Katolišk cerkven list.
Tečaj M\\	I Ljubljani iT. malica trama 1 Sod.	M J s! tO.
Mir a/J MiasJistav.
(Konec.)
Pa kam sira šol raji drugam ko do vas, 0 dragostni slave sinovi! Resnici nebeški pretergati gaz. Pred ktero mališki duhovni Vsi kakor pred strelo ognjeno beže. ko slina na skali se lirami spraše. Kar slednjima lahko prepriča: De to jc res Božji posredljivi uk. Ki večne pogube nas varva in muk. In verne gotovo zveliča.
Kerstila naj pervo kazarski sva rod,
Pozneji panonske deržave.
In zdaj me jc peljal duh Božji do tod.
Na plodne ravnine Morave;
Al kaj sim še najdcl neverne oblast';
De narod še poln je maliskih pošast.
To mojo je dušo skelelo.
Zdaj blagi vladar! če resnico želiš:
To v tvoji je moči. ti lahko storiš,
De Ijadstvo bo vero sprejelo.
Ker volja člov eška je prosta brez mej, V keršanstvo nihče se ne mora, Ce nisi dovoljin, grem zopet naprej, Te tudi ne silim, ne zbora; Z britkostjo zapustil kraljevi bom prag, Od moje obutve otresel si prah, Mogoče, de najdeni drugodi Zclečih resnice in voljnih ušes. Ki milost jim sije brezkončna nebes. De niso resnici nasproti*4,4.
Zdaj pravi duhovnu kralj mirno nasprot:
„Spolnilo se moje je zdetje:
Prepričan sim. ti si sel višjih osod,
Kdo branil bi tvoje početje!
Govori! kraljevo besedo ti dam.
Ne boj se ničesar, jaz sam sim ti v bran:
Ne bo ti nobene krivice".
Zdaj pal co popotni mož dene na stran'.
Razgcrne obširno si knjigo na dlan,
In bere sledeče verstice:
nr)Slavite Gospoda vladarja sveta. Gospodu gre čast in zahvala, On sam je mogočen, On zmagati da, Po Njemu je zemlja postala; Karkoli se vidi okrog in okrog. To dela Njegovih mogočnih so rok. Kar: „bodi!u je djal — in je bilo. De! Solnee žareče On sam je prižgal, On luni in zvezdam tečaje poplav'!, Brez Njega se nič ni godilo;
On vse obdaruje, ki dobro store,
Njim rajski 60 dvori odperti;
Al ti, ki čez dobro se s hudim bore,
Brez milosti bodo zaterti.
Molite Gospoda, dobrote izvir.
Od Njega gre blagor na zemljo in mir.
Ic Njega gre plodnost narave;
On hoče vam blagor, nikolj ne snrjt*. Spolnujle \jcjtivc postave!—■
Ko solnee izhodno, ki zvezde temni.
Se lice govorniku sveti.
Prijetno soglasna beseda doni.
Dc slednji ga mora umeti.
In nikdo ne zine besede nasprot.
Z v un kralja ga varva naj višji Gospod .
Katerimu službo opravlja.
Kater'mu živi in sc trudi na ča*i.
Pred kterim se trese peklenska oblast.
Ki zemlje mogočne prestavlja.
In mnogo se zlaga od pravga Boga. Kako je dolžnost mu služiti. S čem zblaži sc duša, očisti dolga, S čem serd jc Njegov tolažiti. Kdo zopet odpori jo zaklenjeni raj. Kaj čaka človeka, ko v prah bo nazaj. Kako smo dolžni se ljubiti; Od kod de izvira vse hudo in smert. Zakaj je zatrosil malikc nam čert. Kako smo dolžni jih studiti.
Kdor koli ga sliši okrog in okrog.
Nebeška resnica ga gine.
/m t-mag h dodelil Cirilu je ttng.
Dc luč je pregnala lamine.
\ ladarju vdero se po licih solze.
In radosti bije njegovo sercc:
De Bog je poslal učenika.
Ki v lastnim jeziku bo narod učil.
De praviga spet bo Gospoda slavil.
In zginila zmota velika. \ojieh Kurnik. •) kolar
MPahovai oče.
Dober dušen pastir je resnično pravi oče svojim ovčicam. Odganja z dušnimi in s trlesnimi silami od svoje čede ljute volkove, ki mu prote, nedolžne jag-njiče mesariti in neusmiljeno podaviti; brani in varva sebi izročene dušice po vsi moči vidnih in nevidnih sovražnikov; jih vodi na tečno in tolsto pašo, kjer jim daje v hrano čiste pšenice, in lomi nepokvarjeniga kruha besede Božje, ter jim vsčva v željne serca ro-dovito seme raznih čednost, spremlja jih na solčne trate sv. zakramentov, kjer jim zaliva vsejano seme z bistro vodico in ovlažuje nežne sadičice s plodno roso milost Božjih; in v tamni in burni noči zemeljskiga življenja jim žari mila zvezda svetiga njegoviga zgleda. Duhovni oče živi in dela, sebe skor pozabivši, v prid svojih otročičev. Otrokam je otrok — vsim je vse; veseli se z veselim, žaluje in plaka z otožnim; pomaga, svetova, opominja, prosi, žuga, - moli za vse. Zatorej je pa tudi močna dobrih duhovnih ovc poslušnost in ljubezen do duhovniga svojiga očeta.
*) Hvala za lopo pesem, s ktero ste spodobno počastili Sloveaor ■a Bogam nar večiga dobrotnika, sv. Cirilai aposteljna. Vred.
Silo zagovcdcni bi mogli biti zares ljudje, kteri bi prav priserčno ne ljubili duhovniga pastirja, kteri jih je skoz veliko let tako skerbno in pohlevno pasel in morebiti nar boljši moči svojiga življenja pri njili zgubil, de mu je glava osivela iu se mu noge utrudile na stare dni. Lep zgled nam pripoveduje lllaliovest v 3. zvezku IS55.
Mnogo let je že pasel duhovni pastir (fajmošterJ (>lronski sebi izročeno čedo z veliko gorečnostjo, ko pravi služabnik Kristusov. V vcdnih skerbeli se mu lasje pobelč in starost ga jame nadlegovati. Zavolj pretežke službe v ('struni in ker je potreboval v sivih letih vee i pomoči in podpore, si puiše za sedem-descllelniga starčka bolj pogodile in pripravne fare. Dobil si jo je po svoji volji v Hohuniiiiii, iu I. 1852 se je imel nanjo preseliti.
Ko faraiii to novico zvedo, jih prepade serčna žaloM, krr so imeli zgubiti Ijubljeiiiga očeta svojiga. Sami niso vedili, kaj početi, /e so mu jeli orodje in blago prešel«.vali, kar pridejo neki dan veljavni možje (*>tronski. ter castitljiviga pastirja svojiga milo prosijo , naj hi jih nc zapušali konec življenja, saj dc jim hoče soseska vse težave po moči olajšali, tudi konje rediti za potrebno ježo, dc le še pri njih ostanejo. Take ljubezni se sivček celo nadjal ni v pri-prostosti svoji, zatorej 11111 la večkrat ponovljena prošnja serce jako gane. Vender tolaži može in se izgovarja s t.m, de zdaj celo ne more prcmcuiti svojih iii m-I, ker ga že kliče volja vikšili na drugi kraj.
l'o tem odgovoru mu poslanci niso smeli več upo-r.-vati: pa starašina njih pristopi in z giiiljivim gla->a n služabniku Hožjimii tako govori: .. \!:<* I*/-, častitljivi tjospod oee ! nc moramo del j času med seboj imeti za Url jen ja: tlorotile nam vender. de bi I as imeli saj po smerti pri sebi. 'Aato I us prosimo, tdt-ljubit t nam. de bomo smeli mer I ro i ase truplu z Hnbamiaa donesti tesem% it, tukaj le pokopati, ko poklice Bi > (j I 'a so da s: t k sebi".
Ta preserčna proš .ja vdane cede Kristusove je pr- magala miločutiio mtcc duhov nov o. \ .sercu do ži-\ iga ganjen ui mogel nič odgovoriti, kar zjokal se je ko majhno dete. Ko pa se je nekoliko upokojil, poda \Nini pričuiorim roko iu jim je obljubil, de se če odpovedati liohiiminski duhovnii t« r končati poslednje ireiiiitke življenja \ ( >troni v sredi preljube svoje cede.
Veselje iu radost se je razlegalo vse okoli, ko so zvedile verne ovčice, dc jim ostane duhovni oče njili do koiie t življenja. Pomislimo pa resnično žalost t« fare. k<* j. vzame llog čez dve leti premiliga očeta. Pogreb no mu olepšali in poveličili po vsi moči; mu p stavili lep spomiitik na grob in skupno in posamezno so /anj moli i. Tako hvaležnost, tako ljubezen nahaja pi\ ljudstvu katoliški duhoven, ki dela neutrudno v viuiri tiospodovi za zveličanje duš, ako so ovce zares hvale/.ne in občutne za dobrote.
Kje drugod se razodeva taka čista in serčna ljubezen? lvdo dela in stori drugi več za človeštvo, kakor ravno goreč duhoven? On ima duhovne otročicc, za ktere bolj skerbi, ko starši za svoje otroke: on je pravi duhovni oče.	L.
1%,'ar starji fare na Kranjskim.
V ^slovenskim cerkvenim časniku**' 1 IH4H je bil v zadnjim listu sostavek vsih starih in novih far Krajnske dežele ali sedanje ljubljanske škotije častitim bravcam zročen. Od tistiga časa sem se je pri pregledovanji rokopisov, sporočil zgodovinskiga zbora in v to zadevajočih bukev še marsiktera drobtinica iz krajnske cerkvene zgodovine najti dala, kterih ne-
ktere tukej naznanimo, ne izpustivši, kar je od starjih far že pred ta pot povedano bilo.
Spoznati se mora pred vsim, de so cerkvene zgodbe krajnske dežele iz starjih časov bolj v tem-noti zakrite, kakor na primero gorotanske ali štajerske ali primorske; posebno iz deset iga in enajstiga stoletja skoraj ni trohe najti, razun kar bi se po ustnih zročilili vganiti utegnilo.
Za faro sv. Petra v Ljubljani se da po vsih zročilili soditi, de je v tistim času že stala, ko je v novič naseljeni slovenski narod še večjidel v temi'mali k o vanj a prebival. Morebiti so ze nekdanji Emonski školje za varnosti voljo zunaj mesta stanovali; ali pa se je duhovšina pri poztiejim razdevanji stariga mesta na tisti bolj pokojni kraj umaknila. Cerkev sv. Miklavža, pravijo de je bila pervič I. 747 po ribčih zidana, in se je od kdaj poddružnica s. Pelra štela, še v buli papeža Pija II. ob poterjenji ljubljanske ško-lije je poddružnica (ecclesia lilialis) une cerkve itne-nova: od tod je brez velicih dvomov skleniti, de je pri sv. Petru že v osmim stoletji fara bila. Vender pisaniga pričevanja od tega ni od pred, kakor od I. 124S: Lud o vik. ljubljanski tajmoster (Ludovicus, plehanus ile Lavhach), je namreč v darilnim listu 0-glejskiga patriarha Hertolda za Gornji grad podpisan. Ako je cerkev sv. Miklavža ze takrat posebniga pastirja imela, kakor se sploh terdi. je hil le namestnik ali vikari od sv. Petra. Iz fare sv. Petra so prišle vse fare ljubljanske okolice, sv. Vida, po Valva-zorjcvini naznanilu že I. 1()S5, Vcrhnika pred I. 140M, Ig pred I. 1519. iu od Seut-Vidske Po I ho v-gradec pred 1. 1571, kolikor se iz rokopisov izve-diti iia. Pred ko ne. je tudi Sovra, hči od matere fare sv. Petra: ze je bila sama svoja I. 1342, ko je bila Vitrinjskiinii samostanu na Koroškim zročena : morebiti tudi Šmarja, ktera je že I. 13N4 fajmoštra Jakoba imela, pa je s svojimi poildružiiieami v sredo Senipeterske fare segala.
Kara sv. Jurja v stari Loki je gotovo nar starji v Loški okolici: pisano pričevanje pa je pervo še le od I. 1272, ko je fajmošter (lodofrid od fri-zinškiga škofa Konrada zemljo v vžilek dobil: po buli papeža Klemena VI. i. 1355 je bila škofijski cerkvi Matere Kozje v Frizingi pridružena. Iz le fare so prišle Selce pred I. 1511), Poljane iu Ziri. od kterih pa zunaj Valvazorja ni starejiga pisanja. (D. si.)
Afrika ns ko.
I/ lisinv gospoda misijonarja Ju/.. I>it>inerja ml is. listopada <ii 30.
grudna 1sij.
3. kozoperska prijadrimo v Kafajo. Tukaj prebiva imenitni, deleč sloveči iu spoštovani arabski šeli (.starašina) Aliiued Abuzin. Njegova zemlja je ohšir-uiši memo niarsikleriga kraljestva v Evropi in seže do rudečiga morja, je pa skorej vsa pušava. Njegovi ljudje se imenujejo jSukria-arabci, in terdi jo, de so nasclci iz Arabije. Egiptovski vladi plačuje do 20 tavžent tolarjev letnih davkov, jc pa skorej čisto samosvoj gospodovavec obilnih sebi podložnih scliov in ljudi, ki ga ljubijo kakor prijatla, kakor očeta spoštujejo, in mu pokoršino skazujejo kakor od Hoga poslanimi! vladavcu. V nar tehtniših rečeh prisegajo pri glavi Abuzina f očeta uma). Alimed Abuzin je prav močen in teršat, za glavo veči meni druzih ljudi, se ravno, iiesiljeno in naravno nosi: hodi počasi in veličansko, govori spremišljeno, krepko in zvezano, vse obnašanje je olikano in resno. Nosi sploh nagubano, dolgo, belo srajco, in tudi bele rudeče obrobljeno ferdo (ogrinjalo), ki je leno če* leče veržena,
in na glavi rudpč tarbiiš (kapo) z belim prevezalam okrog glave. Veliko sim že od tega moža slišal, in me je prav mikalo ga enkrat prav v obličje viditi in spoznati. Havno zdaj sim imel k temu naj pripravniši priložnost, ker mogli smo se k njemu oberniti za spremljavce, velblode (kamele), pozvedenje in popotni list, namenili smo bili namreč, od tod tje v pušavo nekoliko pogledati. Ta poglavar je v slovezu velike gostoljubnosti, in naš doktor je zraven tega tudi njegov prijatel. Torej smo si bili že vnaprej tega svesti, česar smo ga prosili. O našim prihodu je imel ravno veliki divan (posvetni zbor). Ob pregernjenim ange-rebu (zofi) je na pol slonel na pol sedel, z blazinico pod komolcam. Krog njega je veliko velikašev njegove deržave na pregernjenih tleli čepelo, z enim ko-lenam podklonjenim, z drugim kviško. Tudi ti so bili v dolgim in ohvatnim belini oblačilu in s turbanam na glavi. Spet okrog teh so bili možje iz priprostiga stanu, ki so stali in so bili le malo in slabo oblečeni. Vsi so z nar večini spoštovanjem vpričo bili, vse je bilo tiho in je molčalo, dokler ni šeh rekel kteriuiu spregovoriti. Po tem pa se je goreče in vneto v arab-šini govorilo »Seli je dolgo in obširno besedilo z veliko poterpežljivostjo poslušal, in kar nie ni obraza spremenil, dokler ni govornik dogovoril. Na to je šeh z vnetim, reznim glasam izrekel svojo misel in razsodbo, in potem ni nobeniga izgovora ali ugovora več. Enake zbirališa. v kterih so se razne razsodbe in vladne reči obravnovale, sim vsak dan vidil, zlasti dopoldne. — Ko smo mi prišli, je vstal šeh z vsim zboram in je odpravil pričujoče. Veliko poklonov po šegi trli ljudstev se je sem ter tje dajalo: Kako je? kako se imaš? si zdrav? ti je dobro? kako je s tvojim zdravjem, itd. Zraven tega si med seboj čez pleča gledajo eden drugimu, prav tako, kakor se mala obiskovanje preblažene Device Marije pri Elizabeti.
Ogletl po Slovenskim.
Ljubljane. Cerkveno slovstvo. Pri ..t; c r-berju** se dobivajo od škofijstva poterjene nove bukvice: Src t i Alojzi, ali šest ne deli na poboinost r čast src-tiga Alojzja. (Veljajo terdo vezane 2(> kr., v pol usnji 30 kr.. vse v usnji 40 kr.. z zlatim obrezkam t gold. J
Spisane so poleg nemškima prevoda po 12. laškim natisu. Obsegaj i: Xauk o Aestnedeljski pobožnosti: sporočila sv. Alojzja do svojih ea-diveov, red, po kterioi naj kristjani žive; življenje sv. Alojzja v 12 razdelkih s premišljevanjem; čednost sv. Alojzja za vsako nedeljo iii za vsak dan v tednu, s sprašanjem veti, žalostjo, sklepam in molitvo za vsakim premišljevanjem; zatem so razne molitvice in litanije sv. Alojzja. Pridjan jr molitvenik z vsimi potrebnimi molitvami za službo Božjo sploh in z dvojnim obiskovanjem presv. rešnjiga Telesa, in sv. križev pot po sv. Leonardu, počešenje terpečiga Jezusa, dve pesmi sv. Alojzja, in življenje sv. Stanislava Ko*tka.
Tisk je lep. in bukvice zališa lepa podoba sv. Alojzja. Kakor je „Danicau o neki priložnosti žc priporočala, de naj bi se v vsaki šoli eniga pol leta življenje sv. Alojzja. dru/.iga pa sv. Stanislava razlagalo in po potrebnišiio na pamet učilo, je k temu toliko več priložnosti zdaj, ker so še čedne bukvicc na svitlo prišlo, v kterih je zraven druzih koristnih reči popisano življcn e teh dveh angelskih mladenčev.
Pervi zrezek sr. pisma nore zareze, ki obsega evangelije in djanje apostolsko, je dokončan, in nati-okovanje tega težavniga pa potrebniga dela neprenehama napredova, zdaj je imenitni list do Rimljauov na versti. Ne ve se še, če se bo ta zvezek precej posebej zatnogel dobivati, ali bodo Milostljivi knes in škof, ko bo še drugi
dokončan, celi novi zavet skupaj blogovolili na svitlo dati. — Toliko se nam je potrebno zdelo od tega spregovoriti, zlasti ker so nekteri skerbeli, de bi se to delo kaj preveč ne zakasnovalo. Ciodi se pa ravno nasproti: zakaj kdor ima kaj zapopadka od natiskovanja, lahko sprevidi, de jc treba precej časa, prejden se 39—30 pol natisne, zlasti pa sv. pisma, ko je treba na vsako piko paziti, in desiravno se je mogla razlaga še Ic proti izdelovati iu pregledovati, jc vender z B »zjo pomočjo, se ve de, z velikim trudam loliko dodelaniga. in ako Bog da. tudi zanaprej ne bo zastajalo.
Cvrillu a Meihodu" sc iz več duhovuij pite. kako slavuo so obhajali g..d sv. C.rila in Metoda . sv. aposteljnov slovenskih. «1. sušca po bistriški škulii.
Z Gorcnskiga (Konec.) Pruge leta so je lložji grob precej v sat>ot<i večer pospravil; kako pa ho se letaš ljudje čudili, ko so, od procesijo nazaj v cerkev pridši. u-gledali. de čuvaji so sc ze odmaknili, kamen groba je bil odvaljeu iu sprelepi angel v beli obleki, z zeleno palmo miru v roki jc kazal v odperti prazni grob in s tem uaznaiioval preplašenim trem ženam, ki mi Jezusovo truplo prišle uia-zilit, de „vstal je Prcmagovavec smerti, in ni ga vee tukaj!4*
Iz tega kratkiga popisa čast. bra\ei „l>anicc" lahko povzainejo, de Sub:c zasluži očitno p hvaljen iu priporočen biti. Vsa sostava, barvna ličnost in živo«t je pri nas vsim prav zlo «1 »padla, tak; de so L»:I• ljudje od kraja vsi prav zadovoljni, akoravno ga niso Ic doinati. ampak tud ptuji vse dni vcMkiga ledna in velikonočno praznike neprestan« obdajali.
Pa tudi razun Božjiga groba se ie ponašala naša tarna cerkev pretekle dni z marsikako novostjo. — V sa-boto jutro se je prte pri blagoslovljeuji ognja iii vodo prižgala lepa nova kci>tua sveča, popoldan pa ne jc cerkev op.avila prav jo svatovsko. Postavilo se je na veliki aliai 1-4 tiovoposrebernjenih svetnikov, na ktere so bile natakiijcno nove, lepo pobarvane sveče. Novi cvetlični \ ene i so se pripeli okrog baldakina in pred tabcrnakcljuaui. Svrtil-mk ali luster sredi cerkve se je. omit in osuažen. lesketal enako novimu. iu ko so proti večeru gromeči možnarji ljudi k procesii privabili, sta prinesla dva v nove oblek« napravljena strežnika male nove bandcrci pred cerkveno vrata. Kdo. kteri suažnost cerkve ljubi. I»i sc nc b.l vsiga tega veselil? —
Lepa navada je tudi pri nas , dc velikonočno jutro fantje pri danzvonenji streljajo, ljudje pa vstajajo, gredo molil sv. križev pot iu cbiskujej • zraven tudi grobe svojih rajuih. — Letaš nc je odmeval celo jutro od treh gričev mogočen strel, ter pozdravljal vedeli dan iii praznik, kte-riga katoliška cerkev po celim svetu lako veselo in praznično obhaja. Pa ne Ic zjutraj, tudi k vsim trem duhovnim opravilam nas je zraven vbraniga priterkovanja vabilo v cerkev ludi streljanje, tako de se je res vse storilo, kar v cerkvi iu zunaj taiste k povzdigi pobozuiga duha iu serca zamore pripomoči. — Naj bi nam dohrotljivi Bog dodelil še innogo tako veselih velikonočnih dni! Z Bogam!
J. Levičuik.
iz Gorice 14. t. m. X.— Goriško duhovstvo se Im morebiti šo spomnilo, kako st nas bili razveselili častiti z. prost o sklepu duhovnih vaj leta 18.5 4, ko so nam za popotnico na znanje dali misel o napravi seme niš« za otroke, in nam povedali, de so jim Verdenberški štipendij v ta namen obljubljeni; in lej! te dni je bilo od dobrotne roke na tihim — deset tavžent goldinarjev darovanih! Zlahluo seme je tedaj že čverslo kal pognalo, skorej bo luč zagledalo.
Zalivajte, duhovni bratje in verni, to neprecenljivo rastljino, ktera hrani zdravilo mnogim ranam, in Oče nebeški ji bodo rast podelil. Zdi se mi, de to bo tista cev, po kteri se bode duh in sok konkordata v goriški vinograd napeljavah
ttazgted po kersanskim svetu.
Z Dunaja. Vsi vikši pastirji ho bili 12. t. ni. v slovesni p»klon sprejeti ml Njih c. k. apostol, veličanstva, kardinal Svarcenberg so v imenu vsili druzih podali cesarju pismo v latinskim jeziku. Njih veličanstvo so se na to v latin-kim nagovoru prijazno zahvalili ter med drugim zaterd Ii. dc bodo vedno kakor mož Svojo cesarsko besedo i ii sklenjeno pogodbo n e p r c I o m I j i v o ohranili. Nagovor je bil sklenjen /. besedami: D odi te do mene zaupljivi, kakor tudi jest imam d o V a s '/.aupanje. f■ 11 boko giiijcui ho bili viksi pastirji pri bla-go-erčn m odgovoru Njih apost. veličanstva, ki so se po-»cie do slehern ga -kola posebej obernili in z njim nektere besede v njegovim domačim jeziku spregovorili. Zaslišanje je terpelo pol ure. Potem so se vikši pastirji podali h kardinalu Via e Prela-tu se jim poklonit. Vsi častitljivi cerkveni oeclje so bili zvečer k cesarju na obed povabljeni.
Per*o .■'tjo škofovskih pogovorov je pričcl kardnal V ale Prelil z latin-ko besedo, in v tem jeziku se tudi obravnava. Po trikrat na teden so mende velike seje, posamezni odbori pa »e vsak dan zbirajo. Se Ic po binkostih se bo neki zbor razšel.
II er vaš k o. V Petrianeu se je 1. t. m. v katoliško cerkev vcrnil Ivan Friderik Dirigo, evangelik in malar iz Hesenskiga. Skorej tri leta je bil v tem kraji in je svojo vero tako zakrival, de ni nihče prav vedil, pri čim de je. Prcdobrotljivi llug pa, pravi „kat. list.tt, ki noče smerti grešnika. temuč dc se npreoberne in živi, ga neprevidama h težko boleznijo obiše, in mu ob enim razsvetli um v spoznanje, de zunaj katoliške ccrkve ni zveličanja. V takim Htanu da poklicati k sebi duhovna ljubljanske škofije, g. M. Dobovška, kteriga je bil ondotni g. duhovni oastir o koleri v pomoč vzel in čez zimo pri sebi ohranil, in mu odkrije nevarno rano Hvojiga serca, toži in zdihuje nad svojim žalostnim stanam ter imenovaniga duhovna skesano prosi, dc naj ga v katoliško cerkev sprejme, v kteri edini si upa pokoj najti za svojo nemirno vest. Potrebno pod-učen, je bil sprejet v naročje sv. cerkve in tudi s sveto popotnico previden. 3. t. m. jc ta pomlajeni sin sv. matere katoliške cerkve ves pokojin in miru svoje življeoje sklenil.
Iz Peste. V ondotni cerkvi 00. frančiškanov je letaš žc fi ljudi prestopilo v katoliško cerkev, v Tati ravno lako nedavno neki kalvin; vAradi pa so se letaš žc trije, lani pa sc je njih 13 vernilo iz zmute v naročje dobrotne matere, katoliške cerkve.	(C. a M.J
V občini Ve i t s ch o c h h e i m - u na Hajnu je uoi-dau neki ribič namesto ribe velik zlat kelih iz vode izle-kel h kterimu je bil težek kamen privezan, iu ga je bila mende božjeroparska roka ondi skrila.
H i m. Nekaj časa sem je v Rimu francoski prelat, preča-t. Ptuse-jski škof iu vstanovljuje družbo za afri-kanski misijon. 14 let je bil misijonar in apostolnki namestnik na Indijanskim, zdaj pa obrača »vojo gorečnost iu svoje skušnje še v bolj puste kraje. Njegova družba bo pod višjim vodstvam propagaudiniin v Rimu, in njeu pervi namen: liste afrikanske kraje za keršanstvo pridobiti, kainor luč sv. vere še ni segla in še nimajo misijonarjev. K temu mu je treba samih sebe darovavnih mašnikov in pa pomockov za to napravo. Družuiki bodo sklep storili, do smerti v tem apostolskim poklicu ostati. Njih naj veči del je odmeujen, iti v nar daljnisi afrikanske kraje v misijon; nekaj pa jih bo v F.vropi ostalo, de bodo z misijonarji dopisovali in za njih potrtbe skerbeli. Za topa misijon-stva ne bodo čisto oprosteni. temuč se bodo doma pečali z duhovnim pastirstvam, z deli usmiljenja, n. p. z varstvam zapušenih sirot, m (rdiganjem po deželi, z misijoni po vaseh in tergih itd. Ze je ta družba poterjena od propa-
gandini ga zbora, in kardinal Franzoiii, vodja v propagandi je v pismu do Pru*e-jskiga škofa upanje razodel, de ho bodo že našli taki, ki bodo imeli serčnost, se temu poklicu vdati.
V	Rimu je bilo letašnje velikonočne praznike veliko ptujcov. Pri veliki slovesni maši v Sen-Peterski ceikvi je bilo velikonočno nedeljo 25,000 do 30,000 ljudi pričujoč h.
Angleško. Na angleškim je dosihmal 1 vikši ško-lija iu 12 sufragaiiHkih škofij, — v vsim skupaj je 941 duhovnov petrinov, 708 ccrkev. 17 moških in 88 ženskih samostanov. Vlani se je število duhovnov s 15 in cerkva z 11 pomnožilo; ravno zdaj jc teki v delu 30 novih cerkev in 2 samostana. Med lanskimi spreobernjenci sta dva imenitna doktorja, 13—14 lordov ali alahtnikov v vinokih službah kraljestva, 40 poslancov angleške spodnje zbornice, več anglikanskih duhovnov itd. Na Sotskiin so 4 apost. namestniki, 135 duhovnov, 141 cerkev in 3 ženski samostani. Spreobračanja h katoliški cerkvi mogočno napredo-vajo na Angleškim, zlasti med protestanškimi duhovni. Ravno se je spet odpovedal zmoti bivši pastir v Godsilee-u, (i. A. Goldham, in je zamenjal svojo bogato duhovnija s pravo vero. Protestanške predmestne cerkve se čezdalje bolj spraznujejo, in pridigarji, ko vidijo, de noče poslu-šavcov v cerkev biti, hodijo v gostarije, verte, kerčme in skušajo tamkej pri poliču poslušavcov dobiti. Viditi je celo njih pastirje, ki si dajo orgelce za seboj nositi, de bi si pomagali s pomočki, ktere saini zaveržejo. — Katoliško duhovstvo pa je zraven tega mirno, in tistim, ki vprašajo za svet, če je sprehod ali nedolžin kratkočas v nedeljo pripušen, z dobrotnim in pobožnim svetain naproti pridejo. Anglikanci so namreč v tem nezmerno ojstri in terdi: »Nasproti pa nisim nikoli nikjer tako pobožniga povečevanja nedelje vidil, kakor pri katoličanih v Londnuu, piše neki dopisovavee. Tudi se ne prederzne noben katoličan ojstri-ga 40danskiga posta prelomiti, razun hude bolezni. Bogati in ubožni se zderže tačas z nar veči vestnostjo celo vina, ola in vsih močnih pijač. Katoliške cerkve ne morejo več velikiga števila vernikov obsegati. (AVien. Kchztg.)
Na Malti je 40 angleških vojakov v katoliško cerkev prestopilo, ravno tako tudi več imenitnih protestantov, in 10. Hveč. tudi 1 jud io 1 turk. (Morning Chron.)
Jeruzalem. Vgrudou 1.1, je bil prišel neki zdravnik Thevenin s svojo ženo in Sletuim sinčkam v Jeruzalem. ne le na Božjo pot, temuč »te ac je dal v frančiškanski red sprejeti. Zmed njegovih 5 otrok jih je žc več v duhovne rede sprejetih, in njegova žena se je potem podala k salczijankain ua Francosko.
JMiti darovi.
Za misijon gosp. Olivieri-ta.
Duhoven 1 gld. — Jožef zamurček (is lastniga nagiba) 30 kraje. — Dva d. dobrotnika 1 gold. 20 kraje.
Za misijon gosp. Knobleher-ja.
J. K. z. 30 krajcarjev. —
Pogovori z gg. dopisovavei.
tj. C. v B: Prejeli in vse opravili. — U. Pr. s: Prosimo v dopisih vselej ime; 6icer se ne ve. kako in kaj? Dopin za Danico morajo kako duhovno stran imeti. —
Duhovske zadeve.
V	ljubljanski škofii. Gosp. Jož. Lužan, beneficial v Olševku. in gosp. Ureg. Keršic. vpokojeni duhovni pomočnik t Radomljah, sta umerla; pervi 9., drugi 10. t. m. Tudi bogoslovec gosp. Š legel, je doma v Teriicu umeri. R. I. P.!