Franc Praprotnik. Najlepši izprehod imajo Ločani za grad ali uršulinski samostan, odkoder se jim nudi prekrasen razgled po širnem sorškem polju in po kranjski ravnini tja do Karavank in Kamniških planin. Ob potu so klopi, kjer počijejo lahko starčkove trudne noge. Nihče ni rajše zahajal tja kakor 10. t. m. umrli Frane Piaprotnik, učitelj v pokoju. Bojen je bil 4. oktobra 1831. v Podburjah na Gorenjskem. Bil je brat našemu prTaku Andreju. Oče je bil cerkvenik; po njegovi smrti je prevzel to službo rajni France 1. 1849. Na bratovo prigovarjanje je šel na tedanjo preparandijo v Idrijo. Služboval je 8edem let v Podbrezjah, štiri leta v Lescah, osem let na Ježici in šestnajst let v Preski. V pokoju je bil trinajst let. — Še dandanašnji se ga z veseljem spominjajo v vseh zgoraj navedenih krajih. Jako pri srcu mu je bila šola, za katero se je zanimal še zadnja leta. Bil je tudi organist. Marsikaka pesemca, na- božna ali svetna, je prišla izpod njegovega peresa. Zato ga je posebno vnel rajni brat Andrej. Na mestu sedanje Koširjeve vile v Podbrezjah sta imela klop pod košatim hrastom. Tam sta presedala proste ure in zrla po lepi raraini. Največ pesemc sta ravno tu napisala. Eer France ni bil toliko nadarjen, mu je vse umotvore opilil brat Andrej. Usoda mu ni pustila do zakoua. Pri sebi je imel v za&etku mater in sestro. Mati je pokopana v Stožcah. Sestra Marija pa še živi v Škofji Loki. Jako rad je prišel poleti za par dni k sorodnikom v svoj rojstni kraj. Za tega se je vedno zanimal. Že pred leti bi se rad preselil v Podbrezje; to namero je opustil na sestrino prošnjo. Sedaj pa ležiš poleg rojaka in prijatelja — župnika Keršica — v hladnem grobu. Ostaneš vsem v dobrem spominu! Počivaj v miru! J. J.