— 25 — Nova ministerska ukaza. I. Minister pravice je ukazal, de se imajo postavne bukve berž začeti v slovanske jezike prestavljati. Za rusinski jezik (^ruthenische Sprache) je bila v ta namen berž komisija odločena, ki ima to delo prevzeti, in ob enim je minister ukazal, de se ima to tudi kmalo v multanskim (jnoldauische), ilirskim in našim slovenskim jeziku zgoditi. Zraven tega ukaže minister pravice ura d ni k a m, ki pri cesarskih sodnjiških gosptfskah služijo, de nej se hitro hitro naučijo slovanskima jezika tiste dežele, v kteri si kruh služijo, ker bo kmalo treba, v kancelijah vse v tistim jeziku pisati (aus-sehliessender Gebrauch der Landessprache), kteriga ljudstvo govori — sicer si morajo kje drugod svoj kruh iskati. Ta ukaz je velike hvale vreden , de bojo saj enkrat omolknili tisti sovražniki, ki ne morejo zapopasti, de bi se moglo v kancelijah drugači kakor nemško pisariti. Tako nej ravnajo ministri v v si h rečeh, ktere na-rodske pravice vtičejo, in nar bolj bojo ljudstvam vstre-gli. Ministri vedo, ktere dežele so po rodu nemške, ktere slovanske, ktere lažke i. t. d. Po ti vednosti nej brez vprašanja ilkažejo: kaj se ima v eni, kaj v drugi deželi v kancelijah in šolah zgoditi, kar na-rodski jezik vtiče. Tako bo na enkrat konec vsih nasprotnih misel in vsim narodam se bo pravica zgodila. Če bojo pa ministri v taci h rečeh, ki narodske pravice vtičejo, staro pot „ui Bericht" hodili, bo vprašanje zmirej take može zadelo, kteri stariga navajeni, bojo večidel v stari rog trobili in bojo še očitno dokazali, kako škodljivo bi bilo, če bi se iz starih vojnic stopilo in če bi se narodam njih pravica dala!!! Vzrok tacih „Berichtov" se lahko vgane. Poslanci! ki ste namestniki ljudstva v deržavnim zboru, storite ta predlog ministrant: de naj se v rečeh narodskih ustavnih pravic vladarstvo postavi čez vse stranke (sie mochten sich iiber alle Partheien stellen), in dokler ne bojo novi deželni zbori svojih notranjih reči sami poravnovali, nej ukažejo ministri brez vprašanja: kaj se ima v šolah, kaj v kancelijah zgoditi, de bo narodam perva pravica — njih jezik — obvarovan. II. Z dovoljenjem presvitliga cesarja so dali ministri 30. dan prosenca začasni cerkveni ukaz na znanje, v kterim 2. razdelk takole zapove : ^Prestop od kristjanske vere h kaki drugi veri je vsacimu perpušen, ki je 18. leto spolnil — samo tole ima storiti, de gre k fajmoštru ali dušnimu pastirju svoje fare, in mu vpričo dveh mož ta prestop oznani; čez 4 tedne ima pa spet z dvema pričama k fajmoštru ali dušnimu pastirju priti in poter-diti, de pri svoji volji ostane. Fajmošterali dušni pastir je dolžan, po tem prestopniku pismo dati, ktero ta prestop skaže. Ako bi dušni pastir tega pisma iz ka-koršniga vzroka ne hotel dati, ga imate priči oblast dati. S tema dvema pismama gre prestopnik po tem k dušnimu pastirju tiste vere, h kteri želi prestopiti — in prestop je gotov." Mislimo, de ta ukaz ne bo nobenimu Slovencu zo-pern, zakaj kdor ima ter dno katoljško vero, bo ostal, kar je: pravi katoljčan, če mu je tudi prestop h kaki drugi veri po novi postavi polajšan. Kdor pa prave vere nima, nej raji odstopi iz katoljške družbe, de dalje pohujšanja ne daje s svojim slabim zaderžanjem.