ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Gospodinjstva in družine v Sloveniji Ata, mama, dedi, babi … Gospodinjstva in družine v Sloveniji Avtor: Danilo Dolenc Oblikovanje infografik: Matjaž Erker Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: http://www.stat.si/StatWeb/publikacije Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si @StatSlovenija CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)(0.034.2) DOLENC, Danilo Ata, mama, dedi, babi --- [Elektronski vir] : gospodinjstva in družine v Sloveniji / [avtor Danilo Dolenc]. - El. knjiga. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2016 Način dostopa (URL): http://www.stat.si/StatWeb/publikacije ISBN 978-961-239-348-9 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 284640000 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISBN 978-961-239-348-9 ATA, MAMA, DEDI, BABI ... 3 UVODNA BESEDA Eno od bogastev slovenskega jezika in njegovih narečij so tudi številna poimenovanja naših najbližjih: staršev, starih staršev, drugih sorodnikov. Besedi ''ata'' in ''mama'' sta med prvimi, ki jih otroci spregovorijo. Zanimivo pa je, da s tema besedama nekateri poimenujejo stare starše, torej dedke in babice, ki smo jih v naslovu te publikacije poimenovali ''dedi'' in ''babi''. Čeprav otrok v naslovu te publikacije ni omenjen z besedo, je vanj zajet, saj se vsi v naslovu navedeni izrazi nanašajo na odnos poimenovanih oseb do otroka oz. do otroka njihovih otrok (vnuka). Večina v tej publikaciji navedenih podatkov je iz registrskega popisa prebivalstva 2015 in se nanaša na 1. januar 2015. Ker je bil to že naš drugi tak popis (prvega smo izpeljali v 2011, prav tako po stanju na 1. januar), so podatki o gospodinjstvih in družinah iz teh dveh popisov metodološko povsem primerljivi. Podatke o stanovanjih smo prevzeli iz registrskega popisa 2011 (novejši, iz registrskega popisa 2015, med pripravljanjem te publikacije še niso bili na voljo). Za prikaz časovnih vrst smo poleg teh podatkov uporabili tudi tiste iz popisov prebivalstva 1971, 1981, 1991 in 2002, ki so bili pridobljeni še »klasično« – s popisovanjem na terenu (ti se nanašajo na stanje 31. marca). In še pojasnilo h kratkim statističnim zgodbam, ki uvajajo poglavja: skoraj vse navedene informacije so posnetek dejanskega stanja na 1. januar 2015. Osebna imena, navedena v zgodbah, sledijo ugotovitvam o pogostnosti posameznih imen v Sloveniji med pripadniki različnih generacij. Podatki o starosti, zakonskem stanu, številu otrok, velikosti in sestavi gospodinjstev in družin ter drugi podatki so povprečne vrednosti na navedeni datum. Kljub temu je vsaka podobnost z resničnimi osebami le naključna (). Čeprav je v tej publikaciji prikazanih v številkah, z besedo in z raznovrstnimi grafičnimi ponazoritvami (z infografikami, grafikoni in zbirnimi preglednicami) zelo veliko podatkov, je to le majhen del vseh podatkov o tej tematiki, ki so vam na voljo v naši podatkovni bazi. Vabimo vas, da tam raziskujete dalje … Genovefa Ružić generalna direktorica 4 ATA, MAMA, DEDI, BABI ... VSEBINA GOSPODINJSTVA IN DRUŽINE, 1. 1. 2015 ............................................................................................................................. 5 ENOČLANSKO GOSPODINJSTVO ........................................................................................................................................... 11 ENODRUŽINSKO GOSPODINJSTVO ........................................................................................................................................ 15 VEČDRUŽINSKO GOSPODINJSTVO ........................................................................................................................................ 19 ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST ............................................................................................................................................... 23 ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA ................................................................................................................................................... 27 RAZŠIRJENO DRUŽINSKO GOSPODINJSTVO ........................................................................................................................... 31 VZPOSTAVLJENA DRUŽINA ................................................................................................................................................... 35 NEDRUŽINSKA, SKUPINSKA IN POSEBNA GOSPODINJSTVA ................................................................................................... 39 DEFINICIJE ............................................................................................................................................................................ 43 KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE ............................................................................................................................................... 44 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................................................................................. 44 GOSPODINJSTVA IN DRUŽINE, 1. 1. 2015 Stanovanje je lahko nenaseljeno ali naseljeno. V naseljenem stanovanju V gospodinjstvu morata lahko prebiva eno ali več prebivati vsaj dve osebi, gospodinjstev. da tvorita družino Družino sestavljata dve Gospodinjstvo, ki (enočlansko gospodinjstvo osebi iste generacije ga sestavljajo eden torej ni družina). (zakonca, partnerja) brez od starih staršev in otrok ali z otroki oziroma vnuki, je nedružinsko Veččlansko gospodinjstvo eden od staršev z otroki, gospodinjstvo. je lahko enodružinsko, pri čemer starost otrok ni večdružinsko ali omejena. Gospodinjstvo, ki nedružinsko. ga sestavljajo stara starša in vnuki, je V družinskem razširjeno enodružinsko gospodinjstvu lahko gospodinjstvo, pri prebivajo tudi osebe, čemer sta stara starša ki niso člani nobene opredeljena kot družina od družin v tem (zakonca brez otrok), gospodinjstvu. vnuki pa niso člani družine. veččlansko gospodinjstvo prva druga ni član družina družina družine 6 Gospodinjstva in družine, 1. 1. 2015 ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Enočlansko gospodinjstvo Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko. Število moških in žensk je bilo uravnoteženo, njihova starostna sestava pa ne, ženske ni družina 267.523 gospodinjstev (32,6 %) so bile v povprečju 13 let starejše. Največ žensk, ki so živele same, so bile upokojenke, po zakonskem stanu pa vdove. Največ 267.523 prebivalcev (13,0 %) moških, ki so živeli sami, pa je bilo zaposlenih in samskih. 125.000 prebivalcev v enočlanskih gospodinjstvih je stanovalo samih v Marija, 78 let enostanovanjski stavbi. Enodružinsko gospodinjstvo Enodružinsko gospodinjstvo je najbolj razširjena oblika sobivanja v Sloveniji, saj sta v različnih tipih družine v takem gospodinjstvu zakonski par z otroki živela dva od treh prebivalcev Slovenije. Največ jih je živelo v enodružinskem štiričlanskem gospodinjstvu (418.000 oz. vsak peti), Andrej, 40 let 461.080 gospodinjstev (56,2 %) od tega 314.000 v družini zakoncev z dvema otrokoma. V takem gospodinjstvu je živela tudi večina družin istospolnih partnerjev Nataša, 37 let 1.357.114 prebivalcev (65,8 %) (73 od 81). Število tipov družin se je z dosedanjih šest povečalo na osem, kar je nov mejnik pri objavljanju podatkov o družinah po Luka, 8 let letu 1981, ko so se v popisu prebivalstva prvič zbirali podatki o zunajzakonskih skupnostih. Enodružinsko gospodinjstvo je štelo Lana, 6 let povprečno 3,1 člana. Večdružinsko gospodinjstvo prva družina druga družina Ker večdružinsko gospodinjstvo sestavljajo najmanj 4 osebe, so to gospodinjstva z večjim številom članov (povprečno 5,6 člana). (zakonski par brez otrok) (zakonski par z otroki) 37.447 gospodinjstev (4,6 %) Večdružinska gospodinjstva imajo zato tudi pestro sorodstveno in generacijsko sestavo. V devetih večdružinskih gospodinjstvih od 1) Franc, 66 let Boštjan, 36 let 208.615 prebivalcev (10,1 %) desetih so sobivale tri zaporedne generacije. Več kot polovica članov večdružinskih gospodinjstev so bili otroci in vnuki referenčne Majda, 61 let Petra, 30 let osebe gospodinjstva, katerih število je bilo zelo uravnoteženo. Tri od štirih večdružinskih gospodinjstev so prebivala v enostanovanjski Žan, 5 let hiši. Nik, 1 leto 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska gospodinjstva. Zunajzakonska skupnost Zunajzakonske skupnosti so najhitreje rastoč tip družine. Še zlasti se povečuje število zunajzakonskih skupnosti z otroki, kar je zunajzakonska partnerja brez otrok 77.422 družin (13,4 %) neposredna posledica dejstva, da že 60 % otrok rodijo neporočene matere. Sorazmerno malo je bilo mladih družin, v katerih sta bila oba partnerja mlajša od 30 let (manj kot 6 %). V osmih od desetih zunajzakonskih skupnosti sta bila oba partnerja samska. Razvezani Mateja, 28 let 253.846 prebivalcev (12,3 %) pogosteje vstopajo v zunajzakonsko skupnost kot ovdoveli (kar še posebej velja za moške). Zunajzakonski partnerji imajo v povprečju Rok, 28 let manj otrok kot poročeni pari. Enostarševska družina Vsaka četrta družina v Sloveniji je bila enostarševska, vsako peto od teh so sestavljali oče in otroci. Na splošno so bili otroci v mati z otroki 143.139 družin (24,8 %) enostarševskih družinah v povprečju najstarejši (v družinah matere z otroki 22,7 leta, v družinah očeta z otroki 21,7 leta). Na Mojca, 41 let 336.656 prebivalcev (16,3 %) povprečno starost otrok vpliva tudi zakonski stan starša. Otroci, ki so živeli z ovdovelo materjo, so bili v povprečju stari več kot 40 let. Luka, 12 let V enostarševskih družinah je živelo precej več sinov kot hčera, tudi zaradi kasnejšega zapuščanja primarne družine sinov (v družini Nika, 10 let matere z otroki je sinov 40 % več kot hčera, v družini očeta z otroki celo 52 % več). Razširjeno družinsko gospodinjstvo Za razširjena družinska gospodinjstva sta najbolj značilni večje število članov (v povprečju 4,25 člana) ter sobivanje več generacij (v družina ni članica družine 60 % takih gospodinjstev so živeli pripadniki vsaj treh generacij). V veliki večini teh gospodinjstev (94 %) samo en član ni pripadal (oče z otroki) 41.301 gospodinjstev (5,0 %) 175.468 prebivalcev (8,5 %) nobeni družini, najpogosteje je bil to eden od ovdovelih staršev (pretežno mati) ali pa neporočen brat/sestra enega od družinskih Matej, 25 let Irena, 54 let članov, zato so v teh gospodinjstvih med nedružinskimi člani prevladovale ženske (76 % jih je bilo več kot moških). Vsak četrti član Eva, 8 mesecev razširjenega družinskega gospodinjstva je bil vnuk. Vzpostavljena družina Vzpostavljenih družin, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, je bilo zunajzakonska partnerja z otroki 12.408 družin (2,2 %) 4,3 % (vsaka petindvajseta). Vsaka deseta zunajzakonska skupnost z otroki je bila vzpostavljena družina. V vzpostavljenih družinah Nina, 31 let (Nejčeva biološka mati) 49.749 prebivalcev (2,4 %) je živelo skoraj 25.000 otrok, 39 % je bilo bioloških otrok obeh staršev. Skupni otroci (v povprečju stari 10 let) so več kot še enkrat Marko, 33 let (ni Nejčev biološki oče) mlajši od neskupnih otrok. Povprečno število otrok v vzpostavljenih družinah (2,01) je bilo precej večje od povprečnega števila otrok Nejc, 7 let v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Gospodinjstva in družine, 1. 1. 2015 7 Enočlansko gospodinjstvo Vsako tretje gospodinjstvo je bilo enočlansko. Število moških in žensk je bilo uravnoteženo, njihova starostna sestava pa ne, ženske ni družina 267.523 gospodinjstev (32,6 %) so bile v povprečju 13 let starejše. Največ žensk, ki so živele same, so bile upokojenke, po zakonskem stanu pa vdove. Največ 267.523 prebivalcev (13,0 %) moških, ki so živeli sami, pa je bilo zaposlenih in samskih. 125.000 prebivalcev v enočlanskih gospodinjstvih je stanovalo samih v Marija, 78 let enostanovanjski stavbi. Enodružinsko gospodinjstvo Enodružinsko gospodinjstvo je najbolj razširjena oblika sobivanja v Sloveniji, saj sta v različnih tipih družine v takem gospodinjstvu zakonski par z otroki živela dva od treh prebivalcev Slovenije. Največ jih je živelo v enodružinskem štiričlanskem gospodinjstvu (418.000 oz. vsak peti), Andrej, 40 let 461.080 gospodinjstev (56,2 %) od tega 314.000 v družini zakoncev z dvema otrokoma. V takem gospodinjstvu je živela tudi večina družin istospolnih partnerjev Nataša, 37 let 1.357.114 prebivalcev (65,8 %) (73 od 81). Število tipov družin se je z dosedanjih šest povečalo na osem, kar je nov mejnik pri objavljanju podatkov o družinah po Luka, 8 let letu 1981, ko so se v popisu prebivalstva prvič zbirali podatki o zunajzakonskih skupnostih. Enodružinsko gospodinjstvo je štelo Lana, 6 let povprečno 3,1 člana. Večdružinsko gospodinjstvo prva družina druga družina Ker večdružinsko gospodinjstvo sestavljajo najmanj 4 osebe, so to gospodinjstva z večjim številom članov (povprečno 5,6 člana). (zakonski par brez otrok) (zakonski par z otroki) 37.447 gospodinjstev (4,6 %) Večdružinska gospodinjstva imajo zato tudi pestro sorodstveno in generacijsko sestavo. V devetih večdružinskih gospodinjstvih od 1) Franc, 66 let Boštjan, 36 let 208.615 prebivalcev (10,1 %) desetih so sobivale tri zaporedne generacije. Več kot polovica članov večdružinskih gospodinjstev so bili otroci in vnuki referenčne Majda, 61 let Petra, 30 let osebe gospodinjstva, katerih število je bilo zelo uravnoteženo. Tri od štirih večdružinskih gospodinjstev so prebivala v enostanovanjski Žan, 5 let hiši. Nik, 1 leto Zunajzakonska skupnost Zunajzakonske skupnosti so najhitreje rastoč tip družine. Še zlasti se povečuje število zunajzakonskih skupnosti z otroki, kar je zunajzakonska partnerja brez otrok 77.422 družin (13,4 %) neposredna posledica dejstva, da že 60 % otrok rodijo neporočene matere. Sorazmerno malo je bilo mladih družin, v katerih sta bila oba partnerja mlajša od 30 let (manj kot 6 %). V osmih od desetih zunajzakonskih skupnosti sta bila oba partnerja samska. Razvezani Mateja, 28 let 253.846 prebivalcev (12,3 %) pogosteje vstopajo v zunajzakonsko skupnost kot ovdoveli (kar še posebej velja za moške). Zunajzakonski partnerji imajo v povprečju Rok, 28 let manj otrok kot poročeni pari. Enostarševska družina Vsaka četrta družina v Sloveniji je bila enostarševska, vsako peto od teh so sestavljali oče in otroci. Na splošno so bili otroci v mati z otroki 143.139 družin (24,8 %) enostarševskih družinah v povprečju najstarejši (v družinah matere z otroki 22,7 leta, v družinah očeta z otroki 21,7 leta). Na Mojca, 41 let 336.656 prebivalcev (16,3 %) povprečno starost otrok vpliva tudi zakonski stan starša. Otroci, ki so živeli z ovdovelo materjo, so bili v povprečju stari več kot 40 let. Luka, 12 let V enostarševskih družinah je živelo precej več sinov kot hčera, tudi zaradi kasnejšega zapuščanja primarne družine sinov (v družini Nika, 10 let matere z otroki je sinov 40 % več kot hčera, v družini očeta z otroki celo 52 % več). Razširjeno družinsko gospodinjstvo Za razširjena družinska gospodinjstva sta najbolj značilni večje število članov (v povprečju 4,25 člana) ter sobivanje več generacij (v družina ni članica družine 60 % takih gospodinjstev so živeli pripadniki vsaj treh generacij). V veliki večini teh gospodinjstev (94 %) samo en član ni pripadal (oče z otroki) 41.301 gospodinjstev (5,0 %) 175.468 prebivalcev (8,5 %) nobeni družini, najpogosteje je bil to eden od ovdovelih staršev (pretežno mati) ali pa neporočen brat/sestra enega od družinskih Matej, 25 let Irena, 54 let članov, zato so v teh gospodinjstvih med nedružinskimi člani prevladovale ženske (76 % jih je bilo več kot moških). Vsak četrti član Eva, 8 mesecev razširjenega družinskega gospodinjstva je bil vnuk. Vzpostavljena družina Vzpostavljenih družin, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, je bilo zunajzakonska partnerja z otroki 12.408 družin (2,2 %) 4,3 % (vsaka petindvajseta). Vsaka deseta zunajzakonska skupnost z otroki je bila vzpostavljena družina. V vzpostavljenih družinah Nina, 31 let (Nejčeva biološka mati) 49.749 prebivalcev (2,4 %) je živelo skoraj 25.000 otrok, 39 % je bilo bioloških otrok obeh staršev. Skupni otroci (v povprečju stari 10 let) so več kot še enkrat Marko, 33 let (ni Nejčev biološki oče) mlajši od neskupnih otrok. Povprečno število otrok v vzpostavljenih družinah (2,01) je bilo precej večje od povprečnega števila otrok Nejc, 7 let v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). 8 Gospodinjstva in družine, 1. 1. 2015 ATA, MAMA, DEDI, BABI ... VEČSTANOVANJSKA STAVBA ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Gospodinjstva in družine, 1. 1. 2015 9 ENOSTANOVANJSKA STAVBA ENOČLANSKO GOSPODINJSTVO 12 Enočlansko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Vsako tretje 1. januarja 2015 je bilo v Sloveniji 267.523 enočlanskih gospodinjstev ali 118.000 gospodinjstvo je več, kot smo jih našteli med zadnjim terenskim popisom prebivalstva v letu 2002. Od takrat se je njihovo število izrazito povečalo – v glavnem zaradi staranja prebivalstva. enočlansko. Od 2002 do 2015 se je namreč število oseb, starih vsaj 65 let, ki živijo same, podvojilo in je že preseglo 102.000. Številne dvočlanske družine, ki so jih sestavljali starejši zakonski pari, so namreč v tem času statistično prenehale biti družine in so postale enočlanska gospodinjstva. Hkrati so deloma k nastanku takih gospodinjstev prispevale tudi odselitve odraslih otrok. Ker ženske živijo v povprečju dlje, se tako število žensk, ki živijo same, z njihovo starostjo povečuje hitreje kot število moških, ki živijo sami. Drug pomemben dejavnik je priseljevanje tujih državljanov. Polovica od več kot 35.000 enočlanskih gospodinjstev tujcev je v 2015 stanovala v samskih domovih ali podobnih oblikah nastanitve. Tukaj je bila situacija obrnjena: enočlanska gospodinjstva tujcev so bila izrazito moška; ženskih je bilo samo 10 %, v skupinskih stanovanjih celo manj kot 5 %. Veliko tujih državljanov je tedaj imelo svoje družine v izvornem okolju, saj je bil vsak drugi priseljeni moški, ki je živel sam, poročen. Enočlanska gospodinjstva, Slovenija, Člani enočlanskih gospodinjstev po starosti, Slovenija, 1. 1. 2015 popisi Delež (%) Leto Število od vseh gospo- moških žensk dinjstev 1971 89.494 17,4 … … 1981 101.580 17,1 … … 1991 115.395 18,0 33,2 66,8 2002 149.757 21,9 37,9 62,1 2011 266.489 32,8 50,4 49,6 2015 267.523 32,6 49,6 50,4 Vir: SURS ... ni podatka Vir: SURS Od oseb, ki so v 2015 živele v enočlanskih gospodinjstvih, jih je bilo nekaj več kot 11.000 starih do 25 let; moških je bilo približno toliko kot žensk. Nekaj več kot polovica teh oseb so bili študenti, in ti so večinoma prebivali kot najemniki v kraju izobraževanja. Med osebami, ki so prebivale same in so bile stare od 26 do 62 let, Moški, ki živijo sami, so prevladovali moški; pri starosti 39–41 let jih je bilo celo trikrat več kot žensk. Med so povprečno 13 let osebami, starimi 63 ali več let, ki so živele same, je bilo že več žensk kot moških; pri mlajši od žensk, starosti 76 let jih je bilo že trikrat več in pri starosti 87 let celo že petkrat več. Moški, ki živijo same. ki so živeli sami, so bili stari povprečno 51,3 leta, ženske pa 64,3 leta. ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Enočlansko gospodinjstvo 13 Od moških, ki so živeli sami, je bil vsak drugi samski. Ženske, ki so živele same, pa so Ženske, izstopale po tem, da je z njihovo starostjo hitro naraščal odstotek vdov med njimi. ki živijo same, Pri starosti 65 let jih je bilo 40 %, pri starosti 75 let že 70 %. 11 % žensk, starih 65 ali so večinoma vdove. več let, ki so živele same, ni bilo nikoli poročenih; delež nikoli poročenih moških pri tej starosti pa je bil še enkrat večji od deleža takih žensk. Člani enočlanskih gospodinjstev po Ženske v enočlanskih gospodinjstvih, Člani enočlanskih gospodinjstev po zakonskem stanu, Slovenija, 1. 1. 2015 stare 65 ali več let, po zakonskem starosti, Slovenija, 1. 1. 2015 stanu, Slovenija, 1. 1. 2015 Starost Delež (%) (leta) Število žensk samskih tujcev Skupaj 267.523 50,4 40,5 13,3 15–29 22.299 43,2 92,2 24,4 30–49 71.459 27,9 66,5 26,1 50–64 71.616 41,9 35,9 13,7 65–84 84.867 71,6 15,2 2,0 85+ 17.282 84,1 9,7 0,6 Vir: SURS Vir: SURS Ženske in moški v enočlanskih gospodinjstvih glede na vrsto stavbe, v kateri stanujejo, Slovenija, 1. 1. 2011 Vir: SURS © SURS Ob popisu prebivalstva 2011 je v približno 125.000 enostanovanjskih stavbah ali V vsaki tretji v vsaki tretji prebival en sam stanovalec oz. enočlansko gospodinjstvo. 45 % teh enostanovanjski moških in 57 % teh žensk je bivalo v lastnem stanovanju (so bili lastniki oz. lastnice); stavbi živi samo 49 % teh moških in 41 % teh žensk pa je ta stanovanja uporabljalo (uradni lastniki teh stanovanj so bili praviloma bližnji sorodniki, najpogosteje otroci). en stanovalec. 14 Enočlansko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Moški, ki živijo sami, Največja številčna razlika med moškimi, ki so živeli sami, in vsemi moškimi glede na se po statusu status aktivnosti je bila pri deležu dijakov ali študentov. Pričakovano je bilo teh med moškimi, ki so živeli sami, zelo malo (2 %; med vsemi moškimi: 9 %). Ženske, ki so aktivnosti ne živele same, pa so bile po statusu aktivnosti (predvsem zaradi specifične starostne razlikujejo bistveno sestave) številčno povsem neprimerljive z vsemi preostalimi ženskami. Med tistimi, ki od tistih v veččlanskih so živele same, je bilo še enkrat več upokojenk kot med vsemi ženskami, zaposlenih gospodinjstvih. pa je bilo med njimi pol manj kot med vsemi. Med ženskami, ki so živele same, je bila zaposlena vsaka peta, med moškimi, ki so živeli sami, pa je bil zaposlen vsak drugi (kar je skoraj enako kot med vsemi moškimi). Osebe, ki živijo same, po statusu aktivnosti, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Razlika v številu žensk in moških, ki živijo sami, po statusu aktivnosti, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS ENODRUŽINSKO GOSPODINJSTVO 16 Enodružinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Dve tretjini Enodružinsko gospodinjstvo je najbolj razširjena oblika sobivanja v Sloveniji. Od 2011 prebivalcev se je število takih gospodinjstev povečalo za skoraj 11.000 in na začetku 2015 so bila ta gospodinjstva 56 % vseh gospodinjstev. V njih je tedaj sobivalo 232.000 zakoncev živita v enodružinskih oz. partnerjev brez otrok, 474.000 zakoncev oz. partnerjev z otroki, 108.000 mater gospodinjstvih. oz. očetov z otroki ter 543.000 otrok (81 % vseh otrok), od tega je bilo mlajših od 18 let 275.000 oziroma vsak drugi. Povprečna starost članov v Gospodinjstva in prebivalci po tipu gospodinjstva, Slovenija enodružinskih gospodinjstvih po tipu Gospodinjstva Prebivalci družine, Slovenija, 1. 1. 2015 2011 2015 razlika % 2011 2015 razlika % Skupaj 813.872 821.056 0,9 2.050.189 2.062.874 0,6 Zasebno 813.531 820.541 0,9 2.016.423 2.024.604 0,4 enočlansko 266.489 267.523 0,4 266.489 267.523 0,4 veččlansko 547.042 553.018 1,1 1.749.934 1.757.081 0,4 nedružinsko 20.041 15.907 -20,6 43.551 33.985 -22,0 enodružinsko 450.262 461.080 2,4 1.334.985 1.357.114 1,7 razširjeno enodružinsko 38.113 38.584 1,2 157.276 157.367 0,1 Vir: SURS večdružinsko 36.047 34.730 -3,7 196.846 190.514 -3,2 razširjeno večdružinsko 2.579 2.717 5,4 17276 18.101 4,8 Skupinsko 286 435 52,1 32.371 35.324 9,1 Posebno 55 80 45,5 1.395 2.946 111,2 Vir: SURS Velika večina V večini dvostarševskih družin v enodružinskih gospodinjstvih so imeli enega ali dva otroka in deleža tistih z enim in tistih z dvema otrokoma sta bila približno enostarševskih družin uravnotežena (46 % oz. 42 %), med enostarševskimi družinami pa so močno v enodružinskih prevladovale tiste z enim otrokom, pri čemer je bil delež družin očetov z enim gospodinjstvih ima otrokom (73 %) nekoliko višji od deleža družin mater z enim otrokom (69 %). po enega otroka. Posamezni tipi družin v enodružinskih gospodinjstvih so se precej razlikovali tudi po povprečni starosti posameznih družinskih članov. V povprečju najmlajše otroke so imeli neporočeni pari (v dveh tretjinah takih družin je bil najstarejši otrok star do 15 let). V povprečju najstarejši otroci (stari približno 25 let; vsak tretji je bil star 30 ali več let) pa so živeli v družinah s samo enim od staršev. V povprečju najstarejši so bili zakonci brez otrok (več kot 65 let), v povprečju najmlajši pa zunajzakonski partnerji z otroki (41 let). ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Enodružinsko gospodinjstvo 17 Enodružinska gospodinjstva po številu članov in tipu družine, Slovenija, 1. 1. 2015 Enodružinska gospodinjstva po tipu družine in starosti najstarejšega Število članov gospodinjstva Skupaj otroka, Slovenija, 1. 1. 2015 2 3 4 5 6+ Skupaj 461.080 191.825 137.520 104.523 22.292 4.920 Zakonski par brez otrok 102.203 102.203 - - - - Zakonski par z otroki 186.410 - 85.484 78.524 18.286 4.116 Mati z otroki 88.167 61.151 22.907 3.494 482 133 Oče z otroki 19.859 14.596 4.513 628 94 28 Zunajzakonska partnerja brez 13.818 otrok 13.818 - - - - Zunajzakonska partnerja z otroki 50.550 - 24.602 21.875 3.430 643 Istospolna partnerska skupnost 57 brez otrok 57 - - - - Istospolna partnerska skupnost z Vir: SURS 16 otroki - 14 2 0 0 - ni pojava Vir: SURS Največ prebivalcev Slovenije je 1. januarja 2015 živelo v enodružinskem štiričlanskem V treh od štirih gospodinjstvu (418.000 oz. vsak peti), le malo manj (412.500) pa v tričlanskem. enodružinskih Čeprav družina zakoncev z dvema otrokoma med enodružinskimi gospodinjstvi ni bila najštevilnejši tip družine, je največ prebivalcev (314.000) živelo prav v taki gospodinjstev skupnosti. Najštevilnejša so bila dvočlanska gospodinjstva zakoncev brez otrok živijo vsaj eden od (102.000), sledila so tričlanska gospodinjstva zakoncev z enim otrokom (256.000 staršev in otroci. oseb). Večino enodružinskih gospodinjstev s samo eno generacijo sta sestavljala zakonca brez otrok (88 %). Enodružinska gospodinjstva z dvema otrokoma po spolu in starosti teh otrok, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS 18 Enodružinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Starostna razlika med V 98.000 enodružinskih gospodinjstvih z dvema do petimi otroki, v katerih je bil otroki iste družine najstarejši mlajši od 30 let, je v začetku leta 2015 živelo 219.000 otrok. Pri tem nismo upoštevali družin z dvojčki ali trojčki. Starostna razlika med otroki je bila ne se zvišuje z glede na število otrok v družini vedno najmanjša med prvim in drugim otrokom. naraščanjem Z naraščanjem števila otrok v družini se povprečna starostna razlika med otroki števila otrok. povečuje. Starostna razlika med najmlajšima otrokoma je bila najmanjša v družinah s petimi otroki (3 leta in pol). Največja pa je bila v družinah s tremi otroki, kjer je bila med drugim in tretjim otrokom sploh največja absolutna razlika med dvema rojstvoma (4 leta in 9 mesecev). Člani enodružinskih gospodinjstev po Povprečna starost otrok v enodružinskih gospodinjstvih po številu otrok v družini, položaju v družini in statusu aktivnosti, Slovenija, 1. 1. 20151) Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS 1) Upoštevana so enodružinska gospodinjstva, v katerih je bil najstarejši otrok mlajši od 30 let. Vir: SURS © SURS V enodružinskih Med člani v enodružinskih gospodinjstvih, ki so jih sestavljali zakonski ali gospodinjstvih je zunajzakonski pari brez otrok, je bil v 2015 zaposlen le vsak četrti (dva od treh sta bila upokojenca), med tistimi, ki so jih sestavljali zakonski ali zunajzakonski pari z sorazmerno največ otroki, so bili zaposleni trije od štirih in tudi stopnja brezposelnosti je bila med temi brezposelnih med najnižja (8,9 %). Glavni razlog za razlike v statusu aktivnosti je bila različna starostna otroki, starimi sestava članov posameznih tipov družin oz. življenjski cikel teh družin. Vsak drugi 15 ali več let. otrok, star 15 ali več let, je bil že zaposlen, čeprav je bila prav stopnja brezposelnosti otrok v teh gospodinjstvih najvišja (18,3 %). VEČDRUŽINSKO GOSPODINJSTVO 20 Večdružinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Gospodinjstva V večdružinskem gospodinjstvu je 1. januarja 2015 živel vsak deseti prebivalec s tremi ali več Slovenije (208.000), čeprav je bilo takih gospodinjstev med vsemi gospodinjstvi le 4,6 % ali 37.447. Dvodružinsko gospodinjstvo sestavljajo najmanj 4 osebe oz. najmanj družinami so redka. dve družini s po dvema članoma, običajno pa je število članov v takih gospodinjstvih večje. Med gospodinjstvi s štirimi člani je bilo samo 6 % gospodinjstev dvodružinskih. Vsako četrto dvodružinsko gospodinjstvo je bilo petčlansko. Gospodinjstev, v katerih so sobivale tri ali več družin, je bilo 1.554, samo v treh od teh pa je sobivalo pet ali več družin. Večdružinska gospodinjstva po številu Dvodružinska gospodinjstva po tipih družin, Slovenija, 1. 1. 20151) članov, Slovenija, 1. 1. 20151) Zakonski par Zunajzakonska Mati z Oče z partnerja otroki otroki brez z brez z otrok otroki otrok otroki Zakonski par brez otrok 1.213 8.934 5.945 1.803 178 3.476 Zakonski par z otroki 2.305 4.795 1.125 218 1.566 Mati z otroki 1.705 664 355 939 Oče z otroki 90 98 179 Zunajzakonska partnerja brez otrok 27 165 Zunajzakonska partnerja z otroki 111 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska gospodinjstva. 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska Vir: SURS gospodinjstva. Vir: SURS Vpliv izbire referenčne osebe na sorodstvena razmerja med člani gospodinjstva Majda ref. oseba Boštjan ref. oseba Petra ref. oseba Franc mož Petra žena Boštjan mož Boštjan sin Žan sin Žan sin Petra snaha Nik sin Nik sin Žan vnuk Franc oče Franc tast Nik vnuk Majda mati Majda tašča Ana sestra Ana teta Ana ni sorodnik Vsako četrto Sestava večdružinskih gospodinjstev je zaradi večjega števila članov veliko bolj pestra kot sestava enodružinskih, v katerih so samo sorodniki prvega kolena. Če dvodružinsko ne upoštevamo referenčne osebe, so v 2015 sestavljali večdružinska gospodinjstva gospodinjstvo povprečno trije do štirje različni sorodniki (enodružinsko eden ali dva), 59 sestavljata družini gospodinjstev je sestavljalo celo šest ali več različnih sorodnikov. Najpogosteje zakoncev brez otrok so skupaj stanovali starši, eden ali več njunih otrok, njun zet oz. snaha ter vnuki. in zakoncev z otroki. Nedružinski član gospodinjstva je bil največkrat brat ali mati referenčne osebe. ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Večdružinsko gospodinjstvo 21 Sestava večdružinskih gospodinjstev je zelo pestra tudi glede na sorodstveno V večdružinskih razmerje do referenčne osebe. Čeprav je izbira referenčne osebe statistično gospodinjstvih je pomembna predvsem zaradi določanja teh razmerij znotraj gospodinjstva, pa je ob število otrok in tem hkrati zanimivo tudi to, da je referenčna oseba v večdružinskih gospodinjstvih vnukov referenčne pogosteje moški. 1. januarja 2015 so bili moški še enkrat pogosteje referenčne osebe enako. osebe kot ženske (v enodružinskih dvostarševskih gospodinjstvih je bilo podobno: 234.000 : 118.000). Le manjši del otrok (tretjina) referenčnih oseb so bili otroci tudi po položaju v družini, medtem ko so bili skoraj vsi vnuki referenčnih oseb po Referenčna oseba v večdružinskih položaju v družini otroci. Vsak četrti otrok v večdružinskem gospodinjstvu, mlajši gospodinjstvih, Slovenija, 1. 1. 20151) od enega leta, je bival skupaj z dedkom in/ali babico; kolikor starejši so bili, toliko manjši je bil njihov delež (pri starosti 9 let je znašal samo še 10 %). Število otrok in vnukov pa je bilo enako pri starosti 21 let. Tri razmerja do referenčne osebe (mož/ žena, zunajzakonski partner/partnerka, zunajzakonski partner/partnerka otroka referenčne osebe) hkrati natančno določajo tudi položaj oseb v družini. Člani večdružinskih gospodinjstev po razmerju do referenčne osebe in spolu, Slovenija, 1. 1. 20151) Razmerje do referenčne osebe gospodinjstva Skupaj Moški Ženske Skupaj 208.615 100.756 107.859 Referenčna oseba 37.447 25.326 12.121 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska gospodinjstva. Mož / žena 30.597 7.031 23.566 Vir: SURS Zunajzakonski partner/-ka 1.511 769 742 Otroci in vnuki v večdružinskih Otrok 55.139 27.998 27.141 gospodinjstvih, Slovenija, 1. 1. 20151) Oče / mati 2.894 1.074 1.820 Tast / tašča 306 84 222 Stari oče / stara mati 205 86 119 Zet / snaha 14.816 5.354 9.462 Zunajzakonski partner/-ka otroka referenčne osebe 6.572 2.316 4.256 Vnuk / vnukinja 54.206 28.219 25.987 Brat / sestra 1.194 652 542 Nečak / nečakinja 921 463 458 Drug sorodnik 1.697 730 967 Nesorodnik 1.110 654 456 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska gospodinjstva. gospodinjstva. Vir: SURS Vir: SURS 22 Večdružinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... V 89 % večdružinskih Ker sta v 2015 dve tretjini prebivalcev živeli v enodružinskih gospodinjstvih (v katerih sta mogoči največ dve zaporedni generaciji) in ker je bilo največ gospodinjstev gospodinjstev enočlanskih (pri katerih generacije ni smiselno določati), je bilo gospodinjstev z vsaj živijo tri zaporedne tretjo generacijo samo 7 %. Ker pa je število članov v njih praviloma večje, je v generacije. njih prebivalo skoraj 300.000 prebivalcev (14,5 %). Od skoraj 92.000 gospodinjstev, v katerih bi teoretično sploh lahko bivale tri generacije, je bilo takih, v katerih so bivale tri zaporedne generacije, 60 %, v večdružinskih pa jih je bilo celo 89 %. Tri generacije so v Sloveniji največkrat sobivale v individualnih hišah. Starostna razlika med posameznimi generacijami v gospodinjstvih s štirimi zaporednimi generacijami (takih gospodinjstev je bilo 1.321) je bila razmeroma majhna: med prvo in drugo 27 let, med drugo in tretjo 25 ter med tretjo in četrto tudi 25 let. 65 gospodinjstev s štirimi zaporednimi generacijami je bilo štiričlanskih, kar pomeni, da je bil vsak član gospodinjstva pripadnik različne generacije; v 21 gospodinjstvih s štirimi zaporednimi generacijami so živele same ženske. Člani prve generacije gospodinjstva po Generacijska sestava razširjenih enodružinskih in večdružinskih gospodinjstev, tipu gospodinjstva, Slovenija, 1. 1. 2015 Slovenija, 1. 1. 20151) Vir: SURS Člani gospodinjstev s štirimi zaporednimi generacijami, Slovenija, 1) Upoštevana so tudi razširjena večdružinska gospodinjstva. 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST 24 Zunajzakonska skupnost ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Zunajzakonske Ker se v Sloveniji delež otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti oz. rojenih samski skupnosti so materi, stalno povečuje, v letu 2014 je dosegel že skoraj 60 %, se povečuje tudi število družin zunajzakonskih partnerjev z otroki; v zadnjih štirih letih se je najbolj najhitreje rastoč tip povečalo prav število teh družin (z 49.000 na skoraj 62.000). Hkrati se je povečalo družine. tudi število zunajzakonskih skupnosti brez otrok (z 12.200 na 15.600), njihov delež med vsemi zunajzakonskimi skupnostmi pa se je zmanjšal: v 1981 jih je bilo 44 %, v 2015 pa le še 20 %. Med zunajzakonskimi Starosti zunajzakonskih partnerjev brez otrok in tistih z otroki se bistveno razlikujeta. skupnostmi brez Če kot statistično pomembno upoštevamo mejo vsaj 2 % moških ali žensk določene starosti, je bila v 2015 velika večina partnerjev z otroki, 85 %, stara 27–51 let, kar otrok je samo 8 % je bilo neposredna posledica dejstva, da so bili otroci v zunajzakonskih skupnostih mladih družin v povprečju najmlajši. Med zakonci z otroki jih je bilo enake starosti (27–51 (oba stara do 30 let). let) 58 %. Zunajzakonske skupnosti brez otrok so bile v 2015 številne v starostnih skupinah 26–38 let (30 % partnerjev); zanje je velika verjetnost, da se bo tip družine spremenil z rojstvom otroka. Še več zunajzakonskih skupnosti brez otrok je bilo v starostnih skupinah 48–64 let (40 % partnerjev), vendar te skupnosti pogosto vsaj za Zunajzakonske skupnosti, Slovenija enega od partnerjev niso bile več prva družinska skupnost, saj je bilo skoraj pol teh Delež Brez otrok oseb vsaj enkrat že poročenih. Leto Število od vseh družin število delež Zunajzakonski partnerji, Slovenija, 1. 1. 2015 % % 1981 10.345 2,0 4.595 44,4 1991 17.374 3,1 4.966 28,6 2002 42.092 7,6 12.807 30,4 2011 61.307 10,8 12.185 19,9 2015 77.422 13,4 15.575 20,1 Vir: SURS Zunajzakonske skupnosti brez otrok, Slovenija, 1. 1. 2015 Starost Sku- Starost partnerja part- paj do 29 30–44 45–64 65+ nerke Vir: SURS Skupaj 15.575 1.532 4.854 7.148 2.041 do 29 2.485 1.297 1.167 21 0 30–44 4.483 233 3.344 892 14 45–64 7.037 2 341 5.793 901 65+ 1.570 0 2 442 1.126 Vir: SURS ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Zunajzakonska skupnost 25 V nekaj več kot 60.000 zunajzakonskih skupnostih oz. 78 % teh skupnosti sta bila v Vsak osmi med 2015 oba partnerja po formalnem zakonskem stanu samska, v preostalih 17.000 je zunajzakonskimi bil vsaj eden (enkrat) že poročen. Zunajzakonski partnerji (tako moški kot ženske), ki partnerji je razvezan. so živeli z otroki, so bili v 90 % samski. Za večino teh je bila to njihova prva družinska skupnost moškega in ženske. Med partnerji v zunajzakonskih skupnostih, ki niso imeli otrok, sta bila formalno oba samska v nekaj več kot 50 %; vsako peto tako skupnost sta sestavljala partnerja, od katerih je bil vsaj eden vsaj enkrat že poročen. Zunajzakonske skupnosti po zakonskem stanu partnerjev, Slovenija, 1. 1. 20151) Družine z otroki po starosti otrok, Slovenija, 1. 1. 2015 1) Brez zunajzakonskih skupnosti, v katerih sta oba partnerja samska. Vir: SURS Vir: SURS Zunajzakonski partnerji po formalnem zakonskem stanu, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS V svojih primarnih družinah je v 2015 skupaj s starši živelo 670.000 otrok, od tega Poročeni pari imajo 56 % v družinah zakoncev, 15 % v družinah zunajzakonskih partnerjev, samo z enim v povprečju več otrok od staršev pa 29 %. Če upoštevamo samo družine z otroki, mlajšimi od 18 let, je bilo kot zunajzakonski skupno število otrok v zunajzakonskih skupnostih (81.000) samo za 5.000 manjše partnerji. kot v enostarševskih družinah. Povprečno največ otrok je živelo v družini zakoncev (1,68 otroka), v zunajzakonski skupnosti pa povprečno le malo manj (1,60 otroka). Če pa upoštevamo samo družine z otroki, mlajšimi od 18 let, pa je bila razlika nekoliko večja (1,87 : 1,59). 26 Zunajzakonska skupnost ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Povprečno število otrok v družinah z Zunajzakonske skupnosti z otroki, Slovenija, 1. 1. 2015 otroki, Slovenija, 1. 1. 2015 Starost Starost partnerja (leta) partnerke (leta) Skupaj do 29 30–44 45–64 65+ Skupaj 61.847 4.270 37.305 19.248 1.024 do 29 8.037 3.228 4.731 78 0 30–44 39.730 1.040 31.412 7.237 41 45–64 13.700 2 1.161 11.787 750 65+ 380 0 1 146 233 Vir: SURS Zunajzakonske skupnosti, statistične regije, Slovenija, 1. 1. 2015 1) Upoštevane so družine, v katerih so vsi otroci stari 0–17 let. Vir: SURS Pomurska Koroška Podravska Gorenjska Savinjska Zasavska Posavska Goriška Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Notranjsko- kraška Obalno- kraška SURS Vir: SURS Delež zunajzakonskih V koroški regiji so kljub njenemu pretežno ruralnemu značaju zunajzakonske skupnosti v koroški skupnosti že običajne. 1. januarja 2015 je bila vsaka peta družina v tej regiji več kot dvakrat večji zunajzakonska skupnost. V treh občinah te regije (Ribnica na Pohorju, Črna na kot v goriški regiji. Koroškem in Podvelka) je bila zunajzakonska skupnost celo vsaka četrta družina. Sicer so zunajzakonske skupnosti bolj značilne za vzhodno Slovenijo; v 2015 jih je bilo tam 59 % vseh v Sloveniji. ATA, MAMA, DEDI, BABI ... 27 ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA 28 Enostarševska družina ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Polovica Od formalnega zakonskega stanu matere sta precej odvisna povprečna starost enostarševskih družin matere in otrok ter delež otrok, ki še živijo v primarni družini. Na splošno so bili otroci v enostarševskih družinah 1. januarja 2015 v povprečju najstarejši (v družinah je posledica končanja matere z otroki 22,7 leta, v družinah očeta z otroki 21,7 leta). Največ otrok je s svojo zakonske zveze zaradi biološko mamo še vedno živelo v enostarševski družini samske matere, najmanj pa z razveze ali smrti ovdovelo materjo. V začetku leta 2015 je bila tretjina mater z otroki po formalnem zakonca. zakonskem stanu samskih (v treh takih družinah od štirih so bili vsi otroci mlajši od 18 let), po četrtina pa so bile vdove (skoraj vsi otroci teh so bili starejši od 18 Enostarševske družine, Slovenija let) ali razvezane (vsaka peta od teh je imela otroke, ki so bili mlajši od 18 let). Skoraj 18.000 mater z otroki je bilo formalno poročenih, vendar niso živele v istem Delež (%) Leto Število gospodinjstvu s svojim možem. 72 % teh jih je živelo s svojim otrokom v lastnem od vseh matere z gospodinjstvu, preostale pa v svojem primarnem gospodinjstvu (praviloma skupaj družin otroki s starši ali z enim od njiju). Vdovci z otroki (teh je bilo 6.200) in razvezani očetje 1981 74.770 14,3 87,1 z otroki (5.700) so imeli približno enako stare otroke kot matere z otroki istega 1991 99.309 18,0 85,8 zakonskega stanu. Povprečna starost otrok, ki so živeli samo z ovdovelo materjo v enostarševski družini je presegla 40 let; otroci, ki so živeli samo z ovdovelim očetom, 2002 104.292 18,8 86,0 pa so bili v povprečju 3 leta mlajši. 2011 143.129 25,2 83,6 2015 143.139 24,8 81,2 Matere v enostarševski družini po formalnem zakonskem stanu in starosti, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Očetje, katerih otroci živijo s samsko materjo v enostarševski družini, po položaju v drugem gospodinjstvu, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS Večina očetov, katerih Od 32.000 očetov otrok, ki so v 2015 živeli samo z materjo, ki je bila samska, jih 500 ni bilo prebivalcev Slovenije (največ teh očetov je bilo pokojnih), 3.800 jih je otroci živijo pri materi živelo v družinski skupnosti z drugo žensko, skoraj polovica pa jih je še živela v (ki je samska), ne živi svojem primarnem gospodinjstvu (kot otroci pri starših ali enem od njih). Iz v družinski skupnosti podatkov o položaju očetov v drugem gospodinjstvu lahko sklepamo, da je bil delež z drugo žensko. enostarševskih družin mater z otroki – tudi zaradi prijave prebivanja vsakega od staršev otrok na različnih naslovih – nekoliko precenjen. ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Enostarševska družina 29 V 2015 je v družinah skupaj z obema staršema živelo 476.000 otrok, v enostarševskih Otroci v enostar- pa 193.000 ali skoraj vsak tretji. Samo 44,5 % otrok v enostarševskih družinah je ševskih družinah so v bilo mlajših od 18 let (v družinah zakonskih parov vsak drugi, v zunajzakonskih povprečju najstarejši. skupnostih pa 82 %). Sinovi praviloma odhajajo iz svoje primarne družine pozneje kot hčere. Posledično je V enostarševskih številčno razmerje med otroki moškega in ženskega spola v družinah neuravnoteženo družinah živi 41 % (30 % več moških, v enostarševskih družinah celo 41 %). V 2015 je številčno razmerje več sinov kot hčera. med spoloma v družinah močno presegalo številčno razmerje v celotnem prebivalstvu (do starosti 65 let je bilo moških več za 5,7 %, v celotnem prebivalstvu je bilo celo žensk več za 1,8 %). Številčna razlika med sinovi in hčerami je bila najmanjša v družinah zunajzakonskih partnerjev (12 % več moških), največja pa v družinah očeta z otroki (52 % več moških). Matere in otroci v enostarševskih družinah, Slovenija, 1. 1. 2015 Matere v enostarševskih družinah po statusu aktivnosti in zakonskem stanu, Povprečna starost Povprečno Delež (%) Slovenija, 1. 1. 2015 (leta) število otrok otrok v družini Število živo- matere otrok rojeni še živijo otroci z materjo sin hči še živijo z materjo Skupaj 116.295 52,4 22,7 1,95 1,36 58 42 70 samska 38.521 40,5 12,0 1,47 1,34 53 47 92 poročena 17.722 46,5 16,6 1,96 1,58 54 46 81 vdova 31.693 70,2 40,6 2,48 1,22 69 31 49 razvezana 28.359 52,5 23,7 1,99 1,41 57 43 71 Vir: SURS Vir: SURS Otroci v enostarševskih družinah, Slovenija, 1. 1. 2015 Očetje v enostarševskih družinah po statusu aktivnosti in zakonskem stanu, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS 30 Enostarševska družina ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Stopnja brezposel- V dveh enostarševskih družinah od treh je bil v 2015 zaposlen en član (v manj kot nosti mater, ki živijo dveh tretjinah je bil to starš), v vsaki četrti enostarševski družini ni bilo zaposlenih (v vsaki drugi taki družini je bil vsaj en upokojenec). V enostarševskih družinah z same z otroki, je višja najmanj dvema zaposlenima je bil v osmih družinah od desetih zaposlen tudi starš. od stopnje brezposel- Stopnja brezposelnosti mater v enostarševski družini, starih 25–44 let, je bila več kot nosti očetov, ki živijo dvakrat višja od stopnje brezposelnosti prav toliko starih očetov v takih družinah. sami z otroki. Stopnja brezposelnosti otrok (obeh spolov) v enostarševskih družinah, starih 25–44 let, je bila tedaj višja od slovenskega povprečja. Stopnje brezposelnosti staršev in otrok Enostarševske družine, občine, Slovenija, 1. 1. 2015 v enostarševskih družinah, Slovenija, 1. 1. 2015 % od vseh družin 19,9 ali manj 20,0 - 24,9 25,0 - 29,9 Vir: SURS 30,0 ali več SURS Vir: SURS Občina Hodoš/Hodos Največ enostarševskih družin je v urbanih območjih; v 2015 je 38 % vseh takih družin je edina občina prebivalo v enajstih mestnih občinah. V občinah Ljubljana in Maribor je delež teh družin med vsemi družinami presegel 30 %. Očetje z otroki in matere z otroki v teh brez družine dveh občinah so sodili med mlajše (53 oz. 52 let), tisti v občini Osilnica, sicer eni očeta z otroki. najmanjših občin, v kateri je bil delež enostarševskih družin najvišji v Sloveniji (40 %), pa so se očetje z otroki in matere z otroki uvrstili med povprečno najstarejše (56 in pol leta). Razmeroma najmanj enostarševskih družin je bilo v občinah Mirna Peč in Gorenja vas - Poljane (vsaka šesta). RAZŠIRJENO DRUŽINSKO GOSPODINJSTVO 32 Razširjeno družinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Polovica naseljenih Stanovanjski sklad Slovenije je 1. januarja 2011 obsegal nekaj manj kot 845.000 stanovanj je v stanovanj. Vsako peto stanovanje je bilo nenaseljeno, od tistih v enostanovanjskih stavbah celo vsako četrto. Velika večina stanovanj v Sloveniji (devet od desetih) je enostanovanjskih bila v zasebni lasti, in s tem podatkom se je Slovenija uvrstila med države z najvišjim stavbah in v njih deležem lastniških stanovanj v EU. Kljub temu sta v lastnem stanovanju živeli le stanuje več kot 60 % nekaj več kot dve tretjini gospodinjstev (vsaj eden od članov gospodinjstva je bil prebivalcev Slovenije. lastnik oz. solastnik stanovanja). Razmeroma velika skupina gospodinjstev (23 %) je namreč stanovanje uporabljala na drugi podlagi. V enostanovanjskih hišah je to bila največkrat sorodniška vez med lastnikom (starši) in uporabnikom (njihov otrok s svojo družino). Zato sta v 42 % enostanovanjskih stavb prebivali vsaj dve gospodinjstvi. Povprečno število gospodinjstev v Enodružinska gospodinjstva po tipu družine in številu oseb, ki niso člani družine, stanovanju, Slovenija, 1. 1. 2011 Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS V 94 % razširjenih Razširjenih družinskih gospodinjstev je bilo 1. 1. 2015 v Sloveniji nekaj več kot družinskih 41.000, od tega je bilo 93 % razširjenih enodružinskih gospodinjstev. V vseh teh gospodinjstvih je živelo 175.000 prebivalcev. 44.000 prebivalcev izmed teh niso bili gospodinjstev člani družine. Od prebivalcev v razširjenem enodružinskem gospodinjstvu ni bil član samo en član ne družine vsak četrti, v razširjenem večdružinskem gospodinjstvu pa vsak šesti. Takih pripada družini. razširjenih družinskih gospodinjstev, v katerih niso bile člani družine najmanj 3 osebe, je bilo samo 0,5 %. Razmeroma največ razširjenih enodružinskih gospodinjstev so skupaj s »pridruženim« članom (ali več člani) sestavljala gospodinjstva z enostarševsko družino (vsako tretje), razmeroma najmanj pa gospodinjstva z zakoncema brez otrok. ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Razširjeno družinsko gospodinjstvo 33 V 60 % razširjenih enodružinskih gospodinjstev so v začetku leta 2015 skupaj Več kot polovica oseb, bivale vsaj tri generacije, v polovici od teh zakonski par z otroki in eden od staršev, ki v razširjenem najpogosteje mati oz. tašča. Teh je bilo štirikrat več kot očetov oz. tastov. Največ enodružinskem je bilo ovdovelih (med materami oz. taščami so bile vdove tri od štirih, med očeti gospodinjstvu niso oz. tasti je bil vdovec vsak drugi). Sorodstvena sestava razširjenih enodružinskih gospodinjstev (vseh je bilo 38.584) je bila zelo pestra, saj smo ugotovili kar 183 člani družine, je različnih kombinacij razmerij znotraj posameznega gospodinjstva. V vsakem petem eden od staršev. razširjenem enodružinskem gospodinjstvu so skupaj prebivali eden od staršev (praviloma mati), ki je običajno bil tudi referenčna oseba tega gospodinjstva, en otrok, njegov zakonec (snaha/zet) ter vnuki, v vsakem sedmem pa eden od staršev, njegov otrok in vnuki. V tretjini razširjenih enodružinskih gospodinjstev, v katerih je šlo za tip družine mati z otroki, so živele same ženske. Člani razširjenega enodružinskega gospodinjstva, ki niso člani družine, po Eden od staršev, ki v razširjenem razmerju do referenčne osebe gospodinjstva, Slovenija, 1. 1. 20151) enodružinskem gospodinjstvu ni član družine, po zakonskem stanu, Slovenija, 1. 1. 2015 1) Če je bil referenčna oseba član gospodinjstva, ki ni član družine, smo njegovo razmerje preračunali po merilu najbližjega sorodstva. Vir: SURS Člani razširjenih družinskih gospodinjstev po položaju v družini, Slovenija, Vir: SURS 1. 1. 2015 Položaj v Skupaj družini Moški Ženske Število žensk na 100 moških Skupaj 175.468 79.961 95.507 119 Zakonec 46.490 23.245 23.245 100 Zunajzakonski partner 11.226 5.613 5.613 100 Istospolni partner 10 4 6 150 Oče/mati z otroki 15.290 2.963 12.327 416 Otrok 58.572 32.227 26.345 82 Ni član družine 43.880 15.909 27.971 176 Vir: SURS 34 Razširjeno družinsko gospodinjstvo ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Vsak četrti član V 2015 je v razširjenih družinskih gospodinjstvih skupaj z babico in/ali dedkom živelo razširjenega več kot 42.000 otrok. Večina jih je živela tudi s svojimi starši oz. z enim od njiju, nekaj več kot 1.300 pa jih je živelo samo z obema starima staršema. Stara starša sta družinskega bila navadno poročena in sta tvorila zakonsko zvezo; ker pa statistično sestavljata gospodinjstva družino le zaporedni generaciji, vnuki v teh gospodinjstvih, ki so tretja generacija, je vnuk. ne pripadajo družini. V razširjenih enodružinskih gospodinjstvih, ki so jih sestavljali eden od starih staršev (izjemoma dva), starši in otroci (vnuki), je živelo 33.630 vnukov ter 3.830 dedkov in 16.720 babic. Dedki in babice ter vnuki v razširjenih Razširjena enodružinska gospodinjstva, ki jih sestavljajo stari starši, starši in otroci, enodružinskih gospodinjstvih s tremi po tipu družine, Slovenija, 1. 1. 2015 generacijami po starosti, Slovenija, Generacija v gospodinjstvu 1. 1. 2015 Tip družine Število Povprečna velikost člani skupaj stari starši starši otroci (vnuki) Zakonski par z otroki 10.390 4,85 50.351 10.559 20.780 19.012 Mati z otroki 5.342 3,43 18.345 5.347 5.342 7.656 Oče z otroki 1.537 3,33 5.117 1.538 1.537 2.042 Zunajzakonska partnerja z otroki 3.105 4,58 14.236 3.106 6.210 4.920 Vir: SURS Vir: SURS Vsi prebivalci Slovenije ter člani enodružinskih in razširjenih družinskih gospodinjstev po statusu aktivnosti, 1. 1. 2015 Člani razširjenega Vir: SURS družinskega gospo- dinjstva odražajo Čeprav so bili člani razširjenega družinskega gospodinjstva samo 8,5 % celotnega socioekonomsko prebivalstva, pa je bila socioekonomska sestava prebivalstva v teh gospodinjstvih sestavo celotnega skoraj identična sestavi celotnega prebivalstva in zelo podobna sestavi enodružinskih prebivalstva. gospodinjstev, v katerih je prebivalo 66 % prebivalcev. VZPOSTAVLJENA DRUŽINA 36 Vzpostavljena družina ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Vsaka petindvajseta Med 286.000 dvostarševskimi družinami je bilo na začetku leta 2015 12.408 dvostarševska (4,3 %) družin, v katerih je prebival vsaj en otrok, ki ni bil skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev (vzpostavljena družina). Za 9.000 družin družina z otroki je nismo mogli ugotoviti, ali gre za vzpostavljeno družino, saj je vsaj pri enem od teh vzpostavljena družina. otrok manjkal podatek o bioloških starših (o enem ali o obeh). Podatek o biološki materi je manjkal samo za 2,4 % otrok, mlajših od 18 let, podatek o biološkem očetu pa za 3,4 % enako starih otrok. S starostjo se ta delež povečuje. Nevzpostavljene in vzpostavljene družine po tipu družine, Slovenija, 1. 1. 2015 Skupaj Zakonska zveza Zunajzakonska skupnost Skupaj 286.137 224.290 61.847 Nevzpostavljena družina 264.694 210.143 54.551 Vzpostavljena družina 12.408 6.335 6.073 Nedoločeno 9.035 7.812 1.223 Delež vzpostavljenih družin (%) 4,3 2,8 9,8 Vir: SURS Vsaka deseta Veliko več vzpostavljenih družin je med družinami zunajzakonskih parov (9,8 %) kot zunajzakonska med družinami zakonskih parov (2,8 %). Delež vzpostavljenih družin se povečuje s številom otrok v družini (vsaka tretja zunajzakonska skupnost z vsaj štirimi otroki je skupnost z otroki je bila tedaj vzpostavljena družina). V šestih vzpostavljenih družinah od desetih je bil vzpostavljena družina. vsaj en otrok skupen, zato je bilo v 2015 povprečno število otrok v vzpostavljenih družinah večje (2,01) kot v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). Vsak drugi otrok v vzpostavljeni družini je bil otrok samo matere, manj kot 10 % otrok je bilo bioloških otrok samo očeta. Otroci v vzpostavljenih družinah glede Oblike vzpostavljenih družin glede na povezave med biološkimi in nebiološkimi na biološke starše in tip družine, starši in otroki, Slovenija, 1. 1. 2015 Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Vzpostavljena družina 37 Skupni otroci so praviloma precej mlajši od bioloških otrok samo enega od zakoncev Neskupni otroci so oz. zunajzakonskih partnerjev. 1. 1. 2015 so bili skupni otroci v takih družinah še enkrat starejši stari povprečno nekaj več kot 10 let in so bili več kot še enkrat mlajši od otrok, ki od skupnih otrok. so bili biološki otroci samo enega od staršev (ti so bili stari povprečno skoraj 21 let). Zunajzakonska partnerja v vzpostavljenih družinah sta bila v povprečju 4 leta starejša od vseh zunajzakonskih partnerjev, zato so bili tudi otroci v vzpostavljenih družinah zunajzakonskih partnerjev skoraj 5 let starejši od vseh otrok zunajzakonskih partnerjev. V vzpostavljenih družinah zakoncev pa so bili otroci v povprečju pol leta mlajši od otrok v vseh družinah zakoncev. Starostna razlika med skupnimi otroki in biološkimi otroki matere v vzpostavljenih 39 % otrok družinah je znašala 3 in pol leta, starostna razlika med skupnimi otroki in biološkimi v vzpostavljenih otroki očeta pa 5 let in 4 mesece. V vzpostavljenih družinah s skupnimi otroki, v družinah so katerih je bil skupni otrok star 0–4 leta, teh je bilo 2.885, je živelo 3.133 neskupnih skupni otroci. otrok, tj. otrok, ki so bili biološki otroci samo enega od staršev; v tistih, v katerih je bil skupni otrok star 5–9 let, teh je bilo 2.466, pa so živeli še 2.503 neskupni otroci. Otroci v vzpostavljenih družinah glede na biološka starša, Slovenija, 1. 1. 2015 Povprečna starost otrok v vzpostavlje- nih družinah, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS Vzpostavljene družine po tipu družine in starosti otrok, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS 38 Vzpostavljena družina ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Trije od štirih V začetku leta 2015 je bilo med vzpostavljenimi družinami največ takih, v katerih bioloških očetov otrok biološki starš enega od otrok ni bil prebivalec Slovenije, in sicer 8.000. Te vzpostavljene družine so bile deloma posledica smrti enega od staršev (2.700), deloma odselitve iz vzpostavljenih enega od staršev v tujino (5.300), drugi pa si je potem ustvaril novo življenjsko družin živijo v drugi skupnost z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem. Vzpostavljenih družin, ki so dvostarševski družini. se oblikovale po razvezi zakonske zveze, po razpadu zunajzakonske skupnosti ali iz enostarševskih družin, je bilo pol manj (4.000). Trije od štirih bioloških očetov in samo tretjina bioloških mater otrok iz vzpostavljenih družin je živelo v drugi dvostarševski družini z novim zakoncem oz. partnerjem. Vzpostavljene družine po značilnostih Skupni in neskupni otroci v vzpostavljenih družinah po starosti, Slovenija, bioloških staršev, Slovenija, 1. 1. 2015 1. 1. 2015 Biološki starš, ki ne živi z otrokom Skupaj ni prebi- prebiva valec drugje drugo Družine 12.408 3.950 7.946 512 Vsi otroci 24.933 8.047 15.378 1.508 Povprečno število 2,01 2,04 1,94 2,95 otrok Vir: SURS Gospodinjstva z vzpostavljenimi družinami po številu članov in tipu gospodinjstva, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS Vir: SURS © SURS NEDRUŽINSKA, SKUPINSKA IN POSEBNA GOSPODINJSTVA 40 Nedružinska, skupinska in posebna gospodinjstva ATA, MAMA, DEDI, BABI ... 88 % nedružinskih Nedružinska gospodinjstva so 1. 1. 2015 bila 2 % vseh gospodinjstev. Polovico gospodinjstev teh gospodinjstev so sestavljali samo nesorodniki; v vsakem šestem od teh so tedaj prebivali samo tuji državljani. Nedružinskih gospodinjstev, sestavljenih iz bratov in sestavljata samo sester, je bilo skoraj tretjina, 84 % članov teh gospodinjstev ni bilo nikoli poročenih. dva člana. V vsakem devetem gospodinjstvu bratov in sester so prebivali samo tuji državljani. Eden od starih staršev in vnuki so sestavljali 12 % nedružinskih gospodinjstev. Če v gospodinjstvu prebivata oba stara starša (ki tvorita družino) in njuni vnuki, tako gospodinjstvo spada med enodružinska razširjena gospodinjstva, ker vnuki v takem gospodinjstvu ne sodijo med člane družine, saj manjka srednja (druga) generacija. Samo s svojimi dedki in babicami (ali le z enim od njiju) je živelo več kot 2.000 vnukov in 1.500 vnukinj. Skupine nedružinskih gospodinjstev, Skupine nedružinskih gospodinjstev po spolu članov, Slovenija, 1. 1. 2015 Slovenija, 1. 1. 2015 Povprečna Delež Število starost žensk veli- članov % kost (leta) Skupaj 15.907 2,14 48,5 42 Bratje/sestre 4.867 2,10 45,5 34 Stari starš z vnuki 1.881 2,19 45,8 61 Drugi sorodniki1) 1.245 2,25 49,8 48 Samo nesorodniki 7.914 2,13 50,7 41 1) Upoštevana so tudi gospodinjstva, v katerih poleg sorodnikov živijo tudi nesorodniki. Vir: SURS 1) Upoštevana so tudi gospodinjstva, v katerih poleg sorodnikov živijo tudi nesorodniki. Vir: SURS Prebivalstvo in člani nedružinskih gospodinjstev, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Nedružinska, skupinska in posebna gospodinjstva 41 Prebivalci skupinskih gospodinjstev so bili 14 let starejši od povprečja, ki je v 2015 Oskrbovanke veljalo za Slovenijo (42,5 leta). Če ne upoštevamo študentskih domov, je bila povprečna v domovih za starost prebivalcev v drugih ustanovah celo 73 let. V skladu z mednarodnimi starostnike so stare priporočili se v skupinskih gospodinjstvih ne štejejo družine. V istem skupinskem povprečno 84 let. gospodinjstvu je živelo 366 zakonskih parov, od tega v domovih za starostnike 324. Več kot pol prebivalcev, katerih sozakonec je živel v skupinskem gospodinjstvu, je živelo v enočlanskem gospodinjstvu. Več kot pol (56 %) oskrbovancev domov za starostnike je bilo ovdovelih. Skupinska gospodinjstva in njihovi člani po vrsti ustanove, Slovenija, 1. 1. 2015 Oskrbovanci domov za starostnike po zakonskem stanu in spolu, Slovenija, Povpre- Število članov Število Povpre- 1. 1. 2015 Število čna žensk čna velikost na 100 starost skupaj moški ženske moških (leta) Skupaj 435 81 35.324 13.433 21.891 163 56,5 Študentski domovi 77 150 11.523 4.757 6.766 142 22,1 Domovi za starostnike 127 139 17.661 4.862 12.799 263 81,8 Socialnovarstveni zavodi1) 130 40 5.264 3.431 1.833 53 46,7 Samostani 101 9 876 383 493 129 57,5 1) Za otroke, mladino in odrasle, vključeni so tudi zapori. Vir: SURS Vir: SURS Statusi zakoncev, katerih sozakonec je živel v skupinskem gospodinjstvu, Slovenija, 1. 1. 2015 Vir: SURS 42 Nedružinska, skupinska in posebna gospodinjstva ATA, MAMA, DEDI, BABI ... Članov t. i. V t. i. posebnih gospodinjstvih se je od 1. 1. 2011 do 1. 1. 2015 več kot podvojilo posebnih število oseb. Med ta gospodinjstva sodijo prebivalci, ki so prijavljeni na naslovih določenih organov oz. organizacij (najpogosteje so to centri za socialno delo), gospodinjstev vendar tam ne prebivajo. V to skupino sodijo tudi t. i. brezdomci. Takih oseb je bilo je blizu 3.000. blizu 3.000, takih gospodinjstev pa 80. Vsak šesti prebivalec V 2015 je v skupinskih in posebnih gospodinjstvih živelo 1,9 % prebivalcev Slovenije. občin Šentrupert 30 % vseh članov skupinskih/posebnih gospodinjstev je živelo v Ljubljani (od tega več kot 11.000 oz. dve tretjini v študentskih domovih). V 86 občinah (od 212) ni bil in Hodoš/Hodos nobeden od prebivalcev član skupinskega ali posebnega gospodinjstva. V desetih živi v skupinskem občinah je v skupinskem ali posebnem gospodinjstvu živelo vsaj 5 % prebivalcev. gospodinjstvu. Člani skupinskih in posebnih gospodinjstev, občine, Slovenija, 1. 1. 2015 Občine z vsaj 5 % prebivalcev v skupinskih ali posebnih gospodinjstvih, Slovenija, 1. 1. 2015 prebivalci, ki ne živijo v zasebnih gospodinjstvih (%) ni pojava 0,0 - 0,9 1,0 - 2,9 3,0 ali več SURS Vir: SURS Vir: SURS ATA, MAMA, DEDI, BABI ... 43 DEFINICIJE Družina je življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To je: • življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa ti nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti; • življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo; • življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti; • življenjska skupnost partnerjev istega spola. Družinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem sta vsaj dva člana gospodinjstva tudi družinska člana. Dvostarševska družina je tip družine, ki jo sestavljajo zakonski par z otroki ali zunajzakonska partnerja z otroki. Enostarševska družina je tip družine, ki jo sestavlja mati z otroki ali oče z otroki. Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva, ali prebivalec, ki živi sam. Istospolna partnerska skupnost je registrirana skupnost dveh žensk ali dveh moških. Nedružinsko gospodinjstvo je gospodinjstvo, v katerem noben član gospodinjstva ni družinski član. Posebna oblika nedružinskega gospodinjstva je enočlansko gospodinjstvo. Povprečna velikost gospodinjstva je razmerje med številom prebivalcev, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih, in številom zasebnih gospodinjstev. Povprečno število otrok v družinah je razmerje med številom otrok, ki živijo v družinah z otroki, in številom družin z otroki. Razširjeno gospodinjstvo je veččlansko gospodinjstvo, v katerem je poleg družinskih članov vsaj en član, ki ne spada v nobeno družino v tem gospodinjstvu. Skupinsko gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki jim namestitev (lahko tudi oskrbo) nudi ustanova, v kateri prebivajo. Tip družine je značilnost družine glede na razmerje med zakonci, partnerji, starši in otroci. Osnovni tipi družine so: • zakonski par brez otrok, • zakonski par z otroki, • mati z otroki, • oče z otroki, • zunajzakonska partnerja brez otrok, • zunajzakonska partnerja z otroki, • istospolna partnerska skupnost brez otrok, • istospolna partnerska skupnost z otroki. Vzpostavljena družina je družina, v kateri vsaj en otrok ni biološki otrok obeh staršev. Zakonska zveza je tip družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok ali zakonski par z otroki. Zunajzakonska skupnost je dlje časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila medsebojne zakonske zveze. Zakonski stan zunajzakonskih partnerjev ni pomemben. 44 ATA, MAMA, DEDI, BABI ... KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE + ali več (let, članov ...) % odstotek SURS Statistični urad Republike Slovenije VIRI IN LITERATURA Ljudje, družine, stanovanja: registrski popis 2011. (2013). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Popisni atlas Slovenija 2002. (2007). Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Demografsko in socialno področje. Prebivalstvo (Gospodinjstva, Družine). SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2016 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp Gospodinjstva in družine, Slovenija, 1. januar 2011 - končni podatki. (30. 6. 2011). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2016 s spletne strani: http://www.stat.si/StatWeb/glavnanavigacija/podatki/prikazistaronovico?IdNovice=4029 Gospodinjstva in družine, Slovenija, 1. januar 2015 - končni podatki. (23. 9. 2015). Prva objava. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 15. 1. 2016 s spletne strani: http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5465&idp=17&headerbar=15 Document Outline ATA, MAMA, DEDI, BABI ... UVODNA BESEDA GOSPODINJSTVA IN DRUŽINE, 1. 1. 2015 ENOČLANSKO GOSPODINJSTVO ENODRUŽINSKO GOSPODINJSTVO VEČDRUŽINSKO GOSPODINJSTVO ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST ENOSTARŠEVSKA DRUŽINA RAZŠIRJENO DRUŽINSKO GOSPODINJSTVO VZPOSTAVLJENA DRUŽINA NEDRUŽINSKA, SKUPINSKA IN POSEBNA GOSPODINJSTVA DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE VIRI IN LITERATURA