?>K.° 'ju%° na fl, varaWvlVvii Lepi nouhf. Krščanski sociale! na Dunaju so imeli dne 13. t. ni. velikanski shod, n.: katerem je glavni govornik poslanec Kunschak našteval nauke, ki jih dajejo stranki zadnje občinske volitve. Ti nauki so: 1. Bodite složni, složni in še enkrat složni! 2. Pojdite in delajte, delajte in še enkrat delajte! 3. Pojdite in skrbite, da se bo naša mladina v vseh ozirih v pravem krščanskem duhu vzgajala! 4. Skrbite, da se vpiše vseli 121.000 mož, ki so oddali pri zadnjih volitvah svoje glasove za krščansko-socialno stranko, v naše organizacije IN DA Sl VSI NAROČE NA KRŠČANSKE ČASOPISE! Slovenci smo. V članku v zadnji številki smo pisali o narodnosti. Danes nadaljujemo in prosimo vse svoje bravcc, da tc članke dobro in pazljivo prečitajo, ker se bodemo še večkrat nanje sklicevali. Slovenci smo in za to hvalimo Boga. Lcliko rečemo, da ni naroda v Avstriji, da v Evropi tako izključno rim-sko-katoliškega, kakor je ravno slovenski narod. Nemci so v večini protestantje, Rusi so razkolniki, o Franco-zih, Špancih, Portugalcih ni treba, da govorim, Bog nas varuj taeih razmer! Italijani — no cela Italija molči, dasi je papež oropan svojega kraljestva, in frainasonstvo gospodari duhovnik je iz šole izključen v tej državi, ki bi , morala biti najbolj katoliška, saj ima | papeža v svoji sredi! Tudi pri Slovencih sc je prikazal .'liberalizem« — ali slabo tilogo igra. Kdor sc ga je oklenil, se navadno kmalu kesa — na Kranjskem je prava ničla ! | •• - na Štajerskem je že tudi na tleh na Primorskem zgublja pristaše dan za dnem, tako da imamo Slovenci na D u-n a j u med poslanci, ki zastopajo nas narod, kakor n i k a k drugi n a r o d —- pristne zastopnike rimsko-katoliške-ga prepričanja in leliko rečemo, da je približno isto reči: laz sem Slovenc., kakor bi rekel: Jaz sem pristni rimski katolik. Celemu svetli povemo v brk, da st nič ne želimo italijanske »tisočletne" kulture. Kaj imamo od nje? Mi, ki smo na meji obžalujemo grozne, svinske kletvine italijanske, ter »nož« pri prepirih, česar bi sami niti ne poznali. Koliko analfabetov (da ne znajo m čitati ne pisati) je v Italiji, so časniki v zadnjem času objavili in si nič ne želimo enakih razmer. V Gorici vidimo, da so Slovenci raz m e r n o bolj pridni v obiskovanju cerkve, pri poslušanju božje besede in tudi pri prejemanju sv. zakramentov, a da so najslabši navadno poitalijančeni Slovenci. Policija bi znala povedati, ko-I likokrat dobi od italijansko, ali fiirlan-I sko govorečega, ako ga vprašajo, »odkod je tvoj oče, ali mati« za odgovor da iz slovenskega dela dežele. Največc delomržneže, pohajače in brezverstneže - - med taeimi jih najdeš najlože. zato slovenske otroke vse v slovenske šole! Kako s(> bodo sicer česa naučili, ako v čitelja niti razumejo ne? ITidi Furlanom se v tem oziru krivica godi. Doma govore furlanski, otrok I pride v šolo. sliši — posluša, a učiteh ! govori italijanski in otrok ne nule. Da so v mestu navadni ljudje tako nevedni. ni vzrok samo »trda« glava, tc-i inč učni jezik, zato pa otroci zastajajo '• saj v prvih dveh razredih naj bi bil za Furlane poduk v iurlanščini, pabovspet. mnogo ugodnejši. Poduk bodi za vsa-cega v materinščini in čudno, kaj ne, da slovenski list prvi opozarja na krivico. si se godi drugemu narodu! P... Kar želimo sebi, to privoščimo tudi drugemu in krščanska ljubezen nas sili. da damo .udi drugim dober -vet, ako smo prepričani, da bo bližnjiku v prid. Priporočamo, naj to misel tudi naši ita-iijansl listi resno vpoštevajo, ne bo jim v škodo. ' „V principu". »Kmečka Zveza« za ajdovski okraj je razglasila v svoji 9. resoluciji v Vel. Zabijali, da ni v principu zoper boljša-uje učiteljskih plač, vendar pa veže izvršitev tega vprašanja na neke pogoje, o katerih smo v že povedali svoje mnenje. - Sedaj nam preostaja še naloga, da pojasnimo tudi svoje stališče na sploh o povišanju ali zboljšanju učiteljskih plač. Ako bi hotela vlada sprejeti na svoje rame ves potrošek za zboljšanje učiteljskega gmotnega stanja, bi se mi po- vsem ujemati z namero ajdovske »Kmečke Zveze«. Ko bi se hotelo to pa naprtiti na rame deželne uprave, bi morali tak predlog natanko in vestno proučiti. Dežela prispeva v že sedaj 250.00(1 K v gotovini iu okolu 1 nii.uoii K po dokladah na užitnim) od vina in mošta in po davščini od piva, torej skupno 400.000 K. zn ljudsko šolstvo. \ ima poleg tega še dolžnost skrbeti za pokritje stroškov, katere prouzročuje deželni petizijski zalog, kateri je l il leta 1907 pasiven za 17.547 K, leta 191 n za 04.548 K in za katerega kaže proračun leta 1912 vže 57.705 K primanjkljaja. In ni dvoma, da ta primanjkljaj bo iznašal v malih letih četrt milijona kron. Izvestno je. da bo treba v najbli-zjem času povišati deželne doklade na iztavne davke vže v pokritje teli potrebščin. A ta povišek postane neznosen, če se zboljšajo učiteljske plače na troske dežele. Prcdno sc to zgodi, bodo morali slovenski poslanci vzeti v roko svinčnik in natanko preračunati posledice te namere. Šele če .zpade ta račun v prilog slovenskemu delu dežele, bode zamogla 'Zveza« zahtevati udejstvovanje svojo tozadevne resolucije. Potem pridejo še v poštev okrajni šolski sveti, ki naj bi skrbeli za pokritje tega poviška, l i okr. šolski sveti imajo pa pravico nakladati doklade le na iz-ravne davke v ta namen. Torej bi morali zopet obremeniti le kmeta in posestnika. in mi mislimo, da so naši trije : slovenski politični okraji vže dovolj j preskrbljeni s tozadevnimi dokladami. Saj douaša tolminski okraj 150, sežan-! ski IIP iu goriška okolica 94 odstotne Is luja vsaki Četrtke ub I. url popoldne Rokopisi te ne vra-lajc. Netrankovana planu ae ne spre-j.-majo. Cena listu znala ia celo leto 4 krone, it pol leta 2 kroni. Za man) premoZna celo leto 3 krone, ra pol leta K 1*50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, xa druge defele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-I urini it. 9. Naročnino In naznanila sprejema upravniitvo v Gorici, Semeniška ul. it. 16. Po ;: n < z r c Številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v SemeniSki ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva* Semeniška 10i v Šolski ulici, Nunski uhd, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XX. (•thlk. V Gorici, 23 maja 1912. 21. številka. Strah pred razbeljenima „ pokrovačema". (Iz mladih dni.) Sv. birma! Kateri otrok se ne veseli tega dneva! Komaj sem hlačke oblekel, že mi je dobra mamica pravila, kako lepo bo, ko bom šel k sv. birmi. Dobrega, bogatega nuiiea mi bo mamica dobila, a sam moram biti zato priden, ubogljiv, se moram učiti moliti, kajti Škof so strogi, izprašujejo krščanski nauk in kaj poreče bogati nune. ako nebom dobro znal krščanskega nauka? Kupi! mi ne bo nič kolačev, ne ure, ne verižice, in mamica mi bo kmalu po birmi slekla novo oblekeo snela lepi klobuček z glave in zaprla me bo v klet. kjer bom moral ostati toliko časa, dokler nebo bogati nune pojedel vseh sladkih štrukljev, katere bo mamica napravila meni na čast. A to ni bilo še najhujše! Grozen strah se me je polotil, ko mi je mamica rekla, da pridejo škof z velikim spremstvom v lepi bliščeči se obleki z zlato škofovsko palico. Za njim pa da bo nosil dve razbeljeni »pokrivači« mož iu bo vsakemu otroku, ki ne bo znal krščanskega nauka, pritisnil razbeljeni »pokrivači« na lice. To bo grozno! Strah me je tresel in obljubil sem mamici, da sc bom pridno učil krščanski nauk in da bom priden in ubogljiv, le da ne bom trpel groznih bolečin, provzročenih po razbeljenih »pokrivačah«. Minulo je par let. Bližal se je čas sv. birme. Blagi g. veroučitelj nas je ve-j stno pripravljal za sv. birmo, nam razkladal dobrote, katere dobimo s sprejetjem tega sakramenta in nas pripravljal za sv. spoved. A kot mora me je vedno težilo to, kar mi je mamica pravila o razbeljenih »pokrivačah«. Povedal sem to tudi drugim součencctn in vsi so se grozovito ustrašili. Cele dneve smo prečepeli s katekizmom v roki. Mamica me je večkrat izpraševala iz katekizma, vselej sem dobro znal. A verovati nisem hotel, da bom znal krščanski nauk pred škofom. Dobra mamica mi je dobila birmanskega nunca iz mesta. Koj, ko me je zagledal, me je vprašal: »Ali znaš kr- ščanski nauk?« »Znam!« sem rekel. -»Ali se bojiš škofa?« me je vprašal. Jokaje sem rekel, da se ga bojim. »Zakaj?« je vprašal. »Ker bo ukazal pritisniti razbeljene »pokrivače« na moja lica. ako ne bom znal krščanskega nauka!« Zasmejal se je dobri nune in vprašal mamico na tihem, kaj to pomeni. —• Mamica pa mu je šepnila na uho: »Fa-lotič bi se sicer ne naučil tako dobro krščanskega nauka, če hi ga ne strahovala z razbeljenima »pokrivačama«.« Prišla ,.e tira škofovega prihoda. Zbrali smo se z našimi birmanskimi nunci ob uhodit v cerkev. Strah nas le spreletel. Škoi z obilnim spremstvom s škofovsko palico in s škofovsko kapo je šel v dolgi vrsti gg. duhovnikov zadnji v cerkev. Trepetaje sem uprl oči vanj. Mislil sem si: Sedaj bom videl groznega moža / razbeljenima »pokrl-vačema«. A ni ga bilo. Oddahnil sem se. Srečnega sem se čutil. Le še to me je skrbelo, ali bom znal krščanski nauk. \ enomer sem ponavljal nauk o zakramentu sv. birme. Vrsta je prišla name. Odkašljal sem se. Birmanski nune je vprašal, ali bom znal. Rekel sem. da se bojim. »Kaj je zakrament sv. birme?« me je vprašal naš dobri g. veroučitelj. Škof je bil zraven. Trepetaje sem začel jecljati: »Zakrament sv. birme je...« dalje nisem mogel. Potil sem se kakor bi kopal celi dan. Nikoli ne bom pozabil. »No, ložek, saj si bil v šoli vedno prvi!« Je rekel dobi i g. veroučitelj. Še enkrat sem zbral vse svoje moči, se ojunačil in — hvala Bogu stekla mi je z jezika res-niča o sakrainentu sv. birme tako, kakor i)o loju. ŠKoi se je nasmehnil in sam nisem vedel, kedaj se je dotaknila roka prevzvišenega mojega lica, ki je gorelo strahu in veselja ob enem kakor bi bilo res nanj razbeljena »pokrivača« pritisnjena. Pozabil ne bom nikoli tega trenutka. Birmanski nune je bil tega tako vesel, da mi je nakupil kolačev, uro, verižico. še en nov klobuk, šolske bukve, pero, svinčnik itd. Doma pasem se tako najedel sladkih štrukljev, pečenke In drugega, da sem bil gori do ušes tolst. Ei, lepi spomini na mlada leta. doklade v pokritje potrebščin za ljudsko šolstvo, .le-li ur ,ročc še više gori:' Nikjer v Avstriji in ne v Fvropi, sploh mislimo tia celem svetu ne najdete okrajev, ki bi bili obremenjeni na tak način z dokladami za ljudsko šolstvo nego so naši trije slovenski okraji. V dokaz te trditve navajamo, da znašajo doklade na izravne davke z;i šolski zalog v Bukovini 50' <, v (ialieiji 30' < in v Avstriji pod Anižo 21' ■, dočim krijejo v drugih kronovinali večino teli stroškov deželne uprave, od katerih pa nima nobena nad 76' < doklad na izravne davke. Kranjska n. pr. pobira 40'- na izravne davke. 4i >' < od užituine in 4 K od lil na drobno potočenega piva, in plačuje in krije s tem vse deželne potrebščine, deželne ceste, učiteljske plače in bolniške stroške. Primerjajte sedaj to 7. našimi dokladami in potrebami. Ne bo škodovalo, ako podamo na šim čitateljem in ajdovski »Zvezi« splošen pregled o troskih za naše ljudsko šolstvo. Vse tozadevne potrebščine so znašale I. 1904 za celo kronovino 833.000 K. leta l(,12 pa dosežejo znesek 1,550.000 kron; v osmih letih se je torej potrebščina zvišala za okroglih 717.000 K. In pri takih podatkih naj ima kdo še dovolj poguma, da bi predlagal zboljšanje učiteljskih plač? Opomniti je pa še, da imajo posamezni šolski okraji še precej pošteno svotice dolgov. Tako goriška okolica približno 700.000 K, tolminski okraj 550.000 K. sežanski okraj iu Furlanija tudi še precejšnje vsote, ki nam pa niso natanko znane; vendar pa je gotovo, da znašajo vsi tozadevni dolgovi v deželi okroglo d v a milijona kr o n. Za pokritje prej navedenih šolskih potrebščine je tako-le preskrbljeno: Požela prispeva z zneskom 400.000 K. ostanek 1,150.000 K se mora pokriti z dokladami na neposredne davke, ki zahtevajo popre k (brez gori-škega mesta) I o ‘J odstotne d o-k 1 a d e n a v s e i z r a v n e d a v k e. če se pa vpošteva tudi goriško mesto in prištevaj«; doklade za pokritje primanjkljaja deželnega penzijskega zaloga. se mora naložiti 96'/ doklada tu-, vse izravne davke v pokritje navedenega primanjkljaja. »V principu« smo torej za to, da šene sme naložiti niti vinarja več na breme naših posestnikov za ljudsko šolstvo. Ce hoče vlada v principu in gotovini zboljšati učiteljem gmotno stanje, svobodno ji: temu radi pritrdimo. Kar se pa tiče zboljšanja učiteljskih plač po deželni upravi, to je stvar premisleka. Zadevne’ predloge je treba natanko proučiti. Uverjeni smo. da je tudi ajdovska »Zveza« povsem našega mnenja. Toliko ona, kakor tudi druge »Kmečke Zveze«, naj bi delale na to, da se to za našega kmeta pereče vprašanje v naših okraji« o priliki saniranja deželnih financ v poštev jemlje in da vlada razbremeni n;-, to stran slov. okraje, kajti nekaj časa bo še ljudstvo to butaro prenašalo, a potem nastane — polom. Razslave goveje živine na Krasu. Razstava v Sežani. Dne 4. t. m se je vršila pri krasnem vremenu živinska razstava v S e ž a n i. Pokazal se je od zadnje razstave v letu 1910 sem v elikanski napredek. Mozaik različnih domačih pasem je izginit popolnoma in z veseljem si opazil, kako se je vendar tudi na Krasu upeljala z deželnim zakonom od M maja 190.' št. 24 za srednje govedorejsko oženili, izključno določena, če tudi ne še čistokrvna vendar enotna rujava švicarska pasm i. Povdarjati se mora. da so živinorejci sedaj saini sprevideli, da odgovarja rečena pasma prav dobro Kraškim razmeram in da so vsled tega /.njo popolnoma zadovoljni. Letošnja razstava je pokozala, da tudi Kraševci napredujejo v živinoreji ter da stremijo za tem, da bi se tudi oni povspeli na podlagi živinoreje po lestvici blagostanja navzgor. I Vedno so se pričela razdeljevati darila in nagrade pojasnil je deželni odbornik g. dr. M. Stepančič veliki pomen živinoreje, namen razstav in ž njimi spojenega obdarovanja, je povda-rjal da kar uspeva v drugih deželah, mora tudi pri nas. da moramo skrbeti, da postanemo v gospodarskem pogledu močni ter je poživljal navzoče ži \ inorcjce, naj spodbujajo tudi še one innogobrojue sosede, ki iz neopravičene bojazljivosti niso prignali svoje b a j e I e p e živi n e na razstavo, naj v bodočnosti tega ne opuste, kajti sicer ni dosežen namen razstav, kjer naj bi ravno vsi pristni živinorejci tekmovali za darila. Na razstavo v Sežano je bilo prignanih ^ bikov, «50 krav iu 75 junic. Skupno se je razdelilo 754 K. Darilo za bike je dobil: Prane Božeglav iz Lokve št. 102 v znesku 20 K. Nagrade po 15 K za bike so dobili: Anton Macarol, Sežana 41, Ivan Stok, Povir 24, N. Pire, Kopriva, Martin Er-eigoj, Škofije 42, Franc Bole. Avber 13. Darila za krave so dobili: Josip Pavlovič, Lokev št. 135, 40 K, Andrej Kariš, Sežana, št. 204, 30 K. Fr. Mrevlje. Lokev. 125, 30 K. Ludvik Mahorčič. Sežana 52. 20 K. Miha Stok. Povir 38, 20 K, Karol Suša, Štorje 27, 20 K. Josip Mahorčič, Sežana 92, 20 K, Ivan Ober-snel, Divača 6, 20 K, Katarina Štolfa, Sežana 230, 20 K. Za junice so dobili darila po 20 K Alojzij Rebec, Divača 40. Maks Milič. Repuič 3, Ivan Dojc, Lokev 34, Ludvik Mahorčič Sežana 52: sledeči gospodje so se blagohotno odpovedali darilom in so vsled tega do bili č a s t n e dipl o m e: Stefan Pak-simada, Sežana 145, za junico. .Anton Muha, I okev 94, za kravo in junico, .io-sip Pirjevec, Sežana 00, za kravo, Ivan Kocjan, Žirje, za kravo in junico. Za junice so dobili nagrade po 10 K . Karol Bončina. Žirje 22, Frane Sila. Lokev 34, Franc Perhavc. Ležeče 21. Andrej Mlač. Prelože KS, Martin Pelan. Žirje 25. Alojzij Rebec, Divača 4. Josip Pavlovi, Lokev 135, Josip Kocjan, Žirje 15. Maks Milič, Repnič 3, Ivan Ostrovska, Dutovlje 7. Josip Stok, Divača 7. Ivan Umek, Lokev III, Franc Perhavc Ležeče 21. Ivan (lomizelj, Dutovlje, Josip l.nkovič. Lokev 118, Katarina Rebec Divača 34. Konečno se opaža, da je obdaro-valna komisija ustregla splošni želji, naj bi tudi oni živinorejci dobili malo potnino, kateri so prignali svojo živino na razstavo, a niso bili deležni ne darila, ne nagrade. V to svrho so se razdelile, po razmerju oddaljenosti, male pot-nine v skupnem znesku 119 K. Splošno se je povdarjalo, da je umestnejše da se držijo živinske razstave vsako drugo leto. Ne glede na prihranitev komisijskih stroškov se pri vsakoletni razstavi ne samo ne more radi prekratkega roka opaziti posebnega napredka, ker se običajno prižene mnogo živine, ki je bila vže v prejšnem letu obdarovana. Tudi/a razdelitev razpoložljivega denarja je pri vsakoletnih razstavah premalo, kar vzbuja pri živinorejcih. ki nič ne dobe. le nevoljo. Temu se odpomore z v s a k o d r u g o letno razstavo, kakor je bila letošnja na Krasit. O razstavi v Komnu priobčimo prihodnjič poročilo. Politični pregled. Državni zbor. Y petek je poslanska zbornica razprav Ijala predlogo glede varstva izse- ljencev iu je vsprejela sledeče predloge, ki jih je stavil tozadevni odsek: 1. Vladi se naroča, da čimpreje nastavi srokovue poročevalce za izseljence v ameriških Severnih in Južnih državah. pa tudi v evropejskih, koder le več avstrijskih delavcev. 2. Ti poročevalci morajo biti popolnoma zmožni jezika izseljencev. 3. Vladi se naroča, da v najkrajšem času predloži zbornici načrt zakona v varstvo izseljencev. Nato se je pričelo prvo čitanje proračunskega i rovizorija, ki se je v pon-deljek končalo. \ torek je pričela zbornica razpravljati o službeni pragmatiki državnih u-sltižbeneev. Spremembe, katere je v-sprcjcl tozadevni odsek, vladi niso všeč in pričela se je dolga debata o raznin točkah. Včeraj se je nadaljevala debata o službeni pragmatiki, v katero je posegel tudi minister za notranje zadeve Heiuold, ki opravlja posle obolelega nit-nisterskega predsednika. Rešitev teg.-s vprašanja se pričakuje v prihodnjih dneh. Danes je zopet seja. Ogrski parlament. V ogrskem parlamentu se je vršila včeraj volitev zborničnega predsednika. ker se je prejšnji predsednik N a-v a y predsedništvu odpovedal. Seja je bila jako burna in prišlo je celo do navadnih pretepov med vladno stranko in opozicijo, katera poslednja je hotela volitev zavleči. Za predsednika je izbran grof Stefan T i s z a, o katerem se govori, da bode opozicijo panal ter in« vsak način pomagal Lukaes-u, da spra- vi hrumimo reformo pod streho. Minlsterski predsednik grof Stiirgkli obolel. Ministerski predsednik grof Stiirgkli je obolel na očeh. Praška »Union« pravi, da je podal grof Stiirgkli cesariu že svojo ostavko, katere pa cesar i i vsprejel. Da je grof Stiirgkli ravno sedaj obolel, zna biti za državo velikega pomena. Ravno v trcnotku. ko se imajo razpravljati skoro najvažnejša vprašanja v parlamentu, bo vlada brez pravega vodstva. Finančni minister vit. Za-leski, ki ima tako na dvoru kot pri raznih strankah veliko zaslombo, je veljal dosedaj kot edini v poštev prihajajoč kandidat za stolec ministerskega predsednika. 1’oda tudi on boleha: zato ie cesar poveril posle ministerskega predsednika ministru za notranje zadeve, baronu Heinold. Bolgarski in črnogorski vladar na Dunaju. Bulgarsi kralj in kraljica ter prestolonaslednik Boris obiščejo našega cesarja L junija na Dunaju. Bulgarski gostje ostanejo na Dunaju dva dni. Črnogorski kralj obišče Dunaj najbrže \ junija dopoldne. Danski kralj Friderik VIII. umrl. V sredo ponoči je v Hamburgu nenadoma umrl danski kralj Friderik Vlil. Vračal sc je iz Nizze ter se ustavil v Hamburgu. Stanoval je v nekem hotelu pod tujini imenom. Zvečer se je peljal v kočiji na sprehod, ko mu je postalo slabo. Priskočil je policaj, ki ga je dal prenesti v avtomobil, na katerem je hotel prepeljati kralja v bolnišnico. Medpoto-ma pa je kralj umrl v policajevih rokah. \ hotelu je eden kraljev spremljevalec bil v skrbeh, ker se kralj ni vrnil toliko časa. Začeli so ga iskati in naposled so tudi obvestili policijo, da je kralj izginil. Končno pa so šli gledat v bolnišnico, kier so v osebi v policajevih rokah umrlega človeka spoznali osebo kralja. Kraljevo truplo so prepeljali v Kodanj. Naslednik kralja Friderika N lil. bo dosedanji prestolonaslednik Kristjan. Nemiri v Albaniji. Iz Skadra se poroča, da je izjavila deputacija tamošnjemu vali-ju. da so Albanci že siti večnih obljub od strani I určijc in d.i so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za prostost. Vali je obljubil. da bo predlagal vladi, naj sklene primeren kompromis. Pri Krimikti sc je bil boj med katerem so ustaši uničili pol bataljona. Pri Ipeku grade cesto: dela se pod varstvom vojaštva. Nek dunajski list poroča, da je turška vlada odposlala v Maccdonijo eno divizijo vojaštva, ki naj vzdržuje red. Divizija šteje tri regimente infanterije in en regiment topničarjev. Velike čete ustašev so sc podale v gorovje, kjer bodo čakale osem dni na odgovor vlade. Če bo ta nepovoljen, bodo z vso v-strajnostjo nadaljevali boj za prostost Albanije. Razkrit komplot proti rtimuiiskemu kralju. Policija v Bukarešti! je razkrila komplot proti rumunskemu kralju in ie aretirala tri trgovske nastavljence, ki so imeli umoriti kralja pri neki vožnji po Donavi. Italijani izgnani iz Turčije. Turški ministerski svet je sklenil izgnati vse Italijane iz Turčije. Izvzeti so cerkveni funkcijonarji, delavci pri železnicah in udove. Izgnancem se Je dovolil 14 dnevni rok. Darovi. Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče: P. n. gg.: Rudolf Drufovka, trgovec 1 K: tvrdka Pinter in Lenard 1 K: Ldvard Jakin, pekovski izvedenec. Gorica 1 K: Ivan Uršič posestnik Idersko I K; za prodano knjižico »Socialno v-piašanje« 1 K; Anton Simčič cerkovnik Medana 25 vin; v nabiralniku v gostilni gospe Jožefe Fon »pri Mitnici« 1 K 40 vin; Okrajna posojilnica v Kobaridu 50 K. B o g p o p I a č a j stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja F r a n c a J o ž e f a I.! Domače in razne vesti. Njega Prevzvišcnost knez in nadškof Frančišek dr. Sedej se je udeležil minuli petek pogreba škofa dr. Mayer)a na Duanju. Pokojni škoi dr. Mayer je bil 1.1906 dne 25. marca v Gorici, ki je posvetil našega knezonadškofa. Delitev sv. birme. Naš prevzvišeni knezonadškof Borgia bo delil zakrament sv. birme Binkoštni praznik okoli 11. ure v stolnici (po slovesni sv. maši), popoludne ob 5. uri istega dne v cerkvi sv. Ignacija. Binkoštni pondeljek ob 11. uri tudi v stolnici (po slovesni sv. maši), popoludne ob 5. pa v knezonadškofijskt kapeli. Nadalje bo delil zakrament sv. birme vsaki dan do sobote v kuezonad-škofijski kapeli ob Cr'/4 uri zjutraj. Novi člani deželnega šolskega sveta. Za člane goriškega deželnega šolkega sveta za prihodnjo šestletno poslovno dobo je imenoval cesar goriškega prošta dr. Alojzija F a i d u 11 i, profesorja veronauka Milarija Zorn. ravnatelja goriške realke Viktorija S lo p pl. C a-d u r b e r g a in ravnatelja goriškega moškega učiteljišča \ iktorja B e ž e k. Izpite usposobljenosti za ljudske šole so napravili pred določeno komisijo sledeče gospiee in gospodje: Fvgenita Benigar, Karolina Cigoj, Angela Cen-dem, Ivan Franke. Albert Hren, Flza Ličar. Marija Merhar. Kva Mlekuš. Avgusta Podgornik, Albert Rajer. Aleksander Sfiligoj, Karolina Srebrnič, Marija Srebrnič in kapucinski pater Humbcrt Marol. vsi za slovenske ljudske šole. (Dalje v prilogi.) Priloga ..Primorskemu listu" št. 21. z dne 23. maja 1912. Za nemške in slovenske: gca. Leopolda Kos. Henrik Medič, Josipina Osterc, Amalija Sore. Umirovljeiije. V pokoj je stopil okr. sodnik k. Karol C o v a c i g. Tem povodom mu je bil podeljen naslov sodnega svetnika. Cesar je imenoval gozdarskega in domenskega ravnatelja v tiorici, višjega gozdarskega svetnika dr. Julija Trn-biga /.a dvornega svetnika. Seja pomnoženega okrajnega šolskega sveta za goriški politični okraj se bo vršila jutri ob K), uri predpoludne. Pritožba liberalcev proti volitvam v ((krajni šolski svet je padla namreč v vodo. Poružnicc dr. sv. C. in M. snujejo liberalci po deželi. Somišljeniki! Tam ni prostora za vas, ker Družba sv. C. in M. je dandanes eminentno liberalna inštitucija. Pustite liberalce, naj še oni s a m i kaj žrtvujejo in kaj store za na-lodno stvar. Naj pokažejo, da znajo še kaj več, kakor plesati. »II Corriere Friulano« piše o našem romanju na sv. Goro v zmislu lista »L’ Eco del Litorale« naprej. Razume se, da so same stare kvante, kakršne so v navadi pri ljudeh, ki so zgubili spomin in jib muči m ar asm us šeni I i s. Zanimivo je, kako so si ti starčki razložili našo opombo v predzadnji številki, kjer jim očitamo, da imajo ma-rasmus senilis. V št. 109. z dne 17. t. m. pravijo, da so radi tega dosegli starost, ker so spolnovali deset božjih zapovedi. Prav je tako! Le po tej poti naprej do groba! R. i. p.! — Stari Segati pa m prav nastavil naočnikov in zato n; prav videl,-kaj smo pisali o njem. Mi ga ne prišetevamo mej svoje somišljenike, ampak mej one, ki pišejo v »Corrierjl« bubbole clie non contano. Zato je bilo njegovo odprto pismo v »Corrier-ju« z cine 18. maja t. I. proti »Prim. Listu« odveč. Hvaležni smo mu pa’ za lepe citate iz pisem rimskih papežev. Mož je namreč poln citatov iz sv. očetov, ško-lastikov, rimskih papežev, iz kanoničnega prava itd. »Corriere« je na vse to lahko ponosen! Kaj pravijo kulturonosci? »II Corriere Friulano« pravi v št. 110 z dne 18. i. m., da so Slovenci sedanjega časa potomci Hunov, ki so pridivjali v te kraje v 5. stoletju po Kristusu. To je pa res visoka italijanska znanost! Arabci v Tripolitaniji poznajo gotovo zgodovino boljše, ko »Corriere«. Halje pišejo v isti številki, da je Italija začela vojsko proti Turkom iti Arabcem z namenom, da razširi k u I-t u r o. To so »bubbole clie non conta-iio« — bo rekel stari Segati. Proti revnim kolonom je govoril T >ne Klančič iz Podgore na posvetovanju županov, kako razdeliti državno podporo, (irdo se je zaletel v stradajoče reveže on, ki sedi pri obloženi mizi, ki ne ve, kaj je revščina. Pričakovali srno, da se bo mož zagovarjal ali da bo skušal ovreči našo trditev. A mož molči, iu kdor molči potrdi. Ali bi mislili slovenski koloni, da jih bo kedaj preganjal mož, kateremu so pomagali polniti »Žakelj« s klerikalnimi kronicami. Značaji so vedno redkejši! V zapuščini pokojnega kurata Ru-tar-ja je mnogo knjig, bogoslovnih in drugih. Kdor bi želel kaj kupiti, naj se oglasi v Uorici, Via Arcivescovado 5, II., kjer je blagi pokojnik stanoval. Kako zboljšati dohodke našim občinam. Nekdo nam piše: Nekatere občine na (ioriškem so v zelo slabem finančnem stanu. Kako temu odpomoči! Z občutnimi kaznimi, katere naj se naložijo onim krčmarjem, ki bi prodajaii vino že pijanim osebam. S takimi kaznimi bi se pomagalo občinskim blagajnam na noge. obenem pa varovalo mar- sikatero kmetijo propada, l ake postave imajo baje v Ameriki. (Op. ur. Pametna misel, o kateri pa bi se moralo govorili v deželnem zboru.) Toča v Istri. Dne 17. t. m. je padala po Istri gosta toča, ki je napravila na polju mnogo škode. Največ prizadeti so kraji Dekani, Podgrad, Marezige in Lavrami. Ljudstvo je obupano. Ves njihov trud je skoraj brezuspešen. Državni poslanci so že uložili nujni predlog v državni zbornici za podporo oškodovancem. Dvekronski novci. Avstro-ogrska banka je preteklih dni poročala, da bo z dne 20. t. m. izdala v promet pet mi -lionov kron v novih dvekrouskih novcih. /. omenjenim dnem so se začeli odtegovati iz prometa stari goldinarji. Pozor pred sleparji. »Slov.« piše. Pred kratkim sta ponujala v Idriji dva agenta neke budinipeštanske tvrdke rudarjem križe z avtomatično godbo po ugodnih plačilnih pogojili. Vsak kupce jima je moral odšteti na roko vsaj L; kron, ostanek pa v mesečnih obrokih. Kupci so bili nemalo začudeni, ko so prejeli z naročenim predmetom cel račun. Nepoštena agenta zasledujejo. Izseljeniški agenti obsojeni. Minoli teden se je pred tržaškim sodiščem vršila kazenska razprava proti raznim izseljeniškim agentom, ki so z raznimi obljubami pregovorili mnogo ljudi iz Istre in tudi z našega Krasa, da so prodali svoja posestva ter se preselili v Ameriko. Ti agentje so bili v službi paro-plovne družbe »Austro-Aincricnne«. -Nekatere žrtve teh agentov so se čim-prej vrnile iz Amerike domov; drugi pa, ki si niso mogli zaslužiti niti toliko, da bi si prihranili denar za vožnjo v staro domovno, še dandanes živijo v najslabših razmerah v Ameriki. Državno prav-dništvo je dvignilo obtožbo proti Omeni Cosulicli, Emiliju iu Ivanu Tomšiču ter proti Antonu Medvedu. V soboto je končala štiri dni trajajoča razprava s tem, da so bili obsojeni: Omer Cosu-Iicli in Emilij Tomšič zaradi nagovarjanja k izseljevanju, prvi na šest tednov, drugi pa na tri tedne strogega zapora. Anton Medved zaradi istega pregreška na pet dni strogega zapora, dočim je bil Ivan Tomšič oproščen. Prva slovenska porotna razprava v Trstu. Danes se vrši v Trstu prvič, odkar obstoji tam porotno sodišče, porotna obravnava v slovenskem jeziku. Pred porotniki stoji Josip (iabrovec iz Vižovelj, ki je bil že 5. dec. I. I. pred porotniki obtožen zaradi uboja, a je bil njegov priziv ugodno rešen in sc mora ponoviti obravnava. - Dosedaj je odgovarjal obtoženec le potom tolmača na stavljena mu vprašanja. Sedaj bo pa direktno odgovarjal v svojem materinskem jeziku. Pri avtomobilski nesreči ubit princ. Princ Cumberlaiidski se je peljal v avtomobilu k pogrebu svojega strica danskega kralja Friderika Vlil. Avtomobil je vodil princ sam in je vozil z brzino 90 do 100 km na uro. V bližini mesta Friesacli na Brandenburškem pa popravljajo cesto iu je bilo tudi postavljeno zaninenje za avtomobiliste, naj počasi vozijo, l ega znamenja pa princ m videl iu ko je prišel na s kamenjem posuti del ceste, je zgubil oblast čez avtomobil ki je zavozil v neko drevo. Princ je bil takoj ubit. Njegov komorni sluga se je tudi ubil, medtem ko si je šofer zlomil roko. Boj proti dvoboju v nemški armadi. 13. t. m. je nemški državni zbor zopet razpravljal o dvoboju in sprejel, dasi seje vojni minister zelo upiral, resolucijo, ki obsoja dvoboj. Državni zbor je sklenil. da se častnik zato, ker je odklonil dvoboj, nikdar ne sme iz armade od pustiti. Poslanec (irober (centrmn) je zahteval. da naj se kazenska določita, ki tičejo dvoboj, poostre in da naj cesar dvoboj prepove. Lurd postal sedež škofije. Konsisto-rialna kngregacija v Rimu je izdala dekret. po katerem postane Lurd sede:', nove škofije, /.a enkrat je tarbski obenem tudi lurdski škof. Iz Belovar-a. (S a m o m o r v o j a-k a.) Dne 12. t. m. je storil konec svojemu življenju neki desetnik tu nastanjenega pešpolka št. Ki. Že več dni poprej se je opažalo, da se nekam čudno vede in konečno je storil obupni korak. Omenjenega dne sc je odpravil zjutraj iz mesta. Srečali so ga ljudje in eden. kateremu se je vedenje desetnika čudno zdelo ga je vprašal, kam da gre. Osorno je desetnik odvrnil, kaj to njega briga. Podal se je nato kraj njive blizu mesta. Tam si je sezul črevelj ter s palcem desne noge izprožil na lastna prsa namerjeno puško. Zadel je ravno v srce in bil je takoj mrtev. Pogrešali so ga celo jutro pri stotniji. Še-le opoludne se je izvedelo, da leži na njivi kraj mesu ustreljen vojak iu kraj njega pa puška. Poklicani zdravnik ui mogel drugega, kot konštatirati smrt. I »esetnik je bil pri vseli priljubljen in mirnega značaja. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. I )ekleta šopcrnc. Al'ste res takih žrtev vredne!? Velika železniška nesreča aa Francoskem. V nedeljo ponoči sta trčila v bližini Pariza pri mostu Mercadet dva (sobna vlaka. Oba vlaka sta v oziia s veliko brzino iu sunek je bil tako silen, da sta se lokomotivi ena v diugo zarili. Drugi vozovi so postali razvaline. Po sunku, ki jc provzročil strašen pok. katerega je bilo slišati več kilometrov daleč, se je Culo izpod razvalin strašno kričanje in stokanje. Zdrave potnike jc bilo le s težavo mogoče rešiti, izpod razvalin. Takoj so telefonirali na vse strani po pomoč. Popolna tema, ki je nastala, je le še povečala paniko. Rešilno delo je bilo težavno. Izpod vozov so potegnili i3 mrtvili in nad 80 ranjencev, ki so imeli večinoma na več mestih zlomljene roke in noge. Ranjence so s pomožnim vlakom iu avtomobili prepeljali v Pariz, kjer je na tisoče broječa množina pričakovala poročil o nesreči. Uvedla se je takoj preiskava, ki je dognala, da je zakrivil nesrečo čuvaj, ki ni prestavil premikalnice. Čuvaja so a-rctirali, čeravno trdi, da ni on kriv, marveč vlakovodja, ki je prezrl znamenje, naj ustavi vlak. Zaradi »lilsmarka« 20 kron. Pred praškim okrajnim sodiščem je tožil čevljar Josip Svoboda lovca Muzika zaradi razžaijenja časti. Muzik je Svobodi nadel ime »Bismarck«, ki se ga Jc potem v domači vasi splošno prijelo. Tožitclj je pred sodnikom skoro na glas jokal in zatrjeval je sodniku, da se čuti s tem globoko užaljenega. Pravil je sodniku, da sc sedaj v njegovi vasi nahajata dva »Bismarcka«. Eden da je županov pes, drugi pa on. Njemu pa vaščani v zameno pravijo: »Golobučm Bismarck«. Okrajni sodnik jc lovca Muzika obsodil na 20 K globe. Prismojena milijonarka. I/. Nev-’iorka se poroča: Milijonarka Hollaud jc priredila na čast svojemu psu Pekingu pojedino v hotelu Vauderbild, h kateri je povabila se osem psov. Ognjenik htna zopet bruha. Iz Ta- ormine se poroča, da se kadi i/. Etne-gost dim iu da bljuva ognjenik pepel. Srečen dan se prerokuje tistemu, ki kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži« na mesečne obroke po 4 K /•i vin. iu z njo zadene pri žrebanju dne I junija t. I. 200.00(i zlatih frankov. Vsakdo naj hiti, da ne zamudi ugodne prilike. Opozarjamo na dagašnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«. Poziv. \ se one osebe, ktere so izročile gosp. Petru Krizetiču (Crisetig-u) urarju v (ioriei \ia Rastello ki je sedaj umoboleti njih ure v popravo, se s tem poživljajo, da pridejo k temu sodišču \ sobo št. 18, kjer se jim bodo vsa- kemu posameznemu izročile njim lastne ure in sicer tekom 2 mesecev. Po preteku tega roka, sc bodo ne-dvignjene ure prodajale na javni dražbi, ii. se bode skupilo položilo v sodu > hrambo pri tuk. c. kr. davčnem kot sodno založnemu uradu. Mesine novice. Prvo sv. obhajilo so imeli otroci šolskega in Malega Homa v kapucinski cerkvi v soboto 18. maja. To je bil zares lep iu vesel dan za naše otročiče. Lepo je bilo videti, ko se je pomikal iz Malega Homa sprevod lf>0 prvoobha-janccv proti cerkvi. Med sv. mašo je imel č. g. katehet P. Rafael Bogataj gin-Ijiv nagovor, v katerem je opisal otrokom neizmerno srečo prvoobhajancev, ki se prvič v življenju združijo s svojim božjim prijateljem. Lepo petje jc povzdignilo vso slovesnost. Vsa čast g. učitelju Črnigoju, ki je za to žrtvoval mnogo truda. Odbor društva »Skalnica« bo imel sejo dne 27. t. m. ob 5. uri pop. v društvenih prostorih. Želeti je, da se p. n. odbornice polnoštevilno udeleže. Marica Podgornik, predsednica. m Sklep šolksega leta na obrtno-■tadaljevalili šoli »Šolskega Doma«. \ nedeljo dne 19. t. m. je bil sklep 18. šolskega leta obrtno-nadaljevalne šole v »Šolskem Domu«. Ob lo. uri predpo-ludne zbrali so sc učenci te šole v v ta namen določeni obširni šolski sobi. Kmalu nato je prišel v sobo gospod A. Rebek, namestništveni svetnik iu vodja tuk. glavarstva, katerega je spremlja! predsednik društva »Šolski dom«, gosp. dr. (iregorčič. Prišli so za tema dvema gospodoma tudi gg. vladni svetnik Križnič, ravnatelj moškega učiteljišča Bcžck, okrajni nadzornik Finžgar. Navzoči so bili tudi vsi gg. učitelji, ki so po-dučevali na li šoli kakor tudi drugo občinstvo. Došlo gospodo je pozdravil voditelj šole, ces. svetnik g. Vodopivec, ki je potem poročal o vspehih na tej šoli. Učencev je bilo vpisanih 172, med temi so bili taki, ki so obiskovali šolo mod tednom iu ob nedeljah in taki, ki so jo obiskovali le ob nedeljah. Po ujiii prebivanju jih je bilo, in sicer: iz (io-rice ()(>, iz obeh Vrtojb 18, iz Pevme 14, iz St. Audreža 7, iz Solkana 7, iz Kamenj 7, iz Mirna (», iz Št. Petra 5, iz Sela 5, iz Podgore 3, iz Sovodenj 3, iz šturij 3; dalje po 2 iz Vrtovina, Lokav-ca, Opatjesela, Lokvice, Bukovico, Orehovelj, Ajševice, Št. Tomaža, Ri-liemberga in po eden iz Dobravelj, r. Dola, iz Skrilj, iz Šempasa, iz Koj«ke-ga, i/ Krasna, iz Plavij in iz Kronberga. Ko je končal voditelj svoje poročilo, so se razdelila med pridnejše učence darila. Slovesnost se je končala z trikratnimi »živio«- kliei na cesarja in s petjem cesarske pesmi. Nato so si ogledali gospodje krasilo la/stavo učcnskili izdelkov, ki je pokazala. kako vrlo napreduje ta šola o. t. m. dramatično igro v petih dejanjih »Sv. Vid . Igra še vrši v časih, ko so rimski cesarji preganjali iu mučili kristjane. Vid je štirinajstleten deček, edini sin rimskega senatorja klila, ki je bil velik sovražnik kristjanov. Oče še sluti ne, da je njegov sin kristjan, in da je kristjan tudi Vidov učitelj, Modest. Lunj, Vidov bratranec, bi rad spravil \ ida s poti, da bi on podedoval veliko premoženje po senatorju Mili. Ko izve da je Vid Kristusov častilec, naznani to rimskemu glavarju v Siciliji iu tudi Vidovemu očetu, la hoče v besnosti sina umoriti, toda nevidna moč mu zadrži roko. da ne izvrši groznega dejanja. Ko Furij vidi. da ga njegove spletke ne privedejo do zaželjenega cilja, najine dva razbojnika, da bi Vida umorila. Ker pa Vida ne poznata, ga zamenjata za njegovim prijateljem Klorom, ter umorita tega. Vid-ubeži z učiteljem iz očetove hiše v gore k re nim pastirjem ter razširja med njimi krščanstvo. l inij je med tem zastrupil strica Milo, da bi se polastil njegovega premoženja. Kmalu pa pride hudodelstvo na dan. I'urij pobegne in postane ropar. V gorah se zopet sreča z Vidom, hoče se tukaj maščevati, ali zasačijo ga vojaki, ki so pripeljali Alecaiidra, sina cesai ja Dioklecijana k Vidu. da bi ga ozdravil. Ozdravljenje se Vidu posreči. Ko pa poveljnik vojakov izve za njegovo krščanstvo, ga da ukloniti in odvesti v zapore v Rim, čeravno je prosil zanj sam cesarjev sin. Ker se Vid ni hotel odpovedati krščanstvu, ga v ječi obglavijo. Pred igro se predstavlja šaljiv prizor »Čudna kupčija«. Veselica sc vrši v dvorani gosp. Petra Lutman. Začetek ob fi. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1. vrsta K 1.50, II. vrsta I K, zadnji 60 v. stojišče 40,. otroci 20 v. Birmanci plačajo v vseh prostorih polovico. Št. Ferjan. Našim liberalcem zopet ne da žilca miru. \ torkovi »Soči« so začeli regljati o občinskem gospodarstvu ter zahtevajo v svoji skrbi za blagor občine, naj položi g. župan kavcijo v varstvo občinskega premoženja. Tem ljudem povemo prav zaupno, naj o občinskem gospodarstvu lepo molčijo iu Doga naj hvalijo, da nismo še začeli pisati o »vzorni« obč. upravi v prejšnji dobi. Morda se še spominjajo, kako so pravih v času volilnega boja, da piše o njih »P. L.« grde reči. Jezili so se sicer radi tega, a mogli nam niso do živega, ker so bile te grde reči ob enem tudi resnične reči. Poglavje o obč. gospodarstvu v prejšnji dobi bodo znali naši pristaši še dobro popisati, in marsikatera številka bo glasno pričala, da je stalo pred časom v obč. domu globoko korito, kjei so s.e izvestui ljudje presneto mastiit. Našega g. župana naj puste »Sočini« prijatelji pri miru. V sedmih letih so nam dovolj jasno pokazali, da znajo tako nekako gospodariti, kakor zna svinec plavati, zato naj drže radi tega v-prašanja jezik za zobmi. Kako bodo znali naši gospodariti bo pokazala bodočnost. 'Toda eno stoji danes še pribito. Ob sklepu dobe se jim ne ho drznil nihče očitati, da so izkazali obresti od nad 50.000 K premalo, kakor jc njim na volilnem shodu pred preteklimi volitvami povedal jasno in glasno sedanji podžupan g. 'Trpin. I ibcralci naj pazijo, da povrnejo v prvi vrsti občini obresti, ki jih je po njih krivdi zgubila, potem bojo lahko tudi o obč. gospodarstvu kako zinili, do tedaj pa kuš! g Črešenj v Brdih ni mnogo. Cena se dobro drži. Zaradi dobre cene je upati. da bodo ljudje imeli za črešnje sred-nje-dobre dohodke. Drugo sadje ne kaže dobro, boljše trta. g Krompir je na mnogih krajih že v kali zamrl. Ni zlezel. Zaradi tega ga manjka po polju mnogo, ponekod skoraj polovica. S tem bodo naši kmetje zelo oškodovani. Upati pa je ako Dog da še en dober dež da bo tisti, ki je zlezel. mnogo obrodil, kakor kažejo znamenja. Cena krompirju bo dobra. Razni prekupci se že pripravljajo na izvoz krompirja. Kupčija obeta biti torej živahna. g Svilodi. 'la panoga kmetijstva bi zaslužda malo več pozornosti prizadetih iaktorjev. \ sako leto je cena svilo-dom škandalozno nizka, tako, da se skoraj ne bo več izplačalo rediti svilo-prejk. Rrekupci vse pobasajo. Svilorejct pa je takorekoč prisiljen, prodati sviio-de po tisti ceni, katero določijo prekupčevalci. Kaj bi bilo, ako bi se svilorejci sčasoma \ družili v zadrugo? Šaj se dandanes vse združuje, iu kakor skušnje uče, edino v združenju je moč. Saj jo naravnost škandal, da se svilodi prodajajo po d K kilogram. Ako bi se zadrugi svilodov prvo leto ne poročilo, bi šlo mogoče to drugo leto. Ali bi ne kazalo potem zgraditi pripravno peč, kjer bi se svilodi pekli in tako bi se lahko čakalo s prodajo svilodov boljših časov?! g Kovaška zadruga v Lokovcu. I )no 11. t. m. se je ustanovila v Lokovcu kovaška zadruga z namenom, da preskrbi domači jako razviti kovaški obrti nabavo surovin direktno iz tovarn po tovarniški ceni in razprodajati izdelke dl-rektno na odjemalce. 'Ta zadruga se je ustanovila po prizadevanju domačega g. kurata, kateremu jc na srcu blagostanje njegovih duhovljanov. Cast delavnemu gospodu! g Kojsko. Poročajo nam, da je minulo nedeljo zvečer prišel premilostm škof tržaški Andrej Karlin v Kojsko. V Njegovem spremstvu je bil č. g. Oskai Pahor, ki je v Kojskem domačinec. — Prcmilostni je prenočil pri preč. g. župniku Mariuič-u. Ko je visoki gost drugi dan po sv. maši odhajal iz Kojskega, so sc mu prišli tamošnji vrh »Orli« poklonit. Rremiiostni jih je prijazno nagovoril. Njegov obisk ostane vsem v trajnem spominu. Iz ajdovskega okraja. a Rihcnbcrg. Zadnjič sem Vam obljubil. da Vam sporočim, kako so se vršile volitve župana in zdaj izpolnjujem svojo obljubo. Volivec se je velika dne M. t. m. ob udeležbi vseli 30 starašin. Pred volitvijo je predlagal učitelj Mužl-na za župana upokojenega učitelja Poniža, češ, da ima mnogo zaslug na šolskem polju in da je splošno spoštovan iu priljubljen. Ce ima Poniž zasluge im šolskem polju nam nič inari, a to vemo, da mu ne moremo priznati prav nikake zasluge na rihenberškem polju. Volila sla najprej 3. in 2. razred, potem še-le naš 1. razred. Poniž je dobil od 3. iu razreda 15 glasov, drugi kandidat Colja pa 5. Ce bi bili hoteli imeti naši možje Poniža za župana, bi ga bili tudi oni volih. A naši starašini niso hoteli imeti nedomačimi za župana in so oddali svoje glasove za domačina Coljo, čeravno je liberalec kot vsi drugi. 'Tudi prvega podžupana so naši določili in ga utak nili v Brje. Tako se lahko reče, da se je župan in prvi podžupan volil po volji naših mož. Liberalcem je torej spodletela namera, da bi imeli tujca za župana. Po lanskih občinskih volitvah, ki so se vršile dne 2. oktobra 1911, se je hudoval »Sočin« dopisnik, da so volih tuji častni občani iu tudi Nemci. Naši starašini so se držah »Sočinega« nauka iu so oddali svoje glasove za domačega župana iu ne za tujca, katerega so ravno oni hoteli imeti za župana, ki so se hudovali, da so tujci glasovali i>ri občinskih volitvah. Pač usodepohii so nauki »Sočiuih« pristašev njim samim. Mlad e u i č. a Iz Rihenherga. I )o|>isniku »Primorca« št. 30 iz Rihenherga, ki pravi, da so od banketa dne 2. t. m. ostali »ro-zički« pobitih kozličcv in kos »telice« meni na razpolago: Jaz \ svojem dopisu z dne S. t. m. nisem vprašal ne po rožički ne po telici. Kdor je snedel noge, naj sne še roge ter mu želim pri tem dober tek. M I a d e n i č. Novo društvo. Tržaško namestništvo je vzelo na znanje pravila »Katol. slov. izobr. društva« na Otlici. Telovadni odsek »Orel« v Šturiji priredi na binkoštno nedeljo celodnevno slavnost. Iz kanalskega okraja. ki Iz Anhovega. Na dopis v »Novem Casu« z dne H), t. m. smo primorani od- govoriti in pojasniti zadevo glede razdelitve državne iiodpore, ker bi sicer i-meli nekateri slabo mnenje o našem g. županu Kristjanu Veluščik. (j. županu se očita, da je razdelil državno podporo na krivičen način. Na to očitanje Jc prav lahko odgovoriti; kajti županstvo ni dobilo dosedaj še nobenega odloka glede podpore in tudi starešinstvo vsled tega ui imelo o ničemur sklepati. Kako je mogel tedaj g. župan razdeliti podporo, ko jc ui še dobil?! Pač pa je omenil g. župan, da bi se dalo s to jiodporo pomagati najpotrebnejšim vasicam. Iu te vasice so, Ložiee, (loljcvice in Kamen-ca. Da je v teh vaseh |)od|iora res potrebna, pove lahko vsak, ki pozna naš okraj. V (ioljevicah in Kamencah je nič manj nego _?(• posestnikov, kateri niso rabili še voza in so primorani vozove pustiti v Ložicah, ker jim poti tega ne dopuščajo. '1’c vasi so torej brez vozne ceste, akoravno plačujejo dotični posestniki ravno tako davke in enake doklade kot drugi. 'Ti posestniki ne prosijo za cesto, ampak jo z vso pravico zahtevajo. Dotični posestniki plačujejo že več let 15N doklado za tri ceste med temi se nahaja tudi cesta Kanal-Anhovo-Plave. Poleg tega plačujejo 511'L doklado cestnemu odboru kot vsi drugi in 50% doklado za občinske poti. Vasi Plave, Ložice in Anhovo so v ravnim iu gotovo je že, da dobe .skladovim cesto. Vas Plave ima še poleg tega drugo skladovim cesto, državno cesto in železnico in ne bi smela biti tako sebična, da ue bi privoščila tudi skrajno potrebnim drugim vasem nekoliko podpore. Zaradi par bremen drvi iz gozda iu par »šiit« listja pa bi hoteli pograbiti še ono malo podpore, ki nam je namenjena. Mi smo mnenja, da ni v vladni nameri, da bi se dajala podpora takim pritoževalecm, ki so prevideni z najboljšimi prometnimi zvezami, medtem ko bi morah taki kraji, ki niti misliti ne smejo na radikalno odpomoč prometni bedi, še nadalje ostati brez zveze z drugim svetom. »Novemu Casu« bodi povedano .da ne mi, pač pa oni, ki so mu dopis skrpucali so liberalci. (Sledi več podpisov.) Iz tolminskega okraja. t Sela pri Volčah. Prepotreben vodovod delamo. Začeli smo z delom meseca marca. Delavcev, večinoma domačinov je bilo uposlcnih tudi 71), jiotein manj. Dne S. maja je bil za nas vesel dan. I lobih smo vodo. 'Topiči so pokali, pritrkovanjc zvonov se je razlegalo iu veselo razpoloženje je vladalo med našim ljudstvom, katerega sc je zbralo ua licu mesta vsc-poluo. Za zgradbo vodovoda dobimo državno podporo 40%, dežela nam da 25/i . Upajmo, da s pomočjo naših poslancev dosežemo še kaj. Zgradbo vodovoda je prevzela dunajska tvrdka Rampi, ki si je pridobila simpatije iu naklonjenost našega ljudstva. Skoraj še bolj vesel dan je bil 12. maja. 'Ta dan smo namreč sprejeli v svojo sredo novega župnika naše fare, preč. g. Alojzija Mateliča. Lepo Jc bilo. Članica našega »Slov. kat. izobr. društva« ga je nagovorila z izbranimi besedami, nakar je novi preč. g. župnik odzdravil enako prisrčno. Za pozdravom smo imeli šmarnice. — Po cerkvenem opravilu li šmarnice. Po cerkvenem opravilu smo imeli leiio veselico, katero nam Je priredilo naše »Kat. slov. izobr. društ.« Ljudstva se je zbralo vse polno, posebno i/ Sv. Lucije in iz Volč. Program seje mIo lepo izvršil, zakar moramo društvu le čestitati. Letina liri nas ne kaže posebno dobro. Trave bo malo, sadja tudi ne b > veliko, krompir slabo kaže. Da bi nam poslal Dog potrebnega dežja. Mogoče sc bo kaj popravilo. Iz kobariškega okraja. Stanoviščc nad Sedlom. (Po/, a r.) Y pondcljck ob 2. popoldne je nastal v Stanovišcili pii posestniku Francu Čebokli požar . ki je tekom nekaj tir upe- I (.‘lil vso hišo in gospodarska poslopja s senom m divim vred. Živino so rešili. Ogenj se je razširil tudi na sosednu hišo posestnika Franca Subotič, katere je pogorel tudi en del. Tudi hiša udove Terezije Cebokli-Koi in je vsled gašenja poškodovana, Gasilo sc je z vsemi močmi, kajti v nevarnosti je bila cela vas. Oškodovanci so zavarovani le za mate' zneske in so vsestranske pomoči nujno potrebni. Požar so provzročili baje otroci. kbd Idrsko pri Kobaridu. (S I a b a poštna zveza). Poročali smo že o slabi poštni zvezi, katero imamo s Sv. Lucijo. Časniki iu pisma, ki nam prihajajo po železnici z večernimi vlaki, dobivamo ne le drugi dan. marveč šele tretji in četrti dan. Ljudstvo je nezadovoljno in mrmra. Sedaj, ko vozi pošto autoinobil smo še na slabšem. Naši želji bi bilo ustreženo, ako bi se ustavljal po. štni autoinobil, ki odhaja iz Sv. Lucije ob 7.25 zjutraj tudi pri nas. To je čudno! Idrske poštne pošiljatve se peljejo mimo Idrskega do Kobarida, kjer ležijo celi dan. In šele drugi dan ob 7.39 gredo Iz Kobarida proti Idrskemu. Prosimo kompetentne faktorje, da bi se oziraii na našo prošnjo in po mogočnosti nam ustregli. Iz komenskega okraja. km Komen. (S m r t n a k o s a.) Dne 16. t. m. je tu umrl Anton Švara po domače »Pek«. — V petek nam je Bog poslal dolgo pričakovani blagodejni dež, ki je navdal poljedelca z novim upanjem. V nedeljo je bila zato zahvala. km Škrbina. Te dni se je razglasilo, da morajo vinogradniki, ki imajo svoje vinograde na dornberški strani, popraviti tamošnje poti, sicer bo občina dala popravit poti in stroške bodo plačali vinogradniki. Občina Oornberg je svojc-časno brezplačno odstopila za poti potreben svet pod pogojeni, da bodo vzdr-ža\ ali in popravljali Kraševci sami poti. Toda ti so na dano obljubo popolnoma pozabili. Zato jih je dornberško županstvo moralo spomniti na dano besedo in zganiti se bodo morali, seveda le v lastno korist. Iz sežanskega okraja. s Iz Branice. Umrl je dne 10. t. m. v Večkotili vrl mladenič Leopold Poljšak v mladeniški dobi 20 let. Pokojnik je bil načelnik tukajšnjih »Orlov« in je neomadeževano živel. Pogreb se je vršil dne 12. t. m. katerega se je‘ udeležila Marijina družba in »Orli«, kateri društvi sta položili tudi po en lep venec na njegovo krsto. N. p. v m.! — Preostalim naše sožalje! Iz korminskega okraja. kr Medana. (S o k o I o v a s u r o-vos t.) Marsikdo si bo mislil, da živimo v naši občini v lepi, vzgledni slogi in miru. Teinu pa ni tako. Kakor povsod, imamo tudi v naši vasi nasprotnike ka- toliških društev iu katoliškega delovanja. I hie 9. i. m. se je prigodilo, da je nek faliran študent strgal raz. zid plakate, katere je poslala Marijina družba iz Bojane, da javno vabijo ljudstvo k njem prireditvi. Ta neolikan fantalin je potem dotične lepake še poteptal. S tem činom je pokazal ta »uaobrazenee« svojo grdo strast iu pomanjkanje olike in bi lahko ikmoval v tem pogledu s psoglavu in ljudožrei. Nasprostvo, ki je goji ta mladenič v svojem srcu proti katoliškim društvom, skuša širiti ttidi med druge mladeniče. Zato opozarjamo sta-riše, naj pazijo nanj, da ne bo zašlo morilno svobodomiselstvo v druga mlada srca, v katerih cvete mlada cvetka katoliškega prepričanja. Za kratek čas. Prvi berač: Glej, sedaj gre po lepo oblečen gospod. Pripraviva cest se. Drugi berač. Poznani tega skopuha, ki bi ne dal Bogu palico, da bi ž njo udaril hudiča. Ko sem ga prosil miloščine, mi je ponudil potkronsko pc-tačo, naj mu zmenjam. Rekel sem, da nimam. Nič mi torej ni dal. Ko sem ga drugič srečal in ga ponovno prosil, nn je spet ponudil petkronsko petačo, nat mu zmenjam. Potegnil sem iz žepa celo mojo »blagajno« in sem hotel zmenjatt. A takrat je tekel: »Skopuh grdi. nič tl ne dam, saj imaš več kot jaz« in šel je. tako, da nisem nič dobil ne ko nisem imel za mu zmenjat, ne ko mu sem hotel zmenjat pet kron. ^ Odlikovana pekarija in sladčlčarna « K. Draščik ^ v Gorici na Kornu A (v lastni hlll) Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe in poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Pri- • poroča se sl. občinstvu. Gene Jako nizke. ODLIKOVANA r<;KARNA JFAKlIVf = Gorica, via Formlca 68 priporoča za odjetnanje raznega peciva navadnega in naj finejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem E. Jakin Kje kupite najlepša iu najboljša darila za birmance, zlate iu srebrne ure za dečke in deklice, zlate iu srebrne verižice, priveske, uhane vse po nizkih cenah ? Pri stari tvrdki 9 ]. Šuligoj I c. kr. urar državnih železaic Gorica Gosposka ulica 25. V hiši g. Kuštrina. Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvoroma nad-platov. Jermeni za stroje in goži. Zaloga raznovrstnega blaga. Gorski čevlji ter nahrbniki. J. DRUFOVKA Gorica, Gosposka ul. št 3 nasproti ,Monta‘. Mlekarske in sirarske potrebščine v najboljši kakovosti iti po mijnižjih cenah priporoča Valentin Urbančič, Ljubljana. 'n N°va trgovina z železnino Piliter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. K 1 J 'TVRDKA 0. ZAJEC* trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qoriškc ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuliinska in hišna oprava. - - = f, Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. J so« II II II II II II II II II II il II II Srečke v korist »Slovenski Straži"! Tlinčba C nor b a Šest žrebanj vsako 1 urana arebna. leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. junija 1912. Mesečni obrok 4 K 75 vin. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka i/. 1. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 iu 20.000 fr. 1 iliibitni list 3° „ z.einlj. srečk iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. I srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. Mesečni obroh za to shupino G hron 25 vin- Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 325, K 5 50, K 11—, K 15 25 in K 23'— Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. VIKTOR T0FF0LI -- SORICA prva zaloga oljko Vega olja 1 - j Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Tlizza, Oneglia. Cene so sledeče : Jedilno olje..........................11 litra vinarjev 48 in 52 Namizno olje..............................%„ „ 56 Istrsko-oljkino olje..................1, „ „ 60 Valona................................1 j » » 64 Bari........................................ » 70 Oneglia...............................12 » » 80 Lucca, Nizza..........................1, „ „ 1 •— Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države. Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti „Šo!ske;a Doma“ v ulico sv. Antona na dvoriš e štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu obč'n, *} 2, 85, iSfi, NOVA TRGOVINA Z USNJEM v Kapucinski ulic. ..pri Lizi" štov. 2. Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevIj. potrebno, vsem cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter želim /dobrim blagom in z najnižjimi cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani Josip Marušič, trgovec. Gorca, Kapucinska ulica štev. 2. Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18 Zaloga pohištva iz lastne delavnice Izdeluje cerkvena dela. spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe. Zajamčeno prave voščene sveče priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni J. Kopač Št. 95 svefur, Gorica ulica nv. Antona 7. “j lWJ 14 Lekarna jSt0f|||n»i ti r.nnini & Antona vanskega. | w ;i a gl Prave in edine žel. kapljice ^ znamko sv. Antona Pado- W n Zdravilna moči#, teli kapljic je ne- W prekosljiva. Te « kapljice uredijo ^ redno prebav- W Ijanje, če se jih dvakrat na dan (w po jedno žličico (Varstvena znamka) p op j j e. Okrepi ^ $ želodec, storž, da izgine ?’ krat- ^ ^ kem a času omotica in širotna ^ fj^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ store, da človek raje j č. jjsij Cena steklenica 60 vin. |#j Krojaška delavnica. Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Priča kujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojači mojster Gorica, ulica sv. Antona 12. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle ti Otroke. Naročila z dežele se po poSti raz pošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za čre vije in usnje. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak, -Gospodska ulica, št. 1. fiajboljša lastika za cepljcnje trt „Treslrr, kakor tudi slovenske kose se dobijo pri domači tvrdki Pinter & Lenard •v Gorici, Raštglj št. 7 In 9. -o-€>€>©o-©-o-< I’rva NluvriiNka trgovina z Jedilnim liliiKom Anton Kuštrin, v cjo^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-'onijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. -€>€>-€>0€>€>O^ C<®l „CENTRALNA POSOJILNICA" FSEGISCFSOVflTlA ZADRUGA Z OTTlEJeTlO ZflVCZO $3E3E3E3E$ V GORICI »♦ obrestuje hranilne vloge po 4'.>"|0. Daje članom posojila na vknjižbo po na menice po (3°0, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GiliS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. & er Goriška zveza IS gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupn bustSftik ptrelin in pri prot® ^ kietlisUh pridelkov. ^ ^ ^ Zaloga js v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT- 32- •MN ******* JOSIP CULOT v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici- Velika zalc«a vsakovrstnih l£rač, drobnln za zabavo in punic za igračo. Rižni urii, pcdcbice, razpela iz Kevine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono z ale ga drtbnjave in ktamarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, meške in ženske nogavice, mošnjički in dcrarnice, listnice, kovčegi stniki, cevi itd. itd. Pozor! Slovenska tvrdka Mii & Knriiiič Gorica, Gosposka ul. št. II. se priporoča pri nakupu pomla* danskega in poletnega blaga za ženske in možke obleke. JOSIP TERPIN naslednik Antonn Potntzky v Gorici na sredi Baštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Sve injice, rožni venci iti mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrsle semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnili odjemalcev j Krinn n0^e veriet'' ,,ai ■lUUl se prepriča, da uktipi najboljše in najceneje : iire, srebrnino, zlatenino, šivalne stroje vseli sistemov, orke-strijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ, vGoriclul. Barriera 43 (tik drž. kolodvora) v lastnej hiši. Vsa popravila izvršuje točno, solidno po najnižjih cenah. • »—1 O d s 6« »M S* c Sl o Oh Prvi c. kr. priv. strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu. Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek. l7,gotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste sc prodaja po znižani ceni. Zaloga oprave k uniformam edinole pri M. P o v e r a j ■ u, v Gorici na Travniku štev. 5. Nova slovenska mesnica ulica Treh Kraljev (Via Tre Re 16) pri halami D o g a n a, Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Se spoštovanjem Andrej Frandollč, mesar. „Ljubljanske kreditne banke" ? GORICI ge bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Sloge na knjižice obrestuje po