Pedagoškl zbornik SSM Vzgoja mladinc zagotavlja in določuje bodočnost naroda. Fr. Urtina. Nedavno je v naše duše montirani seismograf zaznamoval silen potres. Nič čudnega, saj je ognjišče, ki mu je bilo izvor, ležalo kar tik v naši bližini. Potresomerni kazalec jc tako skočil iz normalne lcgc, da nam je oncmcl jezik, ko smo zjutraj gledali registrirno ploščo. S«mi .srr.o bili najbolj podobni temu popolnoma zbeganemu kazalcu. In jedva smo še izjecljali vprašanje: kaj pa bo zdaj? Tiste dni me je bilo zopet sram — pred malimi. Brez prestanka so mi silile v uho evangelijske bcsede: če ne boste kakor otroci... Da, otroci in mladi rod s svojim skavtskim gcslom »bodite pripravljeni!« Mar ne zveni iz tega gesla poziv? »Prid' sc mojster les učit!«? Nam odrastlim »mojstrom«, ki hočemo voditi mladino in nas je življenje pravkar vnovič našlo docela — nepripravljene! Kakor da se je zgodilo kaj drugega, nego kar sc je po železni logiki zdrave pameti moralo zgoditi! Ali naj nam res že sapo jemlje, če je Sava udrla čez bregove, ki niso bili uravnani kakor bi bilo treba? Kaj da bo v prihodnje? — Vse zavisi edinole od tega, do kolike mere bodo takratni ljudje pripravljcni za življenjc, ki po svojem bistvu zahteva nenehno pripravljcnost. Sc pravi, nosilec bodočnosti bo sedanja mladina, tisti torej, ki prej ali slej stopijo na mesto sedanje generacije. A današnja mladina bo tako, nič drugačc, oblikovala obraz svoje dobc, kakor jo mi za njo — p>ripravljamo. Kajti kilavost ne more nikoli druge^a roditi nego kilavost. In tako hodi vprašanje, kaj bo jutri ali pojutrišnjem, vsaj za vzgojevalca mladega rodu na več ko pol poti v par z vprašanjem: kako postanem — pravi vzgojevalec? »Vzgojnik ne postancš ob študiju pedagogike, čeprav morda Tabiš .najboljše knjigc; a še manj iz predavanj o psihologiji otroka in o vzgojeslovju. Tudi samo to ne napravi iz tebe vzgojnika, da izvršuješ pcdagoško prakso. Saj sem jih mnogo videl, ki so bili dolga leta povezani z njo in vendar niso postali vzgojniki. Vzgojnik namreč postaneš, čc samega sebe vzgajaš ter se ti na sebi samem razodene, kaj je smisel oplemeničevanja, dovršene človeškosti.« Tako je poklican arbiter kratko in jedrnato, pa hkrati razumljivo da ne bi mogel razumljiveje, razgrnil notranjo dinamiko pojmov: vzgajati, vzgojnik, vzgoja. Eduard Spranger mi je v mislih, mož torej, ki mu pač pritiče svctopisemsko priznanje, da jc bil »vreden odpreti knjigc« pedagoških vprašanj in jih odpirati drugim. Svoj Credo pa je postavil na čelo tcmeljitega branja vredni razpravi »Erziehung der Frau zur Erzieherin«. Po priliki v ta pravec usmerja svoje prizadevanje Pedagoški zbornik SŠM. Saj ga največ vodi miscl, da je glavni obiskovalec šolske vzgoje in izobrazbe — učitelji in učitcljica. Kajpa le tisti in tista, ki se živo zaveda svoje vclike cdgovornosti prcd lastno vestjo pa pred upravičcnimi zahtevki sočlovcka in jima je do zadnjih korcnin jasno, da /,a pravo učiteljevanje ni dovolj, če kaj znaš, temveč da boš uspehe dosczal le tedaj, če tudi kaj — si. Reči hočem, če si po naravi tak človek ali pa prekovan v takega človeka, da lahko v slehernem pedagoškem položaju samostojno razsodiš, kaj je umestno in kaj ne ter si tudi voljan in sposoben uresničiti, kar spoznaš za prav. Da si osvojiš tako mišljenjc ali pa se v njem utrdiš, do tega ti bo izdatno pomagal i letošnji Pedagoški zbornik, čc ne bo na polici ležal — nerazrezan. Tvcgam trditev, da ga ni učitelja in učiteljice, ki jima ne bi prinašal pobude za razmišlianjc in živo delo. Saj ga bo več ko dve sto strani tcr so se na urednikovo prošnjo odzvali sotrudniki takih kvalitet, ki imajo našemu učitclju in učiteljici nedvomno kaj klenega dati za vodilo. Posamič mu bo vsebina tale: Dr. E. Beneš: Masarykova pot in zapuščina. — J. Šolar: Vzgojiteljska osebnost nadškofa Jegliča. — Dr. A. Slodnjak: Dr. Ivan Prijatelj. — Dr. A. Dolar: Vzgojitelj Ljudevit Pivko. — J. Orožen: Ludovik Černej, sreski šolski nadzornik. — D. Humek: Krški spomini na Frana Gabrška. — Leo Kestenberg (Praga): Glasbena vzgoja kot enotna celota. — Dr. D. Cvetko: Glasba v sistemu vrednot. — K. Ozvald: Obrazovalni pomen svetovnega naziranja in ljudskc morale. — Dr. M. Rupel: Nekaj misli o pouku slovenskega jezika. — Dr. St. Gogala: Vzgojni pomen občestev, življenja in zaupanja. — Dr. V. Brumen: Vzgojni pomen domače kulture. — Dr. VI. Schmidt: Psihotehnika in šolstvo. — J. Pahor: Fašistična šola in vzgoja. — J. Šedivy: Slovaško šolstvo. Naslovi naj nc plašijo nobenega in nobene. Zato vzemite, berite in — se borite z načetimi vprašanji! Jedro problemov je glavna reč, ne pa njihova oblika — tako je te dni točno dejal velik državnik. Mladina je bodočnost. In čas, njiju najzanesljivejši kažipot, nosi velik pa pomemben napis: »Odprite vrata, odprite duri...« K. O.