Slovenski narod od dne do dne. I % Ponedeljek 5. okt. Anglija — Poroča se, da je stališče pri Ant\verpu zelo res no, da so Nemci zavzeli par vnanjih fortov. Toda upa se, da bodo Belgijci lahko odbija’ jali sovražnika še za več časa, vsaj dokler zavezne armade ne pridejo v Belgijo in odbije jo Nemce. Francija — Predsednik Poin čare in minister Vivani sta na obisku pri vojakih na fronti, namreč v nadi da jih navduši ta za nadaljno hrabro bojevan¬ je. Stališče je zaveznikom ba je povoljno. Belgija — Generalni štab iz¬ javlja, da vsi forti pri Antvver- pu vzdržujejo. Angležka tež¬ ka artilerija je bila poslana k reki Methe, da se zadržijo pro dirajoči Nemci. Rusija — Nemške čete, ki so bile poražene ob reki Niemen, so se reformirale ob vzhodni pruski meji in skušajo pričeti z ofenzivo. Ruski centrum na preduje na rusko Poljskem in izjavlja se, da je situacija po¬ vsod ugodna Rusom. Car se nahaja na bojišču. Invazija v Mažarsko deželo se nadaljuje. Nemčija — Vojni urad izja¬ vlja, da je situacija na vzhodu jako ugodna iz nemškega sta¬ lišča. Torek 6. okt. Nemčija — Oficielno se po¬ roča, da so bili Nemci zmago¬ viti proti zaveznikom, namreč na obeh krilih. Zavezniki so bili potisnem nekoliko nazaj. Situacija na vzhodu se popisu je kot povoljna. Anglija — Vojni strokovnja¬ ki priznavajo, da so Nemci res potisnili zaveznike nazaj, to¬ da trdijo, da je ta zmaga ma¬ lenkostnega pomen8. Toda kljub te izjave velika resnoba vlada v Londonu in sluti se, da se stvar počasi obrača vprid Nemcev. Francija — Zavezniki so na¬ peli vse svoje sile, da zadobijo nazaj ono zemljo, katero so zgubili v novi nemški ofenzi¬ vi. Vroča bitka se vrši na vsej Črti. Splošna situacija je neiz premenjena. Rusija — Vojni urad izjav¬ lja, da je bila nemška zguba v zadnji bitki ob reki Niemen 70-000 mrtvih, ranjenih in vjetih. Rusi so baje tudi za¬ plenili mnogo topov in druge¬ ga materijala. Belgija — Bombardiranje Antvverpa se neprestano na¬ daljuje. Vojni urad zopet od¬ ločno trdi, da še nobenih for¬ tov ni padlo v roke Nemcev. Kralj Albert se je obrnil k angležki in francoski vladi s prošnjo, da mu takoj pošljeta pomoč. On namreč trdi, da se je za njiju že zadosti dolgo bo jeval proti Nemcem in da je skrajni čas, da zavezna arma¬ da reši Belgijo iz sedanje situ¬ acije. Avstrija — Poslanik Theodor Dumba je iz Dunaja prejel sle dečo brzojavko: ,,Naše čete v vseh postajankah v Karpatah zmagovito napredujejo proti Rusom, ki bežijo v neredu. Dve črnogorski brigadi sta bi¬ le poražene v vzhodni Bosdi in sedaj bežita čez mejo v ve¬ liki paniki. Cel srbski batal jon je bil vjet v severni Bos- podmorski čoln E-9 je poto¬ pil neko nemško torpedovko pri izlivu reke Eus. Potopila se je po preteku treh minut in vse moštvo se je baje rešilo. Francija — Spločno bojeva¬ nje se nadaljuje in nič se ne more vedeti, kedaj bo konec te bitke. Na desni strani so Francozi potisnili Nemce na¬ zaj od reke Meuse, toda na levem krilu je malo spretnem be. roke oblegajoči japonski ar¬ madi. Japonci so uničili dva neška zrakoplova. m.' Sreda 7. okt. Anglija — Borno malo no¬ vic prihaja iz bojišča, radi te¬ ga je pa prebivalstvo v veli¬ kem strahu. Posebno se boji za Antwerp, ki baje ne more dolgo več vstrajati pred nem¬ škim obleganjem. Angleški Belgija — Zupan mesta An- fevverpa je svaril prebivalce, da Nemci znajo kmalu pričeti z bombardiranjem, mesta in jim je svetoval, da naj takoj zbe¬ žijo iz mesta. Belgijska vlada se je preselilila v Ostend. Iz nemških virov se poreča, da so Nemci zavzeli že več važ nih vnanjih fortov pri Ant werpu. Rusija — Vojni urad izjav¬ lja, da ruske čete bombardira¬ jo Prezemisl. Drugače je pa rusko stališče neizpremenjeno Avstrija — Vojni urad izjav lja, da so Avstrijci v Galiciji sedaj na defenzivi in da so po¬ tisnili Ruse proč od reke Do- najec. Avstrijsko poslaništvo v Ameriki je danes prejelo sle deče uradno poročilo od grofa Berchtolda: ,, Avstro-ogrske in nemške čete 'se združeno uspešno bojujejo na Rusko Poljskem, kjer je njihov na¬ gli naskok zelo presenetil Ru¬ se, ki so bili odbiti nazaj od reke Vistula, katero so skuša¬ li prebresti. Naše čete so zav¬ zele most blizu Sandomira. Prodiranje v Galiciji je sicer počasno toda sistematično, fi¬ na divizija ruske infanterije je bila odbita pri Tarnozeg. Po¬ raz Rusov v Karpatah je po- polen. “ Nemčija — Vojni urad izjav¬ lja, da bi bila zavezna krila popolnoma poražena pričet¬ kom tedna, ko bi ne bila pra¬ vočasno dobila pomožnih čet. Poroča se, da generala von Boelm in von Kluck zelo pri¬ tiskata na levo zavezno krilo. Potrjujejo se pa uspehi zavez nikov pri St. Mihael, kjer so se Nemci umaknili. Četrtek 8. okt. Belgija — Nemci so vdrli skozi vnanje forte pri Antwer pu. Prekoračili so reko Nethe in sedaj bombardirajo notrau jo vrsto fortov. v katerih se Belgijci hudo upirajo pod ose¬ bnim nadzorstvom kralja Al¬ berta. Mesto zna biti zavzeto vsaki hip. Belgijci se na za¬ htevo niso hoteli udati in so Nemcem povedali, da se bodo upirali do zadnjega. Francija — Splošno se boju¬ je po 100 mil dolgi črti. Vojni urad izjavlja, da so bili zavez¬ niki zopet uspešni ter potisni li Nemce nazaj proti Belgiji. Anglija — Mnogo novih čet je dospelo v London iz Cana- de. Angieške bojne ladje se nahajajo pri Ostend in drugih krajih, da pomagajo zavezni kom v slučaju da bi Nemci skušali zavzeti kako pristani¬ šče. Rusija — Vojni urad pojas- nuje, daje bil namen umikan¬ ja ruske armade v Galioiji iz¬ vabiti Nemce in Avstrijce iz njihovih močnih postojank ob reki Donejac. Umikanje se pa nikakor ne more smatrati kot poraz, kakor poroča Avstrija. Nemčija — Oficielno vojni urad je izjavil, da so Nemci nekoliko napredovali pri An- t\verpu in da bode mesto go tovo padlo. Splošna situacija v Franciji se opisuje kot nes¬ premenjena. Japonska — Vojni urad ob javlja, da bo nemška postojan- L Kiao Chau kmalu padla v Razne novice o vojni. Romunski kralj je v veliki zadregi. Nemškemu cesarju je takorekoč obljubil, da mu bo pomagal v tej vojni. Toda njegovi ministri v samo eno izjemo delujejo proti temu in pravijo, če se že mora država vojskovati, tedaj naj se voj¬ skuje na strani Rusije. Kralj se je obrnil k gen. Averesco, načelniku romunske armade, in zahteval da aretira vse mi¬ nistre. Toda general se mu je uprl ter mu rekel, da naj se kralj sam čuva, sicer bo njega najprvo aretiral. Ker so sim¬ patije tako razdvojene, je tež ko pričakovati, da se bo Ro munija spustila v vojno. V Rim je v sredo prišlo poro čilo iz Berlina, ki kaže da je bilo dosihmal že 300.000 Nem cev ubitih v vojni. Iz Londona poročajo, da se bo francoska vlada kmalu pre¬ selila nazaj v Pariz. Von Moltke, feld maršal nem ške armade je bil baje odstav ljen in njegovo mesto je za¬ vzel general major Voights- Rhetz. Vzrok temu je, ker ni vodil vojsko po cesarjevih načrtih. Nek nemški trgovec v Berli¬ nu je obljubil nagrado $75. vsakemu iz možtva prvega Zeppelina, ki bode spuščal bombe nad Londonom. V Parizu tudi vlada velika beda radi vojne. Zlasti je pa stvar med revnimi sloji zelo občutljiva. Otroci prosijo kru¬ lila na javniF cestam” " Japonci še vedno napadajo nemške pozicije na Kitajskem, toda z malimi uspehi. 60 inozemskih parnikov se je že dalo registrirati pol ameriš¬ ko zastavo in so enako varni na morju kot pristni ameriški parniki, katere evropejski bo¬ jevniki ne smejo zapleniti. Preko oceana se sedaj borno malo potuje. Nek holandski parnik, ki je v torek zvečer odplul iz New Yorka, je imel samo 90 potnikov. Radi vojne je nastal velik primanjkljaj v ameriški blagaj ni. Največji vladni dohodki pridejo od carine in ker se se¬ daj borno malo blaga uvaža iz inozemstva je tudi malo dohodkov. Primanjkljaj se bo moral pokriti z posebnim davkom. Na vsak ,,berl“ pi¬ va so sedaj naložili 75c poseb¬ nega davka. Tudi na druge predmete so naložili občutne davke. Francoska vlada bo naročila mnogo obuvala od ameriške tovarne v St. Louisu. PO SVETU Papežev tajnik kardinal Fer- rata je nevarno obolel. Predsednik VVilson je v to¬ rek imel poseben sestanek s svojim kabinetom in je raz¬ pravljal o štrajkarski situaciji v Coloradi. Kot posledica te ga shoda se bode ponovno skušalo pripraviti operatorje, da sprejmejo pogoje, katere so že sprejeli štrajkujoči delavci. Delavski tajnik Wi)son je iz¬ javil, da se išče poravnanje štrajka na podlagi prvega pred sednikovega predloga in da se o kakem novem načrti^ še ni nič govorilo. Kongres bo zaključil svoje seje s 15. oktobrom. Večina kongresnikov se bode povrni¬ lo v svoje kraje, da delujejo za žopetno izvolitev. 1 irški poslanik Rustem Bev se je te dni povrnil v Carigrad Pred odhodom je izjavil, da se vrača po opravkih in da se bo po nekaj tednov vrnil v Ame riko. Dotični poslanik je pred časom malo preveč g >voril o nevarnostnem stališču med A- meriko in Japonsko. Tukaj- šna vlada gaje svarila, naj se ogiba takih izjav, ki so nepri¬ jetne Ameriki. Poslanik je bil š tem ožaljen ter se name¬ nil opustiti Ameriko. V Madison, Wis. je 2000 učen cev. državnega vseučilišča na¬ padlo policijsko stražnico.kjer so bili zaprti tri sošolci. Župan Kay8er je izjavil, da bo pokli cal milico, ako policija ne bo mogla umiriti šolarje. Bakro sejevNew Yorku zadnji torek prodajalo po ll%c Navadna cena istemu je bila okolu 15c, le redkokedaj le padla nižje. V Santa Fe, N. M. je sodnik Neblett obsodil nekega Mehi¬ kanca za umor ter mu odštel od BO do 100 let zapora. Taje torej dobil še več kot do smrt¬ no ječo. V Philadelphii! je delavec imenom A:ex. Lencosky sko¬ čil v reko, da bi si vzel življe nje. V vodi je pa našel stekle¬ nico žganja in je svoj načrt ta¬ koj spremenil. Šel je ven na suho, da bi zaužil pijačo. Pri t9in ga je pa našel policaj ter ga spravil v bolnico. Mesto Naco, blizu ameriške meje, je te dni oblegano od Vrtiatovih čet. Mnogo strelov pada na ameriška tla in naši vojaki so na pozorišču, ter pa¬ zijo, da bojevniki ne prekora¬ čijo meje. 1500 1. W. W. članov potuje proti Butte, Mont. Tamkajšni guverner je v veliki zadregi in ne ve kaj bi naredil ž njimi. V VValsenburg je sodnik Mc- Hendrie sklical visoko poroto da še tam spravi nekoliko več štrajkarjev v zapor. To sedru žbam sedaj zdi umestno, sedaj njihovi kandidatje znajo biti poraženi, ako bi vsi štrajkarji imeli priliko voliti. Pilsener pive ne bo manjka¬ lo radi vojne. Vojna lahko kar nadaljuje kar se tiče pilsener pive. Za čas so ljudje, ki ne morejo uživati navadnih ame¬ riških pijač, že govorili, da bi ustavili vojno radi tega, ker zadržuje uvažanje pive iz ino¬ zemskega. Toda sedaj jim ni treba več skrbeti radi tega. Pi¬ vo, ki so jo ves ta čas uživali, misleč, da je bila kuhana na nemškem ali na češkem, je v resnici bila kuhana ali v Ho boken, St. Louis, ali pa v Mil waukee. Vsaj tako se je iara zil nek pivovarnar na konven ciji pivovarnarjev v New Tor¬ ku. Ko so ga vprašali, če bo vojna ustavila zalogo pilsener- ja, se je nasmejal ter rekel: ..Mislim, da ne, ker je itak ves kuhan v Ameriki. “ V Aspenu se je ogenj v Smug gler rudniku zadnji torek zelo oživel in 150 rudarjev je bilo v nevarnosti Kakor je javuo- proč od ognja, in ves čas tej —Jakob Fox je otvo 1 gro- dobe. V torek se je pa ogenj cerijeko podjetje v lastnih pro na novo oživel in iz glavnega štorih na 309 E. Noitl.e i Čez čas se bode tudi u ,,šafta“ je švigal plamen kot iz vulkana. Mnogo rudarjev je skoro zgubilo življenje radi plinov, toda do zadnjega so k sreči rešili. Najbolj se je pa ponesrečil poslovodja Mathe son. Ob 10. uri zjutraj so mu delavci povedali, danenavad no hudo poka v smeri od og nja. Dim je pogostonia priha¬ jal in bilo je obilo plinov. \ družbi več delavcev je Mathe- soii šel opazovati ogenj. Delo¬ vodja je stal nekoliko v od- spredaj, ko so ostali opazili,da so ga plini premagali. Zgrudil se je uezavesten. Kar naen krat je plamen švigal povsod naokrog. Pobrali so Mathen- sona v naglici, ga položili v motorno rudarsko karo. Hi teli so ž njim do.šafta in v tem hitrem begu so zadeli ob ste¬ ber, kjer se je noga delovodja zlomila v dveh različnih kra¬ jih. Tega so spravili v bolnico Potem so še rešili preko 29 rudarjev, ki so bili skoro po¬ polnoma premagani od plinov BiUy Sunday in Dr. Scoville, protestantovska evangelista sedaj rogovilita tu po Colora di. En obdržava ,sv. misijon* v Denveru, drug pa v Pueblu. Uganjata pa vsakojake kome dije kakoršnih še v gledališčih ni običajno videti. Zato pa ljudstvo kar trumoma zahaja k pridigam in se jima vjema na lim. V prvi vrsti hudo de lujeta za prohibicijo in lahko je umevno, da bosta pridobila mnogo glasov za suho stran. Fanatični svet se kaj rad uda takim krokarjem. In to je gla¬ vni namen teh misijonov, si¬ cer bi se ne obdržavala ravno sedaj v tej volilni kampanjji. Kar je pa nad vsem zanimive ga pri tem je pa to, da ima Rockefeller stiko s temi misi¬ joni. Iz dokaj zanesljivega vi ra se je nam poročalo, da je Rockefeller sam poslal sem ta dva evangelista ter da on njiju prav dobro plačuje. In kaj ta- cega je naravno pričakovati od njegovega oljnatega veli¬ čanstva. Tukaj v Coloradi se je delavstvo pričelo zavedati ter zahtevati svojih pravic. Rockefeller pa misli, da je boljše za njega, ako se delav¬ stvo zanima za hudiča in pe kel in da tako pozabi svoje Iruge težave, katere Rocke¬ fellerjeve družbe nakladajo bornemu delavstvu tukaj po Coloradi. In zato je poslal sem smešnega evangelista Sunday ja in Scovilla. Pueblske novice —Te dni se je vršila sodnij ska razprava proti Mike Saj novichu, ki je usmrtil J La- licha, namreč meseca junija t. -1. Porota je dobila stvar v ro¬ ke sinoči in se vso noč ni mo gla zjediniti. Težko, ako bo Sajnovich oproščen. —Lepo število tukajšnih zaostalih naročnikov je v zad¬ njem času obnovilo svojo na¬ ročnino napram ,81. Narodu*, za kar smo jim zelo hvaležni. Ali ste že obnovili naročnino? sti že znano, se v rečenem ru¬ dniku nahaja ogenj že nad 20 let. V tem srebrnem rudniku je tudi ena mala žila premoga. Radi tega so bili poiskusi vsa- kojakih strokovnjakov, da bi bili pogasili ogenj, vselej brez uspešni. Ob raznih prilikah se je ogenj oživel. Ukrotili so ga takorekoč vselej, toda nik dar ga niso mogli popolnoma zadušiti. Ogibali so se ga in ' nadaljevali s kopanjem rude * v oddaljenih krajih rudnika —Evangelist Scoville je pred kratkem pridigoval o reševan¬ ju duš. Priporočal je svojim poslušavcem, da naj pridobivajo duše za Krista. Rekel je, ,,da se to izplača. “ Verjamemo, kajti Scovillov tovariš Billy Sunday, ki ob¬ država misijon v DeDveru, se si je s tem delom pridobil pri¬ bližno en milijon dolarjev. —Dne 21. t. m. bode W. J. Bryan držal govor v Majestic gledališču. Predaval bode v korist demokratske stranke. Ave. kvarjal z mesom in drugi m raznovrstnim blagom. —Trgovec J. H. Roitz je nekoliko prenovil svoje pro¬ store. —Meseca junija je policija aretirala pet uradnikov tukaj- Snega lirvatskega oziroma srb¬ skega društva, namreč ob pri¬ liki ko so imeli veselico v pro¬ slavo nekega zgodovinskega slučaja. Ker so baje prodajali pijačo na veselici, jih je poli¬ cijski ,,8udac“ kaznoval vsa¬ kega po $15 Ti uradniki pa niso bili zadovoljni s to sodbo in so zadevo spravili v višje sodišče, kjer so bili zadnjo sre¬ do popolnoma oproščeni. —Tukajšni Land office urad je imel obilo posla minuli me¬ sec. Nič manj kot 300 ljudi je vzelo homesteade. Skupno se je oddalo 79,329.55 akrov državne zemlje. —Nova zgradba Stanko ž pod¬ lega ali smrti ali pa ranami in bolezni. Iz poročil sklepamo, da imajo vse armade obilo hrane in oprave za vse vpjake da imajo tudi,potrebna zdra¬ vila in zdravnike za ranjence in bolnike. Vsaka vlada skrbi za svoje ranjene in bolne vo¬ jake, tako da je njihovo stan¬ je bolje nego bi kedo misiil, bolje nego je bilo vojakov v katerikoli prejšni vojski. Toda vojska pa ne trpinči samo one ki se bojujejo. Največ pritis¬ ka one, ki so oddaljeni od bo¬ jišča — trpinče družine nado- movjih. Tam šele trpijo po sledice vojne — trpijo pomanj kanja in lakoto. V naši lepi in že od nekdaj nesrečni stari domovini, smo že pred vojsko skromno živeli Pridelali in zaslužili smo le toliko, da smo z naj večjo silo obdržavali zvezo med dušo in telesom. Tako slabo in skrom no življenje nam je nudila roj stua domovina, da se je na ti sočere nas moralo preseliti sem v tujino, da si poiščemo boljši kruh. Slabo je bilo in morali smo iti drugam. Tudi mnogo družili bi bilo nam sle¬ dilo, ko bi le imeli potrebna sredstva, ali ko bi le celo sme¬ li. Noben ne more ogovarjati, da naš narod ni živel v siro maštvu že dolgo vrsto let, da je tako živel ravno pred izbru hom sedanje vojne. Ni govo ra, da tako ni bilo res. Vpra sanje pa nastane, kakšno je stališče našega naroda v domu vini sedaj po preteku dveh mesecev trajajoči vojni, v ka teri je že padlo mnogo očetov in sinov, sedaj ko so revnim družinam vzeli skrbnih rok, koso revnim kmetom vzeli živino, konje in pridelke? Vsakdo ve, daje bilo to stali šče pred vojno brezmejno ža lo3tno in noben ne more trdi¬ ti, da se je stališče radi vojne zboljšalo. Nebrojno pisem pri haja čez ocean v katerih pla- kajoče matere ali žene kažejo, koliko g »rja jih je zadelo in kako nestrpno pričakujejo, da bi se njihovi dragi vrnili zdravi iz bojišča, da bi oni vsaj potem z njihovimi pridni mi rokami skrbeli za obstanek ki naj bi bil boljši in veselejši nego je sedanji. Toda mnogo teh ne bo nazaj! Kaj potem? Ni dvomiti, da bi naš narod v domovini ne bil sedaj v ja ko slabili okolščinah. Toda vprašanje, ki vedno sili naprej je: kakšno bode šele stanje naroda po sklepu vojne, ki obeta biti dolgotrajna? Drža¬ va se bo tako zadolžila z vojno da bode morala naložiti velike davke na grunte, živino, itd In ubogi kmet bo moral trpeti to breme dolgo vrsto let. • In naj bi bili samo davki, tedaj bi že še bilo. Toda pri marši - dateri družini bo manjkalo najboljših rok. In žene z otro cički bodo morale garati na zadolženih gruntih, od ranega jutra do pozno v noč, da si za gotovijo skromni obstanek. Da bodo trpeli, in trpeli mnogo, je lahko umevno. In mi Slovenci v Ameriki, ki smo v malo boljšem položaju, ali bomo pozabili naš revni narod ter ga pustili prenašati bremena, brez da bi mu vsaj nekoliko pomagali? V raznih slovenskih naselbi¬ nah širom Amerike se je že pričelo agetirati in pobirati za bedne sl. družine. Vse nabra¬ ne svote se bodo po vojski po slale najbolj bednim sloven¬ skim družinam. Tu v Pueblu se še nič ni nabiralo v ta na¬ men, toda govorilo se je že mnogo, da bi bilo kaj tacega umestno storiti. Radi tega se je sestalo več Slovencev, ne kateri so pristranski in neka¬ teri nepristranski, ki so skle¬ nili delovati v svrho, da se v naselbini postavi en odbor do- j brodelnega namena. In ta od¬ bor naj bi se izbral iz delega¬ tov, katere naj pošljejo vsa tu kajšna podporna društva in klubi. Odbor naj bi potem po biral denar ter prirejal oziro rna nadzoroval veselice v ta namen. Vse delovanje tega odbora naj bi bilo nepristran sko nami'eč pristno na dobro¬ delni podlagi. To je priporo¬ čilo začasnega odbora, ki se je izbral na slučajnem sestanku. Edina ualoga tega odbora je sedaj sklicati delegate raznih društev, katerim bodo izročili uadaljoo delo. Upamo toraj, da se bodo vsa društva zjedinala v tem delu ter potem delovala složno v čast naši naselbini in v po moč bednim družinam v do movini. Pri tem naj bi nikdo ne nasprotoval ter naj bi po skromnih močeh pomagal k uspehu. Hočemo toliko stori¬ ti? Volitve se bodo vršile dne 3. novembra. Poleg točke ,,za ali proti prohibiciji “ se bode tudi voli lo za vse okrajne in državne uradnike ter za zveznega sena¬ torja in štiri kongresnike. Vo litve so toraj velikega pomena in dolžnost veže vsakega dr žavljana, da se posluži svojih državljanskih pravic na dan volitev. Razume se, da bodo pa smeli voliti le oni, ki bodo registrirani. Mnogo naših vo- lilcev in volilk še ni registrira mih in tem svetujemo, da to gotovo store v svojim volilnem prostoru v četrtek dne 15. okto¬ bra. To morajo storiti vsi oni, ki niso bili registrirani za zad nje primarne volitve, ki so se vršile dne 8. septembra t. 1. Akoseje pa kedo slučajno preselil v zadnjem času, bo pa tudi moral spremeniti naslov v volilnem imeniku. To bo pa treba storiti v uradu okraj¬ nega tajnika koncem t. meseca Mokrači so leta 1912. zmaga¬ li z 40.877 večino. Temperen- čniki so imeli 75.877 glasov ločim so jih mokrači imeli 116.744 Tudi letos bodo su- hači premagani in mogoče še bolj hudo, to je, ako ne bomo spali na dan-volitev. Prohibicijski zakon, ako bo sprejet pri volitvah, bode pri¬ šel v Veljavo šele. pričetken le¬ ta 1916. Kljub temu bode le¬ to 1915. mokro kot dosedaj. Pri volitvah se bodo glasovi jako razdelili, kajti demokrat je in republikanci imajo kan¬ didate za vse urade, Progressi¬ ve stranka ima kandidate le za važue urade. Poleg so pa še socialisti imenovali kandi¬ date, ki bodo s pomočjo pro- gressivistov potegnili zmago ali demokratom ali republi¬ kancem. Novembra se bo volilo 16. ustavnih dodatkov. En doda¬ tek je glede prohibicije, ki je uvrsten pod štev. drugo. En drug dodatek določa, 'da se za nobeno postavo ne bo moglo ponovno voliti prej kot po preteku šestih let. Kot na pr. ako je dodatek sprejet in za- jedno tudi prohibicija prema¬ gana, tedaj temperenčnrki ne bodo mogli prinesti stvar na¬ prej za šest let. Kot je pa se¬ daj, jo pa privlečejo na dan pri vsakih volitvah. Seveda, ako so pa temperenčniki sedaj zmagoviti, pa tudi mokračem ne bode za šest let dana prili¬ ka, da bi zopet volili za mokro državo. Temu se pa ni treba bati, posebno če bodo vsi mo¬ krači volili une 3. novembra. Ameriški predsedniki, 27 po številu, so vsi z samo eno izje¬ mo uživali opojne pijače. Prvi predsednik je celo lastoval pi¬ vovarne in žgajnarue. Njegov naslednik John Adams jetudi imel lastno pivovarno. Theo- dore Roosevelt je pri svoji ob ravnavi pred par leti priznal, da je užival opojne pijače le tedaj, ko mu jih je zdravnik priporočal. Znano pa je, da je T e d d y vedno imel zdra¬ vnika pri sebi in za prazen nič ga gotovo tudi ni imel. Bivši predsednik Taft je opustil pi¬ jače pred osmimi leti v nadi, da bi se več ne redil. Kaj ta cega pa nobenemu drugemu ni svetoval. Woodro\v VVilson sicer ni navaden pivec, toda privošči si škotskega brinjev¬ ca, kadar se mu ljubi. Pri svo jih gostijah ima vedno vino na mizi. Drugače pa VVilson odločno in odprto nasprotuje prohibiciji in odobrava lokal¬ no opcijo. Za prohibicijo se bo novem bra volilo v sledečih drugih državah : Californija, Oregon, Ohio, VVashington in Arizona Za avstro.ogrski rudeči križ so tukajšni Slovenci in Nemci posla li konzulu svoto $31. Darovali so: $10.75 Emil Schonberg-; $4. Geo. Sternik; po £2. Valentin Cmelich, John Shaffeneger, John Sumi; po $1.50 Anton Terglav; po $1. Joe Smekar, Joe Shuštar, Frank He bcin, John Lusnik, O. Lanzendor- fer, Gus. Helbech, Mike Cernit, P. N. Ducrr; po 5 OC Sebastian Fritz; po 25c Martin Franz. Na biralec Emil Schonberg. Postopanje z vojnimi vjetniki. ,,Koelniscbe Volkszeitng“ piše: Nekateri listi se povpra¬ šujejo, kaj naj bi se zgodi o z vojnimi vjetniki, ki jih je ah- ko še veliko. Ob zadnji tteih- ško-francoski vojski so Nemci do srede febr. 1871. vjeli 11.- 860 francoskih častnikov in 371.984 mož; ko se je pa še Pariz zavzel, se je skoraj šte¬ vilo vjetnikov podvojilju. V sedanji vojni, ko se vojskuje Nemčija na par strani, se mo re s še večjim številom vojnih vjetnikov računati. V Nem Čiji je sicer žetev izborno uspe la in je preživljanje za dolgo časa zagotovljeno, a kljub te¬ mu se moramo vprašati, kako naj se vojni vjetniki prežive, ne da oškodujejo gospodarske koristi domovine in prebival stva. V vojski 1. 1870. se je z vjetniki najboljše postopalo in so se dobro, preživljali. Ve¬ čino častnikov so izpustili, če so s častno besedo obljubili,da se ne bodo več z orožjem proti Nemčiji vojskovali. Večina častnikov dane častne besede ni držala, prelomili so častno besedo in so zopet v francosko armado vstopili, med njimi celo dva poznejša francoska ministra. Francoska vladaje 1. 1870. obljubila vsakemu po beglemu častniku 750 mark. 8 podobnimi razmerami se mora računati tudi v sedanji vojni. Nasproti vojnim vjet- nikom se mora zato vporablja ti načelo: človekoljubno, a strogo. Zakaj bi dobivali na pr. ruski vojni vjetniki boljšo brano, nego jo uživajo revnej¬ ši sloji, namreč vsak dan me¬ so. V interesu narodnega go spodarstva naj 3e jim nakaže delo. Naj osušujejo močvirja, lahko se tudi uporabijo za zgradbo cesta in železnic; tudi pogozdovanje ne bi škodovalo Seveda, delo vojnih ujetnikov ne sme škodovati delavcem, ki so morebiti brez posla. Voj- vjetniki naj ne lenarijo, m marveč naj delajo, ker kljub vojni odškodnini žive le na račun narodnega gospodar¬ stva. Ali sle že obnovili naročnino? W, F. CAMBRON Real Estate & Firc Insurance Agent Ima na prodaj hišo 9 7. sobami na Spring cesti v Grovu. Prvotne je bila vredna $850., sedaj se proda za samo $400. Ima na prodaj mno¬ go drugih hiš, tudi v slovenskih oddelkih mesta. Ako nameravate kupiti hišo. tedaj se oglasite pri njemu. Cene so jako nizko. Mr. t' l 4.. .li ^'inlTino rn7TUA 7/lVft- Iljt-uill. VPUO J' - Cambron tudi zastopa razne zava- rovaluinsko druibe. PIIONE MAIN 815 106 W. THIRD STREET. PUEBLO. COLO. Za čašo vina rajnega Pošten kristjan življenje da! Da, dal bi £a za tako vince, kakorsnega je do¬ biti edinole v gostilni: Joe Shuštar-fa PIIONE UNION 1026 201 L NORTHERN AVL. PUEBLO. COL. ♦+♦++ +♦+♦+++++♦+++♦+♦+♦+♦+ Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSICH Gostilničar na Grove 3®SXi«®®iXSX£«š)®e(£^«X»sXsm' GOSTILNA PETRIČ & TEŽAK 317 SO UNION AVE. je najbližja slovanska gostilna od U- nion kolodvora v Pueblu. Točijo se raznovrstne pijače- Rojakom se last¬ nika najtopleje priporočata. Palače Bar Zapadna Slovanska Zve USTANOVLJENA 5 . JULIJA 1908 IVK0RP0Wka Na n. OKTOBRA I9$j VVestem Slavonic Associatton Glavni sedež: Dcnver, Colorado GLAVNI ODBOR: Prpdsednik' JOHN PKKF.C, 4511 W«.h. Streol. Dcnver. Ooiorvlo. Mr^Ltalk: MARK MATJAŠIČ- MM M.dl.on Are. But*. Mc»« rrr JOH* KLCN. 4 S 4 l\V.sh. Sl. l».nvor. co,„. li tajnik obenem znplsnlknr: J. CAN.I AR. 4422 Grant St Denvar. 1 * 10 . BlaRaJnlb: JOE VIDETIČU. 4485 1 .<*hu Siroot, Denver. Co, 0 . Zaupnik- JOHN PltEDOVIČ, 4837 Wn»hlngton St, Denver. Coio. NADZORNI ODBOR: JOR PRIJATO. predsednik, 6282 JVa.hlngton Street. Denver. umo. JOHN GERM, 412 Spring Street Pueblo. Colo. AJ.OJZ PROŠF.K Bo* 272. Lonlsvllle. Colo. POROTNI ODBOR ANTON VODIŠEK, predsednik, 424 Tark Street, Pueblo. Colo. FRANK MAI/OVICH. Helper. Utah. JOK LAKOVICH. Bo* 68 . Lonlsvllle. Colo, GOSPODARSKI ODBOR: Jobn Pekec John Predovlch, Mihael SlmUlč, Joseph Vldetlch ln John VRHOVNI ZDRAVNIK: H. H. MARTIN, Mnjostlo Bldg., Denver, Colorado. URADNO GLASILO: "SLOVENSKI NAROD", Uox 1181 Pncblo, Colorado Vso denarne nakaznico ln vso uradne stvari to poJlIJajo na gl. tajnika. prltoJ.be na pr«w gl. nadzornega odbora, preplrno zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbor*. *■» 200 SOUTH UNION AVE., PUEBLO. COL. Slovenci in Hrvati, kadar ste v tem delu mesta, oglasite se v moji gostilni, kjer boste dobili svežo SCHLITZ ATLAS pivo, ki je priznano kot najboljše v mestu. Za obilen obisk se najto¬ pleje priporočam! Max Sajatovič, lastnik j. F.SNEDEG M. D, slovenski zdravnik se tem potom priporoča Slovencem za vsestransko naklonjenost. Xje- go v urad se nahaja v jirostorih dr. McLcana, s katerim zdravnikom bo sodeloval nekaj časa.Urad jc232-33 CENTRAL BLOCK. Uradne ureso od Sili do lOih dopoldne; od 4ih do Gih in Tih do Sili zvečer. Office Pitone: Alain 222 Residence Pitone: Alain 717 PUEBLO, COLORADO Dr. Moore Puebio Bar Zobozdravnik 3. in llčaln Street nad Potftfe SavTngs Bank 230 South Union Avenije I Sl. gostilna v glavnem delu mesi John Perenčevič, rnilelj. 1 SX^®SXiXsX5®3Xš)SXš^^ . rxe f,r?r/ t rrt fvv> rr 1 1 - Neuspešnost. Kadarkoli nimate uspeha pri vašem dejanju ali na¬ črtu sploh, tedaj ne dolžite radi tega vaše usode. Posku¬ šajte vedno pronajti vzrok neuspeha in razočarani bodete ko spoznate, da ste večkrat sami krivi. Vselej, če je le mogoče, odstranite vzrok in glejte, da se ne bo ponovil v prihodnje.^ Ako ni vaše zdravje tako, kot bi moralo bi- tl nncohnrt nes _:_ 1 ti, posebno če niso prebavljalni organi v redu, in so vas varala vsa druga zdravila, tedaj poskusite TRINERS trinerjevo BITTTR-W1NE ameriško zdravilno grenko VINO / S| fTtR'\Vl8 £ h QRKE VIKO VJOUPM TRIMU! '“•«3 s A,M.., A: .OHCACO. n.t katero je redkokedaj neuspešno. To je dobro zdravilo proti nepj-ebavnosti, kajti to zdravilo najprej popolnoma izčisti drobovje, izloči vsd prebavljene snovi ter ga ojači, da je sposobno opravljati svojo nalogo brez posebne po- moči. To moderno zdravilo ima prijeten grenak okus ter deluje hitro in gotovo. tjo in njega posledice, tadMM Jotite i biie6°ne S T b « t L! e ^ k " J,rk<)li ™ »> r kaki bolezui v zvezi s zaprtjem. V 8pcc * n J em telesu iu kadarkoli trpite na Dobi se v lekarnah. JOS. TRINER Uvazevalec ln Izvaževalec 133-39 S. Ashland, Chicago, !H- NE POZABITE.'teS?š'a-fc& v revmatičnih in neuralgi'jVjj Rj v otrplost, mišic in členkih, oteklin iu i*P» h $ O SPRING STREET no »vež« N ec (OTO pivo ln n»]fine}l» [or prodajava raznovrstno imodko. S rodnlava Noetovo pivo nn debelo, la točno postrežbo Jamčiva. Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado I „Prokleta...! Roman, spisal Emile Richebourg -Poslovenil Janko Leban- 20 . Lucila obmolkne jkla sem vam že, Pierre," od- trenutek, !§ 0V01 'i kratko, „jaz nočem ni- nato nadaljuje; ,,Dosti se ne[ 5esar in ae bodem nikdar zasluži s tem delom; vendar živi pri tem, kdor se zadovolji z malim. Vsak teden sem de¬ jala na stran nekaj krajcarjev, ki sem si jih prištedila na us¬ tih. Koliko neprevidnih ma¬ lih troskov je pri otrocih I — In tako, Pierre, tako sem ži vela. Kako često sem mislila na pristavo seuillonsko, kako bridko sem objokovala očeta dragega mi sinčka 1 Edino ve¬ selje, ki sem si ga privoščila v teh petih letih, je bilo to, da sem prebirala nekaj starih knjig, ki so bile v vasi in ki so mi jih radi posojevali. Ker so ljudje vedeli,da rada berem so mi kmalu ženice v vasi do- našale vsak tiskan list, ki jim je prišel v roke. Skoro vselej so bili ti listi stari časopisi, kupljeni v mestu ali pa slučaj¬ no puščeni v vasi. Kar berem nekega dne v časniku, že več mesecev starem, z nemalo o- suplostjo in grozno poročilo o dogodku Jean Renaudovem pred porotniki v Haute-Saone Razumela sem takoj vse. Da ne bi iskali pravega krivca, je trpel Jean Renaud radovoljno da so njega zatožili kot moril¬ ca! Da bi rešil mojega očeta, dal se je sam obsoditi 1 To je junaštvo, žrtvovati samega se bel... Jokajoč sem padla na koleni ter ves dan molila zanj ln mislila sem na ubogo, ubo go Genevieve. Pierre, kaj li je iz nje?“ ,,Genevieve je umrla," od¬ govori Pierre. Lucila zastoče ter skloni gla¬ vo. ,,In to vse zaradi mene zamrmra tožno. ,,0, Pierre, vidite pač, da me prokletstvo obtežal... In nje otrok? ,,To je malo ljubko deklet¬ ce; živi na pristavi. Vaš oče, Lucila, odgaja otroka ter bode skrbel za njega prihodnjost." ,,0, to je prav, to je pravi" vzklikne Lucila radostno. ,,Moj oče ne more nikdar do¬ volj storiti za tega otroka. Kaj ti nič ne more nadomeščati mater! O, čuvajte nad deklet¬ cem, ljubite ga, Pierre, ter de¬ lajte, da mu bode življenje veselo in srečno!" ,,Jaz sem otroku boter," dostavi Rouvenat. ,,Zdi se mi, kakor bi mu bil oče." — ,, Kako se zove deklica?" — ,jBlanche!" — ,,Lepo ime!" — „Pa ne govoriva sedaj o drugih, Lucila, nego o vas in o vašem otroku. Niste mi še povedali, zakaj ste prišli v Saint-Irun." — ,,ReaničDO. Povedala sem vam, Pierre, da ^sem dala vsak teden na stran svotico. Pred nekoliko dnevi sem preštela svoj prištedek; bilo je nad sto frankov. Tu sem si mislila, da bi bilo do bro, če bi šla na nekako božjo pot na pokopališče v Fremi- court; ker tamkaj so pokopali ne li?" — ,,Da."-,,Nakate- reoi mestu?" — ,>V kotu, za staro lipo." — ,,0, zdaj si la- ko mislim, kje." — ,,Sicer je kamen na grobu. Pa, Lucila, ali se ne bojite, da vas spozna¬ jo v Fremicourtu? In če se to zgodi, kaj poreko ljudje o tern. Ljudje so hudobni, Lucila. — ,. Umirite se, -Pierre. Jaz pri¬ dem ponoči v Fremicourt; ob uri, ko vse spi, hočem stopiti na pokopališče ter poklekniti s svojim otrokom na grob nje¬ govega očeta, in tudi na gro¬ bu svoje matere hočem moli¬ ti." — ,.Torej le zato ste pri¬ šli? Mislil sem si..." — >>k- a j ste mislili, Pierre?" — »,Da bi kaj zahtevali, Lucila; če ne zase, pa vsaj za tega ubogega nedolžnega otroka." — - Re ' ni¬ česar prosila svojega očeta." — ,, V tem nimate prav, Luci¬ la, in, da vas ne poznam tako dobro, imel bi vas... za slabo mater!" —,,Bog vidi moje srce. " Stari mož je spoznal, da bi se zaman trudil, pregovoriti jo Kako dolgo ostanete v Saint Irunu?" povpraša jo. — ,,Se¬ daj, ko sem vas videla, dobri mi Pierre, nimam tu nobene ga opravka več. In prihodnjo noč odidem." — ,,Lucila, osta nite le še dan dalje, prosim vas!" — ,,Čemu li, Pierre?" ,, \ idite, to je tako le neka moja ideja. Rad bi vas jutri zopet videl." — ,,Nu prav! ^ ara na ljubo hočem še jutri ostati tu." Rouvenat vstane, ljubeznji vo objame Lucilo, poljubi ma¬ lega Leona ter reče odhajajoč: ,,Da se vidimo jutri!" Bila je ae noč, ko se vrne na seuillonsko pristavo. Ne da bi se zmenil kaj aa deklo, ki ga je vabila k večerji, se na¬ poti po stopnicah naravnost v gospodarjevo sobo. ,,Kje si pa bil danes?" po¬ vpraša ga je ta. ,,Odšel si, ne da bi bil rekel komu besede. “ — ,,Bil sem v Saint-Irunu." — „Po opravkih?" — ,,Šel sem obiskat tvojo hčer," od¬ govori osorno. — ,, Lucilo!" zakriči posestnik in se strese. — ,,Da, Lucilo, ki trpi, ki je nesrečna, ki živi v bedi in ki je primorana, da si prisluži vsakdanjega kruha, lupiti po gozdih skorjo z dreves." Na obraz posestnikov leže senca otožnosti. ,,Jacques," nadal juje Rouvenat, ,,da jo ti obiš¬ češ, prišla bi vendar domov, tako si mislim jaz Jacques, ali ne bi šel k njej?" —• ,,Ne," odgovori zamolklo. — ,,Tedaj te čisto nič ne gane njena ne¬ sreča? Če ti pa pravim, da ži¬ vi v naj večji bedi, da trpi gla¬ da; ali ti srce ne joče? In če bi še sama bila; pa ona ima otroka, sina, dečka, lepega kakor dan!" Posestnik nagloma vzdigne glavo, njegove oči se bliskajo in roke se krčijo, sedečemu v naslonjaču. ,,Vidim," pravi Rouvenat, ,,ura še ni prišla. Pa zapomni si, kar ti zdaj porečem, Jac ques. Pride dan in morda kmalu, ko bodeš svojo hčer klečeč in jokajoč prosil, da pride zopet v tvojo hišo! Mellier ostane pri svojem tožnem molku. ,,KakoI" nadaljuje Rouve nat jezno. ,,Lucila Mllier, hči mojega gospodarja, naj je ob sojena v to, da dniuari, da le ne umrje od gladu, dočim go¬ spodari tu izobilje in bogastvo Ne, ne, to ni mogoče!"—,, Pri pravljen sem izplačati jej doto njene matere" reče posestnik mrzlo. — ,,Kar bi jej predsem moral dati, Jacques, to je tvo je srce! Dota njene matere je le denar! In denar bi zaniku¬ je, kar sem služil tvojemu oč« tu, pozneje tebi. Od tukaj so me pošiljali v šolo, oblačili so me, redili. To mi je zadoščalo nisem potreboval drugih reči, nikoli nisem terjal ničesa dru gega.^ In vendar, Jacques ali misliš, da ne bi lahko kaj za htevai?" — ,,Gotovo, gotovo, ljubi moj Pierre I Vrhu vsega drugega zahtevaš lahko brez¬ mejno mojo hvaležnost. A prosim, izrazi se določneje! “ — ,,Rad bi poračunal s teboj" — *>0! Saj me vendar nočeš zapustiti, kali?" — ,,Tebe zapustiti, Jacques? Tega pač ne. Kvečjemu, če bi me zapo dil; upam pa, da umrem na seuillonski pristavi, kakor sta mi umrla oče in mati." — ,,Mislil sem si že, da namera¬ vaš... Tedaj ti ne zahtevaš drugega, kakor to, kar ti dol¬ gujem? To je tvoja pravica. Naredi si sam račun. “ — ,,0e računam vsako leto po petsto frankov od štiridesetih let po¬ tem znese to ravno 20.000 frankov." — ,,Slabo računaš, ljubi Pierre. Pozabljaš intere¬ sov tega nabranega kapitala." — Potemtakem bi zneslo..." —,,Najmanj trikrat po 20-000 frankov." Rouvenat veselja poskoči.Hočeš li morda svoj denar noložiti kam dru¬ gam?" povpraša Melier. ,,Te ga ne." odgovori starec v za¬ dregi. ,,Pa vidiš; jaz bi imel rad enkrat leposvoto v rokah. Morda bi utegnil ž njo špeku brati, ali tako..." Posestnik razume, kaj je ho¬ tel ter nehote ga to globoko gane. ,,Tu—! Evo ključ od bla- gajnice. Vzemi si, kolikor ho¬ češ." Rouvenat odpre blagnjnico, v keteri so bili nakopičeni po leg gotovega denarja različni vrednostni papirji. Vzame dvanajst stebričkov zlatov, vsak stebriček po tisoč fran¬ kov ter jih postavi pred Melli- erom na mizo. ,,Misliš li,da je to preveč?" povpraša ga boječe. — ,,Ne, saj dolgujem mnogo več!" Iz pogleda starčkovega se zablisne tiho veselje. Ko za¬ pre zopet blagajnico, izroči ključ svojemu gospodarju. Ta ga dalje ni povpraševal. Rou¬ venat vzame svoj zaklad ter ga skrije v posteljo pod vzglavje, kjer je to noč prav slabo spal. Zmerom se mu je zdelo, da sliši stokanje uboge Lucile: ,,Jaz sem prokleta!" Ko se je delal dan, vstane, obleče se, vtakne stebričke zlatov k sebi v žepe ter se na¬ poti v Saint-Irun. Lucila ga je pričakovala. Mali Leon ga spozna ter mu stegne ročici na‘proti. ,,0 ti ljubi otrok!" zakliče Rouvenat ginjen ter ga vzdig¬ ne in poljubi. ,,Vso noč sem mislil na te. In tu sem ti pri¬ nesel tudi malo darilo. Držeč otroka v naročju, pri- čnft prazniti svoje žepe. Zlato na zloto meče mladi materi v krilo. ,,Pierre, vi ste me izdali!" zavpije le ta. Vzemite zopet denar, jaz o tem ničesar no čem! Ničesar nočem od svo jega očeta!" — ,,Ta denarje moj! " odgovori Rouvenat po¬ nosno. ,,S svojim trudom sem si ga pridobil, in mislim, da imam pravico, da ga daru¬ jem vašemu otroku; ali ne?" Lucila udari v jok. Mali Leon se iztrga Rouvenatu ter zdrči k svoji materi. ,,Mama!“ prijetno po otro¬ ški zablebeče. ,,Zdaj pa žezo- mir, Pierre." — ,,Obljubite mile eno!"—,,Kaj takega, Pierre?"—,,Pišite mi časih par vrstic." — ,,Rada to sto¬ rim." — ,,In če kaj potrebu¬ jete—."— ,, Hočem sprositi (Nadaljevanje na 4. strani.) Je dobro storilo. To je, kar pravi gosp. John Repih v svojem zadnjem pis mu. ,,Iz srca se Vam zahvalju jem za Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, katero sem v polnem redu prejel. Re¬ či moram, da mi je dobro sto¬ rilo, ker mi je ves čas vzdrže valo želodec v dobrem redu •John Repik, R. F. D. štev. 1 Vancouver, Wash." To je či sto naravno, kajti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je velika pomoč pripre bavi in nikdar ne pripušča, da bi ostala nesnaga v drobu ter ga ostrupila. Sestoji iz rdeče¬ ga vina in izbranih zelišč in ima dober učinek v boleznih prebavnih organov, posebno kadar 90 v zvezi z zapeko. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo valeč, 1333-1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111. Trinerjev iinimentje zelo uspešen za po lajšanje revmatičnih in nev¬ ralgičnih bolezni. Cena Tri- nerjevemu liniinentu je 50c, po pošti 60c. — Adv. SULPHER BATHS Žveplena para, katero ra¬ bimo za naš kopel j, izčisti kri. Ni boljšega, kot kopel j v taki pari. Pomaga v sluča¬ ju revmatizma, bolečinah v križu, povspešuje prebavlje- nje, itd. Sanitarij je v zdrav niški oskrbi. Cene so nizke. Plione Main 1029 9th & Main St., (En blok od okrajne hiše) M. NOVAK & F. GREBENC priporočata svojo GOSTILNO 300 Točiva vedno ‘O? Zavarvujte Vaše zdravje kakor tudi Vaše imetje. Ne vemo časa ko nas bo zadela ne¬ sreča, zato je umestno, da smo ved no zavarovani z raznovrstnimi za¬ varovalninami, kot za poškodbe, bolezen in življenje ob enem pa tu¬ di proti ognju. Podpisani zasto¬ pam različne in najboljše zavaro- valninske družbe. Nadaljna pojas¬ nila vsakemu uljudno dam. Matt Jerman Phone Red 4782 321 Palm Street, Pueblo, Colo. joč odklonila. Ona nič ne za -1 p efc j 0 j ia g ( kakor včeraj, kakor hteva od tebe! Ouješ, Jacques?. danes ponoči! Ali boš sed^j Nič, prav nič! O, ona ti je v j zrne rom jokala?"' trmi le še prepodobna! Da, v trmi in tvoji vztrajnosti, v tvo ji pogubni prevzetnosti! Ka¬ kor ti, je tudi ona neupogljiva celo proti sebi!" — „ Potem naj dela kar jej drago. " Na te trde besede je sledil majhen odmor. A kmalu po¬ vzame zopet Rouvenat z bnd kim glasom: ,, Poglej Jacques, poslušaj me, hočeš li? Ze od svojega dvanajstega leta s.n žim na pristavi. Štirideset let Pohištvo po zelo nizki ceni Raznovrstno pohištvo, kot postelje modroci, stoli, omare, šivalni stro¬ ji, peči, shrambe, štedilniki, mize, itd. so dobijo najceneje pri SAM NELSON TELEPHON UNIN 1660 203 SO. UNION AVE. PUEBLO, COLO. McGovern Coal Co* prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corner C and Pilim Streel PIJTE Lucila stisne ginjena otroka, na srce. Potem 'potem poda Rouvenatu roko. ,,Pierre, edini mi prijatel!" pravi. ,,Mali tukaj-le bode nekdaj vedel, kaj ste storili zanj On vas tedaj tudi zahva li sam. Da, Pierre jaz sprj- mem vaše darilo — za njega! Bog vam stotero plačaj!" — ,,In vi hočete zopet v gore, Lucila?" - ,,Da. — ,,Tako daleč!" —,,Pa tam kraljuje TRGOVINA Stanko & Sajbel se začasno naliaja nasproti Clark’s Wells Vsakovrstne pijače prodajamo na drobno in na debelo Slovenski delavci — unijaši — razvažajo naše blago. The Chicago LIQUOR HOUSE H. LEVIN & SON lastnika Kupite si peč sedaj! Imamo največ)o za logo novih in dru- goročnih peciv tem mestu. Cene so zelo nizke, namreč $2.00 1? S75.00 Imamo lepo izbiro štedilnikov $15.00 L° $60,00 Mi imamo že veliko število zadovoljnih slov. odjemalcev Slovencem prodajamo tudi na lahko izplačevanje <2^Keene 313-15 N ' Union / ve - £ G&fittS.JrOVZS Pueblo, Col. The Austrian Mercantile Se priporoča cenjenim rojakom v obilen m obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže 52 ln posušeno meso, kakor tudi vsako- 2" vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po- »ebnost so suhe domače kranjske kloba¬ se. Postrežba solidna. Cene niške. JOHN GORSICH 1206 SO- SANTA FE AVE. PHONE MAIN 359 PIVO! Izvrstna pijača! Walter’s GOLD LABEL BEER “It*s in the Brewing” The VValter Brevving FUEBLO, COLO. Co. (Advertisement.) Država „Maiiie ££ se Je izrazila proti prohibiciji. Najstarejša prohibicijska država v Uniji je sklenila od¬ valiti fanatični jarem. Pri volitvah obdržanih 14. septembra t 1. je država Maine z ogromno večino glasovala proti splošni prohibiciji in vprid lokalni opciji. To pomeni, da bode vpra¬ šanje glede prohibicije ob prvem mogočem momentu zopet dano volilcem v razsodbo in brezdvomno se bode v državi u- vedla postava ,,lokalna opoija“, kakoršno imamo v Coloradi že več let. En najbolj neustrašen bojevnik za lokalno opcijo je bil zvezni senator Charles F. Johnson, ugleden državljan in na- prednomiselnik. Tekom zadnje volilne kampanije je očitno in odločno napadal smešno prohibicijo ter kazal kako škodu¬ je vsej državi. Kljub temu, da je država Maine imela prohi- bicijsko postavo že dolgo vrsto let, vseeno se po vsej državi prodajajo opojne pijače. Trdil je, da postavo nikjer nočejo spoštovati in da bi bilo bolje, ako jo zavržejo. Priporočal je £ a “w' h z8konov > »»“«* ostai« » »» Mi* P«™- fiatUaTkato jej otrok drhti vsled mraza; slišala je njego In res, državljani države Maine so dali ogromne večine vo ječanje, ki jej je rezalo v onim kandidatom,ki so pobijali prohibicijo. Po večletnem po- iskusu s prohibicijo so dognali, da ista ni koristna. 5 * Prokleta...! it Nadaljevanje iz 3. strani. od vas.“ Rouvenat je prosteje dihal Bila je že pozna ura, ko se povrne na pristavo seuillou- sko. 21 . blago srce!“ ,,Ti blago srce!“ mislila si je Lucila, ko je bil odšel.— ,,Nikoli te ne pozabim 1“ Proti večeru poravna svoj račun in ob osmi uri za- pusoi gostilnico v nemalo za¬ čudenje gostilničarja, ki ni mogel umeti, kako mora ime ti gospa blazno idejo, z otro kom dalje potovati v zimski noči! Bila je to v istini velika nespamet; pa Lucila je ime¬ la svoje blodne misli. Nebo je bilo tožno, \oblač- no, mraz mokroten in silen. Ko dospe v Fremicourt, pri¬ čne padati droban sneg. Ma¬ ti in otrok prideta na poko pališče. Ona poklekneta na enem grobu, potem na dru¬ gem. 15neg je naletaval ved¬ no gosteje. Otrok se je tresel od mraza, njegovi zobci so šklebetali, pa kazal seje ven¬ dar srčnega. Mati ga vzame v naročje, pokrije ga tako dobro, kolikor more z volne¬ nim šalom, ter krene proti Terroise. Ko dojde skozi vas, jej pri¬ de na misel, da bi tu preno¬ čila. Pa strah, da ne bi je spoznali, žene jo dalje. Že utrujena in zasopljeua hoče, da bi otrok korakal poleg uje; pa otrple nožiče ga več ne neso. Zatoraj ga vzame zopet v naročje. Tiho je jokal. Nato začne tudi ona jokati. Spoznala je bila svo¬ jo neprevidnosti Sneg je naletaval zmerom gosteje; silen veter ga je gnal čez zemljo. Ubogi Lucili se je sneg kadil v oči, da jej je jemal vid; a besneči viharju je zaganjal zdaj sem, zdaj tja. Stopala je le z velikim trudom dalje. A kmalu ope¬ šajo zadnje njene moči v bor¬ bi z elementi. Nesrečnica je Vprašanje nastane: Ali mi Coloradčani hočemo poiskusiti prohibicijo, katero drugod po dolgih skušnjah zametujejo} Ako ne, tedaj VOLITE PROTI SPLOSNI PROHIBICIJI! Lokalna Opcija bode drugače odpravljena. Colo. Business Men’s Home Rule League SKRBITE DA BOSTE REGISTRIRANI srce. Izkušala je gledati tja predse, pa videla ni nič dru- zega kakor brezkončno za¬ puščeno opolzlo pot: nobene hiše, nobenega človeškega bitja, nobenega zavetja! Strah jo prešine. Zdajci otrok zakriči,nakar ona od strahu stori isto.Pri¬ tisne ledeno obličje otrokovo na svoja ustna ter ga obsi¬ pava z mrzličnimi poljubi.— ,,Spati, mama!“ tiho zamr¬ mra otrok. Ona divje zasto¬ če: ,,Jaz sem prokleta! , ‘... Zdaj si popolnoma sname šal in volneno ruto raz gla¬ vo. V to stvar povije otro¬ ka. Ona sama ostane brez obrane, akoprav ji sneg na- letuje v vratne gube, tam se jej taja ter v podobi ledene podkovani, da se jim je pol¬ zelo. Ona voza sta bila last¬ nina glumačev, ki so priha¬ jali i 6 nekega semnja ter bili namenjeni v Gray. V prvem vozu so bili mož¬ je, žene in otroci vsevprek, zaviti v stare plašče, raztr¬ gane odeje, v živopisane kr¬ pe; nekateri so ležali.ua tan¬ kih žimnicah, drugi ua goli slami. . Bila je to čudna mešanica mladih in starih, bolj grdih kakor lepih obrazov, s skrbi polnimi in temnimi ali trud¬ nimi pogledi. Bili so to ob¬ razi, ki se je ua njih zrcala globoka žalost ali glupa ve¬ selost: družba pod povelj¬ stvom bede. A ni se vsa truma vozila. Dva moža sta bila izstopila ter stopila naprej, z rokami v žepih, z glavo proti vetru obrnjeno, tik pred sopihajo¬ čimi konji. Hodeč sta kramljala ter oba zabavljala nad tužno svojo usodo. Starejši je bil pavliha, norčevalec v družbi isti, ki je dobival od tega bi¬ če, od enega zaušnice, a seje moral pri tem zmrdati, krči¬ ti, ječati ali smejati, kakor je pač nanesla njegova vloga Drugi, visok mladenič pri petindvajsetih letih, je igral prve vloge. Prvi je imel brke ter kratko ostrižene lase. Njegov tovariš pa je bil nasprotno gladko obrit in je imel dolge lase, ki so mu pa¬ dali na tilnik. Mladenič je bil ponosen, zadovoljen sam s seboj, domišljav; pavliha pa je bil videti pohleven, bo¬ ječ, obupan. Nekaj kakor grenkoba je ležalo okolo nje govih ustnic, a v rnrklih o- Ceh tožna senca. Daši je ne- srečuež bil že globoko padel; vendar nekaj človeškega je bilo ostalo na njem. Govorila sta o pomanjka¬ nju in bedi, o nespozuauem geniju ter o nehvaležnosti sveta. To vedno razpravlja¬ joč, zaslišita naenkrat kri¬ čanje otroka, ki je klečal po¬ leg svoje matere, ki se nič več ganila ni. Dalje prihodnjič. Pri vojnih vjetnikih. DOPIS. Kinilvvorth, Utah — Cenjeni gospod urednik: Ker že dol¬ go ni bilo dopisa iztukajšne uaselbiue, se hočem jaz ogla¬ siti in malo popisati tukaj sne razmere. Kar se tiče de¬ la, gre prav slabo. Delamo dva do tri dni v tednu, pa se takrat se prav slabo zaslu ži. Kaj je vzrok temu ni zna¬ no. Kar se tiče naroda, je Slo vencev prav malo; največ je Grkov, ker jih družba najra ji sprejema za delo, ker de¬ lajo radi za nižjo plačo kot drugi narodi. Čital sem v Glas Naroda, štev. 228 neki dopis iz Ter- cio, Colo., kjer se dotični skebje prav lepo odlikujejo. Kedo bi mislil, da so skebje tako radodarni; nabrali so vode kaplja po hrbtu in pr- namreč za rudeči kr ž avstrij sik! Zdajci jo strese velik 8k im Rojakom .$14 00. To je Poročevalec budimpeštan- skega madžarskega lista ,Az Est- (Večer) je bil v Gjuru pri vojnih vjetnikih ter opi¬ suje ta obisk sledeče: Pod gostim vejevjem bo razvrščene mize in stoli v krogu sede ruski in srbski častniki. Ruski častniki so obriti. Poteze na njihovih obrazih kažejo neko nadu¬ tost, dočim so lica srbskih častnikov izmučena. Častni¬ ki se med seboj razgovarjajo in kade. Med drugimi je tu ruski general in mestni po¬ veljnik Evgen Martinov, ko¬ zaški stotnik Aleksej Sled- kovsky, poročnika Bliznjuk in Polajnev, srbski general Mariuovič, polkovnik Jovi- šič, podpolkovnik Stajnovič, major Bogičevič in drugi. General Martinov,kakorsmo že poročali, je letel z aeroplonom z vojaškim pilotom nad Lvovom v vičini 2000 metrov, ko so začele nanj streljati naše čete. Letela sta še kakih 20 kilometrov naprej, ko je eksplodirala posoda za bencin vsled dobro pogodenega strela. A- eroplan je nato priletel na zemljo. Pilot je težko ranjen, dočim je ge¬ neral dobil samo praske. Spomin¬ ja se samo tega, da so, ko se je zo¬ pet zavedel, stali okoli njega av¬ strijski vojaki z bajoneti in mu je neki častnik odpenjal jermene. Pod drugim drevesom je neki veseli, tipični Francoz sedeč na mizi kazal razne akrobatske vrato¬ lomnosti. To je zračni akrobat Iiai nat, ki se je pred nedavnim produ¬ ciral v Ronaoherjevcm gledališču. Ker mu stražniki niso dovolili, da bi od enega drevesa do drugoga napel vrv, je zabaval ostale vjetni- ke z akrobatskimi produkcijami prav lepo in vredno vse h va¬ le, ko bi bili ti ljudje boljše Sicer vam ne bodo pustili voliti! mraz. V ušesih jej zabrni in vidi rdeče iskre.) Strah jej se- „ __ ga v dno srca. Bala se je vrste. 'Bukaj se izkazujejoza namreč, da umre. Poizkusi poštene in radodarne, tega globoko zasopsti, potem vi-; ne pomislijo koliko kri vi- , Po-. ce m bede so povzročili štraj- z na mizi. Med vjetniki je tudi ruski pisa¬ telj Evgen Mokrusov, ki je živel na Dunaju ter prevedel na rusko vse Lebarjeve operate. Bil je več¬ krat gost ruskega poslaništva in večkrat je potoval v Petrograd. Mnogi vjetniki niso v paviljonu, marveč pod šotorji. Pod enim so francoski kuharji. Med njimi je tudi kuhar grofa Aehrentliala in Goluchovskega. V drugem delu taborišča sede cigani iz Sabca ter se kregajo z neko bivšo stanovalko šabaške javne hiče. V isti skupini sedi tudi par lepih, toda umazanih Črnogorcov. Pred barako je brus na katerem brusi neki kozak s po¬ močjo ogrskega vojaka nože. Trije veliki šoteri so polni Sr¬ bov. V ostalih treh so nameščeni kozaki. Večinoma so ranjeni Pol¬ jaki in izgledajo popolnoma zado. voljno. V ostalih šotorih sumljivi elementi iz Bosne, Hercegovine in Sandžaka Novi Paz ar. Navadno so s svojimi rodbinami. Med eksotič¬ nimi vjetniki so štirje liaremske dame in štirje zamorci, ki so bili delavci v skladišču za premog v Cardiffu (Anglija) ter vjeti v Dal¬ maciji. V taborišču se pridno delajo ba¬ rake, ki naj branijo vjetnike pred slabim vrememenoin in mrazom. S trobento se daje znamenje, da pri¬ haja nov transport vjetnikov. Na¬ prej so stopali domobranci, za nji¬ mi pa po dva 467 vojakov, ki so bi li vjeti pri Krasniku. Vjetniki so bili še precej dobro opremljeni. Med njimi se je moglo lahko razli¬ kovati i oljake in poljske Žide, ki so se nasmehovali. Neki židovski enoletni prostovoljec je takoj začel govoriti z menoj ter mi pravil, da je medpotoma razprodal vse svoje Najprej je prodal svoje ro imetje. zete s čepice, potem samn^ ki jo je zamenjal z m,xW% umikom. M nogi vjetniki . s, čepice ogrskih železniških 1 S bcncov. Ko se je začel ran 0M % morali obiskovalci odstm,,/'^ kovnik Obauer je dal s ' t lli vfy sklicati vse moštvo in V j el r °V jim prebral v nemškem in H skem jeziku vesti o zmai-i le¬ snik u. Moštvo je trikrat va‘, lo: ..Hura!" Vjetniki * kli - slušalk Na njihovih Plodih, opazilo, da so razumeli, se gre. kj itj 0 bogastva Evrope. Da je denar sveta vlad in dobro znan pregovor.^ftjS .V * narja ni nič in brez denarja n' vojne. Zanimivo je tedaj pJI 1 - koliko denarja imajo držav* E sedaj vojskujejo. Po statisti-' podatkih je imela Evropa 12. 23 milijard 936 milijonovU kovcev. Leta 1913. je naras svota na 25 milijard 93G mili frankov. ^ Bankovcev so imel' mezne države: L ;. 912 - 1 . 1 * milijonov frajjJ Avstro Ogrska za Nemčija Italja Francija Anglija Rusija Ostale države 2584 3044 2249 5186 1080 4079 5714 Skupaj .23936 Podpirajte ‘Slov. Na« VABO NA- plesno veselico ki se vrši v dvorani m 215 E. Norih v soboto žveči dne 10. oktobri Vstopnina bo prosta! Dobra godba je preskrbljen Slov. občinstvo j uljudno povabljeni NAZNANILO! Slovenskemu občinstvu vW lu naznanjam, da sem v h* prostorih otvoril trgovino in® vrstnimi grocerijami. Vse la¬ novo in sveže ter najboljšff Svojo trgovino splošno pripcf* 0 ter jamčim točno in strežbo. JAKOB F0X 309 E. NORTHEN AVE., PUEBLC -, SIMOLINA IN BANNERlf sta slični starokranjski moki P šajte vašega grocerista vanih mokali. „Slov. Naroda" zaprisežena izjava. l?Zr? ]US \ f^nient, Circulation, etc. of "f* Act oHugJ24 i9 e i d 2 Weekly at Puebl °' Colo ‘- ildo ' r <* uired * 1 Editor, E. J , Mensinger , Pucblo, Colorado Managing Editor do Business Manager do Publisher ,{ 0 kne z vriščira glasom: „ Po- j ce in bede so povzročili Strah 1 1 5?c°elt mmo^eofTotalTmoS Tl °‘ T 8eeurity bo,d TotW* magajte! 11 Vihar razpihne ta j kurjem. I o naj prej povrne l curities: ^ONE. amount of bonds, martgages. ot ot klic. Še par omahujočih k 0 -M°, Potem naj se hvalijo s rakov — potem se jej kolena sv °j° radodarnostjo. Dru<>- všihft. Hrnneč zrtinčo- Pro-I sloveDski listi iih tohn ,f. SrvornCo 1 ^ . E * L MENSINGER, signature of P ub y (SEAL) 1 SUb8Cnbed b a(la = ki so pribi tol; „„ . m ’ Parnik Empress z b' Prihitel i pri v Ostend; povzetih v bojnih krajih- -- angleški belgijskimi voj« tferi j a pri Alost^ v Ostend; belgg^>$i no znv7ot in- nomški'J ei lilOst A 1 • tG MaUn es po bombardiranju; itd. CRITCHERS Xo '° glcdiš( ' c »a Bessemer-U, Routt & Northern t t, V Si le J). le he