Ano (Leto) XVI (11)
No. (Štev.) 35.

“ESLOVENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
28. AVGUSTA (AGOSTO) 1958

Ob obletnici hrvatsho-
srbshega sporazuma

26. avgusta je minilo 19 let, odkar
sta bili v Službenih novinah Kraljevine
Jugoslavije objavljeni dve znameniti u-
redbi. Prva ustanavlja iz Savske in Pri¬
morske banovine novo Banovino Hrvat-
sko, kateri priključuje še okraje Du¬
brovnik, Šid, Ilok, Brčko, Gradačac,
Travnik in Fojnica. Ista uredba govori
nato o prenosu pristojnosti na Banovino
Hrvatsko ter o njeni organizaciji. Dru¬
ga uredba pa pravi, da se določbe o Ba¬
novini Hrvatski morejo prenesti tudi na
ostale banovine. Obe uredbi so podpisali
kraljevi namestniki in vsi ministri.

Ker bomo letos obhajali 40 letnico
razpada Avstrije, ustanovitev države Sr¬
bov, Hrvatov in Slovencev ter njene
združitve s Srbijo, je .prav, da se spom¬
nimo takozvanega hrvatsko-srbskega
sporazuma iz leta 1939. Ta dogodek je
bil namreč zgodovinska prelomnica po¬
tem, ko sta koncept centralizacije in ne¬
naravnega unitarizma Jugoslavije zašla
v slepo ulico.

Jugoslovanska misel ni nastala šele
med drugo svetovno vojno. Tudi ne mo¬
remo trditi, da je bila želja po Jugosla¬
viji vznikla samo pri Slovencih in Hrva¬
tih ali morda samo pri Srbih. Pri vseh
treh narodih se je že v prejšnjem sto¬
letju porodila ideja Jugoslavije, ki je v
tem stoletju iz leta v leto intenzivneje
živela. Usodnost je bila le v tem, da si
je vsak narod predstavljal pod Jugosla¬
vijo nekaj drugega in da si celo pripad¬
niki istega naroda večkrat glede pojma
Jugoslavije niso bili edini.

Najbolj enostavni in najbolj enotni so
bili morda glede pojmovanja Jugoslavi¬
je Srbi. Že leta 1866 si je srbsko dija¬
ško in mladinsko združenje “Zedinjena
omladina srpska” pod vtisom laškega
Piemonta stavilo za cilj zedinjenje vseh
Srbov v eno državo, nato pa združitev
te države s Črno goro. S tako nastale
Velike Srbije naj bi se pozneje razvila
jugoslovanska država, država Srbov, Hr¬
vatov in Slovencev, v kateri naj bi imeli
vodilno vlogo Srbi. To pa zato, ker so
bili že tedaj Srbi sami mnenja, da ima¬
jo oni edini lastnosti za tako vodstvo,
medtem, ko jih Hrvatje in Slovenci ni¬
majo. Tako pojmovanje Jugoslavije je
pri Srbih obveljalo več ali manj tudi
pozneje.

Pri Hrvatih je jugoslovanska ideja
dobila zagona iz odnosa do Madžarov in
je temeljila na hrvatskem državnem pra¬
vu. Dogodilo se je, da je bila jugoslo¬
vanska ideja pri Hrvatih včasih močnej¬
ša kot pri Slovencih. Tako so se n. pr.
Hrvatje pritoževali, da je bil Slovensko-
hrvatski katoliški shod leta 1913 prema¬
lo jugoslovanski.

Zanimivo formulacijo hrvatskega poj¬
movanja Jugoslavije je dal Štefan Ra¬
dič 24. novembra 1918, ko je predlagal,
naj bo Jugoslavija zvezna država s tre¬
mi državnimi parlamenti: hrvatskim,

srbskim in slovenskim. Zvezna vlada naj
ima le tri ministre. Na čelu države pa
naj bodo trije regenti in sicer srbski
prestolonaslednik, hrvatski ban in pred¬
sednik Slovenskega narodnega sveta.

Pri Slovencih je bila najvztrajnejša
pospeševateljica jugoslovanske misli Av¬
strija. S Slovenci je namreč postopala
tako, da ga ni bilo pripadnika nobenega
stanu, ne poklica, ki ne bi ob vsakem
koraku moral čutiti, da je manj vreden
zato, ker je Slovenec. Zabranjeno je bi¬
lo vse, kar bi Slovencem dalo značaj
svobodnega naroda.

Zato so Slovenci vedno bolj hrepeneli
po svobodi. Beseda Jugoslavija jim je
postajala polagoma simbol za vse tisto,
kar so si želeli od svobode. Vsak po¬
memben dogodek, naj bo to aneksija
Bosne in Hercegovine ali zmago pri Ku-
manovu, so tolmačili kot nov korak na
poti do Jugoslavije — do svobode.

Pred 40. leti je Jugoslavija postala
dejstvo, številni so bili predlogi, tako
Slovencev, kakor tudi Hrvatov in tudi
nekaterih Srbov kakšna naj bi bila nje¬
na notranja ureditev. Neizmerna škoda
je, da ni imel odločilne besede pri no¬
tranji ureditvi Jugoslavije dr. Anton
Korošec, eden njenih glavnih tvorcev.
Zgodovina je namreč dokazala, da je bi¬
lo Koroščevo pojmovanje Jugoslavije ta¬
ko, da je ščitilo interese, svobodo in e-
nakopravnost vseh narodov Jugoslavije.

Soglasnost ZN za ohranitev miru

Na izrednem zasedanju Glavne skup¬
ščine ZN v New Yorku je skupina de¬
setih arabskih držav predložila poleg
predloga zahodnega in sovjetskega blo¬
ka še svojo resolucijo o ureditvi proble¬
mov na Srednjem vzhodu, v kateri pred¬
lagajo, naj ZN pooblastijo svojega glav¬
nega tajnika Hammarskjoelda, da se po¬
gaja s prizadetimi državami in se z nji¬
mi sporazume o praktičnih korakih za
ohranitev načel ZN v odnosih med dr¬
žavami na tem področju, zlasti v Liba¬
nonu in Jordaniji, in da uredi vprašanje
umika ameriških čet iz Libanona in bri¬
tanskih oddelkov iz Jordanije. Resolu¬
cija je bila predložena na glasovanje ter
so zanjo pritrdilno glasovale vse člani¬
ce ZN, 80 po številu. .Proti resoluciji ni
glasoval nihče, izpadla je od glasovanja
Dominikanska republika, ker je bil njen
delegat odsoten. Prvič v zgodovini ZN
se je zgodilo, da so vse članice enoglasno
glasovale za neko resolucijo.

Izredno zasedanje Glavne skupščine
ZN, ki se je bavila s problemi Srednje¬
ga Vzhoda, se je tako končalo z eno¬
glasnostjo, ki je presenetila tudi največ¬
je optimiste. Ko se je zasedanje začelo
8. avgusta, ni bilo skoro nikogar, ki bi
si mogel predstavljati, da bi bilo mogo¬
če izdelati resolucijo, ki bi zadovolhla
praktično vse članice ZN — arabske
države, nevtralne narode, sovjetski blok
in zahodni blok.

Toda to se je zgodilo z glasovanjem 80:
O. Arabske države se tokrat pokazale e-
notnost in soglasnost, ki je doslej tudi
v svoji zgodovini niso doživele. Dejstvo,
da se je arabskim državam posrečilo
premagati medsebojna nasprotstva in
predložiti skupno resolucijo, je verjetno
še važnejše, kakor enoglasno glasovanje
članic ZN. če se bo arabskim državam
posrečilo vztrajati na tem sporazumu
in ga spraviti v živlienje, potem je bila
Glavna skupščina ZN priča nastanku
nove dobe arabskega sodelovanja.

Jordanija in Libanon, dve državi, naj¬
bolj naravnost prizadeti z resolucijo,
sta z njo izredno zadovoljni. Ti dve dr¬
žavi, zaradi katerih pritožb o indirekt¬
nem napadu od zunaj je bila sklicana
Glavna skupščina ZN, sta bili med pod¬
pisnicami resolucije. Poleg njiju so reso¬
lucijo predložile še Združena Arabija,
katero sta Libanon in Jordanija kot pr¬
vo, obtožila indirektnega napada, dalje
Irak, Jemen, Saudijeva Arabija, Sudan,
Libija, Maroko in Tunis.

Od teh desetih arabskih držav so vse,
razen Maroka in Tunisa, članice Arab¬
ske lige. Libanon se je prvotno pritožil
pri Arabski ligi proti Združeni Arabiji,
ker pa ta organizacija ni hotela, odn. ni
mogla nič storiti proti Združeni Arabiji,
je Libanon obtožil Nasserja v ZN.

Eden glavnih razlogov o predložitvi
skupne resolucije je vsekakor poskus a-
rabskih držav dati novega življenja bor¬

no živeči Arabski ligi. Prva od štirih
točk resolucije poziva članice Arabske
lige, “naj delujejo strogo po načelih
medsebojnega spoštovanja nedotaklji¬
vosti ozemelj ih suverenitete, nenapa-
dalnosti, nevmešavanja v notranje zade¬
ve posameznih članic.” Resolucija pa je
naperjena proti prisotnosti ameriških in
britanskih čet v Libanonu in Jordaniji,
kamor sta jih poklicali prizadeti vla¬
di v času srednjevzhodne krize.

Eisenhower je na tiskovni konferenci
pretekli teden poudaril, da bo USA u-
maknila svoje čete, čim bo to zahtevala
libanonska vlada in čim bo Washington
ugotovil, da je z drugačnimi ukrepi za¬
ščitena nedotakljivost in neodvisnost Li¬
banona. Dulles je to izjavo nato pisme¬
no potrdil.

Britanski zunanji minister Lloyd je
tudi podal izjavo, obljubljajoč umik bri¬
tanskih čet iz Jordanije pod sličnimi po¬
goji.

Resolucija arabskih držav poleg izja¬
ve o medsebojnem spoštovanju meja in
suverenosti poziva glavnega tajnika ZN
Hammarskjoelda, da uredi vse potrebno
za ohranitev načel ZN na Srednjem
Vzhodu, zlasti v Libanonu in Jordaniji
in tako omogoči umik ameriških in bri¬
tanskih čet iz teh dveh držav. Zlasti za
ta del resolucije so z zadovoljstvom gla¬
sovale države zahodnega bloka. Prav ta¬
ko je USA z zadovoljstvom glasovala
za tisti del resolucije, ki poziva na u-
stanovitev arabskega gospodarskega
fonda, ki bi ga upravljali Arabci, vlaga¬
le pa bi sredstva zahodne države in dru¬
ge, ki bi to hotele, med njimi morda tu¬
di ZSSR. Ta predlog je dal že Eisenho-
wer v svojem nastopnem govoru pred
forumom ZN.

Arabska resolucija pa se je povsem

izognila vprašanju ustanovitve mirovne
policijske sile ZN za to področje, ka¬
kor jo je predlagal zahodni blok med
debato. Ta policijska sila naj bi bila po
zamisli USA sestavljena iz oddelkov
majhnih držav, tako, da se arabske dr¬
žave ne bi mogle prizoževati nad “vme¬
šavanjem” velikih sil.

Če bo sporazum med arabskimi drža¬
vami obstal pri življenju, potem vsaj v
bližnji bodočnosti, tako meni zahodni
blok, ne bo nastopila potreba po ustano¬
vitvi take mirovne policijske sile. Toda
misel o taki oboroženi sili ZN je bila
sprožena in bodo o tem problemu v vsa¬
kem slučaju razpravljali zopet na 13.
rednem zasedanju Glavne skupščine ZN,
ki se bo začelo prihodnji mesec v New
Yorku.

Prvi dve resoluciji, zahodnega bloka
in sovjetskega, na tokratnem zasedanju
Glavne skupščine nista prišli na glaso¬
vanje, tretja, arabskih držav, je bila
sprejeta enoglasno. Zahodni blok z o-
dobritvijo arabske resolucije, ni doživel
poraza svojih predlogov. Arabska reso¬
lucije vsebuje v glavnem arabskim drža¬
vam v prid spremenjene predloge zahod¬
nega bloka. Sovjetska resolucija o takoj¬
šnjem umiku zavezniških čet iz Libano¬
na in Jordanije pa je doživela popoln
poraz. Sovjetski zvezi se ni posrečilo
n'ti s pospešitvijo udara v Iraku niti z
mahinacijami za hitro sklicanje vrhov¬
ne konference niti z rožljanjem z o-
rožjem in tudi ne z njeno resolucijo v
ZN pridobiti arabskega bloka zase in
proti Zahodu. Rezumljivo je, da so za
sedaj arabske države ostale raje na sre¬
di med obema blokoma, toda z vratmi
odprtimi za Zahod, zaradi petroleja.
Zaenkrat je najsigurnejši kupec nji¬
hovega petroleja Zahod in tudi dolar je
še vedno močnejša valuta od rublja.

Vojni načrti kitajskih komunistov

Ker je ZSSR doživela na Srednjem
Vzhodu poraz v njenih naporih za prido¬
bitev arabskega področja v svoje ob¬
močje ter si je ta poraz še zapečatila z
nujnostjo glasovanja z ostalimi članica¬
mi ZN za arabsko resolucijo, je Kre¬
melj sklenil Spraviti ta dejstva čim hi¬
treje v pozabo in obrniti pozornost sveta
na Daljni Vzhod. Ob obisku Hruščeva v
Pekingu je rdeči diktator z Maocetungom
izdelal načrt za poživitev živčne vojne o-
koli Formoze in pripadajočega otočja
Quemoy, Matsu in PeScadores.

Koncem preteklega tedna se je v for-
moški ožini začelo živahno delovanje
nacionalističnih in komunističnih bojnih
čolnov, prišlo je do podmorskih spopa¬
dov med potapljači obeh strani in do le¬
talskih bitk nad ožino, z žrtvami na o-
beh straneh. Komunisti so na obali na¬
sproti otočju Quemoy in Matsu nagrma¬
dili velike množine vojnega materiala,
navlekli tankov in topov, izkrcevalnih

Toda zmagalo je tisto srbsko pojmova¬
nje Jugoslavije, katere začetke smo za¬
sledili že v letu 1866 pri združenju “Ze¬
dinjena omladina srpska”.

Kljub temu bi delal danes krivico Ju-
gosloviji tisti Slovenec, ki bi metal nanjo
samo kamenje in jo obtoževal. Slovenci
smo v njej dobili toliko pozitivnega, da
noben razvoj tega ne more uničiti. Po¬
leg tega je obstoj Jugoslavije pokazal,
da Jugoslavija sama ni nesreča za jugo¬
slovanske narode. Nasprotno: Jugoslavi¬
ja je dokazala, da bi mogli v njej živeti
vsi narodi v zadovoljstvu in blagostanju.
Nesrečno, dvakrat nesrečno je bilo le ti¬
sto pojmovanje Jugoslavije, ki je pri
snovanju te nove državne tvorbe zma¬
galo.

Po dvajsetih letih obstoja Jugoslavije
so se pri Srbih našli politiki in odgo¬
vorni državniki, ki so uvideli, da cen¬
tralizem in unitarizem povzročata ruše¬
nje temeljev jugoslovanske zgradbe. Na
osnovi tega spoznanja in s pomočjo
modrosti in uvidevnosti dr. Mačka je pri¬
šlo do hrvatsko-srbskega sporazuma, ka¬
teremu je leta poprej utiral pot dr. An¬
ton Korošec.

če beremo danes uredbo o ustano¬
vitvi Hrvaške banovine, moramo prizna¬
ti, da je bila to zgodovinska prelomni¬
ca in da je bil začetek poti za preuredi¬
tev Jugoslavije začrtan jasno in določ¬
no: prenos pristojnosti na hrvaško ba¬
novino (kmetijstvo, trgovina, industrija,

gozdarstvo, rudniki, gfadbe, socialna po¬
litika, narodno zdravje, telesna vzgoja,
pravosodje, prosveta in notranja upra¬
va), ustanovitev hrvaškega sabora z za¬
konodajno močjo, široka pristojnost de¬
lokroga hrvaškega bana. Centralni vla¬
di so bile pridržane predvsem stvari
skupne prirode.

Druga svetovna vojna je preprečila,
da bi se razvoj v Jugoslaviji nadaljeval
v pravcu hrvatsko-srbskega sporazuma.
Tok časa pa se ni ustavil ne v svetu,
ne v Jugoslaviji; z njim se ni ustavil
razvoj oblikovanja vsebine jugoslovan¬
ske misli. Če je bila pred 40. leti ne¬
jasnost v marsičem in možnost razprav¬
ljanja o vsem, so danes za pravilno poj¬
movanje jugoslovanske misli dognane in
nesporne naslednje temeljne osnove: No¬
ben narod Jugoslavije ne more biti sam
po sebi določen za vodstven narod. Na¬
rodi Jugoslavije so ravnopravni brez o-
zira na številčno moč. Kakor vsi naro¬
di, tako ima tudi vsak narod Jugoslavi¬
je po naravnem pravu pravico do lastne
države in pravico, da sam ureja svoje
življenje.

Ko si bodo narodi, živeči v Jugoslavi¬
ji, medsebojno drug drugemu priznavali
te osnove, bo jugoslovanska misel dobi¬
la za vse jasno in določno vsebino. Po¬
tem pa ne bo težko napraviti načrta za
skupno streho, pod katero bo zavarova¬
na svobodna rast vsakega naroda pose¬
bej in trdna moč skupnosti. M. S.

čolnov in drugega vojnega ladjevja in
utaborili na desettisoče vojaštva pri¬
pravljenega za takojšnjo akcijo.

Na Formozi in bližnjem otočju pa je
čangkajšek oklical pripravno stanje, po¬
ostril pazljivost proti kitajski celini in
povečal propagandno vojno z nylonskimi
baloni, ki jo vodi že od svojega pregnan¬
stva na Formozo.

Sredi teh obojestranskih vojaških pri¬
prav, pri komunistih za izkrcanje na
Formozo, pri čangkajšku pa za obram¬
bo Formoze in za napad na kitajsko ce¬
lino, so se s komunistične obale oglasi¬
le topovske baterije in začele pošiljati
točo granat na Quemoy in Matsu. V
soboto, nedeljo in ponedeljek so grana¬
te deževale v jutranjih urah tako na-
gcsto, da je poprečno po 700 granat
padlo na vsak kvadratni kilometer otoka
Q.uemoy. V soboto so komunisti izstrelili
na Quemoy nad 36.000 granat, v nedeljo
nad 41.000, v ponedeljek prav toliko. Na
Quemoyu je bilo po uradnih podatkih
nad 200 mrtvih in ranjenih vojakov ter
civilistov.

V zraku je prišlo do več manjših bitk
med komunističnimi Migi in nacionali¬
stičnimi letali, v morski ožini med For¬
mozo in celino pa do spopadov med boj¬
nimi čolni obeh nasprotnikov.

Zaradi izredno močnega bombardira¬
nja Quemoya in zaradi drugih grozečih
komunističnih priprav na celini so ame¬
riški vojaški zastopniki na Formozi za-.

TRITON, NAJ VEČJA ATOMSKA
PODMORNICA

Iz ladjedelnic v Grotonu, v državi Con¬
necticut v USA, so 19. t. m. spustili v
morje največjo podmornico na svetu.
“Triton”, kakor se nova atomska pod¬
mornica imenuje, odriva 5900 ton vo¬
de ter je skoro dvakrat večja kakor do¬
sedanje severnoameriške atomske pod¬
mornice. Dolga je 145 metrov in oprem¬
ljena z dvema atomskima motorjema,
tako da more eden mirovati medtem ko
drugi deluje. Ker je opremljena z nad¬
morskimi radarskimi napravami, bo
mogla manevrirati varno mnogo dalj
časa nad morsko površino, kakor dose¬
danje atomske podmornice. Zaradi dveh
atomskih motorjev pa bo mogla tudi
mnogo dlje ostati pod vodno gladino.
Atomske motorje je izdelala ameriška
General Electric Co., ki je zgradila že
tudi en atomski motor za rušilca.

IZ TEDNA V TEDEN

Foster Dulles je izjavil, da bi sleher¬
na akcija kitajskih komunistov za za¬
sedbo otokov Quemoy in Matsu, imela
dalekosežne posledice. Severna Amerika
namreč ne bi gledala ravnodušno na
tako početje kitajskih komunistov.

Francoska vlada je odobrila osnutek
nove francoske ustave, ki bo predložena
narodu v odobritev. Gen. De Gaulle je
po vladni seji odšel na obisk na Mada¬
gaskar.

Zahodnonemška vlada je zavrnila po¬
nudbo Hruščeva naj bi s sovjeti skle¬
nila prijateljsko pogodbo z utemeljitvijo,
da to vprašanje spada v spored razgo¬
vorov vrhunske konference.

Palmiro Togliatti bo v kratkem moral
odložiti generalno tajništvo italijanske
komunistične stranke. Tako poročajo
italijanski listi, ki vedo povedati, da ga
je v Moskvi “odžagal” njegov stari tek¬
mec poslanec Longo.

Sovjetska zveza je svoje nezadovolj¬
stvo s Titovim zadržanjem pokazala na
ta način, da ne sodeluje na sedanjem
beograjskem velesejmu. Ostale satelitske
države so na njem zastopane z izdelki
svojih industrij. Sicer se pa gospodar¬
ska izmenjava blaga med Titovino in
satelitskimi državami nemoteno nadalju¬
je.

Med Jugoslavijo in Albanijo so se od¬
nosi zelo zaostrili. Albanski poslanik v
Beogradu je poslal Titovi vladi tri ostre
protestne note zaradi smrti albanskega
državljana Hasana Spata v titovih za¬
porih v Pančevu zaradi mučenja. Alban¬
ski poslanik je zapustil Beograd in od¬
šel v Albanijo. V Beogradu sodijo, da
ni izključeno, da bo Albanija prekinila
diplomatske stike z Jugoslavijo.

V Beograd je prišel na obisk predsed¬
nik danske vlade H. C. Hansen. Kardelj
je ob tej priložnosti izjavil, da bo ta o-
bi-sk doprinesel velik delež za utrditev
mednarodnega sodelovanja.

V Irak je začel prihajati ameriški vo¬
jn ški material. Prav tako je začela do-
bLati ameriško orožje indonezijska vla¬
da, da bo lahko “zavarovala notranji
mir”.

Vera, ki prestavlja g°re. Kurt Athin-
ger, pohabljenec, je na bergljah napra¬
vil peš romanje z Dunaja v Lurd. Na¬
men njegove žrtve: prositi lurško Mari¬
jo za starše, ki so jih sovjeti ob koncu
vojne odpeljali v Sibirijo.

čeli resno gledati na položaj V Was-
higtonu je Dulles smatral za potrebno,
da je ponovil sklepe ameriško-kitajske
obrambne pogodbe iz leta 1949, po ka¬
teri bo USA branila Formozo in bližnje
otočje Pescadores pred napadalcem s
svojo vojno floto, ki se od takrat dalje
nahaja stalno na tem področju. Dulles
je tudi napovedal, da se more zgoditi,
da svoj obrambni plašč USA razprostre
tudi nad Quemoy in Matsu. Ameriška
flota v formoški ožini je stopila v pri¬
pravno stanje, prav tako je ameriška
mornarica, ki se je pred dobrim tednom
zbrala v Singapurju, odplula iz tega ma¬
lajskega vojnega pristanišča proti For¬
mozi.

EXPLORER V. NI POSTAL SATELIT

Ameriška vojska je v nedeljo, 24. t.
m. izstrelila raketo Jupiter-C s sateli¬
tom Explorerjem V., ki naj bi se pridru¬
žil drugim ameriškim satelitom, ki leta¬
jo okoli Zemlje. Poskus se je ponesrečil,
ke r  se je raketa dvignila do višine 250
km v vsemirje, ni pa dobila zadostne
hitrosti, da bi satelit mogel odbrzeti na
krožno pot okoli našega planeta. Ra¬
dijsko oddajanje satelita so slišali nekaj
nad dve minuti, nato pa je utihnil za
vedno.

TITO ZNOVA PROSI ZA POMOČ
NA ZAHODU

Jugoslavija je zaprosila Anglijo in
USA za nova posojila, s katerimi hoče
še naprej graditi svojo industrijo. Tito¬
vi diplomati so navezali stike tudi z
Italijo, Francijo in Zahodno Nemčijo,
predvesm v zadnjih tednih, za dosego
različnih oblik finančne pomoči. Za ju¬
goslovansko prošnjo za dolgoročno po¬
sojilo v višini 300 do 350 milijonov do¬
larjev pravijo, da jo “resno proučujejo
v Washingtonu”.

Stran 2.

Buenos Aires, 28. V1U. 1958

BRALI SMO...

"LA HORA YUGOESLAVA

SVOBODNA  SLOVENIJA

f

mov v podjetju, gospodarstvu in splo¬
šnem blagostanju.

e) pravično razdelitev narodnega do¬
hodka, da bodo vsi imeli dostop do do¬
brin in postrežbe po primernih cenah,
in investicijo pridobljenih sredstev v
smeri razvoja proizvodnje in zboljšanih
pogojev zaposlitve.

f) Pomoč in reševanje šibkih slojev
družbe.

g) Obramba in zaščita družine, zlasti
glede pravice o vzgoji otrok.

h) Odstranitev predpravic, da se po¬
spešuje enakost in solidarnost med ra¬
zredi, plemeni in narodi.

2) Krščansko-demokratske stranke
naj vzpodbujajo svoje članstvo, da o-
stvarja kadre in tehniške študijske sku¬
pine za proučevanje socialnih in gospo¬
darskih vprašanj, kakor tudi onih o raz¬
voju in načrtovanju z namenom doseči
konkretne in primerne rešitve življenj¬
ski problemov v različnih deželah.

IV

Osrednja Evropa in Madžarska

Druga interkontinentalna konferenca
krščanskih demokratov ogorčeno obsoja
usmrtitev madžarskih voliteljev Imre
Nagy-ja, Maleter-a in drugih, ki so se
borili za neodvisnost svoje domovine.
Usmrtitev je v nasprotju z vsemi pravi¬
li pravičnosti in krši dane obljube. Kon¬
ferenca globoko simpatizira z vsemi ne¬
dolžnimi žrtvami tega boja, in zagotav¬
lja svojo solidarnost z zasužnjenimi na¬
rodi v njihovi borbi za svobodo, poli¬
tično pravičnost in demokracijo.

ti naši zbori peljali preko meja, tiste,
ob katerih tako francoska kakor kitaj¬
ska publika najde preprosto in vendar
kakor biserček dragoceno lepoto, tiste,
ob katerih je po Gallusovem koncertu
neki tukajšnji kritik napisal, da zaslu¬
žijo, da jih uvrstijo v najboljše svetov¬
ne antologije. Premišljam o naši pesmi,
o slovenskem oktetu, ki hodi po svetu,
pa še o nekdanjem vokalnem kvintetu,
ki je po koncu vojske prihajal preko me¬
je pet na tržaški radio, da je marsikak
prijatelj iz laške glasbene sekcije z ne¬
prikritim občudovanjem v očeb majal z
glavo: “Non crederei, se no li avessi vi-
sto...” a

Čez teden dni pa bo tukaj spet tambu¬
rica, nato tamburica s harmoniko, nato
italijanska popevčica prevedena v srbo¬
hrvaščino in potem kot kulturni davek
Slovencem in pa tistim, ki ljubijo našo
pesem — v Argentini gre glas, da smo
ra bolj kulturna evropska emigracija —
‘Janez in Micka gresta v Kranj po pic-
ka.”

Toliko pisem pišem, na katera ni od¬
govora. Kaj, ko bi še eno* jugoslovan¬
skemu poslaniku? Pa kaj? In če mož
slučajno nima tolmača pri sebi...?

“Las horas yugoeslavas” pa teko na¬
prej. Kaj za to? Mar nisem davi zve¬
del, da neki argentinski zbor, ki ima sta¬
len dostop do radijskih postaj, študira
slovenske pesmi. Jim bomo pa 'iz tujih
ust slišali!

Vsak teden bereš Svobodno Slovenijo
pri znancih in prijateljih. Prav je to in
pridno jo prebiraj tudi v bodoče. Toda
dosti dolgo si že užival gostoljublje. Po¬
stani sam naročnik, plačaj naročnino in
ne beri lista na stroške drugih!

Resolucije

Na II. interkontinentalni konferenci
krščanskih demokratov v Bruslju, Bel¬
gija, so bile dne 10. julija-1958. spre¬
jete naslednje resolucije:

I

Načela krščanske demokracije

Druga interkontinentalna konferenca
krščanskih demokratov potrjuje svojo
zvestobo načelom politične svobode, so¬
cialnega napredka in mednarodnega so¬
delovanja; izjavlja, da naj bo državna
suverenost omejena kakor zahteva med¬
narodni pravi red in načela naravnega
prava; poudarja, da naj organizacija
države zagotovi civilne svoboščine, svo r
boden razvoj sindikalnih oi-ganizacij, in
politične svoboščine zlasti z ozirom na
pluralizem političnih strank. Zahteva u-
vedbo takega socialnega in gospodarske¬
ga reda, ki bo zagotovil polno zaposle¬
nost, primerne delavske plače in omo¬
gočil delavcem, da razpravljajo na osno¬
vi enakosti z delodajalci probleme pod¬
jetja in gospodarstva na splošno. Po¬
novno potrjuje vsem narodom enako
pravico glede priznanja njihove narod¬
nosti. Zametuje vse diktature in vse
diktatorske režime, ker ne priznavajo
osnovnih svoboščin človeške osebe, želi,
da se ustvarijo mednarodne organizacije,
ki bodo sposobne jamčiti vsem ljudstvom
svobodo, varnost in blagostanje.

Mednarodno sodelovanje

Z ozirom na sedanji položaj priznava
II. interkontinentalna konferenca kr¬
ščanskih demokratov naslednje kriteri¬
je, ki naj vodijo krščanske demokrate
po vsem svetu:

1) Univerzalni značaj sodobnih pro¬
blemov in političnega delovanja. Vsi po¬
trebujejo vse, in to v resnici in nujno.

2) Ne skupna preteklost — ki ima
priznan zelo važen združevalni značaj
— marveč pred vsem odločna volja po
graditvi skupne prihodnjosti je tisto, kar
daje pomen in silo sestanku krščan¬
skih demokratov iz vsega sveta.

3) konkretna in učinkovita medna¬
rodna solidarnost je potrebni predpogoj,
da bo krščanska demokracija mogla do¬
segati svoje narodno in mednarodno po¬
slanstvo. Mednarodna solidarnost pa ne
pomeni tujega vmešavanje v notranje
zadeve drugih držav.

4) Različni narodni pogoji gospodar¬
ske, socialne in politične narave zahte¬
vajo različne metode; prožnost teh me¬
tod in medsebojno zaupanje pa sta ne-
obhodna pogoja pri konkretnih akcijah
krščansko demokratskih strank na sve¬
tu.

5) Krščansko-demokratska načela ni¬
so veljavna samo za ljudstva, ki jih je
oblikovala zapadna civilizacija, marveč
tudi za reševanje narodnih in medna¬
rodnih vprašanj po vseh kontinentih.
Ljudstva Azije in Afrike morajo biti
deležna posebne pozornosti krščansko-
demokratskih strank, ki naj jim nudijo
zvesto in tvorno sodelovanje.

III

Socialna pravičnost

Druga interkontinentalna konferenca
smatra, da je socialna pravičnost te¬
meljna zahteva načel in pravil krščan¬
ske demokracije. Zahteva po socialni
pravičnosti se mora smatrati za temelj¬
ni vir pri preoblikovanju sedanje social¬
ne in gospodarske zgradbe sveta. Uve¬
ljavljanje socialne pravičnosti potrebuje

Amerika se v mnogočem razlikuje od
Evrope. Način življenja je drugačen, če¬
tudi tega marsikdaj ne opazimo. Poglej¬
mo n. pr. samo kako je bilo v Evropi,
če je kdo umrl. Pa naj je bil to znanec,
prijatelj, v javnem življenju znana ali
neznana oseba. Novica o njegovi smrti
nas je prizadela. Misli so nam začele
odhajati k dogodkom, ki so bili v zvezi
s pokojnikom. Poklicali smo si v spo¬
min vse, kar nas je kakorkoli v življe¬
nju vezalo z njim. V nekem posebnem
razpoloženju smo šli, če je bilo le mo¬
goče, “kropit”, nato za pogrebom, pri¬
sostvovali smo pogrebnim obredom ob
grobu in molili. Vse to dogajanje je bi¬
lo mirno, resno, žalno-svečano. Ko smo
se vračali s pokopališča, smo se razgo-
varjali o pokojniku. V duhu je dolgo še
živel med nami. Ob raznih obletnicah
smo se ga spominjali.

Pa poglejmo kako je v Ameriki. Vo¬
zimo se v službo in iz službe. Vedno hi¬
timo, vedno zmanjkuje časa. Teden je
okrog, da se komaj zaveš. V tej naglici
zveš, da je kdo od znancev umrl. Mor¬
da uspeš, da dobiš v tovarni ali pisarni
dopust za nekaj ur, če si le pravočasno
zvedel za pogreb. Hitiš s kolektivi in
avtobusi, da prideš do pogreba. Tam vi¬
diš, da se še nameščencem pogrebnega

gospodarski razvoj v vsaki deželi, ki
stremi za boljšimi življenjskimi pogoji
prebivalstva in za pravičnejšo razdelit¬
vijo bogastva.

1) Kršč. dem. stranke naj imajo za
dolžnost socialne pravičnosti vse ono,
kar jamči vsakemu in vsem članom skup¬
nosti možno živeti v skladu z dostojan¬
stvom človeške osebe, kar naj se dose¬
že s tem, da se vsakomur omogoči ra¬
zvoj in izpopolnitev lastne osebnosti, po¬
sebno pa s sledečim:

a) pravico do dela in pravične dohod¬
ke ne samo za preskrbo osnovnih po¬
treb delavca in njegove družine, temveč
tudi za dosego splošne ravni civilizacije
v njegovi okolici. Omogoči naj mu pri¬
hranke in pridobitev lastnine.

b) s pravicami in dolžnostmi zvezani¬
mi s sindikalno delavnostjo. Zagotoviti
je svobodno in redno delovanje sindi¬
katov in drugih poklicnih, kulturnih, mo¬
ralnih in gospodarskih društev. Poseb¬
no v ne-avtonomnih ozemljih je treba
legalno priznati svobodo sindikatov in
učinkovito spoštovati to svobodo za vse
delavce, ne glede na pleme, vero ali
vrsto dela.

c) uveljavl'anje socialne funkcije last¬
nine, zlasti z ozirom na zemljiško last¬
nino, kjer se mara izvesti princip agrar¬
ne reforme.

d) pospeševanje take socialne in go¬
spodarske strukture, ki bo dajala usluž¬
bencem priliko soudeležbe, na osnovi e-
nakosti s predstavniki javnega intere¬
sa in upravo, pri uravnavanju proble-

V štev. 1-2 kulturne revije Meddob-
je je g. Zorko Simčič, pod zaglavjem
Čas na tribuni objavil svoje Pripise k
dnevom. O radijski oddaji ‘Jugoslovan¬
ska ura” v Buenos Airesu, je zapisal
tele ugotovitve:

Ne vem, če finansira radijsko oddajo
“La hora yugoeslava” poleg drugih tu¬
di jugoslovansko poslaništvo. Vsekakor
je iz oglasov videti, da teh trideset te¬
denskih minut “jugoslovanske pesmi”
teče pod njegovim okriljem.

Orientalske pesmi, potem tamburaški
zbor, pa spet tamburaški zbor, potem
tamburica sama in za spremembo nek
čuden moški glas. Mož je moral imeti
velike zasluge v revoluciji, da so ga
sneli na ploščo. Nato pa pride pred¬
stavnica slovenske glasbene kulture:
“Janez in Micka gresta v Kranj po pic-
ka. .. ” Potem spet tamburice, tambu¬
rica sama. ..

Nekje v meni zvenijo naše pesmi. Ti¬
ste pesmi, ki so jih že pred davnimi le-

FRANJA GOLOBOVA

je imela v soboto 23. avgusta v La Pla¬
ti samostojen koncert, ki je bil pod o-
kriljem ustanove Biblioteca musical Ver¬
di. Uspeh Golobove je bil velik. Na spo¬
redu so bili nemški romantiki Beetho¬
ven, Liszt, Schubert, Brahms in Schu¬
mann. Kljub temu, da je koncert trajal
polni dve uri (25 skladb) je morala Go¬
lobova še dodati. Izven programa je
zapela slovensko narodno in je tudi za
to žela veliko odobravanje. Na klavirju
jo je spremljal g. prof. Osana.

Po koncertu je bila Golobova deležna
številnih čestitk in zahval.

zavoda nekam mudi. Po pogrebu hitiš
nazaj v službo za stroj, ali pisalno mizo.
Takoj te zagrabi zopet vrtinec vsak¬
danjosti.

Včasih pa se zgodi, da zveš šele poz¬
neje: Tega in tega so pokopali.

Pa naj bo kakorkoli: Že naslednji dan,
ali čez teden dni, se ti zdi, da se pokoj¬
nika ne spominjamo tako kot doma in
da je že zelo dolgo, kar je “odšel”.

Take in podobne misli so me večkrat
obhajale, ko sem mislil na nekatere po¬
sameznike, ki so umrli v izseljenstvu.
Njih osebnosti in njih dela v življenju
bi zaslužila, da jih ne pozabimo. Vredni
so, da so nam v marsičem vzor in vod¬
niki tudi po smrti.

Prav na pokojnega prelata Odarja
sem večkrat tako mislil. Zato je po¬
sebno razveseljivo dejstvo, da je izšla
vendarle knjiga, ki prikazuje njegovo o-
sebnost in vsaj delno nakaže ogromno
delo, ki ga je ta izredni razumnik in
mislec ustvaril v razmeroma kratki do¬
ki življenja.

Knjiga nosi naslov Večnost in čas.
Dekan teološke fakultete dr. Ignacij
Lenček je napisal Odarjev življenjepis
in njegova dela. Njegov življenjepis
razdeli v tri dobe. Prva se konča in

začne druga, ko je Odar postal januar¬
ja 1931 docent teološke fakultete. Dru¬
ga doba, ki traja do maja 1945, ko je
odšel v izseljenstvo, je najplodovitejša:
Znanstveno in profesorsko delo, Katoli¬
ška Akcija, Katoliško tiskovno društvo.
V izseljenstvu pa se je predvsem po
njegovem prizadevanju ustanovilo slo¬
vensko semenišče in teološka fakulteta,
ki vzgaja v tujini slovenski duhovski
naraščaj. '

Zelo lepo prikaže dr. Lenček glavne
značilnosti pokojnega prelata ko pravi:

“Značilna zanj je bila najprej izredna
nadarjenost. Le z njo si je mogel na¬
brati tako obširno znanje. Njegovo
splošno izobrazbo in široko razgledanost
smo res občudovali, še posebej smo str¬
meli ob nekaterih potezah njegovega ta¬
lenta: Bistro je prvi hip doumel pro¬
blem, ostro zaznal njegov pomen in u-
videl kako soditi o njem v luči splošnih
načel. Ni miroval dokler ni videl jasno;
jasnost pa je v globini. Zato je tudi
znal tako jasno pisati. S preprostimi be¬
sedami, brez učenjaštva je mogel po¬
jasniti teške in zamotane l-esnice...”

Drugi, r.ajobširnejši, del knjige pa
vsebuje izbor člankov, ki jih je dr. Odar
napisal v času bivanja v Argentini v
slovenske liste in revije. Ti članki so
predvsem katoliško načelne, verske in
vzgojne vsebine. V knjigi so vsebinsko

GORIŠKA IN PRIMORSKA

Slov. kat. prosv. društvo v Gorici je
postavilo na oder novo slovensko opere¬
to “Zvesto dekle”. Dirigent Maks De¬
benjak je zbral in povezal v celoto na¬
rodne pesmi in zložil opereto, ki jo je
na krstni predstavi tudi dirigiral. Reži¬
ral je g. Kumrov, zbor in soliste pa je
pripravil prof. M. Filej. Vsi igralci so
nastopili v narodnih nošah; občinstvo je
sledilo z živim zanimanjem temu delu.

Beneško Slovenijo pa tudi Kobariški
kot (v Sloveniji) je pred dvema mese¬
cema dvakrat zadela huda vremenska
nesreča. Neurje je obakrat povzročilo
velikanske poplave. Nadiža in vsi hu¬
dourniki ter potoki so prestopili brego¬
ve. Najhuje je bilo prizadeto ozemlje
med Tarčentom in Čedadom. Voda je se¬
gala v nekaterih vaseh do prvih nad¬
stropij. Vasi so bile po več dni odreza¬
ne od ostalega sveta, ker so bile vse ce¬
ste, če ne popolnoma razrite, pa vsaj
nasute z gramozom in zemljo. Škoda je
neprecenljiva, ker je povodenj uničila
ves pridelek, razen tega pa tudi odnesla
plodno zemljo. Gasilci in vojaki so več
dni reševali ljudi, vendar človeških žrtev
ni bilo. Oblasti v Vidmu so imenovale
komisijo za ugotovitev škode. — It. vla¬
da je nakazala 100 milijonov lir za naj¬
nujnejša popravila. Beneška Slovenija
ima v Evropi največ padavin.

Slovenski tabor na Opčinah. Goriški
in tržaški Slovenci so priredili 8. Slo¬
venski tabor, letos na Opčinah v Mari-
janišču. Dvorišče je bilo primerno okra¬
šeno, tako, da je prisotnim vzbudilo slo¬
vesno razpoloženje. Pozdravni govor je
imel dr. M. Šah, ki je povedel prisotne
v dobo slovenske zgodovine. Po govoru
je moški pevski zbor SKPD iz Gorice
zapel naslednje pesmi: Kupil bom robce
tri; Pojdem med polja; Zato pa sončka
ni in Snoči so se fantje stepli. Dirigent
prof. Filej je dokazal, da zna zboru vli¬
ti občutje svojega srca in da g-a popol¬
noma obvlada. Posamezne pesmi je M.
Komac povezaval med seboj.

Temu je sledila krstna predstava dra¬
me Slavka Rebca “Jugunda — bela de¬
vinska gospa”, ki jo je režiral prof. J.
Peterlin. Delo, ki ima precej tehničnih
težav, so igralci rešili nadvse dobro.
Številni udeleženci tega tabora so bili
prav zadovoljni, ker jih bo vedno bolj
utrjeval v ljubezni do materine besede

Starosta slovenske duhovščine v Trstu
msgr. Jakob Ukmar je praznoval 80 let¬
nico rojstva. Leta 1901 je bil posvečen v
duhovnika. Po nekaj letih dušnopastir-
ske službe je postal katehet na nemški
gimnaziji v Trstu, ki so jo obiskovali tu¬
di Slovenci. V tem času je ustanovil
mladinsko revijo Zarja. V prvi svetovni
vojni so ga avstrijske oblasti internira¬
le na Dunaju. V času te internacije je
tudi opravil na Dunaju doktorat iz bo¬
goslovnih ved. Tudi fašisti so mu delali
dosti težav, najhujše pa ga je gotovo
zaboleto, ko je kot škofov odposlanec
delil sv. birmo v nekdanji jugoslovanski
coni v Istri. Takrat so ga nahujskane
množice smrtnonevarno ranile. Jubilant
še vedno pridno deluje, njegove pridige
in verski govori po tržaškem radiu so
zelo znani in jih verniki radi poslušajo.
Tudi Svobodna Slovenija kliče jubilantu:
Še na mnoga leta!

PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD

razdeljeni v poglavja s sledečimi naslo¬
vi: Bog, Cerkev, Krščansko življenje,
Dom in domovina, Baraga.

Tudi ta lepi izbor člankov dr. Lenček
pravilno označi ko pravi: “Vsi so vredni
branja in razmišljanja. Brez razmišlja¬
nja branje ne koristi mnogo. Odarjevi
članki niso berilo za zabavo, marveč za
notranje oblikovanje samega sebe in
svojega življenja. Je morda teže za ti¬
stega, ki bere edinole romane, ne pa za
tistega, ki vkljub nemirni naglici in be¬
ganju današnjih dni, še zna in hoče
zbrano in premišljeno brati in se tudi
potruditi, da bi mu branje kaj koristilo
za tisto ‘le eno je potrebno’.”

V tretjem delu pa objavlja dr. Len¬
ček seznam Odarjevih spisov. Prvi tak
seznam je bil objavljen v Zborniku Svo¬
bodne Slovenije za leto 1954 in je obse¬
gal 105 spisov. Pričujoči seznam dr.
Lenčka obsega že 194 spisov in po mne¬
nju pisca tudi ta seznam še ni popolen.

Knjigo, ki obsega 292 strani, je izda¬
la in založila Slovenska Katoliška Ak¬
cija in spada v tisto vrsto knjig, brez
katere na sme biti noben slovenski iz¬
seljenec. Piscu, zbiratelju in založnici pa
lahko izrečemo javno zahvalo in čestit¬
ke.

Zunanja oblika in oprema knjige je
lepa. Le škoda, da so ponekod zamenje-
ne strani! M. P.

ARGENTINA

Po Buenos Airesu in tudi v notranjo¬
sti republike so v zadnjem času krožile
najrazličnejše govorice o krizi sedanje
vlade. Nekateri so celo vedeli povedati,
da bo predsednik odstopil, drugi, da je
nastal nesporazum med predsednikom
in podpredsednikom, da so vojaški kro¬
gi nezadovoljni z vladnim delom itd.
Z ozirom na vse te govorice je predsed¬
nik republike sprejel domače in ino¬
zemske časnikarje ter jim na tiskovni
konferenci odgovarjal na postavljena
vprašanja. Odločno je ob tej priložnosti
zanikal vse govorice o krizi v njegovi
vladi ter o spremembah, ki naj bi bile
v njej izvršene. Naglasil je, da so prav
te govorice dokaz, da je sedaj v Argen¬
tini demokracija. Glede vojske je pa de¬
jal, da se oborožene sile sedaj posve¬
čajo nalogram, za katere so postavlje¬
ne. — Tudi'podpredsednik dr. Gomez
je časnikarjem zanikal, da bi bil zaple¬
ten v kakršnokoli zaroto proti predsed¬
niku. Naglašal je, da je Argentinec, de¬
mokrat in intransigentni radikal in da
kot tak ne more biti v nobeni igri ali
avanturi, ki bi bila naperjena proti de¬
mokratskim ustanovam.

Dosedanje delo vlade so nekatere
stranke podvrgle ostri kritiki. Ljudski
radikali so izdali daljšo politično izja¬
vo, v kateri razčlenjujejo sedanji poli¬
tični, gospodarski in socialni položaj.
Delo vlade presojajo strogo kritično ter
jo delajo odgovorno za vse sedanje stan¬
je. Obtožujejo jo tudi, da so pod njo pri¬
šli do važnih položajev komunisti ter
jo opozarja na nevarnost, ki jo lahko ti
elementi povzročijo deželi. Prav tako
ostri so v kritiki vladnega dela konser¬
vativci. Ti v svoji izjavi naglašajo, da
restavracija peronizma v kakršnikoli
obliki ne predstavlja pomirjanja, ampak
povzroča še večji razkol med Argentin¬
ci. Od vlade zahtevajo pravico za star¬
še, da oni odločajo kakšna bodi vzgo¬
ja njihovih otrok. Zato so proti laici-
stičnim šolam in zahtevajo svobodo pou¬
ka. Prav tako so proti temu ,da bi drža¬
va znova razpolagala z radijskimi druž¬
bami. Svojo izjavo zaključujejo z be¬
sedami: “Zelo smo vznemirjeni zaradi
nedelavnosti vlade, socialnega kaosa in
desorganizacije proizvodnje v deželi, ki
je dejansko prenehala z delom.” — So¬
cialistični prvak prof. Ghioldi pa zahte¬
va od predsednika, da se mora otresti
pristašev bivše tiranije. Dejal je, da je
dežela polna konspiracij, toda ne po¬
vzročajo jih demokratske sile, ampak
druge.

Poslanska zbornica je soglasno odo¬
brila dekrete-zakone vlade osvobodilne
revolucije. Prav tako je ista zbornica
sprejela zakon, s katerim dobivajo stal¬
nost zdravniki.

Policiji je sredi Buenos Airesa padel v
roke voditelj aliancistov Viljem Patri¬
cij Kelly, ki je pod prejšnjo vlado po¬
begnil iz zaporov v Rio Gallegosu v Či¬
le. Ko so čilske sodne oblasti odredile,
da ga bodo vrnile Argentini, je pobegnil
tudi iz čilskih zaporov ter se napotil
k Peronu. Po njegovem navodilu se je
pred časom tajno vrnil v Argentino.

Apelacijsko sodišče v Buenos Airesu
je potrdilo razsodbo volilnega sodnika,
ki je zavrnil prošnjo za odobritev pero-
nistične stranke. Isto stališče je zavze¬
lo tudi apelacijsko sodišče v Cordobi.

Po zadnjem sestanku interparlamen-
tarne unije v Rio de Janeiro je prišlo
več delegacij tudi na obisk v Argenti¬
no. Med temi so bili tudi predstavniki ti-
tovega parlamenta dr. Aleš Bebler.
Janez Stanovnik in Stamenkovič. Bili so
sprejeti tudi pri predsedniku dr. Fron-
diziju. Listi so zapisali, da so mu spo¬
ročili sveje pozdrave.

Buenosaireška televizijska postala ima
med drugim tudi oddajo “Ljudstvo ho¬
če vedeti”, v kateri podajajo ugledne
osebnosti argentinskega političnega
gospodarskega in kulturnega življenja
svoja mnen : a o aktuelnih vprašanjih.
Prejšnji petek je pa to oddajo izpolnil
kar komentarist te radijske postaje ter
je brez vednosti vodstva postaje napa¬
dal vlado, češ, da uvaja znova pred¬
hodno cenzuro za posamezne oddaje. Od
predsednika republike zahteva, da se v
tem pogledu jasno izjavi. Oddaje govor¬
nika niso prekinili. Na ta napad je od¬
govoril član uprave televizijske postaje
ter je zanikal, da bi bila uvedena pred¬
hodna cenzura za govore o političnem,
gospodarskem in socialnem položaju
dežele. Ta slučaj je v politični javnosti
sprožil javne debate o tem ali je na ar¬
gentinskih radijskih in televizijskih po¬
stajah svoboda govora in izražanja. Po¬
samezne politične stranke zahtevajo od
vlade, da v tem pogledu peda jasno iz¬
javo.

NAROČAJTE IN ŠIRITE
SVOBODNO SLOVENIJO

Knjiga, & prelatu Odarju

Buenos Aires, 28. VIII. 1958

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

'ilovice Lz SCoveniJe^

Najstarejša Slovenka. Stosedem let je
v svojem rojstnem kraju dočakala Ma¬
rija Krašovec. Rodila se je 1. avgusta 1.
1851 na Vrhniki in sicer na Klancu bli¬
zu hiše, kjer so se pozneje naselili star¬
ši Ivana Cankarja, ki v istoimenski knji¬
gi popisuje življenje in usodo ljudi s
“Klanca siromakov’. Jubilantka je bila
najstarejši otrok iz številne družine
revnega dninarja. Kakor Cankarjevi in
večji del ljudi s Klanca je morala tudi
ona zgodaj z doma v svet za zaslužkom.
S 17. leti je že odšla v Ljubljano k rod¬
bini orožniškega častnika Gramposchi-
tza, odondod pa v Gradec, kjer je njen
gospodar postal “Landesgendarmerie-
kommandant’’. V tej edini svoji službi je
ostala 52 let. Po smrti gospodinje se je
vrnila domov k bratu. Ko je bila stara
90 let, si je pri padcu zlomila nogo, ki
se je navzlic visoki starosti in proti pri¬
čakovanju zdravnikov popolnoma zara¬
sla tako, da je pred kratkim še hodila,
zdaj pa večjidel sedi na postelji. Dušev¬
no je bila do nedavna dokaj čila, v zad¬
njem času jo zapušča spomin. Po okre¬
vanju leta 1941 je bila sprejeta v vrh¬
niško ubožnico, kjer je še sedaj in ji
kot najstarejši Slovenki v domovini še
posebno pozorno strežejo.

Vožnja z motornimi kolesi je postala
najbolj privlačna moda v domovini. Mla¬
di ljudje delajo nadure in iščejo vse vr-
tes postranske zaslužke v želji, da si na¬
bavijo motocikelj, ki se iz sosednje Av¬
strije in Nemčije dobavi po precej zmer¬
ni ceni; tudi bencin je razmeroma poce¬
ni, dočim je vožnja z vlakom in v avto-

Dne 28. junija so v Senožečah izročili
v promet novozgrajeno cesto, ki vodi v
Koper. Ker imajo Senožeče z Ljubljano
zvezo po že dobri avtomobilski cesti,
je tako sedaj Ljubljana kot slovenska
prestolnica zvezana z avtocesto z istr¬
sko, obalo, katere upravno in tujsko pro¬
metno središče je Koper. Pot iz Ljubija«
ne do Kopra je sedaj mogoče opraviti v
dobrih dveh urah.

Ljubljanska opera je junija meseca
gostovala na graškem letnem festivalu.
Nastopila je prvi večer s klasičnim ba¬
letom Čajkovskega “Labodje jezero” s
Tatjano Remškarjevo, Metodom Jera-,
som, Vesno Viarovo, Majno Sevnikova

NARODNI PRAZNIK

osvoboditve slovenskega naroda iz¬
pod avstro-ogrskega jarma bodo
Slovenci v Buenos Airesu proslavili
skupno

v nedeljo dne 19. oktobra 1958.

Proslava bo v dvorani

Colegio del Sagrado Corazon de Je-
sus. Hipolito Irigoyen 4350, Bs. Aires

(Postaja Rio de Janeiro podzemske
železnice Primera Junta — Plaza de
Mayo).

Vsa slovenska društva in organi¬
zacije naprošamo, da tega dne po¬
poldne ne prirejajo drugih priredi¬
tev, da bo tako proslava slovenske¬
ga narodnega praznika res vseslo¬
venska narodna manifestacija, ki bo
ob spominu na velike zgodovinske
dogodke pred 40 leti združila prav
vse Slovence.

in 'drugimi. Naslednji večer je uprizorila
opero Sergeja Prokofjeva “Zaljubljen v
tri oranže”, člani ljubljanske opere so
jo peli v ruščini ter so z njo želi tudi
v Grazu, kakor prej na Nizozemskem, v
Belgiji, Parizu in v Benetkah, izreden
uspeh. Kritika zlasti hvali dirigenta Bo¬
ga Leskovca in režiserja Hinka Leskov¬
ška, zatem pa kar po vrsti vse pevce. V
baletu pa zlasti pohvalno omnenja Tatja¬
no Remškarjevo ter Metoda Jerasa.

Mariborski Svet za prosveto in kultu¬
ro je sklenil predlagati občinskemu od¬
boru naj se zavarujejo vinogradi na Kal¬
variji in Piramidi kot posebna značil¬
nost Maribora in da se ne smejo zame¬
njati z drugimi kulturami.

Na začetnem zasedanju nove komu¬
nistične skupščine v Ljubljani je bil
znova izvoljen za predsednika skupšči¬
ne Miha Marinko, za podpredsednika pa
dr. Helij Modic in Stane Kavčič, za
predsednika republiškega zbora je bil
določen ing. Pavle žavcer, za predsedni¬
ka zbora proizvajalcev pa Lojze Ocepek.

Dravske elektrarne so dosegle do za¬
četka junija t. 1. proizvodnjo električne¬
ga toka 10 milijard kilovatnih ur. Pro¬
izvodnja vseh ostalih jugoslovanskih e-
lektrarn je znašala 2.5 milijard kilovat¬
nih ur. Glavni prispevek električne e-
nergije je dala elektrarna v Fali s 5.8
milijardami, sledi ji elektrarna na Ma¬
riborskem otoku z 1.61 milijarde, Dra¬
vograd z 1.32 milijarde, Vuzenica s 767
milijoni in Vuhred s 499 milijoni.

V Dolenji vasi pri Mirni peči so imeli
v juniju velik požar, ki je štirim kme¬
tom uničil hiše in vsa gospodarska po¬
slopja.

Na občnem zboru ljubljanske univerze
je bil izvoljen za rektorja profesor eko¬
nomske fakultete dr. Dolfe Vogelnik, za
prorektorja pa dosedanji rektor dr. Bo¬
židar Lavrič.

V ljubljanskem parlamentu so sprejeli
dopolnika k zakonu o ljubljanski uni¬
verzi ter statute za univerzo in posa¬
mezne fakultete. Dopolnitev v zakonu o
univerzi v Ljubljani podaljšuje statut
študenta za 6 mesecev po končanem
zadnjem semestru. V razpravi o zakonu
so nekateri govorniki predlagali naj bi
študij na univerzi skrajšali. Svoj pred¬
log so utemeljevali z dejstvom, da pri¬
manjkuje 912 diplomantov s filozofske in
naravoslovne fakultete, 900 pravnikov za
ljudske odbore, advokaturo in gospodar¬
ske ustanove ter za socialno zavarova¬
nje, 2.000 diplomiranih ekonomistov ter
414 zdravnikov, da bi dosegli, da bi pri¬
šlo na 1000 prebivalcev po en zdravnik.

Za Titovega veleposlanika v Indiji je
imenovan Dušan Kveder.

V Zagrebu je umrl dr. Andrija Štam¬
par, v jugoslovanskih medicinskih kro¬
gih znana osebnost. Pred vojno je bil

Opozarjamo tiste Slovence, ki so do 1.
maja t. 1. prišli v Argentino brez pred¬
pisanih vselitvenih dovoljenj, t, j. proti¬
zakonito, da lahko po najnovejših pred¬
pisih svoje bivanje v Argentini spravi¬
jo v zakonito stanje v roku 180 dni, ra¬
čunajoč od 4. avgusta t. 1. naprej.

31  I a> d

Ob zadnji veliki poplavi v Buenos Ai¬
resu in okolici so tukajšnji časopisi
mnogo pisali in pohvalili razna junaška
dejanja, ki so jih izvršili pogumni reše¬
valci. Niso pa zapisali resnično hrabrih
dejanj mladega slovenskega fanta Ma¬
rijana P. iz Tiger, ki zasluži, da jih o-
menimo V našem časopisu.

Na enem izmed otokov v delti reke
Parana poseduje neka angleška družina
precej velik in lepo urejen otok. Oskrb¬
nik tega posestva je Slovenec, ki je do¬
slej skupaj s svojo družino doživel že
precej povodnji, toda take kot je bila v
nedeljo 27. julija pa še nikdar preje.
Naj na kratko popišeno doživljaje
te slovenske družine ob veliki zadnji po¬
plavi.

V nedeljo ob drugi uri zjutraj je ma¬
ti prva opazila, da je reka silno narasla
in da sega voda že do gornje stopnice
in bo vsak čas vdrla v kuhinjo. Vedeti
moramo, da je precej velika oskrbniko¬
va hiša na koleh v višini odraslega člo¬
veka. Ko so videli, da se voda nepre¬
stano dviguje, so se upravičeno bali, da
ho zalila vso hišo. Za rešitev je priha¬
jala v poštev samo vila angleških gospo¬
darjev, ki tudi stoji na kolih, je močno
zidana in ima obširno podstrešje, kamor
voda v nobenem primeru ne more priti.
Moda kako priti v vilo, ki je oddaljena

junak

od oskrbnikove hiše okoli 50 metrov?
Ves otok je pokrit z vodo, ki je visoka
že nad poldrug meter. Pri oskrbnikovi
hiši ni bilo nobenega čolna; vsi čolni so
v vili in ob reki. Potrebno je dobiti
čoln, na katerem bi se prepeljala druži¬
na v vilo.

Oskrbnikov sin Marijan ni nič pomi¬
šljal. Zagnal se je v vodo, splaval do
vile, tam se je vzpel na verando, kjer
so spravljeni čolni in čez ograjo je za¬
vihtel enega izmed teh v vodo. Prijel je
za veslo in ves premočen odveslal pro¬
ti svojemu domu. Boriti se je moral z
valovi in z viharjem, pa je le srečno
prispel domov. Hitro se je preoblekel pa
je t:. ko j s svojim očetom odhitel v ko¬
košnjak, da reši kokoši, ki so se že sti¬
skale na m j višji polici. Rešila sta vse
kokoši. Gosi in rac ni bilo treba reše¬
vati, ker se je zdelo, da so s poplavo po¬
polnoma zadovoljne.

Po polurnem delu sta se oče in sin
vsa premočena vrnila v stanovanje, kjer
sta se preoblekla (Marijan že drugič).
V tem zaslišijo vpitje iz sosednjega o-
toka. Marijan pograbi luč, skoči v čoln
in odvesla skozi vihar in hrumeče .valo¬
ve na sosednji otok, da pomaga. Ko pa
se je nahajal v mejnem kanalu, so mu
valovi prevrnili čoln in zopet se je. zna¬
šel v mrzlih valovih silnega veletoka.

več let načelnik v min. za socialno poli¬
tiko in ljudsko zdravje, nato pa gene¬
ralni inšpektor za higieno. Pod Alek¬
sandrovim režimom je bil zaradi filoko-
munizma upokojen. Pozneje je postal pro¬
fesor na medicinski fakulteti v Zagrebu,
pa na to mesto ni bil potrjen. Kot stro¬
kovnjak sekcije za higieno pri Društvu
Narodov v Ženevi se je mudil več let v
inozemstvu, zlasti na Kitajskem, kjer je
organiziral zdravstveno službo. Pod ko¬
munisti je postal predsednik Jugoslo¬
vanske akademije znanosti in umetnosti
v Zagrebu, deloval pa je tudi na univer¬
zi. Pok. dr. Štampar je bil znan kot pro-
pagator socializacije medicine.

Umrli so. V Ljubljani: Ivan Šuštar,
mizarski pom. v p., Franc Kranjc, pe¬
kovski mojster v p., Rudolf Kokalj,
Lučka Gabrščik, Franc Žgur, upokoje¬
nec, Fanica Černe, Franja Leskovec upok.
Tob. tovarne, Marija Stante, vdova po

žel. vlakovodji, Kristina Podgornik, roj.
Bevc, Teodor Boštjančič, uslužbenec Li¬
tostroja, Marija Kravos, roj. Palek, Ma¬
rija Špenko, roj. Kalan, Marija Kolenc,
upok., Pavla Štrus, Ivan Beg, upokoje¬
nec, Jože Jakomin, upok. Tob. tovarne,
Jenko Stojan, upok. Antonija Orehek,
roj. Pavlin, Mihael Žnidar, Marija škar-
jevec, roj. Skalar, upok. Tob. tovarne in
Anton Kos, major v p. v Brežicah, Janez
Šetina, žel. upok. v Zbiljah, Francka
Šušteršič, roj. Čerin v Sp. Hrušici, Fran¬
ce Forte v Trbovljah, Milan žužek, go¬
stilničar na Rašini, Franci Jež, topilec v
železarni Ravne, Anton Pekovec, cestar
na Bledu, Mihael Vizovišek, posestnik v
Gotovljah, Miro Počkaj, ravnatelj vajen¬
ske šole trgovinske stroke v Mariboru,
Karel Škof, posestnik na Bizeljskem,
Marija Svetek, roj. Hočevar, posestnica
na Studencu in Franc Šmid v Radovlji¬

ci.

SLOVENCI V ARGENTINI

BUENOS AIRES

Srebrna maša č. g. p. Cirila Petelina,
O. Cist.

Edini slovenski cistecijanec iz stiškega
samostana v Argentini č. g. Ciril Pete¬
lin je imel v nedeljo dne 24. avgusta t. 1.
srebrno mašo. Bila je ob deseti uri do¬
poldne v kapeli sv. Jožefa v samostanu
sester Sv. Jožefa v ulici Avellaneda 2344
v Buenos Airesu. Na srebrnomašno slav¬
nost je kljub slabemu vremenu poleg so¬
rodnikov ter ribniških sorojakov prišlo
veliko Slovencev.

Pred vstopom v kapelo so srebrno-
mašnika pozdravili njegovi nečaki in
nečakinje s prisrčnimi pozdravnimi be¬
sedami v imenu že umrlih staršev, bra¬
tov, sestra, ostalih sorodnikov, Ribniča¬
nov ter prijateljev in znancev. Izročili
so mu slovenski šopek. V kapeli sami so
mu pa Gallusovi pevci zapeli v pozdrav
lepo pesem Srebrnomašnik bod’ pozdrav¬
ljen.

Pri slovesni peti maši sta srebrno-
mašniku asistirala njegova sorojaka čč.
gg. Tone Dejale in dr. Alojzij Stare,
pridigo je pa imel srebrnomašnikov so¬
šolec spiritual g. dr. Filip Žakelj, ki je
z izbranimi besedami govoril o Mariji, o
svetniškem škofu Slomšku ter poveliče¬
val duhovski' stan in delo stiškega sa¬
mostana med Slovenci. Govor je imel v
slovenščini in kastefcjanščini.

Po cerkvenem opravilu, med katerim
je mešani pevski zbor Gallusa pel Satt-
nerjevo mašo, je bila zahvalna pesem,
nakar je srebrnomašnik vsem podelil
blagoslov z Najsvetejšim.

Po sv. daritvi so Sestre, pri katerih č.
g. p. Petelin vsak dan mašuje, pogosti¬
le povabljene goste, ki so se nato podali
na gostoljubni Petelinov dom v Buenos
Airesu, kjer je bilo zanje pripravljeno
kosilo. Tu je srebrnomašnika prvi po¬
zdravil s, toplim nagovorom njegov pri¬
digar č. g. spiritual dr. Filip Žakelj, za
njim je govoril g. dr. Ivan Ahčin, ki je
bil srebrnomašniku profesor v ljubljan¬
skem bogoslovju, nato pa še g. Stanko
Škrabec v imenu ribniških rojakov.

Č. g. p. Ciril Petelin se je vsem toplo
zahvalil za tako lepo pripravljeno sre¬
brnomašno slovesnost.

★

Č. g. Ciril Petelin, O. Cist. se je ro¬
dil 21. novembra 1910 v Ribnici na Dol.
Po končani ljudski šol; je študiral na

Toda ni hotel žrtvovati ne luči in ne
čolna. V popolni temi je pod vodo po¬
iskal svetilko, nato; je zagrabil čoln in
ga zavlekel do prvega drevesa in ga
tam privezal. Z lučjo v roki je potem
splaval domov, kjer so ga sprejeli s
toplim čajem in se je moral že tretjič
preobleči.

Sosedje niso več klicali. Bili so pre¬
pričanj, da je hrabri reševalec utonil.

Medtem pa je voda vedno bolj nara¬
ščala, hrumela in butala ob stene lese¬
ne hiše. Vsa oskrbnikova družina je bi¬
la prepričana, da bi bilo nevarno vstra-
jati v hiši in da je rešitev v tem, da se
čimpreje preselijo v gospodarjevo vilo,
ki je krepko zgrajena in ima obširno
podstrešje, kamor voda v nobenem pri¬
meru ne more priti. Toda kako priti v
vilo, ko sc zopet brez čolna. Tedaj gre
Marijan četrtič v vodo, plava do reke,
kjer je bil privezan večji čoln, s kate¬
rim bi se mogla družina prepeljati v vi¬
lo. Prežaga verigo in pripelje čoln do¬
mov. Skoraj ni bilo, več kaj primernega,
da bi se vnovič preoblekel. S tem' čol¬
nom se je nato vsa družina odpeljala v
vilo in se utaborila v podstrešni sobi in
ostala tam vse dotlej, dokler ni upadla
voda in so se lahka brez nevarnosti vr¬
nili na svoj dom. ,

Mislimo, da zasluži naš hrabri Mari¬
jan vso pohvalo za svojo junaško požr¬
tvovalnost.

i gimnaziji pri cistercijancih v Stiškem
samostanu. Maturiral je na 1. klasični
drž. gimnaziji v Ljubljani. Bogoslovje je
končal tudi v Ljubljani ter bi tam le¬
ta 1933 posvečen v duhovnika. Novo ma¬
šo je pel 27. avgusta istega leta v svo¬
jem rojstnem kraju.

Zaradi srebrnomašnikovih odličnih
gospodarskih in organizatornih sposob¬
nosti so mu redovni predstojniki zaupali
odgovorna mesta v samostanskem gospo¬
darstvu. Tako je v Stiškem samostanu
vodil samostansko mesno industrijo, ka¬
tere kvalitetni izdelki so sloveli ne sa¬
mo po vsej Sloveniji, ampak po vsej Ju¬
goslaviji. Tudi dvor je bil med njihovimi
odjemalci. Na tem mestu je 'ljudem sto¬
ril veliko dobrega. Zlasti med drugo sve¬
tovno vojno, ko je bilo za prehrano
težko. Pred tem je pa bil č. g. p. Ciril
dalj časa v Ljubljani v Slomškovem za¬
vodu na Poljanski cesti, kjer so mu pred¬
stojniki kot prefektu zaupali skrb nad
vzgojo mladine.

Begunska leta je jubilant preživel na
Koroškem. Svoje organizatorne sposob¬
nosti je pa pokazal tudi tu v delu za
koristi slovenske protikomunistične
skupnosti. Zanjo se je žrtvoval, kjerkoli
je bilo potrebno. Naj je bilo to pri pod¬
piranju bolnih in pomoči potrebnih, ali
pa pri urejevanju priprav za naselitev
slovenskih beguncev v raznih prekomor¬
skih deželah. Končno je tudi sam s svo¬
jimi brati in sestrami emigriral v Ar¬
gentino.

Tu se je v prvih letih prav tako živah¬
no udejstvoval v slov. protikom. skup¬
nosti. Organiziral je upravo Duhovnega
življenja in Oznanila ter jo vodil več let,
kakor tudi opravljal ostala dela v Duš-
nopastirski pisarni. V tem času je tudi
vneto sodeloval in pomagal pri upravi
Svobodne Sloveniji, pri fantovski KA
je pa bil duhovni asistent.

V sredo, dne 27. t. m. t. j. ob 25. let¬
nici svoje nove maše, je č. g. p. Ciril
Petelin dobil iz Vatikana pergamentno
diplomo s posebnim papeškim blagoslo¬
vom za njega osebno in njegovo duhov¬
niško delo ter apostolski blagoslov “In
articulo mortis”.

K srebrnomašniškemu jubileju mu je
poslal svoj blagoslov tudi buenosaireški
kardinal dr. Copello.

Č. g. p. Cirilu Petelinu O. Cist. k srebr-
nomašniskemu jubileju iskreno čestita
tudi Svobodna Slovenija. Svojim čestit¬
kam pridružuje toplo prošnjo Bogu naj
bi mu naklonil milost, da bi v zdravju
in moči praznoval še vse ostale mašniške
jubileje in to v prelepem stiškem sa¬
mostanu.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini g. Srečka
Beliča in njegove žene ge Ančke, roj.
Groznik v San Justu se je 19. avgusta
t. 1. rodila hčerka Ana-Marija. Družino
g. Janeza Klemenčiča in njegove žene
ge Marije, roj. Kokalj v Ramos Mejia
je razveselil sin Viktor-Friderik; v dru¬
žini g. Toneta Mikuža in njegove živ-
Ijenske družice ge Olge, roj. Bajželj v
Los Polvorines se je pa rodila hčerka
prvorojenka. Srečnim družinam naše če¬
stitke.

Poroka. V soboto sta stopila pred ol¬
tar v Slovenski kapeli na Ramon Fal-
conu g. Fonzi Lenarčič in gdč. Anica
Mehle. Mladi par je poročil ter imel tu¬
di poročno mašo g. dr. Alojzij Starc, za
priči sta pa bila ženinov bratranec g. La¬
do Lenarčič, nevesti pa njen bratranec g.
Alojzij Mehle. Mlademu paru iskreno če¬
stitamo, želimo vso srečo in obilo bož¬
jega blagoslova.

t Ana Savelli. Iz Celja je prišlo ža¬
lostno sporočilo o smrti ge Ane Savelli,
matere dr. Julija Savellija, dirigenta
Galusa in njegovega brata Emila, ki ži¬
vi v Brasilu. Obema, kakor tudi njuni¬
ma družinama, izrekamo iskreno sožalje.

Vsak teden eess

Z VESELIM SRCEM VOŠČIM...

Z veselim srcem voščim
svoj' ljubci dober dan,
da ona ne pozabi
na lepi samski stan.

Se dekle veseli,
pri fantu rada bdi,
zato v nedeljo zjutraj
se j' srce žalosti.

Tam bistra voda teče,
gre eno dekle prat,
za njo pa pride fantič,
korajžen kot soldat:

“Dekle le pojdi sem,
da nekaj ti povem,
če hočeš moja biti,
te vzamem na jesen.”

"Ne bom se še možila
mi mamca branijo,
reko, da sem premlada,
da se m' še ne mudi.

Še nimam šestnajst let,
ne smem še fanta 'met.

Oj fantič le počakaj,
če hočeš mene vzet."

SAN MARTIN

Odbor za zgraditev lastnega doma v
San Martinu vabi vse slovenske rojake
iz San Martina in okolice na sestanek,
ki bo v nedeljo 31. avgusta po sv. maši
v cerkveni dvorani. Razgovor in sklep o
nakupu lota v bližini glavnega trga.
Zlasti prosimo vse krajevne zastopnike,
da se sestanka gotovo udeleže.

Odbor

SAN JUSTO

Družabne prireditve Našega doma v
San Justu privabijo v društveni dom
vedno veliko rojakov ne samo iz San
Justa, ampak tudi iz ostalih slovenskih
naselij na področju Vel. Buenos Airesa.
Prireditelji namreč, vedno odlično po¬
skrbe tako za dobro razpoloženje gostov,
kakor tudi za njihovo postrežbo po res
zmernih cenah.

Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je kljub
slabemu vremenu vse do popoldanskih
ur prišlo kar lepo število Slovencev v
Naš dom v San Justo. Pozneje, ko se
je prikazalo sonce, so prihajali še dru¬
gi, tako, da je bil kar lep pogled na
zbrano slovensko družbo na veseličnem
prostoru.

V nedeljo so imeli svoj dan zlasti
kegljaši. Na sporedu je bilo več tekem.
Dopoldne ob desetih je bila tekma med
kegljaši iz Barrio San Nicolas ter iz
San Justa. Zmagali so “ižanci” iz San
Nicolasa. Popoldne je bila napeta tekma
med kegljaškima kluboma Moron in San

! Justo. Za Kegljaški klub v San Justu so
igrali gg.: Dolenc, Benko, Vidmar.

Grabnar, Janežič, Lichtenberg, Kosan-
čič in Boh. Za Moron pa gg.: Vester,
Vrhovec, Kopač, Vodnik, Avguštin, Ko¬
čar, Bedenčič in Slabe. Prva tekma se
je končala z rezultatom 79:41 za San
Justo, druga, revanžna tekma, pa z re¬
zultatom 77:72. Končni rezultat je 166:
113 za San Justo.

Tekme so bile na pravkar dograjenem
kegljišču Našega doma, ki je rojakom v
San Justu lahko v ponos. Sedaj je
kegljišče lepo urejeno. Dobilo je lesen
pod, lepo zidane stene in vanje postav¬
ljena železna okna. Stroški za ureditev
kegljišča dosegajo znesek 100.000 pesov.
Samo gradbeni material je stal okoli
56.000 pesov. Skoro vsa dela za ureditev
kegljišča so odborniki in društveni člani
opravili brezplačno. Vsi se namreč tru¬
dijo, da bi rojakom uredili res prijeten
skupni dom, v katerem se bo vsak —
mladi in stari — počutil kot doma in bo
v njem našel pošteno razvedrilo po na¬
pornih delovnih dneh.

Prihodnja velika celodnevna prireditev
Našega doma v San Justu bo v nedeljo
dne 9. novembra t. 1. To bo praznik vseh
Slovencev v San Justu, ker bodo v Na¬
šem domu proslavljali drugo obletnico
blagoslovitve in otvoritve doma.

Spored bo obsegal zanimive točke. Da¬
nes omenjamo samo pevski in rajalni
nastop mladine, nastop slovenskih šport¬
nikov, nato bo pa velika veselica z bo¬
gatim srečolovom.

BARILOCHE

V družini g. Joškota Simčiča in njego¬
ve gospe Heidi Landolt se je rodila hčer¬
ka, ki je bila krščena na ime Ana Ma¬
rija. — Sinček, ki se je rodil g. Janezu
Drajzibnerju in gospej Mariji Arnškovi,
je pri krstu dobil ime Peter.

Nesreča. Meseca julija je Slovensko
planinsko društvo priredilo v Planinskem
stanu domačo veselico. Na povratku do¬
mov je g. Jože Polegek tako nesrečno
padel, da si je zlomil nogo v stegnu.
Vrlemu odborniku, ki je postal žrtev či¬
sto svojevrstne “planinske nesreče” že¬
limo čim prejšnjo ozdravitev.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Bs. Aires. 28. VHI. 1958 - No. 35

SLOVENCI

KANADA

Novo slovensko podjetje v Torontu

V Torontu se je ustanovilo novo slo¬
vensko podjete. Imenuje se Travel-
ways Service LTD, prostore pa ima na
626 Bloor St. W., Toronto 4.

Novo podjetje je torej v prvi vrsti
potovalna agencija, ki poskrbi za voz¬
ne listke po suhem, po morju in po zra¬
ku ter organizira samostojne daljše ali
krajše izlete ter potovanja. Ker pa so
s potovanjem združene navadno še dru¬
ge sitnosti in predpriprave (nabava po¬
trebnih dokumentov kot polni listi, vize,
zamenjava denarja in podobno) bo agen¬
cija urejevala tudi te zadeve. Marsikdo

PO ŠPORTNEM SVETU

Kvalifikacijske tekme za II. nogomet¬
no zvezno ligo, katero bodo ustanovili
doma namesto conskih lig: Od sloven¬
skih klubov igrata v 1. skupini teh te¬
kem ljubljanski Odred in Rudar iz Trbo¬
velj, v drugi skupini pa Branik iz Mari¬
bora in Krim iz Ljubljane. Po prvih re¬
zultatih sodeč, imata Odred in Branik
precej izgledov, Rudar manj, dočim je
Krim že dejansko izločen.

Po poročilu ljubljanskega Poleta je
“Partizan” v Gor. Logatcu slavil 35-
letnico (sic!) obstoja in razvil svoj pra¬
por. Praporu je botrovala Pupis Ivanka,
navzoč je bil tudi predsednik občine Pet¬
kovšek in zastopniki okoliških društev.
Po razvitju je bil tudi telovadni nastop,
ki je obsegal 11 točk, sodelovali pa so
telovadci iz Borovnice, Dol. Logatca in
Planine. Pritožuje pa se list, ker niso
prišli telovadci iz Rakeka, Vrhnike in
Podpeči. V nastopih je prevladovala žen¬
ska mladina. Dalje piše list, da so v ju¬
liju v Gor. Logatcu odprli plavalni ba¬
zen 33 x 22 m, februarja pa 50 m smu¬
čarsko skakalnico, “kljub temu, da je
tam pretežno kmečka mladina”.

PO SVETU

Novo podjetje je čisto slovenska za¬
deva. 10 prijateljev je zložilo skupaj po¬
treben kapital; poiskali so primeren
lokal, ki je res lep in na enem najbolj
prometnih krajev v Torontu Na Bloor
St. v bližini križišča z Bathurst St. ima
pa svojega zastopnika tudi že v Guel-
phu, Ont., ki je Mr. Viktor Dolšek, 206
Grove Ave. Guelph, Ont.

Agencijo vodi mladi slovenski eko¬
nom g. dr. P. Klopčič, ki je bil zadnje
časa zaposlen pri statističnem delu o ka¬
nadskem turizmu. Posloval bo vsak dan
od lOh. do 7h pop. Za svoje delo je go¬
tovo usposobljen, tako po svoji izobraz¬
bi kot po znanju jezikov; poleg sloven¬
ščine obvlada glavne evropske jezike.

Smučarji so 27. julija tekmovali na
smučiščih za Akom v slalomu, “v poča¬
stitev občinskega praznika občine Jese¬
nice”. Proga je bila dolga 30 m z višin¬
sko razliko 70 m in je imela 22 vratc.
Nastopajoči so morali presmučati progo
dvakrat. Rezultati: člani: Žugovic (Jes.)
66,5 s, Klinar S. (Jes.), Gorjanc (Tri¬
glav), Praček (Jes.). Članice: Ankele
(Triglav) 80,4 s, Praček (Triglav). Mla¬
dinci: Resmann (ASK Villach) 68,0 s,
Klinar (Jes.).

Železničarski P. K. Ljubljana, ki ima
svoje prostore v Koleziji, je praznoval
10. letnico obstoja. Na teh tekmah je
bilo dosti gledalcev, kar pomeni, “da se
je ljubljansko občinstvo ponovno ogrelo
za to panogo”. Na teh tekmah je V.
Brinovec postavil nov državni višek na
400 prosto v času 4:44,4. V vaterpolu je
zmagal ŽPK Ljubljana pred Spartakom
iz Subotice, Primorjem iz Reke in Nep¬
tunom iz Celja. V okviru proslave 10.
letnice so tekmovali tudi gojenci plaval-
ae šole, ki jo vodi prof. M. Potočnik.

Na nedavnem svetovnem telovadnem
prvenstvu v Moskvi se je Slovenec M.
Cerar uvrstil na četrto mesto.

V državnem odbojkarskem prvenstvu

moške zvezne lige je novomeški Parti¬
zan sredi lestvice, mariborski Branik pa
je obsojen na izpad. V ženski ligi pa je
Branik iz Maribora izven nevarnosti,
dočim je Ljubljana že zapečatena. Na
splošno je nastopanje slovenskih odboj¬
karskih moštev zelo pod običajnim ni¬
vojem.

Na prvni skupni seji Izvršnega odbo-
“Partizana” je presedujoči tožil o nad¬
vse kritičnem stanju prostorov telesno-
vzgojnih organizacij. Poudaril je, da je
praktično 33 organizacij na cesti. Po¬
sebno težko je na Taboru, kjer deluje
tudi Višja šola za telesno vzgojo; “za¬
radi težkega stanja izgubljajo amater¬
ski športni delavci veselje do dela”.

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Meddobje. Leto IV. 1958. Štev. 1-2.
Vsebina: Srce v večeru, Kristus sredi
svitanja, Poletje ob morju, Prostorje je
težko, Vstajenje vesolja (Karel Vladimir
Truhlar); Človek v nevarnosti (Ignacij
Lenček); Ko se spet srečava, Pa te obja¬
mem (Neva Rudolf); Ljubezen starejše
skale (Vladimir Kos); Avstostop za žen¬
ske (Mihael Jeras); Pokopališče ob mor¬
ju (Paul Valery-France Papež); Pogovo¬
ri s Franjo Golobovo (Anica Kraljeva);
Črke- Besede-Misli: Dogajanje je skrom¬
no (Ruda Jučec); Čas na tribuni: Pripisi
k dnevom (Zorko Simčič); Črta in pro¬
stor: Bara Remec in France Gorše sta
Irenej Friderik Baraga — oratorij (Mir-
rijan Marolt); Glasba: Alojzij Geržinič-
Irenej Friderik Baraga — oratorij (Mar¬
ko Rener); Knjige: Vrednote, IV. knjiga
(France Dolinar); J. W. Goethe-Božo
Vodušek: Faust (Karel Rakovec); Za¬
piski: Slovenska knjiga v letu 1957
(Martin Jevnikar); Luigi Salvini (Rafko
Vodeb); Pikice na i (Milan Komar);
Razpis božičnih nagrad za leto 1958.
Revijo Meddobje izdaja Slovenska kul¬
turna akcija v Buenos Airesu. Urejujeta
jo Zorko Simčič in Ruda Jurčec. Izhaja
letno v štirih številkah. Ovitek: arh.
Marjan Eiletz.

JAVNI NOTAR

Francisco Raul Cascanfe

Escribano Puhlico

Uruguqy 387

T. E. 40 - 1605 Buenos Aires

LOJZE NOVAK

izključno zastopstvo

B U M A R, S. R. L.

Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083
Ramos Mejia

nudi slovenski skupnosti po najbolj¬
ših cenah — tudi na dolgoročna od¬
plačevanja — najbolje električne
hladilnike, televizijske aparate, pral¬
ne stroje, štedilnike, radijske apara¬
te, kolesa, električne črpalke za vo¬
do, ventilatorje, šivalne stroje in vse
druge potrebščine za dom.

PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati
T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Nujna prošnja

Naklada učne knjige za našo šolsko
mladino “Naša beseda” je popolnoma po¬
šla. Ker je povpraševanje po knjigi še
vedno veliko, ponovna izdaja pa zahtgva
precej časa, se obračamo na vse tiste, ld
knjige imajo, pa je ne potrebujejo, da jo
odstopijo Društvu Slovencev, ki je za
knjigo pripravljeno plačati primerno od¬
kupnino. Izkupiček za knjige, ki bi bile
Društvu Slovencev darovane, bo name¬
njen društvenemu šolskemu skladu.
Stvar je nujna, zato lepo prosimo za čim¬
prejšnjo pomoč. Društvo Slovencev

Odbor Društva Slovencev sporoča, da
'e s smrtjo člana g. Kavčiča zapadel v
plačilo 50. primer. Zato prosimo, da vsi
člani čimprej vplačajo v društveni pisar¬
ni prispevke za naslednje 3 smrtne pri¬
mere, odnosno urede svoje obveznosti tu¬
di za nazaj, v kolikor tega še niso storili.

Za soboto dne 30. avgusta t. 1. napo¬
vedani prosvetni večer s predavanjem
“Rakete, sateliti in Luna” je zaradi o-
bolelosti predavatelja g. Janka Hafner¬
ja preložen na pozneje.

Krajevni odbor Društva Slovencev v
Lanusu bo imel v nedeljo 31. avgusta t.
1. ob 16.30 uri popoldne občni zbor v
društveni dvorani. Pred občnim zborom
bo predavanje g. Rudolfa Smersuja. Vsi
rojaki iz Lanusa in okolice iskreno
vabljeni.

OBVESTILA

X. kulturni večer SKA bo v soboto 6.
septembra t. 1. ob 7h v salonu Bullrich,
Sarandi 41, Capital. Predaval bo g. dr.
Pavel Krajnik o temi: “Svoboda” v ko¬
munizmu.

Franja Golobova, operna in koncertna
pevka, bo imela samostojen koncert v
priredbi Slovenske kulturne akcije v so¬
boto 27. septembra t. 1. ob 18. uri v
dvorani na Charcas 1150.

Vstopnice: sedeži v parterju (1.4. vrsta),
po $ 30.— 5.-15. vrsta po $ 25.—. Lože
v parterju (šestsedežne) po $ 200.—,
balkonske leže (štirisedežne) po $ 100.—.
Balkonski sedeži po 20 in 15 $. Vtopnice
so na razpolago na Alvaradu 350, Ramos
Mejia in v Slovenski hiši Ramon Falcon
4158, Capital. Rezervirate jih lahko tudi
na tel. štev. 76-9160 in pri Tabor
31-4462.

Dekleta! Naš sestanek je prvo nedeljo
v septembru po mladinski sv. maši v Slo¬
venski hiši na Ramon Falcon 4158. K
obilni udeležbi vabi odbor SDO!

Romanje Družabne Pravde bo ob vsa¬
kem vremenu. Cilj: Marijino svetišče v
Pontevedra. Romarska sv. maša, ki jo bo

II. Prosvetni večer krajevnega odbora
Društvo Slovencev v Ramos Mejia

N® J novejši svet ovni
dogodki

v nedeljo 31. avgusta ob 18 v prostorih
SPZ Gallus. Predava g. Ruda Jurčec

ESLOVENIA LIBRE

Ediior responsable: Miloš Stare
Redactor: Jose Kroselj
Redaccidn y Administracion:
Ramon Falcon 4158, Buenos Aires
Argentina

daroval č. g. Markič, bo ob 11 uri. Pri
njej bo prepeval slovenski pevski zbor
iz Lanusa pod vodstvom g. Špacapana.
Nato bo za vse pripravljen asado; tudi
pijača bo na razpolago. Ob 15 uri bodo
litanije, nato bo priložnost za razgovor
med prijatelji in odhod na domove.

Dohod je naslednji: z vlakom do po¬
staje Merlo FCNDFS, jiato s kolektivom,
ki stoji pred kolodvorom, do Pontevedra.
Člani in prijatelji Družabne Pravde
iskreno vabljeni.

Akademiki! V nedeljo 31. avgusta ob
17.30 ima FEEDECE svoj redni sesta¬
nek. Na programu je predavanje o zad¬
nji madžarski revoluciji. Po predavanju
bo prosta zabava. Sestanek je v Eston¬
skem domu, Boedo 737. Pridite vsi!

CERKVENI OGLASNIK
Duhovne vaje za slovenske izobražen¬
ce bodo v soboto in v nedeljo dne 4. in 5.
oktobra kakor vsako leto v Domu duhov¬
nih vaj San Ignacio v San Miguelu in
jih prireja Slovensko katoliško akadem¬
sko starešinstvo. Začetek bo v soboto 4.
oktobra ob 9 uri dopoldne s sveto mašo.
Člane SKASA in sploh vse slovenske izo¬
bražence prosimo, da se prijavijo čimprej
v Dušnopastirski pisarni na Ramon Fal¬
con 4158 ali pa po telefonu 76-9160.

Vozne listke za potovanje z železni¬
co, z letali ali z ladjami, nabavo po¬
trebnih dokumentov — potnih listov,
dovoljenj za obisk svojcev v Kanadi
ali za stalno naselitev v tej deželi,
preskrbo viz, zamenjavo denarja, od-
pošiljatev paketov z najboljšim bla¬
gom in denarnih pošiljk Vašim svoj¬
cem v domovino oskrbi po najnižje
možnih cenah hitro in solidno novo
slovensko podjetje v Kanadi

TRAVELWAYS SERVICE
G2G Bloor St. W., Toronto 4, Ont.

- NEDELJA 9.

REZERVIRANA ZA

NOVEMBRA 1 9 5 8 -

NAŠ DOM V SAN JUSTU

OD DANES NAPREJ SMO VAM NA RAZPOLAGO!

radijska

, PROPAGANDA
OGLASI •

VIAMONTE 448 - T. E. 31-4462

PROSPEKTI
KATA LOGI
• LEPAKI

Srce naše ljubljene, predobre mame in stare mame, gospe

Ane SAVELLI

je 16. t. m. prenehalo biti. Teža življenjskih udarcev je bila prevelika.

Pokopali so jo 18. t. m. na celjskem mestnem pokopališču.
Znancem jo priporočamo v spomin in molitev. Naj počiva v božjem miru.

Sinova: dr. Julij in Emil z družinama

Št. Vid pri Grobelnem, Buenos Aires, Rio de Janeiro

22. avgusta 1958.

bi želel dobiti svojce iz Evrope v Kanado,
bodisi na obisk ali za stalno naselitev,
pa ne ve kam se obrniti. Agencija bo
imela zveze z imigracijskimi oblastmi
in bo preskrbela potrebne dokumente.
Pomoč svojcem v domovino je še vedno
potrebna. Agencija je izdala svoj cenik
za paketne pošiljke v domovino. Poleg
paketnih naročil sprejema tudi denarna
nakazila in jih pošilja po najkrajši in
najbolj zanesljivi poti naslovnikom v Ev¬
ropo. Agencija postreže tudi z različni¬
mi valutami.

ŠPANIJA

V Madridu se je 9. julija t. 1. poročil
g. dr. Stanko A. Mikolič z gdč. Marijo
Torreira Tenorio. Ženin je štajerski ro¬
jak, doma iz Rogatca, profesor na viso¬
ki šoli v West Hartfordu v Združenih
Ameriških Državah, nevesta pa je iz
ugledne španske družine, že pred leti se
je naučila slovenščine in je pomagala
pri prevajanju dr. Ahčinove Sociologije
v španščino. Mlademu paru naše iskrene
čestitke!

FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (100)

PESEM O BERNARDKI

S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main

Vem, uboga živalska rasa smo, ki se
razlikuje od insektov in amfibij le po ne¬
kaj živčnih vejah in sklepih. Resnica
nam je bilijonkrat manj dostopna kot uči
integralni račun. Naša sedanja oblika
oblika mišljenja, nedvomno kritična,- se
čuti vzvišeno nad prejšnjo religiozno
obliko mišljenja. V svoji omejenosti po¬
zablja, da je vendarle le forma. Sedaj pa
slutim, da bo pretekla oblika mišljenja
nekoč bodoča oblika in bo lahko z na¬
smehom gledala na vso našo kritiko.
Mnogokrat sem si želel, da bi me mogli
zadovoljiti majhni rezultati, toda moje
poželjivo srce ni ustvarjeno, da bi bilo
zadovoljno z majhnimi rezultati. Vem
pač, da so vsi bogovi odsev naše lastne
telesne narave in če pelikani verujejo v
Boga, moraš biti tak pelikan. In vendar,
to še ni dokaz proti božanstvu, temveč
le dokaz za ozkost našega zemeljskega
duha, ki ne more obstajati izven slik in
besedi.

Ne mogel bi prenesti, da bi bil za več¬
no izključen od spoznanja Boga, ki se
mu kljub vsemu čutim sorodnega. Ne
pripadam k vam, ki verujete na nebesa
v nebesih. Ne pripadam pa tudi tistim
neumnežem, ki verujejo v nebesa na zem¬
lji, ko bodo boljši zakoni in boljši stro¬
ji. Potlej sem veliko, veliko bolj na stra¬
ni vas, ki verujete na nebesa v nebe¬
sih . ..

Lafite se približa za nekaj korakov
massabiellski votlini.

Devica najmodrejša — Devica častlji-

va — Devica hvale vredna — Devica mo¬
gočna —- Devica dobrotljiva — Devica
verna — Podoba pravice — ”

Če bi stal poleg mene stari Clarens,
bi ga ne pozabil jeziti. Poslušajte ven¬
dar čudovito lepe litanije, prijatelj. Nič
drugače niso nekoč slavili Efežani svoje
Diane. Se vam ne zdi? — Jaz sem zgo¬
dovinar, dragi Hyacint, zavoljo tega ne
precenjujem zgodovine. Nič drugega ni,
kot prelom večnega dogajanja v reki ča¬
sa, v Gavi časa. Vsaka doba vidi pred¬
mete v reki drugače odsevane. Ali Apo-
lo ali Kristus, Diana ali Marija, to so
spreminjajoča se imena in vsebina, za
eno in isto prednost, ki jo človeštvo
vedno čuti. Oni sami v tem trenutku ču¬
tijo več kot samo to prednost prijatelj.

Mislite to zares, prijatelj Clarens? Jaz
sem kljub svojemu kritičnemu duhu
staromoden človek. Pesniki so vedno
staromodni. Toda po nas pridejo morda
ljudje, ki ne bodo imeli več takih obču¬
tij. — Zavoljo tega ste lahko mirni, moj
dragi Hyacint. Vedno bo prišla neka
Bernardka, ki bo svojo nevidno Gospo-
vidno razodela svetu, per saecula saecu-
lorum. . .

Lafite znova napravi korak proti
Massabiellski votlini. Prišel je do zadnje
vrste klopi.

“Začetek našega veselja — Posoda du¬
hovna — Posoda časti vredna — Posoda
vse svetosti. — ”

Poslušajte, Clarens! Nočem vam da¬
lje prikrivati. Nekaj imam v telesu. Nek

brezsrčen zdravnik mi je to odkrito pri¬
znal. Ne potrebujem nobenega zdravni¬
ka. Najprej se je začel rak v grlu. Kas¬
neje se bo pokazal v želodcu in v jetrih
in v črevesju. Imenujejo ga metastaze.
Poučil sem se o tem. Moji dnevi so pre¬
šteti, do kraja prešteti, Clarens. Ne re¬
cite, da sem videti še kakor človek, čez
eno leto ali morda že čez nekaj mese¬
cev bom tudi jaz že med revno gručo
mesa, ki smo ga danes videli v bolnici
“Pri sedmerih bolečinah”. Niti zdaleka
nisem junak, prijatelj, temveč tresoča se
mevža. Da, moji dnevi so prešteti in mo¬
je noči so težke. Toda strah pred smrtjo
še dolgo ni najhujši. Tega se lahko na¬
vadiš. Stegneš vse štiri od sebe in ča¬
kaš. Toda v težkih nočeh, Clarens, sem
spoznal nekaj drugega, bolj strahotnega.
Ne boste se mi smejali, saj ste eden ti¬
stih, ki verujete. Z leti nisem postal ne-
umnejši, temveč pametnejši. Spoznal
sem, da sem na tem svetu največji greš¬
nik, jaz, Hyacint de Lafite, brezpomem¬
ben pisatelj člankov, ničla, ki nikomur
nič ne pomenim. Ne mislite, Clarens, da
sem v tej uri koketen kakor lord Byron.

Ne govorim o tisočih umazanih grehih,
razudanosti in slabosti, s katerimi sem
dan za dnem mazal svojo dušo. Govorim
o osrednjem grehu geneze, ki me je vse¬
ga prekril, o neumni, smešni in absurd¬
ni ošabnosti, ki je stala ob zibeli moje¬
ga duha. že z desetimi leti me je gnja¬
vila. Iz ošabnosti se nisem hotel nikomur
zahvaliti, niti svoji dragi materi. Iz
ošabnosti sem hotel biti nekaj, kar
pride iz samega sebe in v samem se¬
bi stoji. Misel, da bi bil človek
dorasel plod, omejen po poreklu, deželi,
jeziku, krvi in spreminjanju, ta misel mi
je bila v notranjosti neznosna. Prisegel

sem si, da bom neodvisen do neumnosti,
da bom edino bitje, ki ne bo spadalo k
nobeni družbi. Po mojem prepričanju
nisem bil vzgojen, nihče ni vplival name,
nihče me vodil. Bil sem lasten sad. Sa¬
mozavest mojega oholega duha se je
dvignila preko vsake misli, če nisem
priznaval Boga, se je zgodilo to samo
zavoljo tega, ker ne bi mogel prenesti,
da bi jaz ne bil on. Zavoljo tega je bila
analiza moj prestol, s katerega sem vla¬
dal. Danes pa se prvič plastično vidim
kot tujca. Moj greh, Clarens, je greh Lu¬
ciferjev, čeprav sem umazan nič z ra¬
kom v telesu. V težkih nočeh zadnjega
leta pa sem tudi spoznal, da naši grehi
manj škodujejo Bogu, kakor nam samim.
Jasno je, moja ošabnost me je strla.. .

Nekaj molilcev začudeno strmi v La-
fitea, ki stoji na prehodu med klopmi.

“Roža duhovna — Stolp Davidov —
Stolp slonokoščeni — Hiša zlata — Skri¬
nja zaveza -— Vrata nebeška — Zgodnja
danica —”

Kje sem sedaj ? Da, stolp slonokošče¬
ni. Tudi jaz sem stolp. Toda stolp je raz¬
padel in je poln podgan in stonog. Da,
Hiša, zlata! Tudi moj jaz je hiša. Dali
so mi jo v najem. Posvinjal sem jo do
kraja. Sedaj so mi na kratko odpoveda¬
li, pode me iz nje in sedaj je ne morem
več spraviti v red. O, Zgodnja danica,
kaj sem napravil iz svojega življenja?
Dobro življenje je bilo kljub vsej stiski.
Nikdar nisem bil kaznovan z gnilimi udi,
kakor nedolžni deček tam v bolnici. Mo-
stokrat bc Ij zaslužil kakor tiste uboge,
nesrečne ženske. Ni mi bilo treba iz sra¬
mu stati v kotu, da bi kazal svojo spako
svetu. In vendar bi moral stati v kotu,
siamotnejše kakor tista ženska, zakaj
spaka tega, kar v resnici sem, je mnogo

strašnejša kakor njena. Vsako sekundo
sem porabil za najnižjo pohotnost. To
je za mojo ošabnostjo drugi greh. Bil
sem kakor nilski konj v močvirju. Kar
mi je ostalo od milijonov sekund dobre¬
ga življenja? žene, ki sem jih objemal,
so sprhnele v meni v duhove in strahove.
Kje so ekstaze lepote in mišljenja, ki so
mi bile podarjene? Nisem bil dovolj tr¬
mast in priden, da bi jim dal peruti. Sa¬
mo grenak, grenak okus je ostal, o
Zgodnja danica...

“Zdravje bolnikov — Pribežališče
grešnikov — Tolažnica žalostnih — Po¬
moč kristjanov —”

Ali sem še kristjan? Ne vem. Vem
samo to, da vse blesteče odlikovanje
mojih misli ni nič drugega kakor kva¬
kanje žab in cvrčanje murnov. Zame je
v resnici samo samota. Zakaj s svojo o-
šabnostjo sem zgubil vse ljudi. Ko pri¬
de drugi tvor, ne bom tega povedal niti
sorodnikom, in tudi zdravja ne bom
iskal. Vrnil se bom v Pariz in zlezel v
jamo umiranja. Nihče ne bo pri meni v
votlini umiranja, Pribežališče grešnikov,
ti Tolažnica žalostnih. Toda ne žalujem
nad seboj. Zakaj ni me svet zapustil,
temveč jaz sem zapustil svet.. .

Z Agnus Dei so litanije končane. Du¬
hovnik in molilci so začeli z Zdravama¬
rijami. Svetlobna palma sije čezdalje
močneje v naraščajočo temo. Gospejin
kip je samo še bel madež v notranjosti
vdolbine. Molilci z razprostrtimi rokami
so videti kot sence križev.

“Popolnoma logično je,” vzdihne Lafi¬
te polglasno. Z vzdihom se je utrgala
dolga veriga misli, ki se je zaključila s
spoznanjem: Da me je Bog zapustil, je
popolnoma logična posledica. Nisem
ljubil. Nikogar in nič, celo samega sebe
ne. .,