74
Stoji uc ˇilna zidana – Tuba Božic ˇ,  
dvojni CD Glasbene šole Kranj, 2015
Franc Križnar 
franc.kriznar@siol.net
igral v Orkestru slovenske vojske, sedaj pa nadaljuje fenomen 
tube evfonija hkrati na kamniški in kranjski Glasbeni šoli. Poleg 
vidnih pedagoških in umetniških rezultatov, ansambelske igre, 
ki jo je vpeljal prav Kranju in z njo (po)segel že po »festivalu« 
OkTuba Fest, vse od leta 2009 v decembru organizira s taistimi 
(učenci) še koncerte Tuba Božičkov. Iz vsega tega in kot neke 
vrste najbolj logična nadgradnja pedagoškega in umetniškega 
dela se je očitno porodila tudi želja po trajnem zapisu vsaj hip- 
nih rezultatov tega. In nastali sta kar dve plošči, vsaka s svojim 
pomenljivim naslovom: Stoji učilna zidana in Tuba Božič kot 
rezultat koncertnih in snemalnih dosežkov Tuba evfonij an-
sambla GŠ Kranj. Ta je začel delovati leta 2009, prvič pa so se 
predstavili kot tuba božički. Naslednje leto so (prvič) organizi-
rali OkTubafest. Vsako leto, teden dni pred prvimi počitnicami 
(„krompirjevimi“) izvedejo več koncertov. Predstavijo se tudi 
kot solisti, spet drugi večer povabijo goste, učence drugih šol, 
vsako leto pa se še dodatno na solističnem koncertu predsta-
vi njihov mentor Uroš Košir. Skozi vse leto so dejavni na šoli 
in drugje po Sloveniji na najrazličnejših prireditvah, tematsko 
zasnovanih koncertih in koncertih v dobrodelne namene. Za 
svoje osnovno poslanstvo si je tudi na teh posnetkih prisotna 
šestnajsterica (mladih) izvajalcev skupaj z mentorjem zadala 
v predvsem občinstvu predstavljati zven tube in evfonija, nju-
no uporabnost v različnih sestavih, komornih zasedbah kot 
Tuba evfonij ansambel Glasbene šole Kranj je izdal dvojni 
CD, kar je zagotovo edinstven primer v celotni piramidi (slo-
venskega) glasbenega šolstva, hkrati pa eden redkih na podob-
ni evropski ravni. Najbolj zaslužen je zagotovo pedagog, umet- 
nik in tubist evfonist na tamkajšnji šoli Uroš Košir (roj. 1974). 
Po šolanju doma in izpolnjevanju v tujini (ZDA) je nekaj časa 
75 Ocene

76
(David Marlatt), ljudska (Frank J. Halferty) in Gustav Holst. 
Torej repertoarno je CD dovolj raznolik, slogovno bogat in 
vsebinsko razdvojen. Šele na podlagi teh temeljev, »kot stoji 
učilna zidana«, si je šestnajsterica izvajalcev, tubistov evfoni-
stov GŠ Kranj: Andrej Jelenc, Matija Mervič, David Kajič, Blaž 
Jamšek, Aleksander Krevh, Sašo Nunar, Jakob Istenič, Maks 
Turk, Nina Tajč, Urban Kalan, Janina Franko Plestenjak, Jošt 
Juvan, Urban Tišler, Rok Jamšek (vsi evfonij) in tubista Jure 
Delavec in Tilen Oblak z mentorjem Urošem Koširjem utrla 
pota še do drugega CD-ja, tistega, ki je programsko mnogo 
bolj izzivalen in zaokrožen, aktualen (saj je omenjeni album 
izšel že v adventnem času 2015). Božič je tradicionalni praz- 
nik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih 
cerkvah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezu-
sa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. 
V večini pravoslavnih Cerkva božič praznujejo zaradi upora-
be julijanskega koledarja s 6. na 7. januar. Pod istim imenom 
božič praznujejo južnoslovanski rodnoverci zimski sončni 
obrat. Slovenske in tuje ljudske pesmi, najbolj priljubljene 
božičnice so zdaj v izvirnikih ali/in priredbah predstavljene 
zgolj v inštrumentalu: tubah in evfonijih. Še več: njim so tu in 
tam dodane še (študijske) orgle, glasovi, zvonovi, zvončki … 
Pojavljajo se tudi tako znani kot neznani avtorji in aranžerji: 
John Francis Wade, James Pierpoint, Gustav Ipavec, Ivan Zu-
pan, Franz Gruber, David Kajič, Uroš Košir idr. Od aktualnih 
slovenskih del lahko slišimo popularne adventne in božične 
pesmi, kot so npr. Poslušajte vsi ljudje, Prišla je lepa sveta noč, 
Božji nam je rojen sin, Glej, zvezdice božje in Sveta noč, ki je 
nasploh kot najbolj priljubljena svetovna in slovenska hkra-
ti, neke vrste (organska) vez med obema tema repertoarjema; 
zato pa v tem delu ne moremo mimo Adeste fideles, O Christ-
mas Tree, The First Noel in Jingle Bells kot najbolj poslušane 
ameriške tradicionalne božičnice. 
Na skromno opremljenem in bogato ilustriranem (dvojnem) 
albumu komaj še razberemo preostale avtorje oz. sotrudnike 
teh (dveh) plošč. Izdajatelj in samozaložnik je bila v tem pri-
meru GŠ Kranj, idejni vodja in mentor ansamblu njihov peda-
gog tube evfonija Uroš Košir, tonski mojster Boštjan Grabnar, 
ki je opravil tudi mastering, (glasbena) producenta U. Košir in 
D. Kajič, fotografije in ilustracije so prispevali Ajda Rems, Rok 
Istenič in D. Kajič, oblikovanje celotnega (izdanega) projekta 
je bilo v rokah Print Point, ploščki pa so bili izdelani v Racman 
Audio Video Studiu, d. o. o. 
tudi v solistični vlogi. Učenci ansambla se najprej spoznajo z 
inštrumentom pri individualnem pouku, kasneje sodelujejo 
v šolskih orkestrih, komornih zasedbah, v odrasli dobi pa se 
najpogosteje priključijo lokalnemu pihalnemu orkestru, neka-
teri pa se celo odločijo za nadaljevanje (poklicnega) šolanja na 
srednji stopnji. To pa je hkrati tudi poslanstvo in vloga osnov-
nega glasbenega šolstva, ki ga, mimogrede zapisano, tako kot 
stotnija preostalih slovenskih (osnovnih) glasbenih šol več kot 
pozitivno opravlja tudi GŠ Kranj; ne le na področju za tubo – 
evfonij, ampak še marsikje drugje. Šola se je v teh skoraj sto 
letih delovanja s svojimi programi in rezultati približala že kon-
servatorijski ravni. Ansambel Tuba evfonij vse od ustanovitve 
predstavlja poslušalcu najrazličnejšo glasbo prav tako različnih 
glasbenih zvrsti in žanrov. Učenci, stari od osem do petnajst 
let, spoznavajo svet nizkih trobil, se učijo skupnega muziciran- 
ja in s prispevkom v sestavu ustvarjajo edinstveno zgodbo. 
Ansambel v naš prostor vnaša svežino in orje ledino tovrstne 
glasbe. Najbolj splošna oznaka za evfonij pomeni glasbilo iz 
družine trobil v baritonskem registru, ki se največ uporablja v 
pihalnih orkestrih, godbah na pihala. Sama beseda prihaja iz 
grškega jezika, pri čemer eȗ pomeni dober, pravilen, in phoné 
glas. Najdemo ga marsikje: vse od simfoničnih orkestrov (od 
19. stol.). Njegov obseg je od F
1
 do c
2
, torej od kontra F pa vse 
do dvočrtnega c, alias tri oktave in še ena (čista) kvinta, vse 
od basovske pa do tenorske lege; zato marsikdaj tudi tenorska 
tuba, baritonski evfonij ali kar samo bariton. V simfoničnem 
orkestru je samo po obsega (ne pa po barvi) enak violončelu 
in malo manj znani ofikleidi. Skratka, gre za inštrument, ki mu 
tako kot v očitni praksi, dandanes namenjajo veliko pozornost 
tudi v (slovenskem) glasbenem šolstvu: in to v celotni vertikali 
njegovega izobraževanja: osnovni, srednji in visoki stopnji.
Tuba evfonij ansambel GŠ Kranj nam na svojem (diskografs- 
kem) prvencu podarja nekaj priredb slovenskih ljudskih pes- 
mi in otroških pesmi pa tudi izvirno napisana dela za tuba ev-
fonij ansambel. Da pa bo še božični čas bolj prazničen, se v 
drugem delu ansambel predstavi v svoji že dokaj prepoznavni 
vlogi tuba božičkov. Prvi plošček z 12 skladbami uvede pri-
redba slovenske ljudske pesmi Stoji učilna zidana slovenskega 
skladatelja Tomaža Habeta. Sledijo pa še avtorska in prirejena 
dela za to nenavadno zasedbo, ki so jih podpisali Janez Bitenc 
(David Kajič), spet T. Habe (D. Kajič), Miroslav Vilhar (Uroš 
Košir), Ludwig van Beethoven, Ralph Vaughn Williams (Da-
vid Butler), n. n. ( Thomas Isbell), Wolfgang Amadeus Mozart 
Stoji uËilna zidana – Tuba Božic ˇ, dvojni CD Glasbene šole Kranj, 2015