IZHAJA vsak četrtek uredništvo in uprava: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon G0S24. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI UST Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1790 TRST - ČETRTEK 4. JULIJA 1991 LET. XL. lOriška Naša skupna Slovenski odpor proti agresiji presenetil svetovno javnost Slovenija je dejansko že zmagala usoda Slika uničenega tanka, ki jo objavlja-Rio na tej strani, zgovorno kaže, kdo je zmagovalec in kdo je poraženec v vojni v Sloveniji. Načelnik glavnega stana jugoslovanske vojske, general Adžič bo sicer mogel še groziti po beograjski televiziji oziroma radiu, toda razvoj dogodkov je že neovržno dokazal, da je slovenski Narod premagal napadalca, da je porazil iistega, ki mu je stregel po življenju. Uresničile so se tako napovedi slovenskega obrambnega ministra Janeza Janše, ki je že prvi dan vojne označil ravna-Nje jugoslovanske armade za »noro in samomorilno«, kar bo privedlo do njenega cazpada. »Po nekaj dneh se bo ta armada Zavedla«, je tedaj dejal Janša, »da nima hrane, goriva in podpore ljudstva, da je Popolnoma obkoljena in da se ji čedalje slabše godi«. Natančno tako so potekali dogodki, saj se je morala končno ta armada klavrno umakniti v vojašnice, kamor edino spada. Odpor, ki ga je pokazalo slovensko jjudstvo, je gotovo presenetil svetovno javnost. Prepričani smo, da je prav to odločilno vplivalo na korenite spremembe stališč, ki jih v tujini zavzemajo do nove stvarnosti v Sloveniji oziroma na ozemlju dosedanje jugoslovanske države. Tuji-Na bo seveda še dalje ravnala predvsem v skladu z lastnimi interesi in priznala sle vensko državo v trenutku, ko se ji bc zdelo, da tako ustreza njenim koristim, toda že zdaj je gotovo, da je glede na ra-ZVoj dogodkov zadnjih dni priznanje sla-yonske države le vprašanje časa. Prav je jmel predsednik slovenske vlade Peterle, ko je na odločilni seji slovenskega parlamenta dne 25. junija dejal, da »ni poti na-Zaj«, kot je tudi imel prav predsednik re Publike Kučan, ko je v torek, 2. julija, v Cankarjevem domu v Ljubljani poudaril, položaj v Sloveniji »ne bo več tokšen, kakršen je bil do zdaj«. To predvsem po *Neni, da je sedanje oblike federacije za-res konec. j Slovenci v Italiji smo seveda še vedno hudo zaskrbljeni zaradi dramatičnega razpleta dogodkov v naši matični domovini m smo zato blizu svojim rojakom v boju Za obstoj. Ko jim ponovno izražamo vso ®v°jo solidarnost, jim moramo izkazovati Ndi svojo hvaležnost, saj je jasno, da je 0<1 izida njihovega boja v odločilni meri 0(lvisna tudi naša nadaljnja usoda. D. L. Nastop generala Adžiča na beograjski televiziji in njegove grožnje Sloveniji so nekateri zahodni komentatorji v torek, 2. t.m. zvečer, že smatrali za vojaški državni udar. Ta general je namreč napovedal skorajšnji nastop zveznega obrambnega ministra, generala Kadijeviča, ki bi moral po isti televiziji potrditi Adžičeva izvajanja in jim tako vtisniti pečat nekakšne, vsaj navidezne zakonitosti, Kadijeviča po televiziji in radiu ni bilo slišati, predsednik zveznega predsedstva Stipe Mesič pa se je tedaj še mudil v Ljubljani in je na srečanju s časnikarji v Cankarjevem domu le dve uri po Adžičevih grožnjah hitel zatrjevati, da je bil domala ves popoldan v stiku z obrambnim ministrom Kadijevičem, ki da se strinja s sporazumom, doseženim s slovenskim političnim vodstvom ta dan v Ljubljani. Ta sporazum je prav gotovo temeljne važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Sloveniji in tudi drugod po Jugoslaviji. Slovenci so se odločili za enostransko prekinitev sovražnosti, za izpustitev vseh vojnih ujetnikov, za odpravo ukrepov, ki so bili sprejeti proti vojaškim objektom v Sloveniji, in so tudi pristali za vzpostavitev takšnega stanja na mejnih prehodih, kot ga je bil predvidel sporazum, ki je bil sklenjen ob obisku predstavnikov Evropske gospodarske skupnosti. Medtem ko pišemo, še ne vemo, kake je na vse to reagiral beograjski vojaški vrh. Do zdaj le vemo, da general Adžič svojih groženj in napovedi ni preklical, kot o njih tudi molči obrambni minister, general Kadijevič. Iz tega smemo predvsem sklepati, da se v samem vojaškem vrhu bije hud boj, od katerega izida pa je odvisen uspeh ali neuspeh Mesičevega potovanja v Ljubljano v torek, 2. julija. 2e zdaj lahko rečemo, da so prav surove grožnje že omenjenega generala imele za posledico, da se je pospešil začetek novega procesa v odnosih med tujino in Jugoslavijo, oziroma Slovenijo ter Hrvaško. Uvod v ta novi proces je seveda predstavljal najprej odločni odpor slovenskega ljudstva na brutalno agresijo, kar je večini tujih opazovalcev odprlo oči, da so začeli na dogajanja gledati povsem drugače in zlasti bolj objektivno. V Slovenijo bi morali (tudi po želji slovenskega političnega vodstva) takoj do-potovati opazovalci Evropske skupnosti in nadzorovati izvajanje sklenjenega sporazuma o prekinitvi sovražnosti ter vrnitve armade v vojašnice. To za slovensko teritorialno obrambo seveda ne pride v poštev, saj je že predsednik Kučan poudaril, da njeni pripadniki sploh nimajo vojašnic, temveč so v novo slovensko vojsko stopili kar s svojih delovnih mest. Teritorialna obramba je le enostransko odpravila blokado sovražnih vojaških enot in dovolila njihov umik v vojašnice. Poleg človeških žrtev je napad jugoslovanske armade povzročil v Sloveniji o- dalje na 3. strani ■ Uničeni tank JA na mejnem prehodu Rdeča hiša pri Gorici (fto A. Brecelj) RADIO TRST A ■ NEDELJA, 7. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder. Lučka Su-sič: »Soncu naproti«; 11.00 Iz preteklosti v sedanjost; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 16.00 Počitniški rendez-vous; 17.00 Boris Pahor: »Vila ob jezeru«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B PONEDELJEK, 8. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 »Glasbeni vrtiljak«; 9.30 Vladimir Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Vasilij Mirk s Preseka in Kontovela; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Petra lljiča Čajkovskega; 18 03 Slovenski film v Gorici; 19.00 Večerni radijski dnevnik. li TOREK, 9. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vladimir Levstik: »Zapiski Tine Gramontove«, roman; 10 00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zapiski Dušana Je- j linčiča z odprave na Everest; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.00 Poročila in kulturna ! kronika; 17.10 Teden Petra lljiča Čajkovskega; 18.00 Vladimir Jurc: Slovensko pismo; 19.00 Večerni radijski dnevnik. A SREDA, 10. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vladimir Levstik; »Zapiski Tine Gramontove«, roman; Bojan Brezigar predsednik Svetovnega slovenskega kongresa rialne obrambe sestrelile helikopter, vhod v Cankarjev dom je bil obdan z barikadami in vendar so delegati vztrajali do konca, pogumno in zrelo. Bi lahko kratko opisal občutke, ki so Te navdajali, ko si ugotavljal, da so Tvoja prizadevanja in prizadevanja Tvojih sodelavcev vendarle kronana z uspehom? Občutki so bili seveda zelo lepi, saj smo izpolnili obveze, ki seveda niso bile ne lahke ne enostavne. Pri tem želimo izrecno poudariti, da je šlo za kolektivno delo številnih ljudi, ki so si na štirih kontinentih prizadevali za skupno idejo. To je zelo velik uspeh, saj so, čeprav ne brez težav, sedli k skupni mizi ljudje, ki desetletja niso našli skupnega jezika. Ob tem mislim, da so bili pozitivni občutki nekaj splošnega, saj smo na vseh zasedanjih opažali res praznično vzdušje. Je bilo v dvorani čutiti posledice dramatičnega dogajanja v neposredni bližini in povsod po Sloveniji? Vsekakor je dogajanje vplivalo na Za predsednika Svetovnega slovenskega kongresa je bil izvoljen deželni sveto- vzdušje v dvorani. Številni delegati so 0.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Zenska ko- valeč Bojan Brezigar. Ko mu v imenu ce- svoj čas delili med zasedanji in televizij- morna skupina Cappella civica iz Trsta; 13.00 Opol- lotnega uredništva iskreno čestitamo za skimi ekrani, še zlasti v najbolj dramatič- irmnikaM6*00' Dvojez^čnosMn idel^teVVoo^o8 izvolitev, 9“ tudi naprošamo za krajši po- nih četrtkovih in petkovih trenutkih. Ven- ročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Petra lljiča govor, na katerega je rad pristal. j dar pa je delo na kongresu teklo, še hitre- čajkovskega; 18.00 Jugoslavija po letu '45; 19.00 1 Zasedanje je potekalo v dneh. ki sta ie ^ot ie ^ilo predvideno, prav zavedajoč Večerni radijski dnevnik. , ^Q Slovenijo naravnost dramatična.' se velikega pomena, ki ga lahko ima usta- ■I J»J „ ■ 1 J:,ju!lja\ °J3:,7 0? Jutl'anl' ra'dijski dnev- jf ne cia are S7Cpr za zlnvpnskn novitev Svetovnega slovenskega kongresa mk; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Zgodbe o oc g 2J, ?UGnS |v tem tako tpžkem trpnntkii zn ronuhli- revijah; 9.30 Vladimir Levstik: »Zapiski Tine Gra- specifiko, a tudi za pravo preizkušnjo na- j* tak0 tezkem trenutku za republi montove«, roman; 10.00 Poročila in pregled tiska; rodovega poguma in zrelosti? k0 Slovenijo 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba do i j.„i__a_______pa ■ j j željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 17.10 Te-', .’ dramatičnega razvoja dogod- den Petra lljiča Čajkovskega; 18.00 Četrtkova sre- , 'cov nismo mogli pričakovati. Vendar dru- čanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik. gi takega narodovega poguma in zrelosti ■ PETEK, 12. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnev- niso pričakovali. Sedaj je jasno, da se Slo-nik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Vladimir venija ne bo dala. Gre za državo, ki ima Poročila in pregledTt?seka?r32m4°on^Kkalklfp^alS svoj pertement in svoje zakone, svojo ob-verjan; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Do- m SV0J° policijo. Spominjam se lan- življati rojstvo; 14.00 Poročila in deželna kronika; skoletne volilne kampanje, ko je Jože 16.00 Slovenski Ikar; 17.00 Poročila in kulturna kro- Pučnik med zahteve v svoj program, ki nika; 17.10 Teden Petra lljiča Čajkovskega; 18.00 ga jfi obrazložil> ko je bil na ob6isku pri Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 13. julija, ob; 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Otro- nas, dejal, da Slovenija potrebuje polici jo, ki bi branila državljane. Spominjam ški kotiček. Jacob in VVilhelm Grimm: »Oglje, bo- se bežnega srečanja z akademikom Berni-bek in slamica«; 9.30 Vladimir Levstik: »Zapiski kom v garaži pred Maximarketom, ki mi Tine Gramontove«, roman; 10.00 Poroči a in pre- I i - • -v- -i gled tiska; 10.10 Slovenski kvintet trobil; 12.00 Mu-1 Je orisal ječanje z miličnikom m mi s po-zeji pri nas; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 1 nosnimi oerm dejal, da sedaj ve, da je to 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželra tudi njegova policija. Dva stavka, izrečena kronika; 14.10 Drobtinice; 15.00 Oddaja o Indijan-j ob priložnostnih srečanjih, pa vendar po-cih; 16.00 Nezavedno v drugi Moderni - Marjan menljiva> ker kažeta na spremembo odno. sa med državljanom in predstavniki javnega reda. Odnosa, ki temelji na zaupanju. Verjetno je prav to zaupanje v mlado po Kozina; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Petra lljiča Čajkovskega; 18.00 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j. Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611. Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151. Kako so na to dogajanje reagirali zlasti tisti, ki so v Ljubljano prišli po mnogih desetletjih, in tisti, ki so bili v Sloveniji prvič? Lahko si predstavljate, kako žalostni so bili še zlasti tisti delegati, ki so prišli od daleč. Nekateri so bili prvič v Sloveniji po letu 1945 in slišal sem naslednjo izjavo: »Ko sem leta 1945 zapustil Slovenijo, sem jo zapustil v vojni. Sedaj sem se vrnil in v Sloveniji je zopet vojna«. Res žalostna ugotovitev, pa vendar resnična. Mislim, da je bil to za tiste rojake zelo hud udarec. Ti dogodki pa jih niso odvrnili od resnega dela na Kongresu. Se več, nekateri delegati iz tujine so prišli celo že v času, ko je bilo ljubljansko letališče zaprto za promet in so se morali z vlakom prebijati v Ljubljano ter so tako dokazali res izreden čut odgovornosti. Kateri so glavni sklepi zasedanja? V tem trenutku bi se omejil v bistvu pri enem sklepu: pomoči, ki jo lahko nudijo Slovenci, ki živijo izven matične domovine, republiki Sloveniji. Slovenci v svetu nimajo velikega lobbyja, kakršne imajo številni drugi narodi, vendar lahko ličijo in mlado vojsko vlilo tem fantom poguma, da so šli z lahkim orožjem nad tanke. In jih premagali. Gre morda res za slovensko specifiko, vsekakor pa gre za specifiko narodov, ki so bili v zgodovini vedno ogroženi in ki imajo končno možnost, da se osamosvojijo. Sedaj gre za vse združijo svoje sile z namenom, da v tem ali nič, in to daje seveda samozavesti in ključnem trenutku slovenske zgodovine poguma. I vplivajo v državah, v katerih živijo, na Tako je bilo tudi s Kongresom. Drama-'Javno mnanje, na politične kroge in tu-tična pogajanja so strnila vrste, program ^ Pa g°sP°darske kroge, kajti zadržanj*? in statut sta bila odobrena praktično so- P°litikov in gospodarstvenikov je bistve-glasno, Kongres je zasedal kljub napetosti no za obstoj in razvoj suverene Slovenija in nevarnosti. Samo nekaj sto metrov da-|^rez javne8a mnenja pa ne bo mogoče u leč so na prvi dan zasedanja enote terito- dalje na 4. strani • V UD''JV\ 'H Manifestacije proti okupaciji Slovenije Po vojaški agresiji na Slovenijo se je takoj ustanovil KRIZNI ŠTAB SLOVENCEV V ITALIJI, ki redno in pobliže spremlja dogajanje v matici. V njem sodelujejo predstavniki Slovenske skupnosti, slovenske komponente Demokratične stranke levice, slovenske komisije PSI, Gibanja za komunistično prenovo, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in zastopniki slovenskih organizacij iz videmske pokrajine. Štab seznanja in opozarja javnost, politične sile in oblasti na dramatične dogodke v Sloveniji ter je na razpolago za usklajevanje pobud in dejanj v prid prizadetemu prebivalstvu Slovenije. Vsi člani štaba so na voljo vsakomur, ki se želi pridružiti s solidarnostnimi in humanitarnimi akcijami temu gibanju. Štab deluje na pokrajinski in deželni ravni, sestaja pa se dnevno ob 10.30 na sedežu SKGZ v Trstu. Krizni štab Slovencev v Italiji poziva slovenske organizacije, društva in posameznike, naj nadaljujejo z zbiranjem denarnih sredstev in naj nudijo vsakovrstno humanitarno pomoč ljudem, ki jih je prizadela vojaška agresija na Slovenijo. Sredstva lahko nakažete na tekoče račune sledečih denarnih ustanov in njihovih podužnic: Tržaške kreditne banke, Kmečke banke iz Gorice ter Hranilnic in posojilnic na Opčinah, v Nabrežini, v Doberdobu in v Sovodnjah. 'Orniki na protestnem zborovanju Ssk v Doberdobu (od leve proti desni): M. Špacapan, Š. Bukovec, ovnikar, R. Dolhar, B. Podveršič in P. Stres (fto A. Brecelj) gromno materialno škodo, ki jo bo treba dolgo popravljati. Trimesečni moratorij izvajanja ukrepov, sprejetih ob proglasitvi samostojnosti in suverenosti Slovenije, je gotovo kratek rok, ki pa ga bo moralo ' slovensko politično vodstvo dobro izkori-i stiti za ureditev kopice tudi silno važnih problemov. V tem trenutku je predvsem I važno, da se preneha nadaljnje preliva-' nje krvi, da nastopi mir, saj se v miru morejo pošteno in pravično reševati vsa i vprašanja. 2e zdaj pa moremo ugotoviti, da je slo-I venski narod uspešno prestal najhujšo pre-j izkušnjo in dokazal, da je enakopraven član velike družine evropskih narodov. Is/ci prostor, skupno slovensko čutenje, kot prav v teh tragičnih dneh. Agresijo na Slovenijo so s posebnimi ! resolucijami odločno obsodili občinski sveti na Goriškem in Tržaškem. Velika večina svetov je tudi zahtevala od italijanske vlade, naj prizna Sloveniji in Hrvaški pravico do samoodločbe in torej do lastne države ter slovensko državo tudi prizna. Resolucije so odobrili občinski sveti v ! Gorici, Steverjanu, Sovodnjah, Doberdo-i bu, Trstu, Nabrežini, Zgoniku, na Repen-| tabru, v Dolini in Miljah ter pokrajinska ■ sveta v Trstu in Gorici. POZIV KRIZNEGA ŠTABA SLOVENCEV V ITALIJI Enota JA zavzema mejni prehod Fernetiči na V Trstu, Gorici in Doberdobu so v preteklem tednu bile številne manifestacije, s katerimi so prisotni izrazili svoje ogorčenje nad brutalnim vojaškim napadom na Slovenijo. Na teh manifestacijah so govo-rtli predstavniki slovenskih zamejskih strank in organizacij, italijanski politiki in elani raznih združenj, a njihova mnenja ln njihove misli so bile enotne. S svojimi besedami so opisali splošno občutje vseh. Izrazili so osuplost, zaprepaščenost ob človeških žrtvah, trpljenju in uničenju, ki jih je povzročila v Sloveniji agresija zvezne vojske. Odločno so obsodili nasilje in uporabo orožja z namenom, da hi strli legitimne težnje slovenskega naroda po neodvisnosti in to kljub temu, da je bila odločitev proglasitve suverenosti Slovenije sl?rejeta z ljudskim plebiscitom in ob pol-nem spoštovanju demokratičnih načel. Izvozili so zahtevo, naj države evropske dvanajsterice in ZDA končno spoznajo svojo tragično zmoto in naj priznajo slovenskemu narodu pravico do samoodločbe, ki jo Predvideva mednarodno pravo. Evropa na pragu leta 2000 ne more sprejeti tankov na ulicah in to prav v svo-Ivm osrčju. Bombardiranje in prelivanje krvi ne sodita v zavest sodobnega evrop- Tržaškem (fto D. Križmančič) skega človeka. Spoštovanje osnovnih člo- ■ vekovih pravic ne trpi nobene izjeme. Pc-1 litika moči ne sme prevladati nad pravič-1 nostjo. To so glavne misli, ki so jih po vrsti, vsak s svojimi besedami, izrekli vsi, govorniki tako slovenske kot italijanske narodnosti. Prva javna manifestacija je bila v soboto, 29. junija, na Borznem trgu v Trstu, j priredila pa jo je Mladinska sekciia Slo- j venske skupnosti. Delegacijo mladih sta: ob tej priložnosti sprejela tudi tržaški žv- i pan Richetti in podprefekt dr. Marrosu. Naslednji dan so bile tri manifestacije. Prva je bila na Trgu Unita v Trstu v organizaciji vsedržavnih vodstev nekaterih množičnih organizacij, druga pa je potekala na goriškem Travniku na pobudo pokrajinskega odbora SKGZ. Istega dne je deželno tajništvo Slovenske skupnosti zvečer priredilo v Doberdobu ljudsko zborovanje Treba je še poudariti, da so k vsem tem | javnim protestnim manifestacijam proti okupaciji Slovenije pristopile vse slovenske zamejske stranke in organizacije, ne glede na to, kdo je srečanje organiziral. V tem smislu je imel prav eden od govornikov, ki je v svojem posegu poudaril, da nista še nikoli tako zaživela skupni sloven- Slovenija je dejansko... H nadaljevanje iz 1. strani JSfllILNska Sprejeta je bila tudi reso/ucjia v podporo Sloveniji “ ■' Mladinska sekcija Ssk V petek, 28. junija, je bil v Trstu pokrajinski kongres Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Predvsem je pomembno zabeležiti dejstvo, da je novi izvršni odbor sekcije pomlajen, saj je bilo vanj izvoljenih tudi nekaj višješolcev, večina dosedanjih, nekoliko starejših voliteljev, pa je vstopila v širši svet Ms Ssk. Na petkovi seji so prišli na dan številni zanimivi predlogi za bodoče delovanje in za večjo prisotnost mladih članov Ssk na višjih šolah. Vendar pa to srečanje ni potekalo v veselem, sproščenem vzdušju, kot se to navadno dogaja med mladimi. Njihovo brezskrbnost so skalili tragični dogodki v matični domovini. Prisotni so večji del svojih posegov posvetili predvsem temu vprašanju. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija z naslednjim besedilom: »Mladinska sekcija Slovenske skupnosti... najostreje in najodločneje obsoja grobo vojaško invazijo, ki so jo enote JLA izvedle v državi Sloveniji. S to akcijo je JLA dokončno dokazala, da ni enakopravna do vseh jugoslovanskih narodov, da se v današnji civilizirani Evropi bori proti najosnovnejšim človekovim pravicam, proti demokraciji in na demokratičen način izbranemu državnemu vodstvu, proti svobodi in nenazadnje za ohranitev starega reda, ki je povsod v svetu propadel. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti izraža slovenski vladi in državljanom Slovenije svojo globoko in občuteno solidarnost. Kot italijanski polnopravni državljani pa od italijanske vlade in od vlad evropske dvanajsterice upravičeno zahtevamo, da v vseh smislih podprejo demokratično, samostojno in suvereno državo Slovenijo.« Poglavitni namen tega kongresa je bil predvsem ta, da vstopi v Mladinsko sekcijo čimveč mlajših članov. S tega vidika je bilo to srečanje prav gotovo uspešno. V izvršni odbor Ms Ssk so bili izvoljeni: Fabio Pahor, Peter Rustja, Franko Guštin, Marjana Opelt, Ivan Žerjal, Marko Savron, Katja Slobec in Tomaž Petaros. Kot že rečeno, bo v okviru Ms Ssk deloval tudi širši svet, v katerega so bili izvoljeni: Ana Batagelj, Marjan Brecelj, David Slobec, Maja Lapornik, Peter Gerdol, Manica Maver, Breda Susič, Alenka Štoka, Loredana Guštin. V ta svet se lahko tudi kasneje vključijo novi člani, je bilo poudarjeno na kongresu, pod pogojem seveda, da jih sprejme vodstvo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti. Novoizvoljeni so na tem srečanju obrazložili vrsto zanimivih predlogov in smernic za bodoče delovanje. Najprej je bivši odbor orisal opravljeno delo, ki nikakor ni zanemarljivo. Ms Ssk je med drugim priredila razne manifestacije proti lokaciji sinhro-trona, ko je prišlo do aretacije Janše in ostalih je ustanovila poseben Odbor za zaščito človekovih pravic, okrepila je svoje sodelovanje z mladinskimi organizacijami v Sloveniji in tudi v Evropi. Še posebej je treba poudariti, da je v Gorici organizirala tudi manjšinski seminar MENS (Mladine evropskih narodnostnih skupnosti), ki vsako leto gostuje pri kaki evropski manjšini. Na kongresu so se prisotni zavzeli predvsem za okrepitev stikov z raznimi etničnimi skupinami, pa tudi za tesnejše sodelovanje z mladimi iz Slovenije in z italijanskimi predstavniki. Deželni sveto . " ~ " Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je v petek, 28. junija, soglasno odobril poročilo predsednika Adriana Biasuttija, v katerem je ocenil dramatične dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem ter pozval mednarodne sile, naj do tega problema zavzamejo odgovorno stališče. Izrazil je popolno solidarnost žrtvam krvavega nasilja, ostro obsodil napad na demokratični republiki, ki sta proglasili svojo neodvisnost, in obenem izrazil željo, da bi jugoslovanski narodi ponovno našli skupno besedo in se dogovorili za konfederativno ureditev, v kateri bi posamezne republike lahko u-. živale naj večjo možno avtonomijo. Pred-j sednik Biasutti je obenem dejal, da se mora Italija takoj resno zavzeti za rešitev tega težkega položaja. Zaščititi mora pravice slovenskega in hrvaškega naroda, saj je njihova zahteva po samostojnosti v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki predvi-' devajo pravico do samoodločbe. Omenil je tudi italijansko manjšino v obeh republikah rekoč, da tudi morebitna nova ureditev ne sme prizadeti pripadnikov italijan-' ske skupnosti. Zanimive so bile nekatere Biasuttijeve izjave, ki jih je vredno še posebej omeniti. Predsednik deželne vlade je med Protestna manifestacija v organizaciji Mladinske sekcije Slovenske skupnosti na Borznem trgu v Trs u (fto A. Brecelj) drugim rekel, da je dežela FJK od vedno podpirala želje prijateljskih republik Slovenije in Hrvaške po večji avtonomiji. Temu pa sedaj nasprotujejo hegemonistič-ne sile, ki so še danes prisotne v nekaterih etničnih in ideoloških skupinah jugoslovanske družbe. Slednje zavračajo katere koli spremembe in to kljub temu, da je v drugih vzhodnoevropskih državah prišlo do korenitih preobratov. Vsi se zavedamo, je nadaljeval Biasutti, kako nevarne so nacionalistične ideje, vendar pa je izrazil prepričanje, da Sloveniji in Hrvaški ni mogoče pripisati takšnih teženj. Predsednik deželnega sveta je poudaril, da se s takšnim razmišljanjem ne oddaljuje od stališča italijanske vlade do možnosti razrešitve krize v Jugoslaviji-Treba je ohraniti institucionalno enotnost, je dejal, ki pa mora biti zasnovana na povsem novih, demokratičnih temeljih. Nesmiselno bi bilo, da bi še vedno podpirali politične in ekonomske sisteme, ki so jih tudi v Jugoslaviji dogodki že zdavnaj presegli. Kritično besedo je predsednik Biasutti izrekel tudi glede stališča dvanajsterice. Ne moremo sprejeti dejstva, je dejal, da hoče EGS z grožnjo ukinitve gospodarske pomoči ohraniti institucionalno stanje, ki je že zdavnaj preživeto in popolnoma neuresničljivo. Nujno je, da tudi mednarodna skupnost končno zavzame pravilno stališče do jugoslovanskega vprašanja in nai ne obtožuje Slovenije in Hrvaške. Stališče mednarodne skupnosti do podobnih problemov, a v drugačnih okoliščinah (na primer v pribaltskih republikah) je bilo precej različno, je opomnil Biasutti. Ob koncu je predsednik deželnega sveta izrazil prepričanje, da je dialog med jugoslovanskimi republikami še možen, posredovalno vlogo pa morajo pD tem imeti države evropske dvanajsterice in mednarodne skupnosti. BOJAN BREZIGAR PREDSEDNIK SSK El nadaljevanje z 2. strani stvariti vzdušja, ki bi bilo v tem trenutku za Slovenijo ugodno. To je sedaj naša pr-va naloga in na tem področju si bomo pr1' zadevali začenši s prvo sejo, ki smo jo že sklicali za prihodnje dni. Naša društva SKD »Hrastu iz Doberdoba cerkveno petje. Kasneje so v svoj repertoar vključili tudi slovenske narodne pesmi. Leta 1985 je vodstvo zbora prevzel Hilarij Lavrenčič, ki je svojo pozornost posvetil tudi pomembnim svetovnim skladateljem. Posebej je treba omeniti koncert, ki ga je zbor priredil ob 200-letnici glasbenega genija W. A. Mozarta. Zbor je za to priložnost pripravil res zahteven spored. Pevci iz Doberdoba so se udeležili tudi številnih pomembnih zborovskih revij in tekmovanj Mešani pevski zbor »Hrast« iz Doberdoba na mednarodnem tekmovanju v Belgiji Slovensko katoliško društvo »Hrast« opravlja svoje kulturno poslanstvo v Doberdobu že skoraj četrt stoletja. Ustanovljeno je bilo leta 1968 na pobudo Bogomila Breclja, tedanjega župnika v tem kraju. Člani društva so se tedaj začeli zbirati v župnijski dvorani. Vaščani se spominjajo, da je društvo že od samega začetka zelo živahno delovalo. Prirejalo je kulturne programe, gledališke predstave,! dobro obiskane praznike, kulturne večere, j razstave slik priznanih likovnikov in amaterjev in še marsikaj zanimivega. Večkrat je na odru župnijske dvorane v Doberdobu nastopilo tudi Slovensko stalno gledališče. Vse to je trajalo, dokler niso stopili v veljavo predpisi, da je treba dvorane, v katerih potekajo javna srečanja in prireditve, opremiti s protipožarnimi napravami. Društvo »Hrast« ni imelo dovolj denarja in je moralo zaradi tega nekoliko °mejiti svoje delovanje. Sedanji predsednik društva je Mario Vižintin, ki vodi to organizacijo že več kot 10 let. Tudi v tem času je SKD »Hrast«, kljub omenjenim težavam, zelo aktivno de- Društvo »F. B. Sedej« iz Štever-jana sporoča, da festivala, ki je Ml napovedan za 6. in 7. t.m., ne bo. Odložen je bil na soboto, 31. avgusta, in nedeljo, 1. septembra. lovalo. Med najpomembnejšimi pobudami naj omenimo vsakoletni Praznik pomladi. V Doberdobu so sicer ta praznik prirejali že v predvojnih letih, vojna vihra pa je to ; tradicijo prekinila. Ko je bilo ustanovlje-1 no društvo, so člani takoj sklenili, da ponovno obudijo k življenju ta praznik, ki sodi med starodavne običaje te vasi. Tudi. drugih zanimivih kulturnih in družabnih večerov in prireditev je bilo v teh letih | na pretek. Predsednik društva je še povedal, da deluje v okviru »Hrasta« kvaliteten mešani pevski zbor z istim imenom, poleg tega pa obstaja tudi dramska skupina, ki^ jo sestavljajo otroci. Društvo je imelo v preteklosti tudi svojo dramsko skupino za odrasle, vendar so se kasneje njegovi člani odločili, da se raje aktivneje posvetijo zborovski dejavnosti. Njihova izbira je bila pravilna, saj se je mešani zbor »Hrast« v zadnjih letih lepo uveljavil. O njegovem. delovanju nam je nekaj besed povedala članica zbora Katerina Ferletič. Rekla je, da njegove korenine segajo že v predvojni čas, ko so domačini gojili predvsem Za priznanje Slovencev v Laškem Na županstvu v Tržiču (Monfalcone) so Se v ponedeljek, 25. junija, sestali predstavnika Slovencev v Laškem in člani občinske komisije za statut. Slovence sta Predstavljala inž. Karlo Mučič (Jadro) in br. Renco Frandolič (društvo A. Gregorač). V občinski komisiji so bili predstavniki raznih svetovalskih skupin in občin-ski funkcionar. V središču razprave je bilo vprašanje Priznanja avtohtone slovenske narodne skupnosti na območju Tržiča. Dr. Frando-*č in inž. Mučič sta poudarila, da je sionska prisotnost v Tržiču zgodovinsko