 1. 5 let delovnih izkušenj, od tega
najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih
otrok - pod 2. da ima najmanj 3 leta delovnih izku-
šenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega naj-
manj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih
otrok.
Od naštetih pogojev mora kandidat pod 1. in 2.
izpolnjevati še naslednje pogoje;
- da ima organizacijske in strokovne sposobnosti,
ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresni-
čevanju smotrov in nalog VVZ
- da ima aktiven in pozitiven odnos do samouprav-
ljanja, tradicij socialistične revolucije in do družbe-
nih interesov nasploh.
Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 iet
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim
življenjepisom, opisom dosedanjega dela in družbe-
no-politične aktivnosti naj kandidati pošljejo v 15
dneh po izidu razpisa na razpisno komisijo TOZD
VVZ "Janko Herman« Žalec. O izidu razpisa bomo
kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju
prijav
18. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER
Nagradni razpis
1. nagrada 300 din
2. nagrada 200 din
3. nagrada 100 din
Pri žrebu borno upoštevali le pravu
ne rešitve, pošljite jih najkasneje
ponedeljka, 31. oktobra do 9. ure,
šene križanke lahko prinesete tuiij
osebno, na vhodnih vratih je poštni
nabiralnik. Na kuverto napišite I^a
GRADNA ICRI2ANKA in svoj to^nj
naslov.
Rešitev nagradne
icrižanife
Vodoravno: KOLONIALIST, Olj
GOFRENIJA, PITON, SALAM, Ta.
BOR, RESO, AL, 2ENA, DINAH,
SLOVIN, LEKARNA, POLIVINIL
MIKLOŠIČ, KOKILA, ATENEJ, ISe!
RE, ARAKAN, REZINA, LEGAT, CA-
RAR, TRON, ATAKA.
izid žrelianja
1. nagrado 300 din prejme: Ivan Str-
mole. Goriška 4, 63000 Celje
2. nagrado 200 din prejme: Damjan
Uranjek, Lenivec 12, 66210 Sežana
3. nagrado 100 din prejme: IVIladen^
Mirkovič, Kajuhova 9, 63000 Celje
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
Piramida
1. okrajšava za tono,
2. Novi tednik,
3. star Slovan,
4. jezero v Etiopiji,
5. posoda za prenos tekočin,
6. grško - rimski stari vek,
7. planinska koča pri Ljubljani, južno
od Krima,
8. ime pevke Valente,
9. mesto na severu Afrike v 9. stoletju
pred našim štetjem.      ^
Posetnica
STEVO KOZARA
Stevo je prišel od daleč, da si ogleda
celjski sejem.
Kateri?
Križanica
Vodoravno: 1. afriško dre-
vo z užitnimi plodovi, opičji
kruhovec, 7. sprednji del gla-
ve, 12. pastirska pesem, 13.
vrsta tropske palme, 14. Naši
razgledi, 15. ime italijanske
sopranistke Moffo, 17. reka
na polotoku Yucatan, 18. sta-
ra japonska igra s kamenčki,
19. leseno obuvalo, 21. bogo-
vi v germanski mitologiji, 22.
avstrijska poročevalska
agencija, 24. novačenje, 26.
Anton Vratuša, 27. igra na
srečo, 29. črta, poteza, 30.
tantal, 31. volovska antilopa,
33. trava tretje košnje, 35. an-
gleški gledališki igralec in
režiser (Denis), 36. nabavlja-
nje.
Navpično: 1. prebivalec
Bengalije, 2. utrjen del staro-
grških mest, 3. pijača starih
Slovanov, 4. angleška držav-
na letalska družba, 5. hebrej-
ski pripovednik, Nobelov
nagrajenec (Samuel Josef),
6. lastnik banke, 7. Oleg An-
tonov, 8. italijansko mesto
južno od Torina, 9. ime nek-
danjega perzijskega šaha Pa-
hlavija, 10. tožilnik, 11. kan-
gla za zalivanje, 16. keltsko
ime za Anglijo, 20. mesto v
severozahodni Italiji, kjer se
začne predor pod Mont
Blancom, 23. mesto v Mavre-
taniji, 25. nekdanji avstrijski
politik in kancler (Julius),
28. osebni zaimek, 32. naša in
tuja črka, 34. Valjevo.
Rešitvi iz prejšnje številice
MALA MAGIČNA KRIŽANKA
FASINA, AMARANT, ŠAKAL, US, IRAN, KRT, NAL, SABA.
AN, KALIN, TURBINA, STANAR.
MAGIČNI UK
SRSENAR, USINSKI, ENVER, INSERAT, MAKRAME.
NAGRAONO VPRAŠANJE
Skočec
Lakaj
Iz črk gornjih dveh besed sestavite geslo in ga
vpišite v kupon. Za pomoč pa še podatka:
1. geslo je sestavljeno iz dveh besed,
2. geslo označuje izletniško točko pri Celju.
1. nagrada: 300 din
2. nagrada: 200 din
3. nagrada: 100 din
11. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 2. do 9. novembra
HOROSKOP
• OVEN_20. 3.-20. 4.
Obdobje ugodno še naprej. Ce ste imeli velike načrte, jih lahko
realizirate. Čaka vas večja denarna nagrada. Bodite odločni in vse
kar želite, storite takoj. V ljubezni vas nekaj zadržuje. Znebite se
tega.
• BIK__20. 4.-21.5.
Idej bo veliko. Vi pa imate toliko energije, da jih lahko uresničite.
Potovali boste, srečanja in zveze pa bodo ugodne za naprej. Osebne
načrte pustite pri miru. ker ni izgledov za uspeh. Izpolnila se vam bo
vaša velika želja.
• DVOJČKA_21.5.-21.6.
Obdobje je ugodno, za dela, ki jih morate končati, preden začnete
pomembnejšo nalogo. Uspešen zaključek te naloge, bo prinesel večji
uspeh v službi. Nezadovoljni boste zaradi denarja in potovanja.'
Uspeh v ljubezni, če vam to kaj pomeni.
• RRAK     _21.6.23. 7.
Obdobje ni povsem ugodno. Rezultat dela zavisi od drugih, kar bo
povzročalo težave. Ne jezite se, ampak mimo čakajte na ugodnejši
trenutek. Izogibajte se neznanim družbam in osebam, ki silijo v vašo
družbo. Ne letajte tam, kjer morate hoditi.
• LEV_23. 7.-23. 8.
Ugodno obdobje še naprej. Uspešni boste na poslovnem potovanju.
Čaka vas denarni dobitek in zadovoljni boste Nekdo v družini se ne
strinja z vašim mišljenjem. Poslušajte ga. Lahko se zgodi, da boste
ostali brez besed.
• DEVICA_23. 8.-23. 9.
Obdobje je polno zanimivosti. Dogajale se bodo stvari, katere pa
boste opazovali od daleč. To je dobro, ker se boste tako uspeli
pripraviti na velike načrte, ki bodo prinesli ugodne rezultate. Doži-
veli boste veliko lepih stvari. Zdravje je boljše.
m TEHTNICA_23. 9.-23.10.
v službi so odnosi ugodni, vendar pazite. Ne postavljajte prevelikih
zahtev, ker ne bo dolgo trajalo. Prve znake popuščanja boste doživeli
po nekem večjem prepiru. Popustite prvi in ohranili boste ugled.
Prilagodite se partnerju.
m ŠKORPION_23.10.-22.11.
Ugodno obdobje še naprej. Dosegli boste uspeh, katerega pametno
izkoristite. Sklepajte nova poznanstva, koristila vam bodo za naprej.
V službi se boste sprli, vendar boste cinično zmagali. Neke osebe ne
morete osvojiti.
• STRELEC_22.11.-22.12.
Pred vami je ugodno obdobje. Vse, česar se boste lotili, bo prineslo
dobre rezultate'. Oseba, ki je že skoraj pozabljena, vam bo ponudila
neko delo. Ne izpustite priložnosti. Od vas je odvisno čustveno
življenje.
9 KOZOROG_22.12.-20.1.
Bodite zelo previdni s predpostavljenim, pripravlja vam nevšečnosti.
Izogibajte se večje družbe in pogovorov intimnega značaja, o sebi ali
o drugih. Potovali boste. Cas je, da zapravljate malo več. Ne verje-
mite v ljubezen na prvi pogled. Zdravje bo slabše.
m VODNAR_20.1.-19. 2.
Dosegli boste več, kot ste načrtovali, tako v službi kot doma. Drugi
primer bo za vas bolj zanimiv, saj boste zadovoljstvo dolgo uživali.
Prišlo bo tudi do neljubih dogodkov, zaradi vaše nepazljivosti.
Nekdo vas bo privlačil in odbijal. Glavobol.
m RIBI__19. 2.-20. 3.
Bodite zadovoljni s stanjem, kot je, ponuja vam neko priložnost.
Sedaj ni čas, za velike spremembe, saj bi vas takšne »avanture«
vodile v neugodne in nevarne odnose. Manjša nesoglasja. Od vas
pričakujejo nekaj težkega, »resnico*. Pazite na zdravje.
OKTOBER 1983
NOVI immn
STRAN 19
udno
pravijo, da se dogajajo čudne stvari. Celo pri
,^arovalni skupnosti Triglav vam bodo to potrdili.
Miso namreč redki vinogradniki, ki so poleti prija-
|j_ da jim je toča naredila precejšnjo škodo, zdaj
/imajo vseeno polne sode vina.
ponekod so imeli »rekordno« škodo zaradi toče
zdaj pa še rekordno letino.
MARSIKDO GRADI GRADOVE V OBLAKIH - PRI TEM
PA RUŠI ZEMEUSKE MOSTOVE ZAUPANJA
odelovanje
pred kratkim smo poročali o
inn, da je laški Bor prišel pod
ružbeno varstvo.
Mislimo pa, da bi lahko ta tozd,
i je zdaj pod Lesnino, rešila
akšna druga združitev.
Recimo - s celjskim gostin-
kim podjetjem.
Tu imajo namreč tudi lokal, ki
je imenuje BRANI-BOR!
Spet veliko govorimo
^ prehodu preko meje;
kaj zdaj novega dobimo -
vse zavito je v »čeje«.     \
Enim pač še kar ustreza,
če vsi na tuje zdaj ne grejo,
oni imajo potrdila -
drugi gledajo čez mejo.
Tudi
D orna
(še)
F i I mamo
Po novem
Po novem bomo šli spet po
starem.
Mislim - v novem mesecu bo-
do nekateri začeli spet delati po
starem.
Na srečo le po starem začetku
dela.
Še slabše bi namreč bilo, če bi
tisti, ki so vendarle že začeli de-
lati po novem, začeli spet po sta-
rem.
V sodelovanju
če lahko verjamemo reklamam, pridelujejo neka-
teri sadne sokove v sodelovanju z naravo.
Nikdar pa se ni še noben izdelovalec alkoholnih
pijač pohvalil, da sodeluje s kakšno znanstveno
disciplino.
Recimo - s kemijo!
Vprašanje
A veste, zakaj pri nas pravimo: domovina, ti si
kakor zdravje?
Ne veste?
Zato, ker je smeh pol zdravja!
Pri nas pa je toliko smešnih stvari.
DomaČe
Na celjskem griču bodo v pe-
tek in soboto predstavili nov do-
mači kabare.
Da je res domač, pove že na-
slov:
En krvavi familijarni kabare!
Slišali smo, da nekateri
menijo, naj bi v šentjurski
občini ustanovili svojo av-
tobusno prevozniško orga-
nizacijo.
Zakaj pa ne!
Zakaj bi se vsi potniki je-
zili le na Izletniki
Čeprav nekateri pravijo, da ne delajo nič
narobe, se njihov EHO čuje daleč naokoli!
PO TUNIZIJI
Piše: Janez Vedenik
Neprijetna nadloga je drislca
Vsakega turista, ki obi.4če Tunizijo, bi
morali opozoriti na stvar, ki je lahko ka-
sneje hudo neprijetna Vsaj polovico na-
še skupine je namreč že drugi in tretji
dan napadla driska. Za tistega, ki se mu
to zgodi, je konec počitnic in potepanj po
tej severnoafriški državi, kajti preden pri-
de človek po tem napadu k sebi, se je že
treba vrniti domov. Problemov pa ne bi
bilo, če bi s sabo imeli ustrezne tablete.
Verjetno se turistične agencije boje za
obisk potovanj, če bi svoje potnike pred
tem obvestile, naj vzamejo s sabo potreb-
ne tablete. O tem, kako se človek počuti
ob hudem napadu te nadloge ni treba
posebej pisariti, lahko pa povem, da so
nekateri sopotniki v dveh, treh dneh
marsikaj preupeli, vsi po vrsti pa so moč-
no shujšali. Ti od Tunizije niso imeli niče-
sar.
Ko smo prvi dan prispeli v hotel, nas je
že čakala pripravljena hrana na prostem.
Na razstavljanih jedeh se je paslo na sto-
tine muh. Celo v kozarcih s sokovi so
ležale. Marsikdo je verjetno že prvi dan,
ko se je najedel, pa čeprav nikomur rii
bilo ravno najbolj prijetno pri srcu, bil
obsojen na to, da ga bo napadla driska.
Ce k temu dodamo še hrano, ki je večina
ni vajena in to, da čistoča ni ravno značil-
nost teh krajev, potem lahko razumemo,
zakaj so nekateri toliko pretrpeli. Dobro
zdravilo je tudi pitje viskija in pa vode, v
kateri je bil kuhan riž, vendar ne sme biti
soljena. Za te nasvete so nam bili nekate-
ri še kako hvaležni.
V hotelih strežejo skoraj vsepovsod
izključno moški. Ženske so kvečjemu či-
stilke. Tudi to pove, da imajo moški še
vedno precej večjo veljavo kot ženske, pa
čeprav je enakopravnost med spoloma
vsaj na papirju priznana. Vejiinaturi§Jič- .
nih naselij in hotelov je še v zasebnih
rokah. Plače delavcev so za naše pojme
še sorazmerno nizke, je pa tudi res, da so
tisti, ki so zaposleni, za njihove razmere
še vedno »gospodje«. Natakarji so skoraj
vsi izredno prijazni, pa tudi radovedni.
Na dolgo in široko bi jim lahko pripove-
dovali o Jugoslaviji, o življenju pri nas in
sploh o naših značilnostih. Ko sem ene-
mu izmed natakarjev povedal, da ima pri
nas precej delavcev svoje hiše in avtomo-
bile, skorajda ni mogel verjeti. Rekel mi
je celo, da je ves čas mislil, da Jugoslavija
ni kapitalistična država. Se bolj zbegan je
bil potem ko smo si naročili štiri coctaile.
ki so res stali 14 tuniških dinarjev (lani
okrog 1300 dinarjev) ter mu pustili še 500
miUmov (tuniški dinar ima 1000 milimov)
napitnine. Z nami je bilo tudi nekaj Av-
strijcev, od katerih skupaj v desetih dneh
verjetno ni dobil toliko napitnine. Na ti-
hem smo računali, da bomo pri tem nata-
karju imeli kakšne prednosti pri postrež-
bi, občutek pa imam, da se nas je po
tistem celo nekoliko izogibal. Kdo ve!
Morda nas je zaradi tistega celo nekoliko
preziral, pa čeprav v drugih primerih ni-
sem imel občutka, da ima kdo kaj proti
bakšišu. Nasprotnol Marsikje nam je šele
ta odprl vrata, ki bi sicer morala biti od-
prta že brez tega.
Tudi preproge lahko kupite v Tuniziji izredno poceni
20. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER 15^,
Cllli: nizke cene. Kratek rok, kakovost
Izhod Iz težkih razmer Iščejo v no¥l tehnologiji In boljši organizaciji dela
Lahko trdimo, da je gradbeništvo panoga, ki se je
z restriktivnimi ukrepi znašla prav v nezavidljivem
položaju. Dimenzionirana s svojimi kapacitetami
za pretekli ekstenzivni razvoj, je takorekoč »čez
noč« ostala brez velikih naročil in programov pre-
usmeritve. Posledice so ostra borba na tržišču in
prevzemanje del včasih tudi pod nerealnimi pogoji.
Rešitve za preusmeritve na tuja tržišča ni mogoče
realizirati takoj, saj vsak nastop pri investicijskih
delih v tujini zahteva dolgoročne priprave in po-
slovne iskušnje.    •
Želimo pisati o temeljni
enoti GIP GRADIŠ CELJE,
ki je sestavni del največje de-
lovne organizacije v gradbe-
ništvu Slovenije in predstav-
lja ca. petnajstino njene
gradbene proizvodnje in po-
kriva področje celjske in del-
no zasavske regije.
Sedanja situacija, trdijo
celjski gradisovci, jih ni naš-
la nepripravljene. Ze v času,
ko naša usmeritev v izvoz ni
bila tako poudarjena, so se
intenzivno vključili v ino-
zemsko tržišče. Pridobili so
bogate delovne iskušnje,
povzeli sodobne postopke in
opremo in pridobili referen-
ce v Zvezni republiki Nemči-
ji, Libiji in Iraku. Bili so to
pionirski začetki, vendar so
njihovo delo in strokovne
sposobnosti cenili in cenijo
tudi najbolj zahtevni naroč-
niki. To dokazuje na primer
prisotnost v Zvezni republi-
ki Nemčiji, kjer delajo že 18
let s skoraj nezmanjšano ka-
paciteto. V Iraku je GRADIŠ
poznan kot edina gradbena
firma na civilnih projektih z
referenco izgradnje enega od
največjih mostov na reki Ti-
gris. Prav zato je bilo GRA-
DISU tudi zaupano delo pri
izgradnji mostu spoštljivih
karakteristik v Qurni na ju-
gu Iraka.
Pri investicijskih delih v
tujini je delovna organizacija
nastopila kot celota. Delež
temeljne enote Celje je sora-
zmeren njenemu obsegu,
strokoviijaki temeljne enote
pa cenjeni pri vseh projek-
tih.
Tudi na domače pogoje se
je temeljna organizacija pra-
vočasno pripravila. Ze v letu
1979 je uvedla popolnoma
nov sistem planiranja, pri-
prave in obračuna proizvod-
nje. Po industrijskem vzorcu
proizvodnje je izvedla spe-
cializacijo del in znaten del
vodenja proizvodnje prene-
sla na računalniško obdela-
vo. Osnovni namen je bil
zmanjšati administrativno
delo strokovnjakov in jih
usmeriti v razmišljanje o op-
timalni organizaciji dela.
Temeljna enota je uvedla
dosledno nagrajevanje po
delu s poudarkom na organi-
zaciji proizvodnje in realiza-
ciji delovnih nalog. Razlike v
nagrajevanjih so velike med
enakimi delokrogi, vendar
vedno dokumentirane z neo-
vrgljivimi podatki o uspeš-
nosti posameznega organiza-
torja. Velik poudarek je dan
racionalizaciji in inovaciji,
kar dokazuje prvo mesto na
tem področju v okviru de-
lovne organizacije.
Danes gradisovci zatrjuje-
jo: razpolagamo z ažurno in
kvalitetno evidenco o tem,
kakšni so naši stroški, ima-
mo standardizirane normati-
ve in iščemo zniževanje cen
in boljše rezultate v boljši or-
ganizaciji, posodablJ£mji de-
lovnih postopkov in razvoj-
nih nalogah na področjih, za
katere smatramo, da je mož-
no doseči večjo'produktiv-
nost. Ne iščemo rešitve v
večjem fizičnem naporu, saj
so fizične sposobnosti ome-
jene, rešitev je v iskanju no-
vih tehnoloških in organiza-
cijskih rešitvah, kjer z ena-
kim fizičnim naporom
ustvarjamo več in varnejše.
Gradisov stabilizacijski
program ima samo tri točke:
nuditi tržišču nizke cene,
kratek rok in kvaliteto. Po-
goji in načini za doseganje
teh ciljev so bili opredeljeni
že v preteklih letih. Da je
mnogo tega realizirano do-
kazuje njihov prodor na trži-
šču in spoštovanje pogodbe-
nih rokov.
Silosi v Celju, skladiščna
hala Prebold, podhod Titovo
Velenje, žveplena kislina
Cinkarna Celje in več drugih
so bili objekti, kjer je bilo od
predstavnikov naročnikov
in najvidnejših družbenopo-
litičnih delavcev izrečeno
priznanje za kvalitetno in ro-
kovno pravočasne izvTšeno
delo.
To so naše dolgoročne na-
ložbe, pravijo gradisovci, na-
ša skupna stabilizacijska pri-
zadevanja morajo prinesti
spoznanje, da je za vsako na-
ložbo pomemben rok dovrši-
tve in funkcionalnost in da
investicijska vlaganja niso
namenjena reševanju zapo-
slitve lokalnim gradbenir
delovnim organizacijam, ka-
je danes na tržišču močne
prisotno.
Povsod v svetu je tako, da
pomeni za investitorja ne-
pravočasna dovršitev inve-
sticije lahko finančni polom,
zato je potrebno za pridobi-
tev izvajanja investicije svo-
jo sposobnost izkazati z refe
rencami o izvršenih delih.
Želimo biti tudi samokri-
tični, priznavajo gradisovci,
saj nam v preteklosti ni vse
tako uspelo, kot želimo. Ve-
seli nas, da je odstotek tega
vedno manjši in v primerjav,
z uspehi neznaten. Napake
se trudimo popraviti in ruk
jer ne zanikamo krivde, čt
smo res krivi. Tak odnos i:
tudi del poslovne politike i:
lahko samo prispeva k zai
panju naših naročnikov!
Na Hudinji v Celju raste nova stanovanjska soseska. Njen del - pomaknjen bliže k Mariborski cesti - gradi tun
Gradisova enota
Ena od najpomembnejših območnih naložb - mlekarna v Arji vasi se kljub mnogim
zapletom pri začetnem zbiranju denarja uspešno uresničuje.
Podhod na Kidričevi cesti v Titovem Velenju - eden večjih objektov, ki jih je Gradisova gradbena enota Celje gradila v zadnjem času
flKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN Z1
KMETOVALCI
z uporabo plastičnih -Midren« cevi lah-
ko tudi vaSe do sedaj neizkoriščene, moč-
virne, nedostopne povrSine spremenite v
rodovitna polja
Izdelajte sami drenalno mrežo, uspeh
vas bo presenetil Na do sedaj izvedenih
drenažnih površinah so bili pridelki tudi do
50% vedji kot na ostalih površinah Z
izvedbo cevne drenaže boste dosegli, da
boste lahko intenzivno izrabili vaše dose-
daj neizkoriščene površine, povečali boste
pridelke uporabili bostp lahko težjo meha-
~nizacijo tam, kjer je do sedaj niste mogli in
padavine vas ne bodo več ovirale, saj t)odo
drenirane površine že po treh dneh po
dežju dostopne za obdelavo
Izvedba drenaže ne bo težka Potrebno
je le izkopati drenažne jarke, kar lahko
storite ročno ali z dosegljivimi stroji, in
vanje pod primernim padcem položite mi-
dren cevi Paziti je treba le, da bo cev imela
odtok v odprti jarek m da bo globina, v
katero polagate cevi poprečno 1,0 metra
če boste dali cevem na 100 m dolžine
20 cm padca, bo drenaža zanesljivo delo-
vala
Glede na kvaliteto zemljišča, še posebej
na propustnost, položite cev v razmakih
med 10 do 20 m V posebno težkih pogojih
jih zasujte z gramoznim ali drugim filter-
skim materialom, sicer pa samo z izkopnim
materialom
Priporočamo, da ta dela izvedete v su-
hem vremenu m uspeh bo zagotovljen
Ce želite podrobnejša navodila, zahte-
vajte našo brošuro z navodili za drenažo,
pri vašem prodajalcu:
KOVINOTEHNA Celje
HMEZAD Žalec
ERA Velenje
ali pa pri proizvajalcu MINERVI Žalec -
Zabukovica (063) 707-160
MINERVA
tovarna za predelavo
plastike p. o.
63310 Žalec - Zabukovica
telefon (063) 707-160
telex: 33542 yu mineva
GRADITELJI
So(Jobne umetne snovi omogočajo proi-
zvodnjo lahkih fleksibilnih ter odpornih
drenažnih cevi
Znano prstenasto lovilno drenažo ki
omogoča zanesljivo zaščito pred vdorom
vlage v kletne prostore zgradbe, najlaže
izvedete s pomočjo paketa hišne drenaže
Paket je lahak m prikladen za transport ter
zaradi fleksibilnosti cevi enostaven za
vgraditev Cevi in spojni elementi so od-
porni proti morebitni agresivni sestavi tal
ter nizkim temperaturam
gorenje iščemo
Gorenje SOZD prireja
od 22. 10. do 5. 11. 83
v Rdeči Dvorani v Titovem Velenju
že tradicionalni hišni sejem '83, na
katerem bomo del razstave
namenili drobnemu gospodarstvu.
Razstavili bomo sestavne dele, ki jih
danes uvažamo, za katere pa vemo,
da jih že izdelujemo v Jugoslaviji
oziroma bi ji lahko izdelovali v
Jugoslaviji.
Na tem področju želimo čim bolj
angažirati naše drobno
gospodarstvo, zato vabimo vse
zainteresirane k sodelovanju.
Obiščite nas -
ponuja se vam priložnost
za razširitev
vašega proizvodnega programa
22. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBEH

JUGO 45, letnik 83, prodam. Leo-
pold Gubenšek, Trika gorca 2,
Šentjur Cesta na Planino. Ogled
popoldan.
GARAŽO v naselju Nova vas -
Dečkovo naselje, prodam. Int.
ob delavnikih dopoldan, tel: 23-
551.
SILOS KOMBAJN znamke MEN-
GELEC v odličnem stanju, 800
kosov strešne opeke kara
40 X 40, zavorne čeljusti iz an-
ker plate tn zavorne celindre za
Tomiča 2000, sprednje in zadnje
nove, prodam. Jože Lubej, Rep-
no 6, Šentjur pri Celju.
PEČ EMOTERM 15.000 cca, rablje-
no 2 sezoni, prodam. Cena
15.000 din. Tel. 772-129.
VVARTBURG, letnik 1977 de luxe,
odlično ohranjen v brezhibnem
stanju, ugodno prodam. Reg.
maj 84. Franc Kumer, Pečovnik
51, Celje.
VINOGRAD brez zidanice, tri let-
nik, ca 830 trsov v Dobležičah
pri VirStanju v bližini asfaltne
ceste, prodam. Cena cca. 30 M,
od tega je 10 M kredKa, ki se
odplačuje v 5 letih. Inf. po tel:
25-067 ali pri Rebernik Francu v
Lesičnem.
R 4, letnik 78, ugodno prodam. Go-
renSek, Pucova 5, Celje, 21-668.
STROJ za pletenje svviss-magic
avtomatik prodam. Inf. po tel:
27-612 int 313.
DNEVNO SOBO z zakonsko poste-
ljo prodam. Tel. 24-253
Z 101, letnik 76 reg. do decembra
1983, prodam. Krofi, Tomšičev
trg 1, od 15 do 16. ure.
PRAŠIČKE, švedske za rejo pro-
dam. Franc Jančič, Žepina 16.
ŠTEDILNIK na trdo gorivo malo
rabljen - kot nov, cena ugodna,
prodam. Jurkošek, Griže 124,
63302.
KAVČ, dva fotelja in mizo, prodam.
Vse dobro ohranjeno. Celje,
Malgajeva, 14/1 desno.
ENOBRAZDNI PLUG IMT 12 col in
trosilec umetnega gnoja, pro-
dam. Tel: (063) 25-839.
TERMOAKUMULACIJSKO peč
3 KW in dobro ohranjen 3 kg
pralni stroj »CANDY«, prodam.
Inf. na tel: (063) 24-641.
LEP KOMBINIRAN otroški voziček
(rjav žamet), prodam. Inf. na tel:
(063) 24-641.
DVE GARDEROBNI OMARI LOUlS
XIV dim. 1,50 X 2,30 x 0,60 cena
ene 15.000,0 prodam. Jana Kra-
šovec, tel: 24-420.
TOMOS AVTOMATIC prodam. Ciril
Polutnik, Trnovlje 121a.
ČOLN MAESTRAL 18, Tomos 4, s
prikolico prodam. Tel: dop. 28-
121 int 07 Igor.
EL BOXE 20 W, prodam. Tel: 28-
121 int. 07 dopoldan, Igor.
KAMP BRAKO prikolico prodam
po ugodni ceni. Franci Janše,
Prebold 96, tel: (063) 722-025.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, rabljen,
prodam za 2500 din. Tel.: 27-
941.
HARMONIKO C F B novo in inva-
lidski motor dobro ohranjen,
jarodam. Ulipi, Bukovje 7, Fran-
ke k>vo.
KATRCI letnik 82 in letnik 75, pro-
dam. Bojan Štante, Zadcbrova
55, Škofja vas.
KOKOŠI rjave enoletne, odlične
za nadaljnjo nesnost ali zakol
bomo prodajali od 29. 10. do 3.
11. Zgornje Roje 22, Šempeter.
TOMOS AVTOMATIC 3 M, prodam
za 18.000,00 din. Šifra: AVTO-
MATIK.
KAVČ, omaro, ugodno prodam.
Magda Krašovec, Rečica 20,
63270 Laško. Inf. na tel: 730-
812.
125p, letnik 77, prodam. Koiec,
Vrunčeva 9, Celje.
STARO HIŠO, elektrika, voda, z 68
arov zemlje, sončna lega v Lo-
čah pri Poljčanah, prodam ali
zamenjam za boljši Mercedes
dizel aH GOLF novi. Slavica Zor-
ko. Tolsti vrh 42, pošta Loče pri
Pol)čanah.
KOMBINIRAN italijanski voziček,
temno moder žamet, prodam po
zelo ugodni canL Kličite 701-
433.
GLOBOK VOZIČEK, temno modri,
italijanski, 3 hlačna nosečniška
kompleta št. 38-40 in tehtnico
do 10 kg, tudi za dojenčka, pro-
dam. Tel: (063) 25-073.
100 m^ stenskih oblog, širine 7 cm
in 4 cm, prodam. Kličite dopol-
dan 730-800 int. 28.
R 4, letnik 68 prodam. Valentin Ba-
niček, tvenca lOa, 63212 Vojnik.
OSEBNI AVTO R 4, letnik 77, pro-
dam. Branko Ružman, Orla vas
4, Braslovče.
HIŠO z vrtom prodam med Celjem
in Žalcem. Inf. na tel: 710-903 po
19. uri zvečer.
SREDNJE POSESTVO v okolici
Celja, prodam. Informacije vsak
dan na Blagovni, Goričica 25,
pošta Šentjur.
LESEN MONTAŽNI objekt, prime-
ren za vikend, prodam. Tel: 287-
84.
ZASTAVO special, prodam. Bob-
nar, Leveč 73.
MOPED, ugodno prodam. Franc
Sanda, Rečica 13 c, Laško.
BMW 520, letnik 76, odlično ohra-
njen, prodam. Franc Volasko,
Ipavčeva 2, tel: (063) 24-240 po
16 uri.
MAJHEN VINOGRAD v Dramljah,
prodam. Vprašati na tel: 27-693.
Z 101, letnik 74, vozen, obnovljen,
neregistriran, prodam. Daniei
Brečko, Janežičeva pot 9, Celje
(Selce).
HIŠO, primerno za vikend, elektri-
ka in voda, 15 km od Rimskih
Toplic, Jurklošter pri Polani št.
56,15 min od avtobusne postaje
z vrtom, njivo, nekaj sadja, pro-
dam za 800.000 din. Marija Ka-
še, Novi Log 20, Hrastnik.
ZASTAVO 101 SC, staro še ne 4
leta, dobro ohranjeno, prodam.
Ogled vsak dan popoldan v Pe-
trovčah 42a.
PRIKOLICO ugodno prodam. Je
ljutomerske izdelave na zračne
zavore s podaljški za vožnjo
premoga. Reg. za leto 1983/84.
Miloš Miklavžin, Zakot 4, Šentilj,
Titovo Velenje.
NERABUENI DVOREDNI pietilni
stroj znamke REGINA, prodam.
Inf. vsak dan razen torka od 15
■ do 16. ure, na tel: 35-498.
AVTO FIAT 1300 TF, prodam ali za
rezervne dele, stroj generalno
popravljen ter termoakumula-
cijsko peč 6 KW, 2 grelnika za
centralno kurjavo G 23. Tel: 22-
172 ali 27-362.
SVINJSKO KORENJE, prodam.
Ana Koželj, Medlog 34.
KAVČ, dva fotelja, kuhinjsko mizo
s stoli in omarico za čevlje, po-
ceni prodam. Selčan, Okrogar-
jeva 5 Celje.
EMO CENTRAL 23, peč, še zapaki-
rano, prodam. Inf. po 16. uri na
tel: 36-678.
GLOBOK OTROŠKI voziček, sko-
raj nov, prodam. Inf. na tel:
dop.: 27-821 popoldan 36-040.
ČRNO BELI TV sprejemnik pro-
dam, star eno leto. tel: 35-002
popoldan.
GARAŽO v Celju na Otcku pro-
dam. Ponudbe na tel: (061) 578-
372 po 17. uri.
ŠPORTNO OPREMUEN TonfK>8 15
SLC, prodam. Ljubečna 52 C,
Škofja vas.
DVE LETNI NOVI GUMI, 650-16
Perkins, prodam. Mlakar, Loči-
ca 62 Polzela.
HLADILNIK Gorenje H 715 prodam
za 4000 din. Inf. na tel: 24-988.
PARCELO v Pletovarjih, velikosti
1800 m* od tega 700 m^ vinogra-
da, z gradbenim dovoljenjem in
dovozno cesto, prodam. Tofant,
Tel: (063) 852-749 ali (063) 651-
720 dopoldan.
ENOBOBENSKO TRAKTORSKO
vitk), prodam. Jože Lampret,
Luterje lOc Ponikva.
R 6, letnik 72, obnovljen, registri-
ran do oktobra 1984, prodam.
Tel: (063) 27-859.
2000 kosov, dobrovca, prodam.
Opekamiška 1, Celje.
DNEVNO SOBO, kompletno, pro-
dam. Tel: (063) 219-38, Maribor-
ska 101, Celje.
OSEBNI AVTO DACiA 1300, pro-
dam. Inf. Herman, Partizanska
46, Žaim: ali tel: 710-465 po 16.
uri.
ZASTAVO 101, dobro ohranjeno,
prevoženih 14.500 km, prodam.
Telefon 36-392.
GS CLUB letnik 73, potreben
manjšega popravila prodam ali
zamenjam za izvenkrmni motor
TOMOS 10. Inf. tel: dopoldan 23-
911 int. 04.
TRAKTOR RAPID Gorenje special
s prikolico, plugom, koso, pro-
dam. Anton Rošer, Hudinja 24,
Sv. Vid, 63205 Vitanje.
PRODAJAMO bele težke piščance
po 150 din kg ter jarkice bele in
rjave, najtioljše nesnice. Vsi pi-
ščanci so za zakol ali za nadalj-
njo rejo. KrmljenI so z domačo
hrano. Valilnica Vinter, Lopata
55 Celje.
KRAVO s 3 mesece starim bikcem
in telico staro 15 mesecev, pro-
dam. Franc Dečman, Lipovec 3
pri Ljubečni.
ŠTEDILNIK GORENJE - 4 elektri-
ka, 2 plin s programsko uro,
ugodno prodam. Tel. 35-721.
AVTO ZASTAVA 101, prodam. Mir-
ko Rančigaj, Cinkarniška pot 8,
tel: 24-746.
TOVORNO PRIKOLICO za osebni
avtomobil, prodam. MIlan Mer-
nik, Začret 23.
JAWO 90 cm in moped Tomos
brez izpita, prodam. Ogled do-
poldan. Ferdo Turnšek, Lokovi-
na 12, Dobrna.
DYANO, letnik 77, prodam. Inf. po
15. uri tel: 23-235.
MLADO KRAVO simentalko, težko
600 kg, prodam. Inf. popoldan.
Toman, Bukovžiak 55.
KATRCO, letnik 77, karambolirano
prodam. Tone Černjavič, Gori-
ška 2 Celje, Lava.
KTM cross 78, ugodno prodam.
Andrej Kovačič, Celje, Ob želez-
nici 6, tel: 26-828.
EMO 6 - peč na olje ter 200 I sod z
kurilnim oljem prodam za 9000
din, plinsko peč ISKRA SUPER
SER za 4000 din, električno peč
AEG 2 KW 8000 din, Kersnikova
46a.
TRAJNOGOREČ štedilnik - peč
Gorenje, češki pralni stroj - pol-
avtomatski, oljno peč, črno beli
TV NIŠ za popravite, postelji, mi-
zico, stolčka, poceni prodam.
Ogled pri Naglic, Ulica 29. nov.
29.
ODLIČNO OHRANJEN KAVČ, ki se
raztegne v posteljo, klubsko mi-
zico ter dve kocki, poceni pro-
dam. Janko Grobin, Milčinskega
11, Celje, Hudinja.
DOBRO OHRANJENO SPALNICO,
prodam. Ogled od 27. 10. dalje
od 17. do 18. ure v Zidanikoyi
ulici 1/li.
VIBRACIJSKI BRUSILNI stroj
550 W - 6000 obratov Black
Decker še pod garancijo in
VVartburg letnik 73, obnovljen,
reg. do aprila 84, prodam. Bran-
ko Romih, Proseniško 7a štore
(Na Blagovni).
SKORAJ NOVO diatonično (frajto-
narico) harmoniko Melodija,
uglasitev BE, ES, AS, prodam.
Marjan Lipovšek, llovca 1b, Voj-
nik.
KUPIM
1 do 2 m^ smrekovih desk det>eli-
ne 2,5 cm, kupim. Sporočite na
tel.: 27-659.
PREČNI SUPORT in konjička za
stružnico maksimat standard
original kupim. Ponudt>e pošlji-
te na tel.: 063 288-67.
PIANI NO ali klavir, kupim. Tel.:
063 707-169.
STARO HIŠO z malo več zemlje ali
zazidljivo parcelo nad 1000 m^ v
Celju ali bližnji okolici (smer
Vojnik, Šempeter) kupim. Plači-
lo takoj. Tel.: 34-556.
ENODRUŽINSKO hišo ali etažno
stanovanje v Celju ali bližnji
okolici kupim. Tel.: 22-123.
POLTOVORNI AVTO, vozen, z B
kategorijo, tudi potreben manj-
šega popravila, kupim. Tel.: do-
pol. 27-411 int. 363 tel: pop. 783-
100 od 18. do 20. ure.
STANOVANJA
OPREMLJENO, centralno ogreva-
no sobo oddam dijakinjama ali
uslužbenkama. Partizanska 38.
MIREN študent išče sobo v Celju.
Šifra: NUJNO.
NUJNO IŠČEM sobo v Celju. Tel.:
36-581 po 17. uri.
ZAPOSUTEV
KVALIFICIRANEGA AVTOKLE-
PARJA, takoj zaposlim. Avtokle-
parstvo Janko Zakovšek,
M. Pirešica, Petrovče.
V delovno razmerje sprejmem KV
šiviljo in NK delavko, ki ima ve-
selje do šivanja, iz Žalca ali
okolice. Ponudbe pod šifro:
UGODNO ali inf. na tel.: 710-407.

BILA BI dobra gospodinja, pomoč,
družba starejšim osamljenim.
Šifra: SOS.
OBRTNIKI! Oddam več prostorov
za obrt ali skladišče v središču
Ponikve občina Šentjur. V hiši je
trofazni tok, voda in telefon. Inf.
na tel.: 26-166 do 14. ure.
V NAJEM vzamem gostinski lokal
v Celju oziroma bližnji okolici.
Šifra: TAKOJ.
VARSTVO za enoletnega otroka
iščem, najraje na Otoku. Ponud-
be pod: DECEMBER.
NA STANOVANJE sprejmem upo-
kojenko, nevezano aH dekle, ki
je v službi, za pomoč v gospo-i
dinjstvu. Šifra: JESEN. I
ARHITEKT
nudi pomoč pri estetski in
funkcionalni ureditvi vaše-
ga stanovanja ali poslovne-
ga prostora, pri gradnji ali
adaptaciji objektov in pri
izdelavi celostne grafične
podobe za predstavitev va-
še poslovne dejavnosti (ko-
respondenca, reklamni na-
pisi, oglasi). Informacije po
telefonu 26-066 vsak delov-
nik 17-19 h.
POIŠČITE V...
prodajnem centru hudinja
Potrebujete ogrevalno telo za ogrevanje ali dogrev^
nje stanovanja ali kakšnega drugega prostora. Obiščite
Prodajni center Hudinja, kjer boste lahko kupili eiei^
trične radiatorje, kaloriferje, infra peči in druga og^g'
valna telesa.
kovinotehna   tozd tehnična trgovina
OKTOBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
rtf SPORED
pEUlA- 30. 10.
pOBOCiLA, 8 55 ŽIV ŽAV. otroškd matineja, 9 50 MODRO POLETJE,
cka otroška nanizanka; 10 20 FANTJE S HILL STREETA, ameriška nani-
11 10 625, oddaia za stik z gledalci, 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansam-
»jiKa Zajca, 1200 LJUDJE IN ZEMLJA, 1300 POROCiLA (do 1305); 14 45
ciUHNIMO TIŠINI, oddaja TV Koper za slušno prizadete, 15 15 GALEB,
ipiKi filnn; 17 30 POROČILA, 17 35 NAŠ KRAu'. Spodnja Idrija; 17 50PROPA-
3'n(MA ODDAJA; 17.55 ŠPORTNA POROČILA, 18.10 MLADINSKA ODDAJA;
PISANKA, 19 20 CIK CAK; 19.23 TV IN RADIO NOCOJ. 19 25 ZRNO DO
^ 19.30 TV DNEVNIK; 1955 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
^'l3 JULIJ, nadaljevanka TV Titograd; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA;
rl ŠPORTNI PREGLED, 21 25 DOM, dokumentarna oddaja TV Skopje; 22.00
lQf4lKA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA, 22 30 POROČILA
jjjgDEUEK, 31. 10.
jjfV V ŠOLI: TV koledar, Pesmi m zgodbe za vas - Brata Grimm: ZLATA
■,c Slovenščina, Povej ml, Povej, Pokupsko-posavska arhitektura v lesu,
,(^ila (do 10.35); 1730 POROČILA, 17 35 MODRO KOT PISANO, otroška
'izanka TV Novi Sad, 18 05 ČLOVEK IN OKOLJE. Krajina v preobrazbi, 18.25
nPAVSKI OBZORNIK; 18 45 MLADINSKI STUDIO; 19.15 RISANKA; 19 20 CIK
(k 19 24 TV IN RADIO NOCOJ, 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I;
^55 VREME, 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 M. Kmecl: MUTASTI
lATJE, predstava SNG Trst; 21.35 PORTRETI: Henn Matisse, francoska
,(laja;2155 TV DNEVNIK II
JBEK, 1. 11.
• 35 POROČILA; 16.40 STEKLENI DOM, češkoslovaški film; 17.55 ZBIS -
V Andersen; MATI; 18.15 LJUDSKE ŽALOSTINKE POJE SLOVENSKI OK-
:T 18 40 PISANI SVET: Otrok in čas; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV
iRADlO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 E. J Neuman: V TRETJEM RAJHU. ame-
L nadaljevanka; 21.00 IZ KONCERTNIH DVORAN: J. Haydn: SIMFONIJA
I 88 v G-DURU; W. A. Mozart: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER V C-
(jRU KV. 467; 21.55 1. Otrin: PESEM GIBA - Jugoslovanska moderna; 22.15
OROČILA
REDA, 2. 11.
i50 TV V ŠOLI: TV koledar. Levi, Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu,
jdmor. Vstaja jugoslovanskih narodov, Nacionalni park Kornati. Poročila (do
035); 17.30 POROČILA; 17.35 CICIBAN, DOBER DAN: Šivilja; 17.50 MPF
lUE 83: Dekliški pevski zbori - 1. del; 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK; 18.40
^ZAIK KRATKEGA FILMA: VSAKA HIŠA JE BOLJŠA OD MOJE, nizozemski
iff, 19 15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO
lOZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA;
JOO FILM TEDNA: NAJ ŽIVI MEHIKA, sovjetski film; 21.40 PROPAGANDNA
^AJA; 21.45 PORTRETI: Tone Stojko; 22.15 TV DNEVNIK II
iETRTEK, 3. 11.
150 TV V ŠOLI: TV koledar, Ali si dijak ali vprašaj. Potočni rak. Odmor,
Matematika, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35); 17.30 POROČILA; 17 35
ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: Podivjana zemlja, ameriška poljudnoznanstvena
serija; 1825 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK; 18.40 ČAS, KI ŽIVI: Od mraka do
jie; 19 10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO
OZRNA; 19 30 TV DNEVNIKI; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA:
BOO TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA ODDAJA; 21 05 TARČE MIKEA AN-
fiOSA, ameriška nanizanka; 21.55 TV DNEVNIK IL
'petek, 4. 11.
I
650 TV V ŠOLI: TV koledar. Levi, Nemščina, Odmor, Josip Kozarac, Poročila
*10 35); 17.20 POROČILA; 17.25 JAZZ NA EKRANU: Kvartet David Schnitter -
m 17 50 MODRO POLETJE, španska otroška nadaljevanka; 18.25 OBZOR-
VK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA; 18.40 ZDRAVILNE VODE, izobraževalna
oddaja; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26
mo DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA
»DAJA; 20.00 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: Bratje na-
Srjsimo kose, dokumentarna serija; 20.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.45 NE
''RE2RITE; 21.00 TV KVIZ; 22.05 TV DNEVNIK II; 22.20 NOČNI KINO: NEKDO
ME OPAZUJE, ameriški film
SOBOTA, 5. 11.
800 POROČILA; 8.05 CICIBAN, DOBER DAN: Šivilja; 8.20 ZBIS-
H C Andersen: MATI; 8.40 MODRO KOT PISANO, otroška nanizanka TV Novi
Sad; 9.10 PISANI SVET: Otrok m čas; 9.40 I. Otrin: PESEM GIBA - In v začetku
le bil ritem. .; 10.00 ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: Človek iz Serenghetija;
105O OTROK IN PROMET: Na poti k samostojnosti; 11.10 ČUDEŽ ŽIVLJENJA,
Švedska dokumentarna oddaja; 12.05 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH
fRESKAH: Za hlapce rojeni, dokumentarna serija; 12.45 POROČILA (do 12 50),
'6 55 POROČILA; 17.00 PJ V KOŠARKI - PARTIZAN: CZ, prenos v odmoru
PROPAGANDNA ODDAJA; 18 25 PLANET OPIC, ameriška nadaljevanka; 19.15
f!iSANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
'930TV DNEVNIK: 19.55 VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20 00 DAJ-
jtlAM - Kabaret Svetlane Makarovič; 20 55 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.00
^RCALO TEDNA; 21.20 NOČNI KINO; MOST PRI REMAGENU, angleški film;
2315 POROČILA
RADIO ;0EMi
ČETRTEK, 27. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes
ob 9.00 Poročila), 10,00 Zaključek sporeda, 15 00 Obvestila,
15 30 Kronika, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi,
16 30 Čestitke in pozdravi, 17.00 V živo: Delovni čas na Celj-
skem, 18.00 Zaključek sporeda.
PETEK, 28. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob
9 00 Poročila). 9 30 Žveplometer, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00
Obvestila, 15.30 Poročila, 15.35 Namig za konec tedna, 15.45
Zabavni globus. 1600 Dogodki in odmevi, 16 30 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turi-
stična oddaja, 18 00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 29. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, 9.00
Poročila, 9.05 Za gospodinje, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Film-
ski sprehodi, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obvestila, 15.15
Lestvica zabavnih melodij, 15.30 Poročila, 15 35 Športna sobota,
15.45 Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16 30 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke m pozdravi, 1745
Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
NEDEUA, 30.10.: 10.00 Poročila, 10.05 Obvestila, 10.30 Pred-
stavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer (po-
novitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni
globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00
Čestitke in pozdravi, 14.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 31. 10.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Poročila, 15.35 Reportaža, 15.45
Zabavni globus, 16.00 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Čestitke in pozdravi, 17.30
Športni pregled, 17.45 Lestvica narodnozabavnih melodij, 18.00
Zaključek sporeda.
TOREK, 1. 11.: NI SPOREDA
SREDA, 2. 11.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob
9.00 Poročila), 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda,
15.00 Obvestila, 15.15 Glasbene vzporednice, 15.30 Poročila,
15.35 Iz krajevnih skupnosti, 15.45 Zabavni globus. 16.00 Do-
godki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika. 17.15
Čestitke in pozdravi, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborov-
ske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 31 dečkov in
26 deklic.
POROKE
Celje
Poročilo se je 17 parov, od
teh: VRABIC Albin iz Titovega
Velenja in HELBL Darinka iz
Sv. Vida, OCEPEK Bojan iz
Titovega Velenja in STRASEK
Metka iz Serževice, ŠPEGLIC
Branko in KANDRIC Frida
oba iz Vojnika, ROMIH Bran-
ko iz Proseniškega in DOLAR
Martina iz Celja, BUKOVSKI
Leonard iz Višnjevca in KE-
BLIC Marija iz Malih dol,
FURMAN Gabrijel iz Celja in
NOVAK Anica iz Celja.
Zlata poroka
Šmarje
ANDERLUH Avgust in
Amalija iz Šmarja pri Jelšah.
SMRTI
Celje
Umrli so: RATAJ Neža, 67,
Celje, SOVINC Rudolf, 67, Ce-
lje, PLESNIK Anton, 81, Reči-
ca pri Savinji, PECOVNIK
Adolf, 74, Lipoglav, SMODEJ
Alojzij, 29, Sladka gora, BA-
BIC Justina, 71, Žalec.
Šmarje pri Jelšah
Umiia je: PLAUSTEINER
Ana, 76, Šmarje, Brecljeva 9.
VZGOJNO
VARSTVENI ZAVOD
VELENJE
TITOVO VELENJE
PRODA
osebni kombi
2 430 K,
ietnik 1977, v voznem sta-
nju - neregistriran.'
Cena po dogovoru.
Informacije dobite po tel.:
851-172 vsak dan od 7. do
15. ure.
Fotokino društvo
Celje
prireja
foto tečaj -
začetniški za amaterje in
ljubitelje fotografije. Tečaj
bo predvidoma v mesecu
novembru in decembru
Prijave sprejema Fotokino
društvo Celje, Cankarjeva
11, poštni predal 169 do 15.
11. 1983. Nečlani vplačajo
150,00 din akontacije.
ISTRSKI ČAJ
MEŠANICA DOMAČEGA
ČAJA
ISTRSKI ČAJ je sestavljen
iz osem vrst poznanih zdra-
vilnih in aromatičnih zelišč.
ISTRSKI ČAJ krepi in po-
mirja, izboljšuje spanje, od-
ganja vetrove, preprečuje
napenjanje. ISTRSKI ČAJ
osvežuje ter pospešuje do-
bro počutje. ISTRSKI ČAJ
deluje blagodejno in korist-
no na zdravje.
ISTRSKI ČAJ dobite v trgo-
vinah.
TOMAŽI NČIČ
Predelovanje zdravilnih
zelišč, 66310 IZOLA, Do-
brava 24 b
SP »steklar« Celje
ponovno objavlja
prosta dela in naloge
vodje montaže
Pogoji:
- srednja strokovna izobrazba gradbene smeri,
- pet let delovnih izkušenj,
- organizacijske sposobnosti za vodenje in delo z
ljudmi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj'kandi-
dati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
SP STEKLAR CELJE, Kosova ul. 6
Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh
po opravljeni izbiri
Lestvici zaiiavnili
in domačili melodij
Zabavne melodije:
1. i LIKE CHOPIN - GAZEBO
2. MOONLIGHT SHADOW - MIKE OLDFIELD
3. BABY JANE - ROD STEVVART
4. EVERY BREATH YOU TAKE - POLICE
5. LITALIANO - TOMISLAV IVČIČ
DomaČe melodije:
1. MOJA ZLATA MIŠIKA - AVSENIK
2. NAŠA DOLINA - SLOVENIJA
3. MUHASTE SOPROGE - ŽAGAR
4. TA ŽENSKI SVET - SAVINJSKIH 7
5. TE DOMAČE VIŽE - FANTJE Z VSEH VETROV
Prodajalna MELODIJA v Cankarjevi ulici v Celju vam
nudi bogat program plošč in kaset. Prodajalna
MELODIJA - TDO »TEKO« CEUE - SOZD MERX
KUPON
lestvica zabavnih melodij-
izvajalec___-
lestvica domačih melodij__
izvajalec_—__
ime in priimek___
naslov__
Nagrajenca: Maja Verdev. Šmartno v Rožni dolini 39a
Darja Bratina, Zadobrova 56, škofja vas
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. Kongresa 3a, Celje
Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo
v prodajalni MELODIJA.
»METKA«
tel(stilna tovarna in konfeitcija
CELJE
ipavčeva 22
OBJAVLJA
javno licitacijo
privezovalnega stroja tip AVA
z izklicno ceno 40.000,00 din, ki bo 4/11-1983 na
sedežu delovne organizacije ob 10.30 uri.
Ogled stroja je možen isti dan od 9-10 ure. Plačilo
varščine v višini 10% od izklicne cene stroja bomo
sprejemali 4/11-1983 od 10-10.30 ure. Osebe, ki
se ne ukvarjajo z reprodukcijo, morajo plačati še
prometni davek. Nakup stroja bo po sistemu »vi-
deno - kupljeno«, plača pa se takoj ali najkasneje
3 dni po licitaciji.
Komisija za izvedbo licitacije
Ob 3.5-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za nai-od s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec na osnovi dnižbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
ui-ednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina), Violeta Vatovec &nspieler (Laško, izobra-
že\'anie), Mateja Podjed (Šentjur, kultura), Milena Srečko Po-
klic (Slov. Konjice, zdravstvo). Rado PanteUč (Mozirje, turi-
zem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika). Srečko Srot
(reportaža, kronika-kriminal), Mitja Umnik (gospodarstvo,
kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika NT), Janez
Vedenik (Žalec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport)
Franček Pungerčič (glasba in glasbeni urednik RC). Tehnični
urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CCP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 12 dinarjev. Celoletna naročnina
540 dinarjev, polletna nai"očnina 270 dinarjev. Za tujino je cena
dvojna. Štev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub-
ljana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
27. OKTOBER
Bisernika na Malem vrhu
Kumtovega Nanila In Temze skupnih šestdeset let na misllniskem Pohorju
»Ja, 23. novembra bo 60 let, ko sva
se poročila,« pravi Neintl, kot ga kli-
čejo bratje in sorodniki. Veseljak in
človek dobre volje, ki rad potegne
meh, pa naj bo klavirska ali diatonič-
na harmonika. Zapoje zraven take, ki
so jih kovali sproti za vasovalske in
svatovske priložnosti. Zaigra in za-
poje drugim in sebi v veselje.
Ferdinand Kumer-Nantl se je rodil
leta 1892 v kajži, ki je bila prislonjena
na pobočje mislinjskega Pohorja. Tam
sta bili samo dve smeri; navzdol v doli-
no in od tam kamorkoli, ali nazaj v
strmino. In taka je bila v glavnem tudi
življenjska pot, zdaj skoraj 92 letnega
Nantla, ki še vedno poskoči po stopni-
cah, da ti dih zastane. Osupneš, ko
Nantl pripoveduje, da je bil štiri leta
na Soški fronti in ga Talijani niso zade-
li, ker je nizke rasti in hiter.
Kapitulacija avstroogrske monarhi-
je ga je pripeljala v celjsko vojašnico,
kjer se je, prekaljen vojak, pridružil
prostovoljcem, borcem za severno me-
jo, generala Maistra. Hauptman Kosi
ga je vzel s seboj in tako se je prva
svetovna vojna za Nantla končala šele
20. februarja 1919. na položajih pred
Velikovcem na Koroškem. In Nantl, ki
je ukanil smrt v bojnih jarkih, je odšel
v novo bitko za preživetje, v spopad z
usodo ljudi revnega stanu. Srečal je 13
let mlajšo Terezo in 1923. leta sta se
vzela. Tako sta skupaj 60 let in nasme-
jana pripovedujeta, kako je bilo, ko ni
bilo nič; ko sta za koruzne žgance tesa-
rila v gozdovih, kuhala oglje in imela
otroke.
Druga svetovna vojna ju je zalotila v
Ravnah pri Šoštanju, kjer sta spet oku-
sila ledeni dih grozot. Na skednju sta,
pod otepi slame, skrivala in negovala
težke ranjence, partizane, v hiši pa so
jima Ukrajinci pretili z nožem na grlu.
Nantl je nad skrivališče naložil toliko
otepov slame, da nemški vojaki niso
mogli z bajoneti zadeti ranjenca, ko so
prebadali vsako ped krme. Potem jih
je prelisicu se urugič, ko so se vrnili in
tisto slamo premetali, spodaj pa ni bilo
sledu o skrivališču.
Prekaljeni lisjak Nantl je mislil hi-
treje kot nemška komanda. Po' prvi
preiskavi se je takoj povezal z aktivi-
stom Milanom Pugljem, ki je organizi-
ral premestitev ranjenca z razmesarje-
no roko in nemška soldateska je kljub
sumu in temeljiti preiskavi ostala
praznih rok.
Se danes, ko pripovedujeta o tem in
podobnih dogodkih, se Terezi in Nant-
lu hudomušno iskrijo oči. Potem še
pristavita, s prikritim ponosom, da je
bila njuna hiša znana po tem, da sta
borcem nudila kar sta mogla in imela.
Vprašam, kdaj jima je bilo najtežje.
Pa pravi Nantl, da če odšteje obe sve-
tovni vojni, pa to, da sta se sedemkrat
selila, da jima pravzaprav sploh ni bilo
težko. Ko pogoltnem slino in posku-
šam čim manj bedasto gledati v dva
nasmejana obraza, ki pomnita skoraj
celo stoletje, še zapišem, da je Nantl v
penziji od 1952. leta in da se ne spo-
mni, da bi mu kaj manjkailo. Imata
hišico na Malem vrhu št. 50, kamor še
zdaj, devetdesetletnik, po vinogradni-
ški strmini, znosi v nahrbtniku vse,
kar potrebujeta iz doline.
Z nepogrešljivim klobukom in zanj
zataknjenim krivčkom, me pospremi
iz hiše, pokaže na skladovnico drv, ki
jih bo še razžagal in nacepU, spravil
pod streho.
>'Veš, zima bo«, pravi.
Seveda bo zima, me je prešinilo, ko
sem se spuščal po strmem travnatem
bregu v dolino in mi je dvakrat prav
nemarno spodrsnilo; kljub »adida-
skam«.
A.-K.
Medveda so dobili
pred Snežne jamo
Medveda, nenapovedanega poletnega obi-
skovalca Gornje Savinjske doline, ni več. v
ponedeljek, 24. oktobra ob 16.30 je prišel pred
puško 60-letnega letos upokojenega lovskega
nadzornika iz Luč, Vinka Knapiča. To kar ni
uspelo stotinam lovcem, ki so se nekajkrat od-
pravili tudi na skupinski pregon nad kosma-
tinca, je uspelo Vinku Knapiču.
Ta je sivorjavo mrcino, težko 160 kg čakal 15
dni. Na končno sled, pod planino Arta, komaj
200 metrov od Snežne jame na Raduhi ga je
pripeljal turist, ki mu je dva dni pred tem javil,
da je opazil medveda na Raduhi.
Mnogi, predvsem kmetje so si sedaj odda-
hnili, kajti lovcev strel je verjetno rešil marsi-
katero ovco. Teh pa je medved dosedaj pokon-
čal okoli 60. Oddahnili so si tudi lovci v vsej
dolini, saj je bila na njihov račun izrečena mar-
sikatera pikra. Medveda bo Vinko Knapič da-
roval Lučam, da bo na ogled vsem turistom, ki
prihajajo v ta kraj. O vtisih z lova pa v prihod-
nji številki.
RP
Prodajalna DOM Celje,
Cankarjeva ulica 4
Vse za urejen in prijeten dom!
Velika izbira izdelkov,
primernih za darila.
Le poprimi io in poliubi |o, poi pa pojdi, pojdi piesat žnjo..
Ko se je odtrgal od Marol-
tovcev, kjer je pognal kore-
nine v bohotno prst folklor-
ne dediščine, ko so skupine
vznikale ponekod drugod,
je pred desetimi leti popri-
jel, jo poljubil in zdaj se de-
setletje vrtita, poprijemata
in poklekata vzajemno na
'poušter«. Kdo? On, Edi Ga-
beršek in celjska folklorna
skupina iz velike celjske
kulturno-umetniške druži-
ne - železničarskega Pre-
šerna.
Tale okrancan uvod je bilo
treba napisati, da se bo vede-
lo, kajti zdi se nam, da so od
nekdaj, na vsaki prireditvi,'
ki jo želimo bolj narodno po-
barvati, da so dobro znani po
vsej slovenski zemlji, tudi
čez, tja doli do Titovega Ve-
lesa in Budve in da zdrknejo
čez mejo, doli v daljno Turči-
jo in gori do polnočne Fin-
ske. Vedeti je treba, kdo je
bil začetnik in komu so med-
tem posiveli kot ježkove bo-
dice kratko pristriženi lasje.
O dosežkih nebi posebej
govorili, potrjujejo jih podat-
ki, kot; da so letos imeli že
okoli 60 nastopov, da so po-
bratimi s folkloristi Beltin-
ce v. Novega mesta, Banja
Luke, Budve in Titovega Ve-
lesa, da so gostovali razen v
Turčiji, Finski še v Rumuni-
ji, Italiji, Avstriji, na Češkem
in v obeh NemčiJEih. Kar se
kriterijev za gostovanje na
tujem tiče, vemo kako so pri
nas neizprosni. Kaj skupina
pomeni za mlade so zgovor-
ne tudi številke. Od ustano-
vitve do danes se je v celjski
folklorni skupini zvrstilo
okoli dvesto mladih, zvrstilo,
zaplesalo, odplesalo. Cez sto
je takšnih, ki so zaradi mno-
gih vzrokov odšli, nobeden
pa ne, ker bi se mu folklora
zamerila. Devetinosemdeset
članic in članov šteje skupi-
na v tem času, blizu 30 pa
mlada skupina, ki šele zače-
nja - začenja na temeljih do-
bre tradicije.
Gledalec, ki vzhičen in
vzradoščen gleda folklorni
nastop, si težko predstavlja,
koliko vaj je bilo treba, koli-
ko znoja, ponavljanja, pilje-
nja, nasmihanja, ko bi se naj-
raje zjokali, tihega zaklinja-
nja: drugič me nebo, kaj sem
vendar komu storil?, koliko
ur, ki jih potem poplača z
nekaj bleščečih minut pred
občinstvom. Skladnost gi-
bov, do centimetra odmerje-
ni zasuki, ubogljivost ritmu
- na vse to bi moral gledalec
pomisliti takrat, ko se na ve-
selične plesišču preriva sko-
zi gnečo plešočih, ki si stopa-
jo po kurjih očesih, se zaleta-
vajo kot vešče v luči, se suva-
jo s komolci, si sproti izmiš-
ljajo najbolj groteskne fi-
gure.
Ob desetletnici, v soboto,
bodo pokazali le del svojega
programa, slovenski del.
Zmorejo pa vam pričarati
malone vse jugoslovanske
pokrajine v pesmi, plesu in
glasbi. S tem opravljajo hu-
do pomembno nalogo, rešu-
jejo pozabi zelo zanimiv del
ljudskega izročila, narodove
kulturne dediščine. Na ne-
davnem kongresu jugoslo-
vanskih etnologov in folklo-
ristov je bil storjen premik.
Zavedali so se, da je oživlja-
nje teh vrednot preteklosti iz
izvirnega časa in prostora v
današnjega kot živi muzej.
Le tako ne bo ostal o tem le
zaprašen zapis v temnem ko-
tu strokovnega arhiva, ka-
mor seže le strokovnjak. Ta-
ko vidi in sliši odmev prete-
klosti tudi kdo čisto po nak-
ljučju in se ogreje.
O trnju v tem rožnem vrtu
tokrat ob jubileju ne! Bilo je
veliko težav, nevšečnosti,
nerazumevanja, podcenjeva-
nja, rinjenja na stranski tir,
odrekanja. Pa kaj bi tisto:
Le poprimi jo
in poljubi jo,
pol pa pojdi,
pojdi piesat žnjo!
Tako veleva besedilo koz-
janskega »pouštertanca«.
Ples pa je nekaj, kar sprem-
lja človeka odkar je shodil.
JURE KRASOVEC
Tonček Aplenc je
privarjen k
skupini...
Deset let je zraven. Od za-
četka. Tudi zdaj, ko vodi
ključavničarsko delavnico in
zida hišo, le malokdaj manj-
ka na vajah in nastopih. Nje-
mu ni treba tegale brati, on
je bil povsod zraven.
Nekoč bo treba odstopiti.
Kdaj in zakaj ne vem, da mu
ne bo vseeno ve. To je zanj
razvedrilo po trdem delu,
pot med ljudi in v svet, za-
vest, da počne nekaj korist-
nega, da pomaga veselje no-
siti med ljudi.
Deset let je precej zame-
njanih generacij. Saj so
»fejst« tile ta mladi, vendar
tako zapeti po domače, iz pet
in iz duše, kot so nekoč, tako
pravi, mladi ne poznajo več.
Včasih bi radi folklorne vaje
spremenili v disko, ko pa
pridejo na oder, so spet takš-
ni, kot bi za disko nikoli ne
slišali. Vsaj čas prinaša svo-
je, važno je da smo vsi enako
vneti tudi za ljudsko izročilo.
IVIarjeta Robnikova
je bila rosno
dekle...
...ko je bila pred desetin
leti med prvimi plesalkaH
celjske skupine. Sedemnaj
jih je imela, bila še ni Robnike
va marveč Hodnikova, kot C
bi za priimek iskala rimo? M<
ža si je zbrala v skupini in nj«
sinek, mali Klemen se crtljap
kolenih tetic in stričkov, kad)
je mamica na odru in tako he
no poskakuje.
Marjeta je v skupini skrbela
za finance. Biti blagajniCarW
je tem huje, kolikor je man)
denarja. Z malim je treba sko-
pariti. Skrbela je leta za garde-
robo skupine, kar ni šala.
trgovka,  vedno  moškim
vratu, pri Vesni namreč proda-
ja srajce. Ce bi ne imela v k'
lektivu   toliko   razumevanj
kdo ve, če bi še plesala v sto
pini.
Morda je res skupina z na<
povprečnim slovesom, taJ
Metka meni, po položaju '
okoliščinah m. Koliko so sart
prešivale, deset let same pe^
jo, likajo, popravljajo - zv^
dništvo to že ni!
Fantje? Kovčke nosijo, ^
moškega postorijo. So stare
le kavalirji. t
AMADEUS POROČA
Pisati odkrita ali ne
to je vprašanje sedaj,
kaj se sploh vedeti sme,
kam postaviti piko in kam klicaj