38. Utevllk»	MARIIK >H, dne 24= maja 1928.
57. letnik
mam pw
Najhujši sovražnik katoličanov in Slovencev propadel.
Zgodovinsko važen je bil torek, dne 15. maja. Ta dan je bil odžagan slaboznani Svetozar Pribičevič, vodja demokratov (liberalcev) in prostozidarjev v Jugoslaviji. 0 tem možu smo že mnogo pisali. Čitatelji «Slovenskega Gospodarja« ga poznate kot najbolj zagrizenega sovražnika Slovencev, Hrvatov in katoličanov. Odkar obstoji naša država, je bilo Pribičevičevo stremljenje samo to, da ugonobi nesrbske narode in da ubije katoličanstvo v Jugoslaviji. Pribičevič nas ni ugonab-Ijal samo v narodnem, političnem in verskem oziru, — ampak je hotel nas Slovence gospodarsko uničiti. Pri-hičevičevi demokrati so ravno Sloveniji nalagali največje davke in druga bremena. Finančno so nas izže-mali do skrajnosti. Ves naš davčni denar, vsa carina, celo deželne doklade in takse, vse mora v beograjsko centralistično kaso. Breme davkov je za kmeta, obrtnika in delavca v Sloveniji po krivdi demokratov tako silno, da na stotine naših ljudi gospodarsko propada. Demokrati Pribičevič, Kukovec, Žerjav, Kumanudi in kakor se že ti izžemalci imenujejo, so vso svojo politiko zadnjih let tako vodili, da se nas je gulilo do skrajnosti, a centralistični Beograd je bogatel od dne do dne. V Beogradu gradijo danes z našim denarjem na stotine ogromnih in prešernih palač z 5 do 6 nadstropji, a mi Slovenci postajamo berači in gladujemo,
Sovraštvo in nasilje Pribičevičevo glavno sredstvo.
Pribičevič je politik sovraštva. On se je boril ves čas, kar obstoja naša država, proti temu, da bi zavladal mir med Slovenci, Hrvati in Srbi. Pribičevič je proti vsakemu sporazumu. Samo Srbi, samo Velika Srbija mu je bila pri srcu. Pribičevičeva politika je bila politika nasilja, politika bajonetov in krvi. Kot minister policije je dal streljati, obešati in pobijati ljudi kol muhe. Na tisoče nedolžnih državljanov je dal vreči v temne ječe, ker niso hoteli prisegati na demokratski e-vangelij. Upeljal je batine. Pribičevič že na zunaj izgleda kot rabelj.	i k , Politika brez srca.
Za revne in trpeče sloje Pribičevič ni imel srca, pač pa je njegova politika šla noč in dan za tem, da obogatijo banke in verižniki demokratske stranke. Kot glavni vodja demokratske stranke je kriv, da se najbolj potrebnim stanovom: delavcem, železničarjem, invalidom, nižjim državnim na&tavljencem ni dalo toliko, da bi lahko živeli. Za kanone, oficirje in verižniške banke so Pribičevičevci dajali milijarde.
Mir, red in zadovoljstvo zginilo.
Vse to je rodilo v državi nezadovoljstvo in sovrašt-
vo. Narodi in stanovi so se po Pribičcvičevi politiki naščuvali druga na drugega, kakor psi in mačke. Reda ni nikjer. Osovraženi srno tudi pri sosedih in zunanjem svetu. Dolgovi so rastli dan za dnevom za stotine milijonov. Valuta (vrednost našega denarja) je padala, draginja pa skokoma rastla. To je uspeh več kot štiriletnega vladanja Pribičevičeve demokratske stranke v naši državi.
Radikali zapustijo Pribičeviča.
Vse to so opazovali tudi dosedanji Pribičevičevi zavezniki radikali. Cela štiri leta so sedeli demokrati in radikali skupaj v vladi, v beograjskih ministrstvih, in vladali ter gospodarili. A že lansko leto so sprevideli pametnejši radikali, da vodi Pribičevičeva politika v propast ne samo posameznike, ampak celo državo. In ločili so se od njih!
Demokratske pritožbe zavrnjene.
Pri volitvah 18. marca je demokratska stranka bila silno tepena. Zgubila je polovico poslanskih mandatov. Ker jih volilci niso marali, so Pribičevič, Kukovec in Žerjav hoteli na drug način priti do večjega števila poslancev. Proti volitvam so se pritožili in trdili, da so druge stranke goljufale. A v verifikacij skem odboru, ki je cel teden pregledoval volilne akte iz vseh okrajev, se je dognalo, da so ravno demokrati bili tisti, ki so s silo in goljufijo dobili sedanje svoje poslance. Odbor je vse pritožbe demokratov, tudi Kukovčevo in Žerjavovo, zavrgel in je vse izvolitve naših poslancev potrdil. Razveljavil je pa tri demokratske poslance,
Pribičevič se zvija.
V torek, 15. maja, se je še v narodni skupščini razpravljalo o tem, ali so poslanci pravilno izvoljeni ali ne. Seja je trajala od pol 9. ure dopoldne cel dan do 3. ure zjutraj. Govorilo je kakih 12 govornikov, največ radikalov in demokratov. Radikalni voditelji so izrekali strašno obsodbo nad Pribičevičem in celo demokratsko stranko. Cel dan so padale tako ostre besede, kakor še menda nikdar poprej. Tudi Pribičevič se je oglasil. Bilo je ravno okoli po' ■>či. Zvijal se je, zavijal resnico, grizel na levo in desno. Na vsak način je hotel predočiti zbornici, da je samo njegova politika nasilja in sovraštva dobra za državo in ljudstvo. Vse svoje strupeno sovraštvo proti Hrvatom in Slovencem je zlil v svoj govor. To vam je satansko hudoben človek. On noče miru, reda in sporazuma.
Zapuščeni demokrati.
A je slabo naletel. Vse ga je zapustilo. Iz vseh klopi so letele proti njemu tako ostre besede, polne obsodbe, da kar ni mogel naprej. Še celo njegovi ožji somišljeniki demokrati so ga sflkoro vsi zapustili. Zvesti so mu ostali samo najbolj strupeni demokrati, srbski gosposki kmetje (zemljoradniki) in par socialnih demokra-
tov. Samo ti so držali skupaj, vsi drugi pa so bili proti Pribičeviču.
Težka ločitev demokratov od vladne mize.
Okoli 3. ure zjutraj se je vršilo glasovanje. Za Pribičeviča je glasovalo samo par desetin poslancev, dočim so se vsi drugi, tudi naši slovenski, združili proti Pribičeviču. Zmaga trezno in pošteno čutečih strank je Pribičeviča in njegove sodruge tako pretresla, da so se ' penili jeze in sovraštva. Skakli so, tulili, grozili, a vse ni nič pomagalo. Težka je bila njih ločitev od vladne mize, pri kateri so sedeli nad štiri leta.
K sporazumu, miru in redu!
Mi Slovenci smo z zanimanjem zasledovali borbo zadnjih dni v naši državni politiki. Pribičeviču in njegovi demokratski stranki se je šlo za življenje ali smrt. Sedaj je padel oni človek, ki je zakrivil v lepi naši domovini toliko gorja. Zadnje sredstvo mu je še bila divjaško-rokovnjaška Orjuna. A tudi ta mu ni mogla oteti političnega življenja. Upamo, da bo sedaj, ko je Pribičevič odžagan, polagoma vendar prišlo pri nas do boljših razmer, do bratskega sporazuma ter do mira in reda.
J. Vesenjak:
0 zavarovanju za starost. In-
;	ftnemnolnst
i **
l Na Jugoslovanski klub je prišlo mnogo pisem in protestov proti zavarovanju poljskih delavcev, zato je l potrebno, da se ta zadeva dobro pojasni. F. ž. je to o obstoječem zakonu deloma storil, toda ostale so nekatere nejasnosti; zraven pa je tudi potrebno, da se enkrat o zavarovanju natančneje pomenimo. Dobro bo, ako se vse naše organizacije temeljito bavijo s tem vprašanjem, ter oddajo svoje mnenje na naše tajništvo.
K obstoječemu zakonu.
V resnici zakon o zavarovanju vseh delavcev in poslov že imamo. Kakor pravilno piše F. ž. v «Slov. Gospodarju« z dne 16. maja t. 1., pa so po § 6 poljedelski delavci in posli izvzeti. Okrajna glavarstva so poslala po navodilu pokrajinske uprave, odnosno socijal-nega skrbstva na občine zahtevo, naj se vsi delavci in posii javijo. Napram temu je treba povdariti: I 1. Zavarovanje poljskih delavcev in kmetskih poslov je po označenem besedilu § 6 neobvezno, to se pravi: posamezni posestniki niso primorani zavarovati, temveč je le fakultativno, torej: lahko zavarujejo. Seveda Drofenikov dostavek omogočuje tudi tolmačenje, da je zavarovanje obvezno in da se mora izpeljati v enem letu.
2. Dr. Kukovčev in Drofenikov zakon je tako po-
V libijski puščavi.
Koma».
Angleški spisa) A. Gonss Doyie.
(Dalje).
Stari vojščak je hlastnil po sapi, omahnil naprej in malo je manjkalo, da ni padel s kamele. Polnezavesten je obvisel na sedlu.
Ženske so jokale, moški pa so mrmraje kleli in stiskali pesti v onemogli jezi nad sirovo silo in krivico, ki je niso mogli zabraniti in ki zoper njo niso snu "i;i ugovarjati. Belmont je tipal po žepu za samokresu n, pa se je spomnil, da ga je dal gospodični Adams. Če bi ga bil našel, — bi bilo to pomenilo smrt za Ibrahima, pa tudi pogin za ujetnike.
Karavana je krenila v hladni večer preko puščave. In tedaj so potniki zazrli pred seboj na zapadnem obzorju pojav, kakršen je doma le v brezmejnih puščavah Libije, prezanimiv in čudovit naraven prizor, — le žal, da jim ga njihov tužni položaj ni dal v polni meri uživati.
Solnce je zašlo in obzorje je plavalo nekaj časa v sivkasto-vijoličasti barvi. Polagoma pa se je spet začelo jasniti in bleščati, bledi jutranji svit je zasijal in zdelo se je, kot bi solnce, trepetajoč in migljajoč, še enkrat hotelo priti nazaj po poti, kamor je zatonilo. Rožnata jutranja zarja je visela nad zapadom in se izgubljala gori po nebu v prekrasnih, nežno zelenkastih in modrih barvah. Nekaj časa je trajala mamljiva prikazen, nato pa je zarja ugasnila, sivkast mrak je nastopil in za njim temna noč. —
Komaj 24 ur je minilo, kar so sedeli na krovu «Kle-opatre« v udobnih naslonjačih in pri svitu zvezd razpravljali o politiki, o vsakdanjih vprašanjih, — komaj 12 ur je pretddo, kar so zajutrkovali na «Kleopatri« in nato sveži in veseli odšli na zanimivi izlet k Abusiru — toda koliko so doživeli od tistikrat pa do sedaj, kako kruto jih je pahnila usoda iz uglajenega, varnega tira
njihovega življenja —. Iste velike, srebrne zvezde so gledale na krov «Kleopatre«, isti bledi, srpasti prvi krajec mesečev, — toda kak prepad je ležal med njihovim tedanjim razvajenim življenjem in med sedanjim —!
Tiho, neslišno, kakor sprevod duhov, je hitela karavana preko puščave. Pred ujetniki in za njimi so se zibale bele molčeče postave Arabcev. In krog njih je ležal grobni molk neizmerne valovite ravnine, nikjer nobenega živega bitja, od nikoder nobenega, niti najmanj • šega glasu —.
Toda čuj —! Daleč, daleč zadaj se je dvignil glas, človeški glas, in pel je —. Zvonko, krepko je donela pesem skozi tiho nočno temo in neznano, strahovito udarjala na uho pobitim, žalostnim ujetnikom. Skoraj ¿isto razločno so čuli pevca:
«Noč za nočjo stavim šotore, Dan za dnem smo bližje doma —.«
Ali se je Stuartu spet vrnil razum, ali je bridka ironija usode hotela, da je njegov omračeni duh zbral te besede? —
S solzami v očeh so se obračali njegovi prijatelji nazaj, od koder je prihajal glas — saj so dobro razumeli, kako blizu «svojemu domu« je bil nesrečni popotnik —.
In glas je slabel, le še nerazločno mrmranje je bilo čuti in končno je tudi to mrmranje pogoltnila gluha, nema samota —.
«Ljubi stari prijatelj — upam da niste ranjeni?« je rekel Belmont in položil roko polkovniku na koleno.
Cochrane je spet sedel raven kakor h kolu privezan na kameli, le sapa mu je še delala nekoliko težave.
«Je že spet vse dobro,« je dejal. «Ali bi mi hoteli pokazati tistega — človeka, ki me je sunil?«
«Onile je, tam spredaj, ki jezdi poleg Fardeta.«
«Tisti mladenič s črnimi brki in koničasto brado —? Ne vidim ga dobro pri tej luči, pa mislim, da ga bom spet spoznal. — Hvala vam Belmont!«
«Ampak — v resnici, bal sem se, da vam je polomil par reber!«
«Ni bilo tako hudo. K večjemu da mi je vetrove iz-bil iz trebuha —.
«Vaše telo mora biti zares jekleno! Strašen sunek je bil! Kako je mogoče, da ste si tako kmalu opomogli?«
Polkovnik je pokašljeval in mrmral in jecljal.
«Stvar je, — hm — namreč tale, moj dragi Belmont! — Upam, da ne boste' pravili drugim, predvsem pa ne damam —. Ampak dejstvo je, da sem nekoliko starejši, nego izgledam, in rajši ko da bi izgubil svojo ravno vojaško postavo, na katero sem bil vedno tako zelo ponosen, — rajši sem si — hm — omislil —.«
«-t- Podpore —?« je neverno vzkliknil začudeni
Irec.
«Hm — da! Pomagal sem si na umeten način, je dejal polkovnik suho in preložil nadaljevanje pogovora na ugodnejšo priliko.
Spomin na potovanje po tihi nočni puščavi se je še mnoga leta pozneje vračal v sanjah tistim, ki so ostali živi po usodnih dnevih ujetništva. In saj se jim je v resnici tistikrat tudi zdelo, da sanjajo, — ko so v zi-bajočem se, tihem diru hiteli naprej in naprej preko nepreglednega mehkega peska, skozi noč, ki so jo s čarobnim svitom razsvetljevale sijajne zvezde in so kakor duhovi jezdili pred njimi, za njimi in okrog njih molčeči beduini v belih haljah —.
In nad njimi je vstajal neizmerni nebeški obok, temnomoder in posejan z zvezdami, ki jih v takem sijaju nikdar niso gledali v svoji severni domovini. In te zvezde so potovale in risale silne polkroge po nebeški kupoli in zdaj pa zdaj se je katera zableščala pred njimi na obzorju da se je zdelo, kot bi svetiljka zaplam-tela kje v puščavi. In črez nekaj trenutkov je bila že za pedenj visoko nad obzorjem in druga se je bleščala za njo v ravnini. In višje in višje so vstajale in potovale po temnomourem oboku, veliki, daljni, neznani svetovi. Njihova veličastna lepota je pomirjajoče in tolažilno vplivala na potrte, nesrečne popotnike. Kaj je bila njihova usoda, kaj je pomenila njihova neznatna osebnost sredi tega neizmernega stvarstva —! In marsikomu se je vzbujala misel na Njega, ki je ustvaril in pritrdil na
.3u;ifi 'i.
»i-O v fc.„N ftKJ uU»5iitf<.M n.
'M. maja 1928.
vršen, kakor je cela vrsta novih zakonov, posebej še >nih, ki jih je sprejel «slavni« zakonodajni odbor minule konstituante, zato ludi ne bo šlo tako naglo, če bi 4» hoteli izvajati. Poprej namreč mora biti izdelana še rzvršitna naredila, odnosno pravilnik, izvršene morajo biti številne druge predpriprave, pa o vsem tem ni duha ne sluha in v ministrstvu za socijalno politiko so izjavili, da na uveljavljenje tega zakona še najmanj i leti niti misliti ni, ako se bo zamogel vobče izvajati. Edina predpriprava dosedaj je bil oni poziv okrajnih glavarstev. Da se temu občine upirajo, je več kot razumljivo, kajti nihče ne ve, kakšna bremena se ljudem hoče naložiti in ali se ne napravi kaj takega, kakor pri entraliziranih bolniških blagajnah za obrtne in industrijske delavce ter za posle nepoljedelcev, kjer so razmeroma velika plačila, siromak pa v slučaju nesreče ne lobi primernih svot, ker jih požre centralizirana uprava, kjer je posebej cela tropa socijalističnih in demokratskih agitatorjev in ne strokovnjakov-uradnikov! — Takšnih razmer in takšnih bremen se kmetje in njihovi xlbori občin upravičeno bojijo in branijo.
3. Vsak gospodar in vsak delodajalec pa mora dobro vedeti, da ga vežejo tudi brez tega zavarovalnega zakona že določila poselskega reda v njegovem razmerju do posla ter mu nalagajo bremena. Vsakogar vežejo seveda tudi določbe civilno-pravnega reda, ki govore o odgovornosti gospodarja in podjetnika-deloda-alea napram delojemalcem. Ravno te določbe in iz njih izvirajoče posledice silijo tudi k pametnemu zakonu o avarovanju delojemalcev. O tem več spodaj!
Ali je zavarovanje potrebno in koristno.
V programu naše stranke in v programih vseh Irugih strank je zahteva po splošnem zavarovanju za tarost in onemoglost. Gotovo ne brez vzroka! Ljudje ;» tudi radi zavarovanja ne vznemirjajo, temveč le ;aradi načina, kako se zavarovanje izvede in zaradi bremen, ki jih nalaga.
Za vsacega kmetskega gospodarja pa je zavarovanja delavcev in poslov koristno. In kakor je koristno za /Oedinca, tako je koristno in potrebno za vse kmetsko judstvo; treba je le zavarovanje na pošten in pameten tačin izvesti, da ne nalaga novih, neznosnih bremen.
Naši kmetje se često ne zavedajo, kako oster meč visi nad njimi in kako težka plačila lahko zadenejo po-ameznika! Recimo: mlatilni stroj odtrga delavcu roko, xjsel ali delavec, se prevzdigne pri dviganju težkih bre-nen, se poškoduje pri vožnji ali podiranju lesa, pade s- kozolca ali škednja, poškoduje ga gospodarjeva ži-«1 in sto in sto takšnih slučajev: povsod je gospodar :e sedaj po obstoječih zakonih in predpisih odgovoren m Škodo in mora plačali zdravljenje. Slepa sreča za jospodarja je, ako takšen poškodovanec za sebe ne nreijavi vseh svojih pravic! Naravnost strašna bremena Ifchko doletijo posameznega gospodarja r takšnih -lučajih in plačila za zavarovanje so napram temu le nalenkost.
Dandanes skoraj ni hiše, ni gospodarskega poslopja n sploh stavb in zgradb pa tudi predmetov, ki bi ne 'rili zavarovani. In kateremu pametnemu človeku bi >rišlo na um, da bi to odpravil?! In tako je tudi glede rseb: edino za visokost plačilnih obveznosti gre, ki ne aorejo in ne smejo biti takšne, da našega posestnika igonobijo ali v gospodarstvu ovirajo.
Vprašajte naše obč. predstojnike, koliko požrejo pri občinskih proračunih izdatki za takoimenovani si-rotinski sklad, za plačevanje stroškov po bolnišnicah, liralnicah itd., pa boste videli, da že sedaj plačujete un visoke «zavarovalnine«, čeravno to ni prava zava- j
rovalnina, temveč so le izdatki, kateri sledijo iz zakona o domovinski pravici! Ako bi bilo pravo zavarovanje, bi vse to odpadi» pri občinskih računih!
Beg v mesla.
Že pred vojsko so bile splošne tožbe, kako gre vse v mesta in industrijalne kraje, sploh od kmetskega dela. To velja sedaj v še večji meri: delavci in posli se težko dobijo in se bodo s časoma še težje, ako bi videl oni, ki živi edino od dela svojih rok in nima premoženja, da lahko v mestu živi z manjšim trudom boljše, udobnejše in je za starost, onemoglost, za slučaj nesreče in bolezni bolj oskrbljen, kakor na deželi.
Saj so, hvala Bogu, tudi na deželi mnogi gospodarji, ki imajo deset in več let eno in isto družino, kjer dobi opešani svoj pošteni kot v starosti in onemoglosti, ali ravnotako jih je mnogo, kjer tega ni, ker je včasih sebčinost prevelika, včasih pa posestvo premajhno, da bi zamoglo prerediti ljudi brez dela. Sedaj se vzdržuje po mestih cela vrsta naprav ali popolnoma ali deloma iz davčnega denarja, pa pridejo te naprave večinoma v dobro le prebivalcem mest, plačujejo pa vsi: mestjani in deželani. Vidite, tukaj je vzrok bega v mesto in k industriji in če hočemo to predrugačili, ne bomo dosegli uspeha z zabavljanjem in starokopitnostjo, temveč le s pametno zaščito, če je bilo mogoče kmetom v Nemčiji, na Danskem, v Belgiji in na Agleškem, deloma tudi na Češkem rešiti kmetijstvu v prid takšna vprašanja, ne da bi kmetijstvo propadlo, temveč, da se je dvignilo na najvišjo stopnjo, potem je mogoče to in mora se zgoditi tudi pri nas!
Proti raznim kužnim boleznim pri ljudeh in živini iščemo in najdemo sredstva, naše vinogradništvo smo postavili čisto na druge temelje, kakor so ga imeli naši očetje in praočetje, ker smo morali in nam jam-ranje ni pomagalo nič; ravnotako je z vprašanji, ki zadevajo razvoj ali zastoj ali hiranje kmetskega stanu. Sredstvo za to, da bo na deželi dovolj delavcev in poslov je zavarovanje, to je po postavi zajamčena ob-skrba za starost, za onemoglost, za slučaj nesreče. — Kdor tega ne vidi, je slep in je škodljivec razvoja kmetijstva. On hoče kmetsko ljudstvo obsoditi na zapostavljanje, hiranje, umiranje, na delo v korist drugim stanovom in na škodo kmetskemu ljudstvu. Gre ie, kakor sem opetovano naglasil za	'
način zavarovanja
in tukaj je treba z vso odločnostjo in vso jasnostjo pov-dariti, da se ne sme naložiti novih težkih bremen, temveč pametno in smotreno urediti, kar v resnici že sedaj ljudje plačujejo, ne da bi dosegli s tem tisti hasek, ki bi ga lahko in kakor je potrebno. Doseči se mora, da bo vsak, kateri je celo življenje pošteno delal ali pa se pri delu prezgodaj poškodoval, imel zajamčen skromen, miren kotiček za slučaj starosti in onemoglosti ter nesreče. Nikdo ne sme in ne more zahtevati, da bi se dobremu delavcu in poslu godno, kakor svetopisemskemu Jobu na gnoju ali zapuščenemu psu za plotom! Ne gre pa tudi, da bi ljudje, ki imajo pravega krščanskega duna in človekoljubno srce, morali skrbeti za onemogle onih grdih sebičnežev, ki izsesajo in izmozgajo človeka, potem pa ga vržejo na cesto, češ: meni ne moreš več kupičiti premoženja, v nadlego mi boš, zato pa naj sedaj le drugi za tebe skrbijo!	;
Naši kmetje posestniki in naši občinski predstojniki ter odborniki se v polni meri zavedajo daleko- : se žn ost i tega vprašanja, oni hočejo tudi pošteno in pametno rešitev. Prihodnjič opišemo, kako so se lotili na- i ši ljudje spodnjega Ptujskega polja, da s sistemom no-
vih kmetskih oskrbovalnic in hiralnic rešijo v lastnem delokrogu to važno vprašanje.
Liberalna posojilnica v celjskem Narodnem domu.
Celje, 15. maja 1923.
Pozor! Posojilnice v celjskem Narodnem domu ni
več!
Načelstvo liberalne posojilnice v Celju, ki posluje v Narodnem domu, razglaša v ljubljanskem Uradnem listu z dne 9. maja 1923, da se je stara celjska posojilnica preosnovala v delniško družbo. Prav za prav se je stara celjska posojilnica v Narodnem domu razpu-stila in razdružila, tako da je ni več, in na njeno mesto je stopila čisto navadna delniška družba ali banka, ki pa se bo imenovala zanaprej tudi «Celjska posojilnica«. Načelstvo razpuščene stare posojilnice vabi vse liste, ki imajo od bivše posojilnice kaj tirjati, da se zglasijo v Narodnem domu v posojilniških prostorih, kjer se jim bodo njihove tirjatve izplačale.
Mi opozarjamo naše čilatelje na to velikansko spremembo pri celjski liberalni posojilnici. Ta posojilnica je biia dozdaj zadruga z neomejeno zavezo. Kaj se to pravi? To se pravi, da je dozdaj jamčilo več tisoč bogatih posestnikov, ki so bili člani posojilnice, z vsem svojim imetjem za varnost hranilnih vlog. Vsi člani siare posojilnice skupaj imajo gotovo premoženja nad dvatisoč petsto milijonov kron in s tem velikanskim premoženjem so jamčili za varnost hranilnih vlog. — Hranilne vloge so bile torej pri tej posojilnici dozdaj nad vse varne, ker so imeli vsi člani posojilnice gotovo dvajsetkrat več premoženja, kakor so znašale vse hranilne vloge v posojilnici. Vlagateljem se torej ni bilo treba bati, da bi izgnbili kdaj svoje hranilne vloge.
Zdaj je pa to čisto urugače. Celjska posojilnica v Narodnem domu ni več zadruga, ona nima nobenega člana več,, ki bi jamčil za varnost vlog. Ta posojilnica je postala banka ali delniška družba. Kolikor nam je znano, znaša delniški kapital te nove banke samo en milijon dinarjev, to se pravi: za varnost vlog jamči od zdaj zanaprej samo 4 milijone kron in nič več. In to je tista velikanska razlika! Poprej je jamčilo v Celjski posojilnici za varnost vlog nad 2500 milijonov kron, zdaj pa jamči za iste vloge samo 4 milijone kron. Torej so bile hranilne vloge v stari posojilnici 600 krat boij varne, kakor so zdaj v novi bančni posojilnici. Zato pa seveda načelstvo vabi vse upnike, ki imajo od stare posojilnice kaj tirjati, da pridejo po svoje tirjatve. Tudi vsi tisti, ki imajo v posojilnici kako vlogo, so upniki ¡iosojilnice, ki imajo tirjati od posojilnice svojo vlogo.
Načelstvo posojilnice vabi torej tudi vse vlagatelje stare posojilnice, da lahko pridejo in dvignejo svoje vloge, ako teh vlog ne zaupajo več novi delniški družbi ali banki, ki se sicer še imenuje «Celjska posojilnica«, pa ni več to, kar je bila. Mi s tem opozarjamo vse naše pristaše, da ta članek dobro prečitajo in se potem odločijo, ali še bodo pustili v bančni posojilnici tiste svoje vloge, ki so jih zaupali stari posojilnici. Ako jih nočejo več pustiti y novo preosnorani posojilnici, potem se lahko kot upniki odzovejo vabilu načelstva in dvignejo svoje hranilne vloge iz zavoda, ki ni več to, kar je bil poprej.
Zakaj so spremenili staro posojilnieo t banko?
To so storili liberalni advokati in drugi demokrati za to, ker jim banka več nese. Posojilnice so zadruge,
nebo te silne svetove, ki jih vlada in vodi. Ali ne bo močen dovolj, da bo pomagal in rešil peščico ubogih ¿emljanoT, spravil njihovo usodo spet t pravi tir —?
Počasi so lezle zvezde navzgor, vedno počasneje, •imbolj so se oddaljevale od obzorja, nekaj časa so nepremično visele sredi neba, se je zdelo, nato pa so ve-ičastno padale proti zatonu in izginjale druga za dru-«o pod obzorjem in na vzhodu je prvi hladni sivkasti mrak oznanjal, da se bliža jutro in potniki so plašno rrli drug drugemu v obraz pri bledem svitu zore —,
Po dnevi jih je mučila vročina in žeja, po noči pa jih je nadlegoval nevzdržni mraz, ki je bil po hudi vročini tem neprijelnejši. Kajti dasi po dnevu pripeka solnce v puščavi neusmiljeno, nastopi vkljub temu mnalu po solnčnem zapadu mraz, ker se golo skalovje m pesek hitro ohladita.
Arabci seve, ki jim je puščava njihova domovina, se znajo zavarovali, — zavili so se v svoje gubaš te, volnene burnuse in si poveznili kapuce črez glave, iz-etniki pa, nevajeni takega potovanja, in ki sploh niso mislili nočevati v puščavi pod milim nebom, li so pre-zebovali, da so jim zobje škripali.
Najhuje je trpela gospodična Adams. Slabo je bila oblečena in stara je že ludi bila. Stephens je slekel •■uknjič in ji je ogrnil ramena.
Jezdil je poleg gospodične Sadie, požvižgaval si je m na vso moč kazal dobro voljo, kot bi mu bila napravila gospodična Adams kdove kako uslugo, da se je obložila z njegovim suknjičem. Pa njegova dobra volja je bila vse preglasna, da bi jej bil kdo resno verjel.
Toda vsaj toliko je bilo res, da je manj čutil mraz ko katerikoli v družbi, kajti v njegovem srcu je plame-nel tisti ogenj, ki gori v človeških srcih, odkar se sre-čavajo ljudje na zemlji, in čudno čustvo veselja se je pomešavalo med njegove grenke ujetniške bridkosti, tako, da sam ni vedel, ali bi naj dogodke zadnjih ur imenoval največjo nesrečo ali največjo srečo svojega življenj«.
Na krovu «Kleopatre« je vpričo Sadijine lepote, | njeno duhovitosti in živahne dobre volje bridko čutil, j
da telkemu od Boga s tolikimi darovi oblagodarjenemu bilju on, suhoparni, redkobesedni, vsakdanji človek pač ne more mnogo pomeniti, da ga k večjemu pomiluje in iz usmiljenja trpi poleg sebe.
Toda tukaj sredi divje puščave, sredi nevarnosti je opazil, da jej vendarle ni čisto brezpomemben človek, da takemu od Boga s tolikimi darovi oblagodarjenemu išče pri njem pomoči in sveta. In našel je — in to je polnilo njegovo osamljeno, boječe srce z neznanim veseljem —, da se v njegovi okosteli, le na paragrafe in knjige navajeni zunanji osebnosti nahaja človek, ki zna biti cel mož, mož, ki mu sme zaupati vsak, kdor potrebuje pomoči. To razkritje ga je tembolj razveselilo, ker je sredi svojega enoličnega življenja že popolnoma izgubil samozavest in postal boječ in plah človek, ki niti sam sebi ni zaupal.
Srce se mu je ogrelo pri tem razmišljanju, rahel ponos se mu je zbudil in še bolj dvignil njegovo samozavest. Zgrešil je življenje, dokler je bil mlad, — in sedaj, v poznin letih, se mu je razcvetela mladost, kakor se razcveti pozabljena cvetlica v žarkih lepe, tople jeseni —.
«Zdi se mi«, je pravila Sadie z lahno trpkostjo v glasu, «da ste čisto zadovoljni s svojim položajem!«
«Tega bi ne trdil«, je odgovoril, «ampak toliko je gotovo, da bi vas ne hotel zapustiti.«
Skoraj nežno je izrekel te besede in začudena ga je pogledala mlada Amerikanka, ki ni bila vajena nežnih čuvstev pri tem suhoparnem pisarniškem človeku.
«Bojim se, da sem bila hudobno dekle v svojem dosedanjem življenju«, je odgovorila po kratkem molku. «Dobro mi je bilo in nikdar nisem mislila na tiste, ki so nesrečni. — Zelo mi je žal, da sem bila taka. — Če se kedaj vrnem, hočem biti boljša, — resnobna ženska.«
«Tudi jaz hočem biti boljši Človek. — Mislim da zato nam je poslal Bog tele preizkušnje, da nas poboljša. Poglejte, kako je nesreča razkrila in vzgojila čednosti t vseh naših prijateljih! Na primer polkovnik Cochrame! Na krovu «Kleopatre« ae j« jdtl ošaben, m-
pet človek, nedostopen, neprijazen —. Pa ga sedaj poglejte! Kako je pogumen, kako nesebično in brezobzirno zastavi vso svojo osebnost, ako se kateremu izmed nas zgodi krivica ali pa nesreča —! Poglejte Belmonta in njegovo soprogo famle pred nami — pogumno, bree strahu, roko t roki jezdita in drug drugemu pomagata. Tudi Fardet je pogumen kakor lev. — Mislim da nam je nesreča vsem dobro storila, da je nas sebičneže precej poboljšala!«
Sadie je vzdihnila.
«Res je, bi človek dejal, — £e bi se le vse srečno končalo! Toda če pojde tako naprej, tedne in tedne, mesece in mesece, vedno enako, in če končno še pride smrt — potem ne vem, kedaj in kje naj žanjemo sadove našega poboljšanja, ki nam ga je prinesla nesreča! — Recimo da se vam posreči pobegniti, kaj bi storili?«
Odvetnik je premišljeval. Njegov poklic ga je imel še vedno trdo ▼ pesteh, zato ni znal druga povedati ko tole:
«Preiskoval bom, kako zadeva stoji in proti komu. Morebiti bom nastopil proti potovalni družbi, ki je priredila izlet ▼ Abusir, ne da bi poskrbela za našo varnost, — ali pa proti egiptovski vladi, da bolje ne zaslraži svojih mej. To bi bilo zanimivo pravno vprašanje, kajne? — In kaj bi vi storili, Sadie?«
Prvikrat je bilo, da je opustil vljudni naslov «gospodična«, pa Sadie je bila vse preveč zatopljena ▼ svoje resne misli, da bi bila to opazila.
«Jaz bi bila prijaznejša do ljudi — skušala bi koga osrečiti, saj bom dobro vedela iz lastne skušnje, kako bridko boli nesreča.«
«To ste itak dosedaj že storili! Ne da bi se zavedali, ste s samo svojo navzočnostjo osrečevali druge.«
Tema je še bila in to mu je dajalo pogum, da j« stri svojo okostelost in suhoparnost in govoril čuvst-veno in nežno. «Vam pač ni treba te trde šole življenja!« je pridjal. «Kako se naj vaš značaj izpremeni še na bolje?«

ki izposojujejo denar svojim članom za primeroma r.do nizke obresti. Ako kmet rabi posojilo, ga dobi pri posojilnici še po 7 ali 8 procentov. Ako pa se obrneš za posojilo v banko, boš tam pa plačal najmanj 18 procentov obresti, zgodi se pa tudi lahko, da boš plačal j do 25 procentov. Banke torej niso za lanete, ampak le za špekulante. Gorje kmetu, če pride v kremplje kake i demokratske banke!
Celjski advokati so torej napravili kmetom velikan- j sko škodo s tem, da so preosnovali staro posojilnico v ! banko. Seveda za žepe celjskih demokratov je boljša : banka kakor posojilnica, ker banka jim nese do 20% j in še več obresti. Za kmeta, delavca in reveža pa seveda demkoraiom itak nič ni. Kmetje, zapomnite si to!
Kje naj nalaga naše ljudstvo svoj denar?
Naše geslo je in ostane: Naše ljudstvo naj naloži svoj denar le v naših posojilnicah, ki so zadruge, in ki potem našim ljudem, kateri so v stiski, izposodijo ; denar po nizkih obrestih. Vsak, ki nalaga denar v de- i mokratskih bankah, pomaga odirati naše ljudi, ker j liberalne banke njegov denar naprej izposojujejo in ' sicer po oderuških obrestih. Kdor pa denar vlaga v naša posojilnice, on pomaga svojim sotrpinom, ker si pri posojilnicah izposodijo denar za nizke obresti. Poleg \ tega delajo banke in liberalne posojilnice, ki imajo bančno poslovanje, velikanske dobičke. In s temi dobički potem podpirajo Sokole, orjunce, liberalna brezverska društva in brezverske časopise.
Tisti naši ljudje, ki nosijo denar v demokratske zavode, podpirajo torej s tem prav za prav tudi Sokole in Orjuno in slabe časopise. Zato pa kličemo vsem našim pristašem: Držite disciplino v vsem in povsod! Nalagajte svoj denar izključno le v naših denarnih zavodih, posebno v naših posojilnicah, ki so zadruge in pri katerih jamčijo za varnost vlog vsi člani z vsem svojim premoženjem. In v Celju imamo zdaj samo eno tako posojilnico, ki je denarni zavod našega ljudstva, ki uspešno ueia za ljudstvo že 15 let in vziva pri ljudstvu splošno zaupanje in ta denarni zavod je naša
Ljudska posojilnica v Olju v hotelu «Beli vol«. j
To edino posojilnico v Celju ljudstvu najtopleje j priporočamo, v to posojilnico prinesite in naložite svoj denar. Denar je v njej sirotinsko-varno naložen, ker jamčijo za varnost vlog vsi člani posojilnice z vsem svojim premoženjem, ki znaša gotovo do 2000 milijonov kron. Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu je torej za Celje in okolico ter Savinjsko dolino edini zadružni zavod, ki ga našim ljudem najtopleje priporočamo!
ODMERA IN PLAČEVa. JE DOHODNINE V APAČKI KOTLINI.
Prebivalci občin v Apački kotlini, to so občine, ki so od emureškega in radgonskega okraja po mirovni pogodbi pripadle k Jugoslaviji, so dobili zadnje tedne predpisano dohodnino (osebno dohodninski davek) za štiri leta. Od leta 1919 naprej morajo sedaj plačati ta davek. Pod mariborski okraj pridejo v poštev občine: Sladki vrh, Velka,, Dražen vrh, Rožengrund, Sv. Ana, Ščavnica in Trate. Pod ljutomerski okraj pa Apače in vse občine od Cmureka do Radgone.
V imenu obmejnega prebivalstva me je naprosil g. župan Kramberger od Sv. Ane v Slov. gor., da posredujem pri davčni oblasti v tem smislu, da se ljudem da prilika, da sami napovedo svoje dohodke in izdatke ter da tudi imajo pravico rekurza. Obrnil sem se na gospoda vodjo mariborskega davčnega oblastva s prošnjo, da se ljudem v obmejnem ozemlju kolikor mogoče omili predpis in plačevanje dohodnine. Kriva je davčna oblast sama, da še davki za štiri leta nazaj niso plačani. Zakaj pa niso davčne oblasti sproti to zadevo uredile. Ljudje bi bili vsako leto sproti ložje plačevali predpisano dohodnino, kot sedaj na enkrat tako ogromne svote. Nihče nima denarja, izposodit si ga ne more, dohodkov pa ni. Vina nihče ne kupi. Od kod naj dobijo ljudje denar. Na vsak način pa je treba dati ljudem priliko, da bodo plačevali dohodnino v obrokih. V svoji vlogi sem še podrobneje utemeljil celo zadevo. Vodja davčnega okrajnega oblastva v Mariboru, finančni svetnik a^sn. Sedlar je bil tako ljubeznjiv in mi je na mojo \ Oo poslal naslednji odgovor:
«Davčno okrajno oblastvo Maribor. Št. 16-pr. — Maribor, 17. maja 1923. Gospod Franjo Žebot, narodni poslanec v Mariboru. — Rešuje vlogo z dne 17. maja 1923 v zadevi obdačenja cenzitov Apaške kotline z dohodnino leta 1919 do 1922 Vam poročam, da se je ta naknadna odmera izvršila vsled odloka delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 2. sept. 1921, št. A. 1. 1607-4 ex 21, glasom katerega se je izvršila odmera osebnih davkov vsem davčnim zavezancem v teh krajih za ves čas, odkar pripade našemu upravnemu območju.
Na podlagi tega odloka so se s tukajšnjim razgla- j som z dne 14. sept. 1921, št. 921, pozvali vsi davčni zavezanci v poštev prihajajočih občin, da tekom 14 dni vlože predpisane prijave in napovedi za vsa merodajna leta ter so se dale za ta namen potrebne tiskovine posameznim županstvom na razpolago.
Kakor običajno so se temu pozivu nekateri odzvali, drugi zopet ne, ter je sploh treba omeniti, da glasom poročil posameznih gerentov, prizadeti navzlic tukajšnjemu opozorilu, da je v njih lastnem interesu, ako pri priredbi davkov primerno sodelujejo, tega niso storili, ampak delali celo težkoče, tako, da se je ne le zbiranje priredbenega materijala, ampak tudi priredba dohod- , nine zavlekla.
Tudi se vsled nedostajanja kreditov poizvedovanja aiso mogla vršiti v zaželjenem in potrebnem obsegu.
Pripominjam pa, da vzlic vsemu temu, večina dohodninskih zavezancev ne more bili posebno prizadeta, ker se predpisani zneski gibljejo po večini v najnižji izmeri, o čemer se lahko tuuradno prepričate.
Vobče torej dohodnina že z ozirom na znižanje denarne vrednosti napram prejšnjim letom gotovo ni previsoka, ako se pa posamezniki čutijo vsekakor previsoko obdačeni, pa itak lahko v zakonitem roku vložijo prizi-ve ter lahko sprejmete zagotovilo, da se bode v vseh primerih obzirno postopalo in se kontumačne posledice tudi v takšnih primerih, v katerih je bil po zakonu ta ali oni dolžen vložiti napoved a tega ni storil ne bodo izvajale, ako se bode v prizivnem postopanju nepravilnost obdačbe izkazala.
Tisti pa, ki vsled pomanjkanja denarja predpisanih in plačilu zapadlih zneskov niso v stanu plačati, naj pa vložijo potom davčnega urada prošnje za odlog plačila do gotovega časa, ali pa naj prosijo za dovolitev plačevanja v manjših obrokih in ste lahko prepričani, da se bode v teh primerih kar najobzirneje postopalo. Finančni svetnik: Sedlar.« —
Objavljam ta odgovor s pripombo, da naj naši župani in vidilni zaupniki naše stranke podučijo vse prizadete:
1.	Da takoj, ali pa vsaj do konca maja vložijo pri davčni oblasti v Mariboru pismen priziv, ako so previsoko oobdačeni. (Na priziv treba dati kolek za 2 D in 10 D za odgovor).
2.	Kdor sedaj ne more plačati predpisane dohodnine, pa naj pri davčnem uradu vloži prošnjo, da se ga do gotovega termina počaka s plačilom, ali pa, da se mu dovoli plačevanje v manjših obrokih.
Sklicujte se pri vseh vlogah na gornji odgovor g. finančnega svetnika Sedlarja. Naše volilce pa prosimo, da nam poslancem poročajo o takih zadevah.
Franjo Žebot.
vammimmmmmtmmmmammmmm^maammBssi^mmammaamamaamte-.
Politični ogled
Država SHS.
S tem, da je Pašičeva vlada odklonila sodelovanje Pribičevičeve policajdemokracije, je pokazala, da hoče miren sporazum. Radikalski prvak Ljuba Jovanovič je dejal: Mi smo za to, da Srb ostane Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec. To je mnogo. S tem se odklanja demokratsko besedičenje o jugoslovanstvu, ki je prikrivalo posrbovanje Hrvatov in Slovencev in pa srbsko nadvlado. Vidi se, da se vlada trudi izpolniti predpogoje za sporazum. Iz Zagreba je poklicala pokrajinskega namestnika Cimiča, da ji poroča, v Zagreb je pa prišel začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš, da se razgovori s hrvatskimi zastopniki. Po poročilih in vtisih, ki so se tako dobili, je mogla sklepali ministrska seja, da Hrvati zaupajo vladi in da delo za sporazum napreduje.
Ministrski svet se je pa zadnji čas bavil tudi z raznimi drugimi zadevami. Sklepi sej se ne objavljajo"in zato se ne da točno poročati o raznih zakonskih predlogih. Na vrsti je bil tudi zakon o ustrojstvu vojske. Zakon je končno sprejet, glede podrobnosti je pa znano samo to, da so izvršene napram prejšnjemu večje spremembe in da bo skrajšana vojaška službena doba za dijake. Na novo se urejujejo tudi oficirske plače. Odobreno je tudi nekaj naknadnih kreditov, od katerih pa dobi največ ministrstvo prometa in prosvete. Prosvetno ministrstvo bo iz tega, kar je dobilo, plačalo srednješolskim profesorjem dolžne nadure, ima pa še druge dolgove napram učnemu osobju in nezadovoljnost med profesorji je prikipelo celo tako daleč, da je že nad 500 profesorjev v Srbiji stopilo v štrajk, odnosno prijavilo svoj izstop iz državne službe. Profesorsko društvo je ta svoj korak vladi že pred tedni napovedalo, vlada pa vse državne nastavljence teši s — potrpljenjem.
Po dogovoru med našo in italijansko vlado se nadaljujejo pogajanja o reškem vprašanju jutri v Rimu.
Na binkoštni ponedeljek so proslavljali Hrvati stoletnico rojstva svojega prvoboritelja dr. Ante Starče-viča in pri proslavi v Zagrebu je imel Radič velik političen govor. Izrazil je svojo zadovoljstvo nad tem, da so radikali odklonili demokrate, na čelu katerih je u-ganjal Pribičevič z jugoslovanstvom največji švindel, veseli ga, ker radikalni prvak danes priznava, da so Srbi Srbi, Hrvati Hrvati, Slovenci pa Slovcnci, ima pa tudi pomisleke glede sporazuma, dokler tudi v Srbiji ne pride ljudstvo pred gospodo do veljave.
Na torkovi skupščinski seji so demokrati nadaljevali svojo smešno-drzno igro za svoje zavrnjene mandate in kakor se vtopljenec oprime vsake bilke, tako so bili tudi demokrati zadovoljni, ko so sprejeli sklep verifikacijskega odbora, da sta na listi v Črnigori in nekem srbskem okraju samo kandidata zavrnjena, ne pa cela lista.
Italija.
V italijanski zbornici je mir, ker se bojijo krize stranke, kakor tudi vlada. Vse socijalistične skupine so f klenile, da se bodo udeleževale parlamentarnega dela. Zbornica razpravlja o carinski tarifi, nato se loti proračuna za leto 1923-24. Po najnovejših glasovih ni izključeno, da predloži Mussolini že v tem zasedanju tudi načrt o volilni reformi, ki naj odpravi proporc. Vendar so to samo še ugibanja. O priliki proračunske razprave bo imel Mussolini baje važen politični govor, v katerem bo zavrnil sumničenja, da goji fašizem monarhiji sovražne namene. Dotaknil se bo pa po vsej priliki tudi vprašanja ustavne in volilne reforme.
Vprašanje nemških odškodnin.
Kakor znano, je angleška vlada na nemško nota, ki ponuja zaveznikom 30 milijard vojne odškodnine,
odgovorila posebič, potem ko je že francoska vlada poslala Nemčiji tozadevno noto. Angleška nota je precej ostra in očita nemški vladi, da ni poslušala nasvetov I Anglije. Pred vsem je treba ugotoviti, da je reparacij-, ska svota, ki jo Nemčija ponuja, odločno prenizka, a | drugič pa mora Nemčija podati trudna jamstva, da jo j bo plačala. Ničesar pa Anglija ne govori o zasedbi Po-! ruhrja, oziroma o tem, da mora Nemčija opustili pa-i sivni odpor proti okupaciji, kar posebno naglasa Fran-| cija. Nemška vlada bo seveda na nemško noto morala odgovoriti in jo silijo v to zlasti levičarske stranke, in pred vsem serjjalni demokrati. Baje je nemška vlada pripravljena, pritegnili k garancijam za odplačevanje reparacij svojo industrijo in poljedelstvo. Za enkrat pa so Francozi odgovorili na neodjenljivost Nemčije s lem, da so zasedli nove kraje, pred vsem anilinske barvne tovarne (Höchst), kar se bo občutno poznalo. — V angleškem odgovoru, in naj bo kar se odškodnine tiče, še tako oster, se jasno vidi nesoglasje s Francijo in to se bo še stopnjevalo, ker pripravlja Nemčija sedaj novo, za 10 milijard zvišano ponudbo.
Spor med Francijo in Turčijo
: še vedno traja radi kupčij, ki jih Turki brez in mimo i Francozov delajo z Amerikanci. Pa se bo najbrž še po-I ostril, ker so začeli kupčevati tudi z Angleži in Švicarji. | Angleškim in švicarskim bankam je prodala Turčija ; anatolsko železnico in podaljšano progo do Bagdada, i Francoze in Italijane pa sprejme samo kot podkonce-sijonarje.
Mednarodni socijalistični kongres
se vrši v Hamburgu. Angleški odposlanec je poročal o ultimatu angleške vlade na sovjetsko vlado in izjavil, ila angleško delavstvo ne bo samo tukaj na kongresu, ! temveč tudi v svoji deželi proti temu postopanju vlade | ugovarjalo. Ruski zastopnik se je v imenu ruskega de-; lavstva pridružil protestu in opozoril, da bi prekinjenje | diplomatskih odnošajev Rusiji prineslo novo gladovno i blokado in ustvarilo novo vojno nevarnost.
.aWäaMÜHBaHBHMMMMBBMf»
ittrtahtife mmrm
Ali sle že dvignili Vaš denar iz demokratsko-orjun
skih denarnih zavodov? Policajdemokratsko časopisje še vedno tudi po volitvah izhaja skoro v istem obsegu kot pred volitvami in zastruplja naš narod s centralis-' ličnim, brezverskim, sokolskim in orjunaškim strupom? Odkod črpajo liberalne tiskarne denar za svoj tisk? Iz liberalnih denarnih zavodov, v katerih še ima marsikateri slovenski kmet, ki je za katoliško vero, za. mir in red v državi, svoj etenar. Kmetje, mar li ne vidite, kam tira naš narod pisava liberalnih listov, Sokol in Orjuna? Gotovo zna vsak, da plovemo napram po-i gubi, a ko se popolnoma ne otresemo liberalnih listov, j Sokola in Orjune. Ako hočemo oteti ta svoj slovenski j narod pred pogibeljo, potem mora vsak naš volilec dvigniti svoj denar iz liberalnega zavoda in ga : naložiti v našega. Na delo torej, da si ne bomo potom lastnega denarja spletali centralističnega, sokolskega in : orjunaškega biča!
Veličasten ndadeniški shod pri Sv. Jožefu nad Celjem. Že na predvečer so začele prihajati gruče mlade-ničev od daljnih krajev. Na binkoštni pondeljek, na. vse zgodaj pa so iz okolice privreli naši dobri fante peš ali na vozovih. Trije vlaki so pripeljali ogromno množico krepkih, čvrstih mladeničev. Ob 8. uri je bila sv. maša v opatijski cerkvi, na to pa se je razvil veličastni sprevod naše slovenske marijanske mladine po mestu. Po štirje in štirje so korakali ob zvokih mogočne godbe iz Sv. Petra v Sav. dolini, z razvitimi prapori, zastavami Marijinih družb. Nepregledna je bila vrsta čilih mladeničev, ki so korakali po glavnih ulicah celjskega mesta zavedno in pogumno in iz mesta ven na prijazni grič sv. Jožefa. Kdor je videl ta cvet našega naroda, ki se je zbral, da se navduši za marijanske ideale, si je moral nehote reči: Še je dober naš narod, zaupno smemo gledati v njegovo prihodnjost. Množica, 3—4000 fantov je kar zagrnila hribček Sv. Jožefa, kjer je bila najprej sv. maša v kapelici na travniku. Med sv. mašo in tudi pozneje med zborovanjem je svirala godba, pevci pa so navdušeno prepevali lepe pesmi. Po sv. maši se je vršil veličastni shod; otvoril in vodil ga je g. urednik «Bogoljuba« Janez Kalan. Shod je pozdravil najprej g. vizitalor misijonske družbe Leopold Šmid. Za njim gospod vseučiliški profesor dr. Slavič, ki je zbrane vabil na kat. shod v Ljubljani. Razun govora gospoda Kalana o potrebi marijanskih shodov, je govoril še pater Ram-šak iz družbe Jezusove o predmetu: ali so Marijine družbe še moderne? — Nato pa so nastopili naši fantje in v krepkih besedah so se sami bodrili za pošteno življenje. Maldenič Ferš nam je povedal, kako častno je biti Marijin otrok, navdušeno je opominjal Rebol fante, katerih- napak naj se varujejo pri vojakih, invalid Te-kavc pa je orisal v kratkih, pa krepkih potezah vzgled Ernesta Mlakerja kot vzor mladeniča. V imenu mož je Jožef Pišek povedal, kdo je mož in kdo ni vreden tega imena. Po enournem odmoru dopoldne se je zborovanje nadeljevalo. Gospod Živortnik je v k srcu segajočem govoru priporočal mladeničem, naj bodo doma pravi apostoli. Nastopilo je na to več fantov govornikov, ki so vsi povdarjali, naj strnemo svoje vrste pod praporom Marijinem v sveti boj zoper fantovske razvade. Celi čas je vladalo med zborovalci nepopisno navdušenje. S petimi litanijami Matere božje se je popoldne končal lepo uspeli shod. Vsem, ki so se potrudili, da se je ves shod vršil v popolno zadovoljstvo vseh: Bog plati in Marija mati!
Pred važnimi političnimi dogodki stojimo. Cela naša notranja in zunanja politika se preobrača. Najhujši politični zapeljivci in goljufi, to je demokrati so pora-
»eni, odžagani. Zapustili so jih radikali, najmočnejša stranka v južnih krajih naše države. Radikali sedaj resno govorijo, da je treba Slovencem in Hrvatom podati roko v spravo. Glede zunanje politike pa je važno, 4a hoče požrešna Francija zopet začeti z novo vojno. Francoski generali se vozijo po raznih državah in huj-skajo. Kaj bo iz tega, bomo videli v letošnjem poletju. Da bodo naši ljudje dobro poučeni o notranjih in zunanjih dogodkih, priporočamo, da si vsaka slovenska hiša naroči «Slov. Gospodarja«! Na tisoče najboljših naših družin še ni naročenih na naš list. Možje, fantje, pa tudi dekleta in žene, prosimo vas, posredujte pri vsaki hiši, da si za prihodnji pol leta naroči «Slov. Gospodar«. Kdor si list na novo naroči do Novega leta, plača samo 56 K. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: «Upravništvo «Slov. Gospodarja« v Mariboru.«
Kaj dela Pucelj v Beogradu? Usoda je hotela, da so samostojni dobili po milosti volilnega zakona vendarle še enega poslanca in sicer bivšega ministra Pucelja. — Vsedel se je v državnem zboru med demokrate in srbske gosposke kmete. Druži se tudi s preostanki socijalistov (2 poslanca). A Pucelj se ne čuti prav nič srečnega in veselega v tej pisani družbi. Dvakrat smo ga že videli v ¿bornici. Prišel je 16. aprila in 15. maja. Topo in zamišljeno sedi v svoji klopi. Glavo si podpre z rokami in premišljuje žalostno usodo svojo in svoje stranke. Prav nihče se ne zmeni zanj. Slovenski poslanci ga pomilu-jejo, smili se jim ubogi general brez armade. Prej tako prešeren, sedaj tako ponižan. Kolikokrat se je skušal Pucelj in njegovi tovariši Mermolja, Urek, Drofenik, Dobnik in drugi norčevati iz naših poslancev. Šiba usode tepe Pucelja in njegovo ošabno in kričavo stranko. V naših vrstah je življenje, a v Puceljevih vrstah ialost, strah in — smrt. Da, da! Resničen je stari slovenski pregovor: Kdor visoko leta, nizko pade.
Vsem bivšim in novim županom mariborskega o-krožja! županska zveza za mariborsko okrožje sklicuje rse naše bivše in pri zadnjih volitvah na novo izvoljene župane, da pridejo v soboto, dne 2. junija, ob 10. uri predpoldne v Maribor v gostilno Orovič v Vetrinjski u-!ici. Pri tej priliki se bodo župani med seboj pogovorili, kedaj in kje bi se naj vršila skupna veselica županov mariborskega okrožja. Nekateri župani predlagajo,-naj bi se vršila ta veselica dne 1. julija, a glede kraja ie ni nobenega predloga in se bo tozadevno sklepalo v soboto, dne 2. junija. Župani, torej na svidenje!
Kdo bo šel letos študirat? Kmalu bo prišel čas, ko 'jo treba poslati dečke študirat v mesto. Da bomo imeli dovolj slovenskih in krščansko mislečih razumnikov «a bodočnost, pošljite talentirane dečke na gimnazije in druge srednje šole. V Mariboru podpirata uboge dijake s hrano Dijaška večerja in Dijaška kuhinja. — Rodoljubi, podpirajte to veliko delo za naš narod!
Malo več vesti gg. pri davčnih oblastvih! Od rodoljuba z dežele smo dobili tale dopis: Nečuveno visoke svote so predpisali uradniki na davčnih oblastvih nam malim in srednjim posestnikom in obrtnikom. Te svote so tako pretirane, da jih niče ne more upravičiti. Gospodom uradnikom, ki menda poznajo naš mučni gospodarski položaj si drznemo zapisati tele vrstice: Male več vesti! Ali ne vidite, da smo že čisto izžeti? Prihranki vsi porabljeni! Dohodkov nikakih! Vina ne moremo prodati. Odvišne živine ni. Les ne gre. Stroški ob delovanja strašno visoki. Delamo že dolgove. Gospodjel Saj ste vendar naši sinovi. Ali vam ni nič mar naš beda? Mi se ne branimo in ne tožimo črez pravično odmerjeno dohodnino, a kar gre črez naše moči, tega ne moremo prenesti.
Med našimi Orli. Živahno življenje opažamo med vrstami naših Orlov in Orlic. Vršijo se priprave na vseh koncih in krajih. Mariborski Orel bo tekom letošnjega leta obhajal 15 letnico svojega obstanka in bo ob tej priliki razvil tudi svojo zastavo. Fantje in dekleta, le naprej! Sokoli in orjunci naj divjajo, a mi pa mirno in smotreno razvijamo svoje kulturno in organizatorič-no delo po vseh selih!
Kako smo imeli zadnji teden v Mariboru? Na bin-koštno nedeljo smo imeli kakor vsako leto, tudi letos sv. birmo, katero je prišel delit iz Ljubljane bivši tržaški škof Karlin. Birmovanje je trajalo zelo dolgo in je bilo vseh birmancev 1429. Iz Maribora se je odpeljal škof v slovenjebistriško dekanijo, kjer deli te dni sv, birmo. V petek je obhajala petdesetletni jubilje vrhovna predstojnica mariborskega zavoda šolskih sester — s, Ang. Križanič. Vsestransko zaslužni jubilantinji iskreno častitamo! — Mariborski orjunci so še vedno predrzni in napadajo mirne ljudi. Policija je začela tem divjakom malo bolj trdo stopati na prste in jih razganja, ako se zbirajo v velikih gručah. Ako bo policija vršila res svojo dolžnost, potem tudi orjunska druhal ne bo tako drzna, kot je bila dosedaj. Minulo soboto so Mariborski orjunci obiskali Ptuj, ter tamkaj preprečili Nemcem neko pevsko proslavo. Mi vsi vemo, da so poštah Nemci zadnji čas posebno drzni in nimamo vzroka, da bi jih branili v nacijonalnem oziru, ker so baš narodno zavedni pristaši naše stranke morali pod rajno Avstrijo večkrat in krivično občutiti nemško pest. Nemcem v Ptuju je pa oblast dovolila zabavo in mariborski italijanaški pretepači pač nimajo nobenega povoda, da bi nasilnim potom preprečevali dovoljenja političnih oblasti. Pri navalu na ptujsko nemško slavnost so mariborski orjunci seve že osivele in nad 70 letne starčke opljuvali in nemškemu poslancu Schauerju zagnali poldrugi kilogram težki kamen v glavo s tako silo, da se je ta osnesvestil. Mariborski orjunci so se pač tudi v Ptuju obnašali kot ponočni razbojniki. Trdno smo prepričani, da bo orjunski izlet iz Maribora v Ptuj pripomogel v najkrajšem času k razpustu Orjune od strani vlade. — Vreme je v Mariboru in okolici precej hladno
in deževno, akoravno je izginil s Pohorja sneg, ki nas je nenavadno obiskal nekaj dni pred binkoštnimi prazniki.
Višek orjunske drznosti v Mariboru. V enem zadnjih «Gospodarjev« smo beležili za nas Slovence žalostno vest, kako so streljali orjunci iz revolverjev v Marijino soho v Slov. Bistrici. Mariborski orjunci pa so te dni pomazali s črnilom Marijin kip, ki stoji v Bad-lovem vrtu proti takozvani mestni Kalvariji. Istotako so polili s črnilom prvo postajo Križevega pota, ki vodi iz mestnega parka na vrh Kalvarije. Z ravnokar omenjenimi čini so se postavili orjunci na popolnoma bo-žjeropno stališče, katerega mora maščevati naš verni in katoliško krščanski narod! Mariborska Orjuna se je posebno proslavila na binkoštni pondeljek s tem, da je v gostilni Lacheiner na Frankopanovi cesti od nog do glave opljuvala soprogo policijskega komisarja g. Pe-stevšeka iz Maribora. V očigled takim razbojniškim dejanjem Orjune pa ne storijo višje oblasti ničesar! Mera ljudske potrpežljivosti napram Orjuni je polna!
Kako se kaj imamo v Radvanju pri Mariboru? — Prav dobro, ker nam polje in travnik letos kažeta prav dobro in tudi obetata obilno žetev, ako ne bo kakih posebnih vremenskih nesreč. Mi Radvanjčani živimo v dobrem medsebojnem sporazumu in naše gostilne so vsako nedeljo in praznik od Mariborčanov prav dobro Obiskane. Prepirov in kregov po naših gostilnah ni in hvala Bogu nas doslej še tudi ni vznemirjala druhal mariborskih orjuncev. Eno črno piko, ki tvori občno nezadovoljnost vseh Radvanjčanov, pa vendar moramo omeniti in ta je naš šolski vodja g. Radoslav Knaflič. Kako bi bilo pri nas prijetno, ako bi ne bilo tega demokratskega oznanjevalca sokolstva med našo nežno šolsko mladino. Radvanjčani smo z malenkostnimi izjemami vsi v taboru SLS in kot taki zelo bridko občutimo, kako nam šolski voditelj, ki bi moral biti vsled svojih let že davno pameten, razdvaja našo mladino in jo zastruplja s sokolstvom. Po Radvanju se tudi danes javno govori, da gospodu Knafliču ne zadostuje več so-koiski zdravo, ampak, da misli celo povabiti k nam mariborske orjunce na ustanovni občni zbor razbojniške Orjune. Jaka, Jaka, z Orjuno pa pri nas ne bo šlo in če boš le poskusil, potem ti bomo pa mi zasukali brke in nataknili cviker nekam drugam, kot na nos. Edini up naš Radvanjčanov glede rovarja Knafliča je bližajoča se redukcija uradništva, pri kateri bo zdrknil tudi naš Jaka Knaflič v penzijon, katerega pa vsled svojega neprestanega rovarenja med ljudstvom in uči-teljstvom nikakor ni zaslužil. Sitne in rovarsko nadležne nadloge v osebi gospoda Knafliča reši nas Višji šolski svet, to vam je vsakdanji vzdih vseh miroljubnih Radvanjčanov!
Konrad Žnuderi propadel. Malo pred volitvami je znani Konrad Žnuderi, ki je oblazil že vse stranke, prišel v Cirknico pri Št. Ilju in je hotel tam priredili volilni shod. Ker ga pa nihče ni maral vzeti pod streho in mu dati prostora za zborovanje, so mu možje in fantje priredili malo zabavo. Plačali so mu v zahvalo za visoki obisk južino, a sled za njim so zbrisali z metlo. Gospod Žnuderi, ki se je izdajal že za poslanca in ministra, se je čutil užaljenega in je ovadil naše može in fante, češ, da so ga preveč tipali za kosti in šo ga žalili, ker ga niso marali poslušati. V četrtek, 17. maja pa so bili vsi obdolženci (okoli 10) pred mariborskim okrajnim sodiščem oproščeni. Žnuderi pa je šel z dolgim nosom dalje. Ali se bo kdaj spametoval. — Naše fante in može je zagovarjal odvetnik dr. Alojzij Juvan.
Smrtna kosa v Hočah. Dne 16. maja nam je smrt ugrabila uglednega moža in daleč okrog znanega vrlega kovača Jožefa Bregant. Rajni je bil ustanovitelj hoč-kega gasilnega društva ter dolgoletni občinski odbornik. K večnemu počitku so ga spremljali vrli gasilci iz Hoč, Razvanja, Frama, Studencev in Zerkovc z godbo na čelu. Na grobu se je poslovil od njega v imenu hočkih gasilcev načelnik Pavel Vernik. Naj v miru počiva.
Slana je zadnje dni preteklega tedna pomorila po mnogih krajih fižol, krompir in druge sadeže. Tako mrzlih dni pred Binkošti kot letos, že dolgo ne pomnimo.
Cerkvena slovesnost pri Sv. Janezu Nepomučanu na Radiu pri Marenbergu. Dne 16. maja se je obhajal god sv. Janeza po preteku 6 let zopet prav slovesno. Leta 1917 je bilo zadnjič, da so prišli iz Srednje Štajerske Nemci skupno črez Radi. Naše oblasti so letos dovolile prost prehod preko meje. Kakor je bilo pred vojsko in še med vojno, da se je tu molilo v obeh jezikih, pelo v obeh jezikih, ko sta Slovenec in Nemec se združila v lepem sporazumu med seboj, naj tako tudi v bodoče ostane.
Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1923-24. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat ▼ Ljubljani. Prošnji naj se priloži: 1. krstni list, 2. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo, da se je izdalo, ker namerava učenec vstopiti v gimnazijo. Starši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 14. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji.
Ustanovni občni zbor Strokovne zveze cestarjev se vrši v nedeljo dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Celju, v vrtni dvorani pri Belem volu, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo sklicateljev. 2. Odobritev novih pravil. 3. Odobritev poslovnika. 4. Volitve vodstva in zastopstva. 5. Slučajnosti. Ustanovnega občnega zbora v Celju naj se udeležijo tudi vsi oni cestarji Slovenije, ki ne bodo prejeli okrožnice in vabila sklicateljev. Pridite, da ustanovimo svojo strokovno organizacijo, katero bomo vodili sami, ker potrebo in važnost iste je
dosedaj gotovo spoznal vsak. Občni zbor določi tudi sedež naše centrale. — Pripravljalni odbor v Celju.
Še enkrat «upravičene pritožbe iz Gornjega Grada.«
Pod tem naslovom je objavil «Slov. Gospodar« v štev. 50 notico, v kateri se nasvetuje, naj se gospoda okrajnega sodnika dr. Hočevarja zbog njegovega obnašanja, ki ni v skladu z ugledom sodnika in sodne uprave presta-, vi proč iz Gornjega grada. Na to notico poskuša znani dopisnik v celjski «Novi Dobi« štev. 54 prati zamorca, I to je imenovanega okrajnega sodnika, pravi, da se iste-i ga na lažnjiv način napada, se pri tem sklicuje na neke podpise «Gornjegrajčanov«, ki da baje gospoda sodnika, izvzemši nekaj «privandrancev« visoko spoštujejo in ga isti prosijo, naj še ostane dolgo v Gornjem gradu, končno pa grozi dopisnik vsem «klevetnikom«, da «pride za iste plačilni dan.« Vseeno nam je, ali je gosp. okrajni sodnik to «udanostno izjavo, svoje dične družbe na Škarpi (le-ta so namreč dotični «Gornjegrajčani«) si sam naročil, ali pa je ona smatrala za potrebno, dati to izjavo na svetlo; v vsakem slučaju se je to zgodilo z njegovo vednostjo, ker se je javno govorilo, da bode Škarpa v «Novi Dobi« odgovorila. Ker se pa v tej izjavi pravi, da se okrajnega sodnika na lažnjiv način napada ugotavljamo, da je še veliko vec resnice, kot se je pisalo in bi bil g. okr. sodnik na mestu suspendiran, ko bi se izvedela cela resnica. Svetujemo mu resno, naj sam prostovoljno takoj zapusti Gornji grad, ker bomo sicer prišli z dejstvi na dan in bomo mu dali priliko, da bode lahko tožil, mi pa bomo za vsako dejstvo nastopili in doprinesli popolen dokaz resnice. Človek, ki je v taki meri degradiral ugled sodnijskega stanu, ne spada na mesto sodnega predstojnika, vsaj v Gornjemgradu ne. Kar se pa tiče očitka «privandrancev« pa svetujemo dopisniku «Nove Dobe« in celi «literski akademiji« na Škarpi, da najprej pogleda svoje krstne liste in bode i ašla, da obstoji tudi ona skoro izključno le iz «privandrancev«, z atetom Kocbekom vred na škarpi, tam za vodo. Glede «plačilnega dneva« pa potrjujemo dopisniku «Nove Dobe«, da isti res pride ampak za dopisnika samega in marsikaterega njegovega vinskega bratca na Škarpi in sicer prej, kot si kateri istih misli.
Krivičen samostojni župan. Iz Topolšice poročajo: Izmed 167 glasov, ki jih je dobila Samostojna v slovenj-graškem okraju, je dobila v naši občini 39, torej skoraj četrtino. Sramota je sicer na celi občini, a mi Topol-ščani je ne nosimo, sramota je na Zavodnjčanih in Štridčanih, ki so se uklonili srditima samostojnima pri-ganjačama, županu Hrovatu in «štridskemu grofu« Vir-tiču. Molče smo to prenašali in bi o tem ne pisali, ako bi ne bil naš samostojni župan učinil nove krivice. Že ob volitvah je osebno agitiral po vseh s tem, če bodo volili njegovo stranko, da bo gledal, da dobijo večjo podporo po toči. (Ali roka pravice ne sega v ondotne hribe in je takemu samostojnemu županu res vse dovoljeno?) In res smo videli, ko se je v petek delila podpora, da se je drznil to podporo nakloniti samo svojim samostojnežem v Zavodnjem, med tem ko vsi drugi, četudi mnogo ubožnejši in potrebnejši niso nič dobili. Obrišite se sedaj vsi tisti Topolščani, ki ste pri občinskih volitvah volili socialdemokrate, ki so temu sla-bostojnežu pomagali na županski stolec. Sedaj vidite, kako nas je fariial z obljubo, kako bo skrbel za blagor Občine in se potegoval zlasti za delavce in uboge.
Čuden dopisnik iz Rečice ob Paki. O dopisniku «Jutra« se govore čudne reči. Ko je svoj zadnji dopis koval in tuhtal, so ga morali trikrat preobleči, tako se je siromak potil. Na vse zgodaj so poslali po starega Forštnerja, da bi ga malo pretipal, pa so v naglici pozabili, da se je isti že iz vasi izselil. Pravijo, da od takrat ubogi dopisnik nekoliko šepa, pa nič ne de, njegovi dopisi še bolj. — Pred par mesci je bilo čitati v «Slov. Gospodarju«, da je dopisnik «Napreja« izgubil pamet med Gorenjem in Podgoro, pa je ostalo vse tiho. Še le sedaj se je najditelj našel, namreč najnovejši dopisnik «Jutra« Najprej je potuhnjeno tajil, sedaj pa odkrito pove, da je res, da nima od tistega trenutka miru, vedno ga neka žilica sili, da piše v potu svojega obraza. Sicer bi bil itak vrnil, pa je mnenja, da se malenkosti ne vračajo, njemu pa pride tudi taka malenkost prav!
Turčin — dopisnik «Napreja.« Od Šmartna ob Paki poročajo: «Naprej« ima v Celju za svojega poročevalca nekega Turčina iz Albanije. V neki eskorti šestih fantov vidi pet zastopnikov katolicizma in enega Orla, katerega pusti kar avanzirati za predsednika. Pa naj bo dotičnik res Turcin ali ne, nehote ti pride misel ob zlobno-bebastih vrsticah, da če ima «Naprej« v svoji stranki več takih lopovov, se ne sme čuditi, zakaj gre ista v franže!
Nesreče v Trbovljah. V par dneh so se pripetile v Trbovljah dve nesreče. Rudar Mirko Kovač je v soboto, dne 19. t. m., po nesreči prišel med odbijače malih vagonov, ki so ga lako stisnili čez trebuh, da so mu izstopila čreva. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je v velikih bolečinah izdihnil. — V nedeljo pa se je ustrelil iz neznanega vzroka 231etni strojnik Ivan Močivnik. Med vožnjo v ljubljansko bolnico je umrl.
Sokolom bi naj bilo bilo dovoljeno vse — Orlom pa nič. Dopis iz Kozjega. Kozjanski demokrati ne morejo preboleti, ker so sijajno propadli pri zadnjih volitvah v Kozjem. Da se nekoliko potolažijo, so ustanovili Čitalnico in tamburaški zbor. Proti temu nimamo ničesar. Ne moramo pa pomagati, da se ljudstvo ne udeležuje njihovih «Ljudskih veselic« in «koncertov«. Pri svojih prireditvah so sami s par uradniki. V svoji onemogli jezi so se spravili na tuk. g. kaplana. V «Jutru« so napisali, da gospod kaplan šolsko deco vpisuje brez dovoljenja staršev med član« Orla in da zastruplja

nedolžne otroke s svojimi politikujočimi nazori. No, gg. demokrati, ali so vaši kolovodje vprašali starše, ko so uvedli v šolo protiversko sokolsko vzgojo? Sedaj po «nagi SLS v Sloveniji in po sramotnem demokratskem porazu bo menda dovoljeno nam, da organiziramo mla-«Uno na krščanski podlagi in jo urimo na podlagi kršč. načel v Orlu.
Ropar v nunski obleki. Na Hrvatskem še vedno ovete ropanje in hajduštvo in drzni razbojniki, ki so živeli pred leti in katerih se hrvatski narod še vedno spominja, najdejo v današnjih časih dosti posnemal-oev, ki ne zaostajajo za svojimi predniki v drznosti. Te dni se je pripetil v Našicah v Slavoniji slučaj, ki kaže, na kako zvit način skušajo ti razbojniki doseči »roj namen, to je izprazniti blagajno svoje žrtve. V nekem večjem mlinu v Našicah se je oglasila nuna, ki je mlinarju rekla, da nabira milodare za bolnišnico. Ker je bilo že pozno, je prosila mlinarja za prenočišče, ker aima v mestu nobenega znanega človeka. Mlinar je njeno prošnjo uslišal, ter jo je po večerji odvedel v sobo pod streho, kjer je bila za njo pripravljena postelja. — Mlinar pa je imel mladega slugo, ki je bil zelo pusto-loven in kateremu se je lepa nuna dopadla. Hotel jo je izrabiti v svoj namen, ter se je spravil v njeno sobo pod posteljo, da bi jo ponoči napadel. Njegovemu nestrpnemu pričakovanju pa je nuna napravila brzo konec. Ko \ se je namreč slačila, je fant pod posteljo s strahom za- j pazil, da nosi nuna pod žensko obleko moške hlače. Njegov strah je bil še večji, ko je potegnila iz obleke velik samokres in ga postavila na mizo. Čez nekaj časa je moški, v katerega se je prelevila nuna, stopil k oknu in nekemu zažvižgal, potem je potegnil iz svoje nunske kalje vrv ter jo spustil skozi okno. Po vrvi je hotel spletati njegov drug, ki je čakal pod oknom. Sluga pa, ki ga je «nuna« v njegovem pričakovanju tako prevarila, ni bil len ter je brž zapazil, da so to roparji, ki hočejo na ta način priti v mlin in ga oropati. Tiho se je splazil izpod postelje ter hitro zagrabil roparja pri oknu za »oge in ga prekucnil skozi okno. Potem je prebudil mlinarja in hlapce ter so našli pred mlinom pobožno «nuno« z razbito glavo mrtvo, njen drug pa je ležal s polomljenimi nogami. Orožniki so v njih spoznali nevarne razbojnike, ki so izvrševali svojo obrt po celi Slavoniji.
Ženske so s kamenjem napodile orjunce. Na binko-štno nedeljo proti večeru se je vršila v Ogulinu v Liki procesija, katere se je udeležilo nad 4000 ljudi. Proce- | sij o so izzivali in psovali pobožne hrvatske vernike na- ; lašč za to najeti orjunci. Izzivanje teh brezverskih pre- 1 tepačev je tako razburilo ženske, da so se jih lotile one in jih pognale v beg s kamenjem. Da niso vzeli orjun-ae v zaščito žandarji, bi jih bile upravičeno razkačene ženske linčale. Kakor v Ogulinu, se bo zgodilo tudi pri nas v mariborski okolici, ako bodo hodili mariborski orjunci po nedeljah in praznikih izzivat n adeželo.
Ubit razbojnik. V soboto, dne 19. t. m., so v Vrap-eu na Hrvatskem napadli trije vojni begunci čuvaja tovarne za opeko Nikola Tuta. Hoteli so razbiti vrata j na baraki, v kateri je čuvaj spal. Vsled ropota se je isti prebudil ter slišal, da se roparji pogovarjajo, da ga bo treba ubiti in oropati. Brž je potegnil samokres ter u-strelil skozi luknjico na vratih tako srečno, da je enega razbojnikov smrtno zadel, dočim je druga dvojica pobegnila. Čuvaj je takoj stekel na orožniško postajo, ki je takoj obvestila komando mesta v Zagrebu, ki je poslala na lice mesta svojo komisijo. Pri baraki so našli razbojnika mrtvega, krogla mu je prebila nos ter obtičala v glavi. Razbojnik je vojni begunec Andjelko Z. Stojanovič, doma iz Pirota v Srbiji. Služil je v Zagrebu ter je v aprilu pobegnil z dvema tovarišema, s katerimi je izvršil več ropov v okolici mesta. Njegova sokrivca zasledujejo.
Roparski napadi na železniške vlake se pri nas vedno bolj množijo. Sedaj so začeli tudi slovenski tatovi posnemati svoje srbske in hrvatske tovariše ter pridno ropajo po tovornih vlakih. V preteklem tednu so izvršili blizu Ljubljane dobro organiziran napad na vozeč to-Torni vlak, pa so bili po sreči odbiti od čuvajev, pri čemur je prišlo do prave bitke med roparji in železničarji. Preteklo soboto ponoči pa so na postaji Zalog pri Ljubljani zopet najbrž isti razbojniki poskušali vlomiti v vagone tovornega vlaka, ki je stal na stranskem tiru. Pri «delu« so jih zalotili trije železniški čuvaji. Roparji so, videč stražnike, otvorili na nje ogenj iz samokresov, pri čemur so težko ranili čuvaja Antona Me-zeta v trebuh. Stražniki so s streli odgovorili ter ranili i enega vlomilca. Roparji so pobegnili ter svojega ran- 1 jenca odnesli s seboj. Ranjeni stražnik Meze je v brez- ' •pnem stanju prepeljan v ljubljansko bolnico.
Razbojništvo v Črni gori se je zopet tako razpaslo, da je notranje ministrstvo sklicalo posebno konferenco, na kateri so ukrepali, kako bi ugnali hajduke. — | Sklenilo se je, da potuje v Črnogoro Zika Lazič ter tam j na licu mesta napravi načrt, po katerem bi oblasti postopale proti razbojnikom. Take načrte sestavlja vlada že leta, pa se razbojniki vedno množe. — Naj da vlada rajši Črnogorcem dela, da si bodo zaslužili kruh, pa ne bodo več ropali.
Umor ruskega podpolkovnika. Na naši meji proti Bolgariji so našli nedavno ruskega podpolkovnika Iv. Velikopoljskega zaklanega poleg obmejne stražnice. — Umorjeni je stopil v financijsko službo kot pripravnik ter je služboval ob bolgarski meji. Ubil ga je njegov tovariš, finančni kontrolor Božidar Aršič, ter ga oropal. Zločinca so zaprli.
Okraden Amerikanec. Pred par dnevi so napadli » Begluku v Bosni kmeta Jovana Miljuša štirje mas-kirani razbojniki. Z mučenjem so ga prisilili, da jim (« Izročil rea denar, katerega si je z dolgoletnim težkim trudom pridobil ▼ Ameriki. Vzeli so mu 15.000 dolar-
jev, 35.000 dinarjev in 10 zlatov, potem pa so pobegnili. Orožništvo roparje energično zasleduje, vendar pa jim še ni prišlo do živega. Sumijo, da so napad izvršili ljudje, ki so Miljuša poznali že iz Amerike, kajti doma on ni nikomur povedal, da je tako bogat.
gospodarstvu,
J. Blaževič:
KAKO MORAMO POSTOPATI S POLETNIMI MLADIKAMI VINSKE TRTE?
Tu sem spada: trebljenje (obiranje), prikrajšanje mladik na ločnih, vezanje mladja in prikrajšanje za-listnikov ali panog. Ta dela pospešujejo zrelost, dajo trsu lepo obliko in izpopolnjujejo spomladansko rez.
Z obiranjem ali pletvijo moramo pričeti, kakor hitro zapazimo nastavke in pospešiti delo tako, da je končamo še pred cvetjem. Obiranje obstoji v tem, da odstranimo vse nerodovitne, iz starega lesa pognane mladike, da dobe ostale več prostora za razvoj. Izjemo napravimo le, ako hočemo previsok ali prestar les pomladiti in si vzgojiti nizki, pri zemlji rastoči trs. V tem slučaju se puste nerodovitne mladike, ako na tem mestu ni rodovitnih.
Ako se nahajajo na ločnih ali na reznikih in čepih tu in tam mladike brez nastavkov, jih pustimo, da dobimo za prihodnje leto potreben les in da se ohrani dovolj listja za razvoj trsa. To se zgodi tam, kjer je poškodoval zimski mraz rozge do starega lesa, ali pa je uničila toča mladike lanskega poletja.
Pri iztrebljenju trsa se odstranijo vse divje mladike podlog (rup. montikola). Po starosti in po sorti trsa se določi, ali se iztrebi več ali manj mladik. Mlad trs se bolj iztrebi, nego stari, ker ima prvi več mladik kakor drugi. Silyanec n. pr., ki ima grmičasto rast, se bolj iztrebi, kakor rizling.
V vinogradih, ki so obrezani na izrod, ne bodemo pustili trsov iztrebiti, da si zmanjšamo stroške obdelovanja.
Prikrajševanje mladik je pri različni odgoji trsa potrebno ter se izvrši po cvetju, ko so dosegle jagode debelost graha in sicer 3—4 liste nad zgornjim grozdom. Premočno prikrajševanje mladik bi škodilo kvaliteti vina, ker bi površina ostalega listja ne zadostovala za popolen razvoj grozdja.
Mladike moramo vezati tako, da stoje ravno navzgor, ker se boljše razvijajo, zemlja se bolj obsolnči in se njeno delo ne ovira. Ako so mladike pravočasno povezane, je razvoj zalistnikov slabši, kakor pa pri nepovezanih; tudi toča pri stoječih mladikah manj škoduje. Vezan trs ocveti tudi bolje, posebno, če v cvetju dežuje, ker se listje in nastavki pri nevezanem trsu o-blatijo in obsenčijo zemljo, vsled česar se zrak ohladi in se trs nepopolno oplodi, če je količkaj mogoče, se veže trs pred cvetjem, posebno če bujno raste ali če leži vinograd v bolj ravnih legah; veže se na treh ali štirih mestih, kakor zahteva dolgost mladja. Paziti se mora, da se privežejo mladike rahlo na kol ali žico; listja in nastavkov pa ne smemo vezati med mladike, ker bi to oviralo asimilacijo zamotenega listja in oplojenje kabernikov. Lahko povežemo tudi med cvetjem, če sta trs in zemlja suha.
Za vez se vzame navadna ržena slama, rafija, lipovo ličje in preja iz jute.
Prikrajševanje panog na 1—2 lista — tudi tistih, ki so po prikrajšanju zopet vzrastli — se vrši v času vezi. Ni dobro panoge (zalistnike) popolnoma odtrgati, ker bi nastale rane, kakor je tudi škodljivo, če bi panog ne prikrajšali, ker se razvijejo in žive samo na račun mladik in grozdja, dajejo preveliko senco, vrhutega pa jih napada peronospora. Če pa panoge prikrajšamo na 1—2 lista, ojačimo razvoj mladik.
Na odlagi svojih izkušenj dostavljam tu tabelarični izkaz o porabi posameznega vezilnega materijala, ter uporabljenih delavnih moči:
na 1 ha
Število delavk in poraba materijala v kilogramih
Dan vezanja slama	rafija preja (juta)
dni kg dni kg dni kg
1.-6. prvo 8 50.50 9.50 8.50 8 8.50 28.-6. drugo 17.50 55.50 22 12.50 21 9.50 6.-8. tretje 18.50 39_17.50 3 18 4
Skupaj ... 44 145 49 24 47 22
Opomba. Prvo vezanje: malo zalistkov. — Drugo in tretje vezanje: prikrajševanje zalistnikov z vršičjem ▼red.
«Vinski kupci iz Češke bodo prišli v velikem številu in pokupili naša vina«, tako sta govorila lansko jesen na vseh shodih poslanca Samostojne Mermolja in Drofenik. «Kmetijski list« je teden za tednom hvalil Pucelja, kako ugodno pogodbo je sklenil s Čehi. A vse skupaj je bila gola farbarija. Tako neresnične trgovinske pogodbe so se lansko leto sklepale z Avstrijo in Češko, ko je bil na vladi Pucelj, da je pot slovenskemu vinu v ti deželi popolnoma zaprta ali onemogočena. To, kar so samostojni in liberalci v vladi zakrivili, se sedaj ne bo dalo kmalu popraviti. Vinogradnikil Še hujši bič si zaslužijo Pucelj, Mermolja, Dobnik, Drofenik in Ku-kovec, kakor so ga dobili po svojih grbah dne 18. marca.
Radi kaznovanja vinogradnikov, ki v jesen niso prijavili svojega vinskega pridelka, je poslanec Žebot posredoval pri fin. ravnateljstvu v Mariboru in delegaciji v Ljubljani. Zahteval je, naj se kazni opustijo, ali vsaj omilijo.
Zmešnjava pri predpisu dohodnine. Dobivamo brez
števila pritožb, kako strašno površno in krivično so davčne oblasti letos predpisovale dohodnino. Ljudje se prijemajo za glavo, ko vidijo številke. Mali posestniki in obrtniki veliko, a mnogi veliki bogataši malo. Predpisovalo se je kar tje v en dan. Posebno mnogo takih pritožb prihaja iz področja mariborske davčne oblasti. Pribijemo: Davčna oblast se ne drži podatkov, ki jih je naznanil davkoplačevalec sam, tudi ne podatkov obe. urada, ampak samo to je oblasti sveto pismo, kar poroča hudobni ovaduški špicelj! Sluc*j: Posestnik je pridelal 11 polovnjakov kislega vina. Davčna oblast pa pravi, da ima poročilo, ua je pridelal 21 polovnjakov rizlinga! Povdarjamo, da niti 90 odstot. prizadetih ne ume sestaviti priziva. Vsi ti bodo trpeli ogromno krivico. Mnogi iz med njih bodo gospodarsko upropaščeni. Zahtevamo v imenu prizadetih, da se krivice popravijo. Vsakemu se mora dati prilika za priziv. Prizivna doba se mora podaljšati. Svetujemo, da naj vsak, komur je preveč predpisano, takoj sestavi priziv in ga vsaj do 31. maja pošlje davčni oblasti. Gg. župani, zaupniki, duhovniki, ljudomili učitelji in vsi razumniki, pomagajte ljudem, ki si sami ne znajo.
Preskušnja raznega orodja in kmetijskih strojev z vajami njih vporabe na drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. se vrši v nedeljo, dne 3. junija t. 1. od 9. ure naprej, čim težje je kmetu za pomožne delavne moči, toliko bolj raste pomen pripomočkov, ki povišajo uspešnost dela. Gre posebno za boljše in lažje obdelovanje zemlje, oskrbo, pripravo semena itd. Vsled občutne potrebe res raste med kmeti zanimanje za boljše stroje, vendar nikdo ne kupi rad mačka v žaklju. Gotovo je torej dobrodošla prilika, spoznati razno orodje i in stroje pri delu v kmetijskem obratu samemu, poseb-' no če se spojijo te preskušnje z nepristranskim strokov-njaškim podukom. Iz teh razlogov se priredi ta tečaj. Preskušali se bodo posebno plugi, brane, okopovalniki, stroji za setev, za košnjo, trierji, vevniki itd. različnih j tvrdk, ki hočejo dati zato svoje izdelke na razpolago, i Nekatere so to že obljubile. Udeležiti se zamorejo kme-| tovalci, ki se za stvar zanimajo in se prijavijo pravočasno z dopisnico pri ravnateljstvu gori imenovanega zavoda. Ako bode dotioni dan slabo vreme, se bodo preložile vaje na sledečo nedeljo.
Glede dopisa v štev. 20 «Slov. Gospodarja« o zaprtju izvoza plemene živine sprejmite nekaj podatkov od živinorejcev šmarskega okraja. Živinorejec iz Slov. gor., ki je pisal dotični članek o izvozu živine, je gotova kak bogat kmet, ki redi tako dolgo vole, da niso več za vprego. On bi sicer rad, da bi bil prepovedan izvoz za ple-I meno živino, da bi mu mali ianet zredil mlade vole, in j bi tisti, ki bi težko pitane vole prodal za visoko ceno v izvoz, kupil mlade vole po nizki ceni od malega kmeta. Mali kmet ne more držati vola 6 do 7 let, ampak gleda, da ga proda po dveh do treh letih in krije s tem prired -kom svoje izdatke. Ako bi se prepovedal izvoz plemene živine, izročen bi bil mali kmet na milost in nemilost ve likega kmeta, ki bi lahko diktiral cene mladi živini na škodo malega kmeta. Težkega vola bi lahko drago prodal za izvoz in kupil bi za slepo ceno od malega krnela mlade vole, ki nimajo dovoljenega izvoza. Ako bode prost izvoz za vsako živino, potem bode vsak živinorejec gledal, da si bo izredil lepo živino, ker, čim lepša bo živina, tem preje, tem lažje in dražje jo bode prodal, in to bo najbolj priganjalo živinorejca k vzreji mlade živine in vsak bo gledal, da bode imel kolikor največ mogoče mlade živine v hlevu. Kadar vlada prepove izvoz živine, takrat se godi verižnikom najboljše, ker le izvozničarji smejo takrat izvažati živino. Izmed sto živinorejcev gotovo nista dva, ki bi bila za prepoved izvoza plemene živine. Naši poslanci naj gledajo na to, da bo mogel shajati tudi mali kmet, ne pa samo vele-kmetje.
Novi sejmi. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je podelilo občini Bogojina v Prek-murju poleg dosedanjih 2 sejmov, 15. maja in 4. septembra še pravico do nadaljnih treh letnih kramarskih in živinskih sejmov za konje, govedo in drobnico, dne 15. februarja, 20. marca in 15. novembra.
Sejmi pri Sv. Trojici v Slov. gor. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. se bodo vršili letni živinski sejmi po sledečem redu: 1. na dan po sv. Jožefu, 2. na dan po binkošt-ni kvaterni nedelji, 3. na dan sv. Avguština 28. avgusta in 4. na dan po jesenski kvaterni nedelji. Prvi veliki živinski sejem se v tem mesecu vrši v ponedeljek po trojički ali kvaterni nedelji, to je dne 28. maja, na starem sejinskem prostoru.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je dne 22, maja: 13 konj, 6 bikov, 118 volov, 313 krav, 10 telet. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 60—65 K, poldebeli 45—55, plemenski 30—44, biki za klanje 39 —60, klavne krave debele 48—55, poldebele 40—47, suhe za klobase 32—38, mlada živina 40—60, mlečne krave 40—50, breje krave 40—50, teleta 62 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. razreda 1 kg 100 K, II. razreda 96 K, bikov in telic 90 K, telečje I. razreda 100 K, II. razreda 96 K, svinjsko meso 140—160 K.
ltezačev primanjkuje. Po Slovenskih goricah, Murskem in Dravskem polju so *.odili dosedaj vsa leta izkušeni rezači iz Solnograške in Gornje Štajerske režat (skapčat) bike, žrebce, in merjasce. Ljudstvo je bilo ž njimi zadovoljno. Mi nimamo takih strokovnjakov. In mariborsko okrajno glavarstvo letos prepoveduje re-začem prihod v naše kraje. Živinozdravniki ne zamorejo vsega in so tudi predragi. Pozivamo gospode okr. glavarje, da se zavzamejo za stvar, da ljudje ne bodo trpeli škode.
čilski soliter in njegova cena. Povojne cene za čilski soliter na krajn proizvodnje so padle za okroglo 50
odstoi. Prodajne ccnc lega umetnega gnojila pri nas bodo pa v glvanem odvisne od vrednosti dinarja nasproti funtu šterlingu, v katerem novcu izključno prodajajo proizvajalci čilskega solitra izvozničarjem v Čile to blago. Vsi proizvajalci solitra v Čile so združeni in noben izmed njih ne sme prodati solitra po kaki drugi ceni, kakor je odmerjena od strani tega udruženja. Udruženje je določilo prodajne cene za 100 kg čilskega solitra za čas od 1. julija t. 1. do 30. juinja 1924 kot sledi: (za lažje umevanje teh cen vzamemo funt šterling enako vreden 440 din) za mesec julij 1923 19 šilinga in 3 pensa je 423.50 din., v prvi polovici avgusta 19 šilinga in 5 pensa je 427.15 din., v drugi polovici avgusta 19 šilinga 7 pensa je 430.80 din., v prvi polovici septembra 19 šilinga 9 pensa je 433.50 din., v drugi polovici septembra 19 šilinga 11 pensa je 438.15 din., v prvi polovici oktobra 20 šilinga in 1 pensa je 441.85 din., v drugi polovici oktobra 20 šilinga in 3 pensa je 445.50 din., v prvi polovici novembra 20 šilinga in 5 pensa je 449.20 din., v drugi polovici novembra 20 šilinga 7 pensa je 452.85 din., v prvi polovici decembra 20 šilinga in 9 pensa je 456.55 din., v drugi polovici decembra 20 šilinga in 11 pensa je 460.20 din., od 1. januarja do 15. junija 1924 21 šilinga je 462 din., za drugo polovico junija 1924 19 šilinga in 3 pensa je 423.50 din.
Žitni trg. V trgovini z žitom ni nobenih posebnih sprememb. Cene so skoro iste, kakor v preteklem tednu in da ni živahnejšega povpraševanja za žito iz inozemstva, bi cene gotovo padle. Precej ugodno vpliva na trgovino poboljšanje prometa na železnicah. Vagoni se dosti lažje dobijo, ni potrebno vec usto «šmiranje« in podkupovanje, kakor v prejšnjem času, vendar pa bo še treba dosti časa in dobre volje, da bo promet ugodil vsem zahtevam, ki jih stavlja trgovina zlasti pri izvozu v inozemstvo. Za izvoz se je kupovala največ koru za. Prišli so italijanski in švicarski trgovci, ki so po-kupovali samo prvovrstno suho blago. Kupovali so tudi činkvantin, pa v manjši meri. Domači trgovci so kupovali koruzo največ za pasivne kraje, zlasti za Bosno in Hercegovino, kjer vlada precejšnja lakota. 7.a prevoz žita v Bosno pa je velika ovira slabo urejen promet na bosanskih železnicah, kar se zlasti pozna pri prelaganju na ozkotirno železnico v Bosanskem Brodu, kjer mora blago čakati po več tednov, da pride na vrsto. Zadnji čas bi bil, da se tovorni kolodvor v Bosanskem Brodu razširi, da bi se promet z Bosno uredil. — Zanimanje za pšenico je bilo precejšnjo. Cene so se držale čvrsto na višini 445—450 dinarjev. Pšenico so kupovali največ domači mlini, ki izvažajo moko. — Rž je nekoliko padla ter se je dobila po 365—375 din. — Koruza je neznatno v ceni poskočila ter se je prodajala v Vojvodini po 255—265 din., v Sremu pa po 260—270 din. — Oves sploh ni nihče kupoval razven vojaških oblasti. Cene so bile 290—295 din. — M oko so kupovali samo domači trgovci in to največ bele vrste. Cene za nularico so skupaj z vrečami 680—705 din. postavljena na vagon.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 93.75 do 94.25 dinarjev, francoski frank stane 6.32 do 6.37 din., za 100 avstrijskih kron je plačati 13.42 do 13.55 para, za 100 čehoslovaških kron 286 do 287.50 din., za 100 nemških mark 18 do 19 para in za 100 laških lir 462.75 do 464.75 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 5.80 c (1 c je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 2 točki in pol.
«Km 5- •. ,jwBHOBBawmMna>iaaMWK!.' » ««a tam* ~ »
Dopisi.
Race pri Mariboru. Sokoliči-orjunčki iz Sv. Marjete grozijo, da bodo povabili mariborsko Orjuno v naše Race. Mi Račanci jim povemo na vse glas: Le pridite! Mi fantje in možje iz Rač in okoliških vasi smo pripravljeni. Smo z drugimi obračunali, bomo še z vami! A ta obračun bo tak, da se vam bo zavrtelo in zvezde boste videli. V orjunskem «Taboru« napadate naše mo-ae, posebno gospoda Sernka. Za ta napad dobite or-junčki pošteno plačilo.
Sv. Pavel pri Preboldu. Na notico «Lep vzgled kat.
NAZNANILO.
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prišel od vojakov domov Žalec in prevratnem vsa v kleparsko stroko spadajoča dela, ter garantiram za točno solidno, vestno ji najcenejšo postrežbo. -4 5*9	IVAN SADNIK, klepar.
samozavesti in mučeništva« v «Napreju« z dne 18. maja t. 1. izjavljamo, da paški orlovski odsek že od meseca julija več ne obstoja iz česar izvira, da g. Berdnik ne more biti predsednik orlovskega odseka. «Napreju« priporočamo za drugič boljšega dopisnika, da ne bo po nepotrebnem beležil blamaž. Vodstvo Sav. orlovskega okrožja.
Zavodnje. Poročila se je Franca Maze, članica Dekliške zveze in Marijine družbe ter mnogoletna cerkvena pevka. Na gostiji je nabral načelnik Kmetske zveze Franc Ovčjak med gosti 350 K za Dijaško večerjo v Mariboru. Novoporočencema obilo sreče!
PRIREDITVE.
Sv, Jurij v Slov. gor. Igra «Miklova Zala« je jako dobro uspela. Žal, da imamo tako male prostore. Polovico ljudi ni dobilo več vstopnic. Da se vsem ustreže, zalo se igra ponovi v nedeljo, dne 3. junija ob treh popoldne. Pridite! To igro si je res vredno pogledali.
Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dne 10. junija priredi bralno društvo «Edinost« od Sv. Jurija v Slov. gor. tukaj v posojilniških prostorih (Arnuš) krasno ljudsko igro «Miklova Zala«. Igra je znana po Sketovi povesti istega imena, ki jo je svoječasno izdala Mohorjeva družba in so jo doslej še povsod igrali z najboljšim uspehom. Krasne koroške narodne noše, sijajne turške obleke. Pridite! Po igri zapoje šentjurski mešani zbor več zanimivih in novih skladb. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
Slej ali prej bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati «Pekatete«, ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih.
			
			m
NI KAM!
marmorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri:
kamnoseškem mojstru
l KPevjR
V MARIBORU
KERSNiKOVA 7-
^-laga^ratBffSHB
Ferdinand Smoli
generalno zastopstvo tovarn
MELICHAR-UNRATH-BACHER
(Sv. Jurij ob juž. žel.)
ima stalno največjo zaiggo
27; 4—1
najrazličnejših
okopsinikov, esipainikov. plugov, bren, plantaž in
seialnih strojev
RUDOLF närur»
Enižane cene!
Prvovrstno blago I
Tudi vsi drugi poljed. stroji / so v zalogi.
inserirajte!
Hočeš, nočeš, moraš, uvideti, da so «Pekatete« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Kadar se mudile v Mariboru, ne pozabite obiskati vrdke Franc Mastek na Glavnem trgu, kajti ta tvrdka »udi vsem največjo izbiro vseh vrst manuiakture po mjnižjih cenab in najboljše kakovosti. K nakupu se ^veda prav nikogar ne sili, zato je prav vsakemu na prosto dano, si ogledati to veliko zalogo ter se prepričati o res nizkih cenah in najboljši kakovosti blaga, izbira je vedno poseono velika v vseh vrst suknn in to češkega in angleškega izvora. Toliko cenj. občinstvu v ravnanje.	425
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v SniartncH» ob Dreti, r. z. z n. z. se bo vršil dne 27. maja ob 3. uri popoldne v njenih poslovnih prostorih. — Dnevni red: 1. Poročilo načelslva. 2. Odobrenje rač. zaključka za leto 1922. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.	542 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se vrši dne 1. junija 1923 ob 2. uri popoldne v posojilniških prostorih ob 2. uri popoldne v Dravogradu št. 2. Spored: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva o poslovanju leta 1922. 3. Sklep o poročilu in potrditev računskega zaključka. 4. čitanje revizijskega poročila in sklep o njem. 5. Sprememba pravil, 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Opomba: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se sklicuje nov občni zbor na isti kraj in z istim sporedom, ob isti uri, na dan 21. junija 1923.
lana htia s 4 stanovanji, VEjla lila« vrt, njive ta svi-•jsii hlev se v Studencih, Kraja Petra 26, po ceni proda. — Stanovanje na razpolago. 533
Ob nenadai in preti.dki hgubi našega predragega siaa, brata, soprog* in svaka gospod*
ložefa Fabiančič
poseatnika v Velkem kamnu St. 9 smo dolžni tem potom izreči zt hvalo za izkazano sočutje. Posebno že zeh«»ljujemo preč gospoda župniku in g. kaplaau is Koprivnice za spremstvo in tolaiilue govore, vrlim pevcem za prekrasne žalostink« in vsem sorodnikom, prijateljem ia «naneen?, ki so dragega rijnika tako v obilne21 šievila spremili na tadnji poti.
Bog bodi vsem plačnik!
Žalujoča rodbina Fabjančii-Župevc

Man obleki za gospe^a in dečke
v veliki izbiii p) primernih cenah priporoča
FRANC CVERLIN
krojaški mojster
Maribcr« Aleksandrova cista 18.
s d ema delavcema sprejme Vinko Skamlič, Sesterže, pešta Ptujska gora.	1-—3 5 7
kffifiun okoli 11 oralov UjtJJSSU ia 2 orala gotda v Peklu pri Mariboru ob d>š«vni cesti blizu D«tw jsebekove Opekarne se zartdi dtužinikib razmer ugodno preda. Vprašati iz prijazDcsti pri t.rdki B!um, po-rivaču streh, ilasibor, Aškerčeva ul. i 2.	1—a 540
\af&MJS ^ ratucac sadje in J«! a! Jfi vinorejo »n im» več 'eloonih moči, išče A. Ussar, Ptuj.	S4 j
Tajnika °L?p,-!me pri 00
Mariboru.
nica.
Rs znanje pri 5.6
se rrodavGra-diiki 3?, Pes-5 {8
Mizarskega učenca
pridnega, močnega, iz poštene 1 i5e, ki ima veselje do te obrti sprejme takoj: Jakob Pužko, misarstvo, izdelav, in popra vlj. , oljedelskih strojev. Bušina pri Ptuju,	541
Galica ♦
lm\Q ¡¡¡j katran m
karbolinei §J§g
gumi za ceeljenie
se dobi po naj- Jgggj nižji ceni pri
SIOTenski trg

Gostilni,
brajda, !o minut cd delavnice južne železoice, pol ure iz Maribora se proda ia !;o.coo Din. Naslov v upravi, 2 -2 550
iaiir-aolar niLmoil
razume resnično živinorejo ia tudi pitanje ž ¡vina ter se izkazati z lepi ni spričevali, se išie za neko graščino. Vstop t/koj. Ponudbe pid »Volar lcco» na upravo lista.	1—2 5j8
Ifrtaar trecen, starejši Slliiar strokovnjak, kateri se zna Ukazati z lepimi spričerali te sa neko lepo vrtnarijo išče. Samski iaajo prednost Ponudba pod »Vrtnnc na upravo list*.	1—2 539
I Ira se °*e£Jjen vi t i Sar vešč I >5,0 popolnega vinogradniškega in po mogočnosti tudi sadjarskega pesU mirljiv in po-štea. Pisčspodogovoru. Nastop z 1. novembrom 1923. Nailov na pošt.ii predal št. 67, Celje.
t	534
Preselite i? £ k^T«2
sto 31 naznanja
EKABT IVAN
čevljar. Rabljene transportna
vrie za mleko
kupi mlek»rna KOS, Maribor, Jenkova ulica 6	535
Priznano najboljše
peklenske km s m
(HOilensensen) priporoča založnik in samopro-daja te snamke za JtigosUvij« tvrdka F. S. Škrabar, Višnja gora. Preprodajalcem ugodne ceje!	1—15 5ij
Navdana hiša
z j dve dri.žiai z vito 11 in njiv« blizu Maribora se takoj po ceni proda. Podli jnik, Tezao 37. 55!
Starejšega hlapca
z djbriaii a r.čevili in pridne deklo se sprejme takoj. Naslov v upravi lista.	55$
tovarna imetij, strojev, livarna, železa
Hoče pri Mariboru,
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in inotor-
I
no moč, vitelje za 1 in 2 konja, vejalnice, sla- j moreznice, sadne mline, brane za travnike, | reporeznicc itd. Železno opremo za žage, ve- Jj necijanerce vseh vrst, cirkularne žage, trans-misije, vse litnine iz železa in kovine, i Popravila vseh strojev in motorjev. Postrežba
sp>
točna, zmerne cene.
547

Gotove obiska
t» gospod» in dečke v veliki isbiri po pnirernih ceni h se priporoča Franc Cverlin, krojaški moister, Maribor, Aleksandrova cesta ;8. 2-2 521
I aeniia gminke' kreP '■t d-LQ>>lil]K| za podeželske gledališke odre, n*daljc k te in imga lasna dela priporoča R. arobelnii, frizer is dimi i t gospode ter z i gledlišSe, Celje, Glavni trg <7.	3 -3510
'•Inrori 'n	«5e«ec se
li0lcl[9 taVoi sp-ejme v umetnem mlinu BOhm v frsmu 2—2 5 ti
Ovčja
Modra pika ^i.
I..--I« 2 krat rafiniran, ¿VepiP >Flc ristella«
Pstrolcj, Sarino 'in brez trošarine, vsakovrstna strojna raf. olja ponuja po najnižjih cenah'
f^horko, Maribor
d. z o. z. Slovenska al 8 telef. I53.
eme
volna' neoprana
žime konjskih in govejih repov kupi v vsaki množini IVA S 3JANDL, Msribor, Slovenska «L št 8.	4 -4 4*3
Sodarsiče pomočnike
«prejme pri dobri plači in vsej oskrbi v hiši Fran Repič, Ljubljana Trnovo. Tsm se sprejmejo tadi vajenci.	8 -4 450
Pezer mlinarji
Pristno in svežo švicarsko s ;tlo prvovrstne zuaake »Albert Wydler«, 24 ¡n 33 cm široka volnena sita, pocinjeao iiino tkanino, garsntirsn < trzinsko samenje sa belo zm?sno in iroo meljavo, gnrte peharčke, vijake itd. priporoča po najnižjih dne/nih cenah speciana trgovina sa mlinske potrebščine
CflDEZ & BRCflR Ljubljana
KOLODVORSKA ULICA Štev. 35 2aht«vsjte cenike in posudbo t
na prodaj. Obstoječ?, iz lilSCi 4 stanovanj, električna ¿razsvetljava, pri glavni cesti 1o minut od mesta Celje, Gafcerie, traven je čez en crkl zemlje ali Se več, kakor je kupen ugod-aeje, nekaj gospodarskega po-Jopja, pripravno za kakega obrtaika; proda ae po ugodni ceni zavoljo preselitve. Zve se pri Jos. Verbnik, tesarski mojster, Gaberje J34, Celje. 7—183
Priporočam SgfK
potrebščin najboljših znamk. Atelje Vlašte, Gosposka ul. 23, i. nadstr., Maribor. 4—lo 314
Presnog, cement in strešna tipska
•talno v zalogi pri
M. PETRIČ, LJUBLJANA
Bunajsaa cesta 33 Telefon 366 Skladišče: »Bilaun«. 5-7 396
Posestva na p oda!
Nevepostavljeno poslopje, do oralov zemlje, lepi gozdi, travniki in njive, redi se lahko S glav živine Več pove Ra^ »vin d Krumpak, pos. Spodnja Sostri aie». p. Podplat. 3 496
Orilrfa se kmetij4kop"s?stvo rlUUO v dobrem sUnu lep» bosta, mera I4 in pol hektarov ležeče v Turju I in pol ur« od Rimskih to lic Izvedbe pri Franju Ma inko v Lašiem. 4^6 3 3
po't»ni2» oeki vskega elEl učacc«. Učna dob* brez obleke 3 leta. z obleko 4 leta -¿ihae! Zatodsik, p*ko?e*i m »jtter, Guitanj, Mežiška do lin»-_ 3—3 489
I8 hidravlična prsše
z d ema cilincL- orna za st skanja oba «e ttrodd pri Konradu Werai«. Orm >1. 2 2 5 8
!)!«>#>. ! „« košar«,ko*čeks FlaSnSilO, i. t. d. is de ujesj lidno in pt c ni Alojz Počila-ni*. M:h|s Magdalena, Sv. Pavel p-i Preb Ida. 2—J 5;6
Brusne Kamnsz^kose
prave iUiianke, '.eprem-eljue v dobioti, modro g a lic o, rafijako ličje, morato travo za mcdroce v aki množini pri joroč» SE VE i & Kom p, Ljubljana. 1 5 5.16
ve ino svež in v vsaki množini ter najniiji ceni <e dobi v zalogi cexeita
F. C. SCHWAB
PtyMImenskltrs
2—5
525
.KORANIT'
zajamženo prati isbssts? Skrili za kritje streh
KORANU ne premoči ne odzebe, se ne lomi i a ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehra na 1 m' samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha,ker ne pot-ebuje nikdar popravila. FRAN HOČE i AR Zircra!ca(M8sta)G orenjsks
Zatiraj podgane
samo z
(Pbosphorpastam)
pošilja s poštnim povzetje»
Svttozar Strajfč
i drug drogeriat, Nori Sad.
Potrebujem rezani les
£a moj« skladišče, deske in late. Kdor ima naj mi ponudi
Milan Pjevalica, Okužani, Slavonija
Treba da
Fallepjev Elzafluid Povsod kupiti morete!
A ko ugotovite, da Fellerjev pravi Elzifloid kje ne morete dobiti, proaimo sporočite, takoj dobite sporočilo »a Vas a«j ugodnejše meato, kje se prodaja.
TO JE NAJBOLJŠE J KAR SEM KEDAJ OKUŠAL
Pravi Fellerjev Elztflaid kot dobrodejno sredstvo za drgnenjel Za ude I Za vrati Za glavo! Za zobe I Za negovanje usti V zinil V letu I Pri tisoč priložnostih pokaže se blagode-lujoč, bolečine lajšujoč, koristen in mnogo-stransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najooljše sredstvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete:
TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL 1
Ifcžgaf s pakiranjem in poštnino stane:
I CvajHati ali 1 Specialna steklenica 24	dinarjev
13 dvejnatih ali i Specialne steklenice 84	dinarjev
II ivc|a&ti ali 8 Specialnih steklenic 146	dinarjev
M ÜTfjaatih ali 12 Specialnih steklenic 208	dinarjev
KQ1 PRIMOT: Elzi-obliž zoper kurja očesa 2 Din. in 3 Din. Sisn-mentolni črtniki 4 Din., Elsa-posipalni prašek 3 Dln.; Eiza libjs olje 2o Din., Elza-voda za usta 12 Din, Elsa-kolonska fod« 15 Din., Elza-šumski miriš za sobo i5 Din., Glyceiin 4 ötü., ia 15 Din., Lysol, Lysoform 12 Din., Kineški čaj od I D üaljs, originalno Radikum francosko žganje, velika staklenics ij Din., Eka-mrčesni prašek 7 Din.. strup" za podgane in miši f Oia. Z» primot in pakovanje se poštnina posebej računa. m N C»*« se (lili! ie 8 M»t*Urev šsjlstKs« »«?«tläs ¿m* i&reskaüi
ILeliaisBia^
Eugen ¥• PalNif» Stubka Odilia,
lisa trs It 341, HrtfatsJto.
K. & R. JEŽEK,
Kupujem po ugodnih *enah 5-5
kostanjeva drva
13*
ponudbe z navedbe z navedbo množine vagonov in cene franko vagon na lesno tvrdko:
Srpast Marine, Celje Kapucinski oiJ
?slika tzbira vmakovrBt-•laga cimskega blaga tatove površnike od iQ0 Din. in draga ma.-olaktara najceneje pr
1, mmn956
t%ribor, Glavni trg 17
OVES
krompir, koruzo, opeko, c«ment, drva, premog elitna, seno \e-duo vsaka množin*
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57. Tel. 88. a—lo 44«
Kupite samo najzdiavilnejio mineralno vodo
Sli. ROZALIJ
Glavna ¿itoga Maribor, Vrha*i9¥d19
HeSia ife^, 103,
Izvršujemo vse vrste poljedelskih strojev,
kakor: pluge, brane, valje, knhivatorje, sejalne ¡»troje, okopače, kosi.ne stroje, mla tilnice za ročni, vitelnl is motorni pogon, motoije «a bencin in sesalni plin, i.arne lokomobile,8lamoreznice, re-poreznice, drobilne mline, koruzne rolikarje, sadne mline, žitne čistilnike, vinske preše, mline za grozdje, se-salke, kotle, parilnike itd.
kompletne žoge, mline, opekarne,
armature za krožne peži in sploh vse dele transmisij za tovarne.
Lastna maderoa livarna železa in mi in. ^
Cene zmerne!
Zahtevajte prospekte in ponudbe!
Umetno in naravno bosansko in francosko m in-skfl kamenje	303 10-4
, Žitarica
veletrgovina z maka in ds!e simi oridaiki
¥ Nariboru A eksandroira cesta M 32
nljudno naznanja slav. občinstvo, da je otvo-rila v Lajtersbergu, v prejšnji Voglerjevi hiši
menja nico za vsakovrstno žito.
Menjavala in prodajala se bode prvovrstna bačka in banatska moka.
Poskusite tedaj enkrat in overjeni ste lakko,
da bodete z blagom prav zadovoljni. Priporoča se za obilen obisk z velespoštovanjem
„Žitarica Maribor"
menjalnica Lajtersbers. 288 4-4
UDITI
tudi Vi ne smete, ampak pojdite takoj in oglejte «i velikansko zalogo sukna, volne, cefira, platna, hlačevine, robcev, modrovine ter sploh vso manufakturno robo v veletrgovini R. STERMECKI, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. Zahtevajte cenik
PREVZELA IN NA NOVO UREDILA SVA
GOSTILNO PUNTIGAM"
V MARIBORU, MLINSKA ULICA ŠT. 23.
I'jQela bjva vedno najb Ijše vino. s^eže piwn in djbro Luhiijo - SPREJ SEJ'J SE TUDI ABOVE«3TI — novo urejf>n vrt sobe za Jruštea in klube, d'oraiin aa shode, lesssice in plese. Pripotoi&va ss g
Hinko in Julijam Vidmar, pelina Puutijan.«
R Uiratscfiko, Ptui
ima veliko zalog) plašč in zračnic za bioikle, 1 garnitura za 1400 —, 1603-— in 2000 — K. Usnjate suknje za moške 1 komad 4500-— K. Vse vrste vrvi, vože, strange ia glavnike za konje, vse vrste špage in gurte, biče, kulomaz, kamne za kose, modro ga-lico, amerik. petrolej, olje za stroje, sv;če, milo, kavo, sladsor, riž, kandis rumeni sladkor za kašelj, vžigalice, kresilne kamn1, f^jf^ (pipe), žepne aože, žlice i. t. d. Nova kolesa (biciklji: znam e Puch K 8500 na prodaj.	2 3 5:2
3-3 460
Sladko in dobro imam na prodaji, cena nizka
Milan Pjevalica
trgovec sena 03s:\iča.ni, Sla/v-on-Iisu
Vsi p, n. g. bralci se opozarjajo, da morajo pri vseh vprašanjih bodisi glede in sem tov, bodisi v kaki drugI zadevi priložiti poštnino za odgovor. Brez znamk ali dopisnic za odgovor ne more upravništvo željam dopo-šiljateljev ustreči.
kžwmm m mm
Slomškov trg 1 fj^JjJ]^ Pred farno
priporoča svojo bogato zilogo dažtlko« da-ooačega izdelka po najnižiin cenah. Sprejema in izvršuje vsa popravila točno in solidno.
m **
ooijse i
M
O es
iceneis
pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hla-evina, volneao blago, plavins, cefir, šifon, platno, izgotov-tjene oblese, «rajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje Lt d. se dobi pri
;0ŠTARIČ M1RI333
'ikssiidfciva cesta št 13
je stvar zanesljivosti, ker pri kupovanju nikdar ne -r.orete "edeti Z' koliko se ho z višal h cena od skoraj potrebnih popravil.
Od ponovnih i da:kov pasite samo, ako ima'.e garancijo za popolno dobro vrnto strojev. —• Tvrdka SUTTNER, kot jugoslo-vauuo skladišče latfnt š'd <u:ike tvornice ur nudi Vam vedno veliko zbirko s a ojo prvovrstnih ur v vseh cenah I — Predvsem znanka »I^.O«! Švicarska tvor-cieajamči Vam i a dobrot > stroja! Zahtevajte bogato ilustrovani cenik, v katerem najdete ure sa go;pod<i in gospe, iz zlata in srebra, nikla itd v vsaki ceni. ravnotako zapestne ure, budilke, d»lja verižice, obeske n različni nakit. Pošljite za ta cenik samo 2 dinarja.
Odtiošiljalna tvrdka ur
H. SUrffilR Mubliaaa992
Slovenija.
L
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE
a) Za otrobe	Venec pobožnih pesmi Dii
Kvišku srca po Din. 27. 36, 39 in 40.	Sv- Pisrao- Evangelji in C
Rajski glasovi po Din. 38. 50 in 52.	lov P° Din- 10-
Prijatelj otroški po Din. 6.50 in 7.50.	Kvišku 5rcal P«marica (zl
Ključek nebeški po Din. 20. 30.	Premišljevanja za celo leto
Angelj varih po Din. 11.	Din- 32-
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
===== pri ,BELEM VOLU' =====
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po:
5°/o brez odpovedi, 5 V2% P™** enomesečni odpovedi, 6% proti trimesečni odpovedi, Večje in stataejše vloge po 6 Va% sirena po dogovoru
od dneve vloge do ifneva dvfga. Rentn in invalidni davek plačujte
posojilnica sama.
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
Izvritals tse bsnčne posle nelkslsiiteie. fie|«IS|e sbnstotfanig vlog na kaiilics in g fskuto ratau.
Iz&l&ta vsake vimo zahteve fakeJ v goteviit!.
Pooblaščeni prodajalec srečk driatne razredne loterije.
ETiik tiskarne H. Cirila x Mariboru.
Odgovorni urednik; Tiado Puienjak.
Izdaja konzorcij «Slov. Gospoflatja,« ,
jp^ w ¿r
se vedno le najbolj Se m najceneje za domačo potrebo vsakovrstno »anufakinmo, kako? tudi teksiiino blago pri stari in zelo znani tvrdki
HABOL WOBJC
Maribor, Gosposka ulica št;, !Os
! ! 1 Perje za postelje 1 ! !
SPODNJEŠTAJEBSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
mvmmmn— ■■umi» —to——a—................. ■iimiiini—l.iiiiiilii tw.J-._LJiL I l"HP!—B
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z n. mv. obrestuje od 1. novembra 1922 naprej navadne vloge pc '
0
Vloge na trimesečno odpoved po 5 7a%. Stalnejše in večje vlog?
pa od 6 do
izdeluje iz
kmetske preje dobra domače platno
in obrisače z ali brez rudečih krajoikov. Pavolo in delo oskrbi tovarna. Prejo prežema za tovarno
gospod IVAN ZDOLŠE C, Maribor,
Tattenbachova ulica 20 (blizu Narodnega doma) in
gospod IVAN PETROVIČ, Ptoj,
Tudi Vi se boste prepričali, da je v Vašo korist, ako si ogledate uajprvo
velikansko manufakturno zalogo
tvrdke
Aloiz DROFENIK
„p ¡i Sotncu"
CELJE, GLAVNI TRG 9
predno kupite oblačilo. Stalno velika zaloga vsakovrstnega inozemskega oblačilnega blaga.
Za obilen obisk te priporoča Alojz DfOfgflik.
TOVARNA UMETNEGA ŠKRiUA IN ELEKTRARNA, DRUŽBA Z OZ
Slovenija
Venec pobožnih pesmi Din. 15. Sv. Pismo, Evangelji in Dejanja apostolov po Din. 10. Kvišku srca! Pesmarica (zl. obr.) D. 15. Premišljevanja za celo leto I. in II. del. Din. 32.
Družba vednega češčenja. 2 molitveni uri. Din. 3.
Kratko navodilo za pobožnost M. B.
Kraljice src Din. 5. Vir življenja Din. 18. Duša popolna Din. 20. Duša spokorna Din. 20. Bog med nami Din. 12. Večno življenje (rdeča obr.) Din. 24,
(zlata obr.) Din. 33, Slava Gospodu Din. 18. Nebeška hrana I. in II. del Din. 15. Priprava na smrt Din. 16.
b) Za odrasle Bogomila po Din. 15, 22, 25. Pobožni kristjan po Din. 12. češčena Marija po Din. 14, 48, 60. Marija varhinja po Din. 10, 36. Sv. Alojzij po Din. 15, 34. Nebesa, naš dom po Din. 42. Skrb za dušo po Din. 15, 22, 30. Sv. ura (velike črke) Din. 12, 15. 30. Mali duhovni zaklad (velike črke) D 12. Marija Kraljica po Din. 42. Venec pobožnih molitev po Din. 40.