/



rs,/

9  %\





te?

A

ST

\

-v ' /

<V — /

v JS*« E?** N

PESEN E

STAREGA TRIGLAVA

V 27. DAN DECEMBRA 1282. LETA
A PONOVLJENA V 27. DAN DECEMBRA 1882. LETA.

JOSIP NOVAK, DEKAN KOČEVSKI.


Erajnska ljuba domovina!

Vedno se oziraš v me,
Ako žge te bolečina,

Ako vriska ti srce.

K meni ti se zatekala,

Kader trgal te je vrag,

V moje skale se skrivala
Brez pomoči i premag.

V te s planin je burja brila,
Dim krvav nje sop je bil;

Ti si zaman se branila,

Ko te Nemec je kosil.


• 8 »



A


VITO

,4

S

Kri šumela je v potokih
Na posavskih tal ravan,

V dolgih četah i širokih

Bil Sloven je v sužnjest gnan.

Tvoje ljudstvo trepetalo
S trgov je, z vasij bežeč,

Da bi glav ne pokladalo
Pod sekiro i pod meč.

Videl, čutil bolečine

Tvojih ran sem, tvojih bed,
Mislil, da slovenstvu gine
O planinah zadnji sled.

Velikan sem više dvignil
Troječeli svoj obraz,

Iz osrčja naglo švignil
Blisk molitve mi ta čas.

Ž njim proderem drz nebesa,
Pred Gospodom plah stojim,
Solza kane mi z očesa,

Ko v trepetu govorim:

« Ti porodil vse jezike,

Dal na sever, jug i vztok
Njim si meje raznolike:

Nč Sloven li tvoj otrok?

M


k

i

A

A

r\

kV

v.

57

«0h, ozri se na sinove
Krotkodušnega rodu!
Vrgli v kraj so zle bogove,
Polni tvojega strahu.

«K tebi starec i devica,

Mati dviga zdaj oči;

Prosi detska te ročica:

««Bog, usmili se nas ti!»»

Prošnja moja res Gospoda
V večno pogodi' srce,

Da usmili spet se roda
I njegove dežele.

Rudolfova mila roka

Prime ljudstvo v brambo zdaj,

V bedah potlej ne zastoka
Nikdar krasne zemlje raj.

Vzprobudi se rado vanj e,

I bogastva zlati vir,

V Krajnsko teče kmetovanje,
Zacvete mu blagi mir.

Narod čili poskakuje,

I zvestobe se oltar
Iz hvaležnih src osnuje

Kroni carskej v svetli dar.

Xi

<A

/L