Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 2, 123-128 (2001)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HPoroeilo o okrogli miziH Okrogla miza z naslovom »Poklicna identiteta psihologa« naRDnevih psihologov Slovenije na Bledu, 10. novembra 2000R VALENTIN BUCIK*4 Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, Ljubljana Round table: »Psychologist.s professional identity« at theRMeeting of the Slovenian psychologists, Bled, Slovenia,RNovember 10, 2000R VALENTIN BUCIK4 University of Ljubljana, Department of Psychology, Ljubljana, SloveniaH V jeseni 2000, v letu brez tradicionalnega kongresa slovenskih psihologov, so v4organizaciji Dru.tva psihologov Slovenije na Bledu potekali dnevi psihologov Slovenije.4Glavna tema je bila »Identiteta psihologov«. V tem duhu je bila v soboto, 10. novembra,4organizirana diskusijska okrogla miza z naslovom »Poklicna identiteta psihologa«. Kot4razpravljalci so bili povabljeni Sa.a Niklanovia, ki je vodil okroglo mizo in koordiniral4razpravo, ter dr. Gabi Eaeinovie Vogrineie z Visoke .ole za socialno delo Univerze v4Ljubljani, dr. Alenka Kobolt s Pedago.ke fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Karin4Bakraeevie Vukman s Pedago.ke fakultete Univerze v Mariboru, dr. Janez Roj.ek iz4Centra za mentalno zdravje zdravstvenega doma v Kranju, upokojeni profesor dr. Vid4Peejak z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter dr. Ludvik4Horvat in dr. Valentin Bucik z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v4Ljubljani. Sodelovala je tudi t.i. kritiena strokovna javnost, saj je v diskusiji po uvodnih4predstavitvah poleg udele.encev okrogle mize aktivno sodelovalo tudi nekaj poslu.alcev4iz okrog .estdesetelanskega avditorija.4 Prvi razpravljalec Valentin Bucik je podal osnovno konceptualno strukturo4svojega videnja strokovne poklicne identitete psihologa. Privzel je opredelitev poslanstva4iz kodeksa poklicne etike slovenskih psihologov, ki pravi, da »... psiholog s teoretienimHin praktienim delom prispeva k samouresnieevanju eloveka, da lahko ta eimHbolj suvereno obvladuje vsa podroeja svojega .ivljenja ...« in da »...psiholo.kaH *Naslov / address: izr. prof. dr. Valentin Bucik, Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo, A.kereeva 2,H1000 Ljubljana, e-mail: tine.bucik@ff.uni-lj.siH 124RV. BucikH dejavnost pomeni prispevati k du.evnemu, socialnemu in fizienemu blagostanjuHljudi na podroejih njihovega .ivljenja in dela ...« (Kodeks psiholo.ke etike, 1982).4Po njegovem poklicno identiteto psihologa v osnovi determinirajo .tirje dejavniki:4profesionalna etika, podroeje dela, s katerim se ukvarja, znanje, ki ga pridobi v easu4strokovnega izobra.evanja in doloeene osebnostne znaeilnosti.4 Pri profesionalni etiki so psihologu bistvena naslednja naeela: (i) spo.tovanje4 elovekovih pravic in dostojanstva, kar pomeni, da psiholog spo.tuje ljudi in njihove4osnovne elovekove pravice (npr zasebnost in zaupnost ter in svobodo soglasja),4dostojanstvo in enakovrednost; (ii) pristojnost (kompetentnost), ki pomeni, da psiholog4pri svojem delu sku.a doseei in vzdr.evati najvi.jo raven pristojnosti (da torej skrbi za4stalni strokovni razvoj in zagotavlja visoko raven strokovnega in znanstvenega dela),4da se zaveda omejitev svojih pristojnosti in meja svojih izku.enj; imeti mora tudi obeutek4za mejo zmo.nosti za opravljanje strokovnega dela; (iii) odgovornost pomeni, da se4psiholog zaveda svoje strokovne in poklicne odgovornosti do svojih obravnavancev in4obenem v najveeji mo.ni meri zagotavlja tudi to, da njegovo strokovno delovanje in4strokovno delovanje njegovih kolegov ni zlorabljeno; (iv) integriteta poklica, kje si4psiholog prizadeva za celovitost psiholo.ke znanosti, .irjenja teorije in praktienih4izku.enj, pri eemer je v katerikoli strokovni aktivnosti do drugih po.ten, verodostojen,4odkrit, odprt, pravieen in spo.tljiv.4 Po drugi strani psihologovo identiteto moeno doloea podroeje dela, v katerem4opravlja svojo dejavnost. Ta podroeja so .olstvo (vrtci, osnovno, srednje, vi.je in visoko4 .olstvo, .ole s prilagojenim programom, dija.ki, vzgojni in drugi domovi), gospodarstvo4(zaposlovanje, kadrovsko izobra.evanje, upravne slu.be, marketing), zdravstvo4(zdravstvene, socialne, izobra.evalne institucije, zasebna praksa), poklicna orientacija4(zavod za zaposlovanje), socialno varstvo (centri za socialno delo), dr.avna uprava4(ministrstva, vojska, policija), ostala psiholo.ka podroeja (npr.psihologija .porta), vsa4ostala podroeja (kjer psihologi ne delajo na mestu psihologa) in raziskovalno delo.4 Diplomirani psiholog pridobi v teku visoko.olskega .tudija temeljna znanja in4ve.eine s podroeja psiholo.kih znanosti in nekaterih s psihologijo povezanih znanosti.4 Ta znanja so osnova za nadaljnje izobra.evanje in izpopolnjevanje v obliki4podiplomskega .tudija, strokovnega izpopolnjevanja in specializacije. Psiholog pridobiva4in razvija psiholo.ka znanstvena spoznanja, raz.irja ta spoznanja, jih uporablja na4razlienih podroejih elovekovega delovanja in medsebojnih odnosov ter sodeluje z drugimi4psihologi in z delavci drugih strok in profilov). Proueuje vedenje eloveka in njegove4du.evne procese ter predlaga ukrepe v zvezi s psiholo.kimi problemi na razlienih4podroejih dela.4 Osebnostne znaeilnosti, ki naj dobro opredelijo strokovno identiteto psihologa,4je mnogo te.je opredeliti. Jasno je, da razliena podroeja dela zahtevajo razliene4osebnostne lastnosti, za vsa podroeja pa so najbr. skupne vsaj odprtost, empatienost,4posluh za te.ave drugih ljudi, natanenost, vestnost in obeutljivost. Osebnostne lastnosti4se moeno prepletajo z vsemi ostalimi omenjenimi determinantami identitete (npr.4podroeje dela opredeljuje, katere so najpomembnej.e, najbolj za.eljene, najbolj4 Poroeilo o okrogli mizi o poklicni identiteti psihologaH125R problematiene ...). Dober psiholog bi vsekakor moral biti integrirana in zrela osebnost,4pri eemer imamo najpogosteje v mislih eustveno, spoznavno, socialno in moralno zrelost.4 Gabi Eaeinovie Vogrineie je poudarila, da je sama identiteta psihologa skrita4tam, kjer je njegovo delo in tezo podprla z mislijo Eriksona »... iz tistega, kar dela., se4vidi kdo si«. Za psihologa je izjemno pomembna etika participacije, kar pomeni, da4identiteta pomeni tudi soodgovornost v dialogu in odnosu z drugimi, ne glede na to, ali4ta dialog ali odnos soustvarjamo s kolegom, klientom, ali naroenikom.4 Z mislijo, da je psihologova indentifikacija s »svojo« strokovno ali dru.beno4skupino bistvena za njegovo poklicno identiteto, je Karin Bakraeevie Vukman v4nadaljevanju opozorila na vse pre.ibko izra.eno t.i. »cehovsko pripadnost« psihologov4v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici. Seveda v pretiranem poudarjanju pripadnosti4poklicu pre.i nevarnost morebitnega podcenjevalnega odnosa do drugih poklicnih ali4dru.benih skupin. K prepoznavni poklicni identiteta strokovnjaka-psihologa navznoter4in njegova priznanost navzven verjetno najvee prispeva kakovostno in funkcionalno4(uporabno) znanje psihologa, ki ga lahko izka.e pri svojem delu v praksi.4 Vid Peejak je postavil tezo, da je identifikacija osnova vsake identitete, kot na4primer pri odnosu med majhnim otrokom in njegovimi star.i. Za poklicno identiteto pa4velja predvsem naslednja zakonitost: veeja ko je reputacija poklica, bolj.a je poklicna4identifikacija in bolje izgrajena identiteta. Razlika v identifikaciji z vidika reputacije4stroke pri razlienih poklicih je razvidna iz naslednjega primera: ee zdravnik napravi4strokovno napako ali slabo opravlja svoje delo, je to problem posameznega zdravnika,4ne pa celotne stroke, katere reputacija ostane intaktna. Ee psiholog napravi napako4ali ne opravlja dobro svojega dela, je v javnem mnenju ponavadi za to kriva kar cela4stroka in ne zgolj posameznik. Razlika med psihologijo in medicino je tudi v tem, da4psihologija ni ena stroka, pae pa konglomerat strok, kar ima za posledico razpr.enost4identifikacije; lahko pride do tega, da se psiholog prej identificira z okoljem, v katerem4dela in z drugimi strokami, s katerimi se pri delu vsak dan sreeuje, kot pa s »svojo«4stroko. V psihologiji se pojavlja dodatni problem kolegialnosti, ki ga je ob vnovieni4primerjavi z medicino mo.no izraziti s primero: ko gre za nohte, si zdravniki najpogosteje4 .eitijo hrbet, lahko reeemo, da stroka .eiti svoje posameznike, psihologi pa se, nasprotno,4v takem primeru raje zravsamo in valimo krivdo drug na drugega.4 Sa.a Niklanovia si je zastavil kljueno vpra.anje: »Ali smo po poklicu psihologi?«4in poudaril, da gre pri psihologih, glede na druge strokovne profile, za izrazito razliko4med razumevanjem izobrazba in poklica: pri psihologih izobrazba ni enako kot poklic.4Strokovnjaki z izobrazbo univerzitetnega diplomiranega psihologa opravljajo zelo razliene4poklice na kar najrazlienej.ih podroejih. Pri nekaterih drugih poklicih je to razmerje4mnogo la.je doloeljivo (npr. ee ima nekdo izobrazbo mehanika, je to hkrati tudi poklic4mehanika; izobrazba pilota je najveekrat hkrati tudi poklic pilota) in so zato tudi problemi4z identifikacijo s poklicem ter vpra.anja identitete mnogo manj.i. Lep primer razkoraka4med poklicem in izobrazbo je poklic (eden) .olskega svetovalnega delavca, ki ga4lahko opravljajo strokovnjaki veeih razlienih izobrazb: psiholog, pedagog, specialni4pedagog, socialni delavec ... Pri psihologih se pogosto zgodi, da delovno mesto doloea4 126RV. BucikH sistematizacijo, ta pa doloea pogoje razpisa. Formalna izobrazba je le eden od pogojev4razpisa in tako veekrat naletimo na zaposlitvene oglase, v katerih razpisni pogoji4zahtevajo le »dru.boslovno izobrazbo«, kar seveda vkljueuje psihologe, a tudi mnoge4druge dru.boslovne profile. Ob tem se zastavi vpra.anje, kdo od »konkurentov« ima4primerjalno prednost. Ob pogledu na Standardno klasifikacijo poklicev (SKP) hitro4ugotovimo, da je izobrazba psihologa kot poklic razpr.ena na najrazlienej.a podroeja4dela (in tudi resorje): klinieni psiholog, psiholog svetovalec v posvetovalnicah, psiholog4v industriji, psiholog v .portu, srednje.olski ueitelj za psihologijo in tako dalje. Najdemo4tudi poklic »psiholog« (lahko mu reeemo tudi »eisti psiholog«).4 Alenka Kobolt se je vpra.ala, kdo sploh je »eisti« psiholog«. Pri sodobnem4poklicnem delu je namree bistvena interdisciplinarnost in vkljueenost v strokovne ekipe,4kjer se psiholog nujno sreeuje s strokovnjaki razlienih drugih profilov. V takih primerih4sta identifikacija psihologa z lastno stroko in poklicna identiteta bistveni za psihologovo4razlikovalnost od drugih poklicev in za jasno podobo o tem, katere strokovne poglede,4ki so psiholo.ki in razlikovalni glede na druge profile, lahko psiholog prispeva k delu4tak.ne ekipe. Na primer, vzgojni zavod za otroke je unija mno.ic strokovnjakov, ki4delajo na socialno-pedago.ko-sociolo.ko-psiholo.kem podroeju. Pri tem je nujno, da4so strokovnjaki sposobni prenosa znanja in prilagajanja drugim profilom brez izgube4lastne identitete. Predvsem za tem bi morali stremeti tudi psihologi.4 Janez Roj.ek je sku.ak opisati predvsem klinieno psiholo.ko identiteto; pri4klinienemu psihologu in zlasti psihoterapevtu je nujna postopna izgradnja in zorenje4poklicne identitete, ki gre z roko v roki z osebno identiteto. Vsak psihodiagnostik ali4psihoterapevt mora skozi osebnostno-izkustveni proces. Kljueni temelji profesionalne4identitete so osebnost in temeljni elove.ki odnosi, profesionalni odnos (kompetentnost),4splo.no znanje in kultura strokovnjaka ter strokovno znanje. Zelo pomembna je empatija4ter moean in dobro strukturiran egosistem oziroma stabilnost.4 Ludvik Horvat je kot dekan Filozofske fakultete in ueitelj na Oddelku za4psihologijo nanizal nekaj dejstev in dilem v zvezi s procesom »nastajanja« strokovnjaka4psiholo.ke stroke . torej .tudijem psihologije. Diploma dodiplomskega .tudija psihologije4je prevee egalitaristiena: vsi diplomanti so enaki pred zakonom, ne glede na to, kak.na4je bila kakovost in dinamika njihovega .tudija. V tem smislu bodo tudi pri nas sprejete4nekatere spremembe, ki bodo diplome na.ih diplomantov primerjalno pribli.ale evropski4diplomi. Vsaki diplomi bodo morale biti prilo.ene t.i. spremljevalne listine, v katerih4bomo na.li informacije o tem, koliko easa je diplomant .tudiral, s kak.nimi ocenami se4je prebijal skozi .tudij, kak.na je bila ocena diplomskega dela in diplomskega izpita,4kje, kaj in koliko je .tudiral pred vpisom na doloeeni .tudij. To naj bi bile pomembne4informacije pri konkuriranju na delovna mesta. Naprej: ali je dobro, da kandidati . epri418 letih pridejo .tudirat psihologijo? Dokler stroka - psihologija izbira kandidate in ne4obratno, v tem ni videti problema, vendar s tako selekcijo, kakr.ni smo priea trenutno,4o.imo osebnostno-socialno-emocionalno polje glede tega, kdo bo (dober) psiholog.4Sedaj je v veljavi predvsem naeelo selekcije kandidatov po znanju, ne pa tudi po4 Poroeilo o okrogli mizi o poklicni identiteti psihologaH127R nekaterih, za psihologijo morda pomembnej.ih lastnostih. .tudentu . adolescentu bi4morali v teku dodiplomskega .tudija predvsem pomagati formirati se skozi spoznavanje4osnovnih psiholo.kih struktur in njihovega delovanja, ne le ueiti (oziroma informirati4ga). Vpra.anje je tudi, ali slovenski psihologi ne diplomirajo premladi, pri 23 do 24letih. To vpra.anje ni zanemarljivo zlasti potem, ko psihologa, ki pride v prakso in4priene delati s strankami, primerjamo s strokovnjakom medicinske stroke, pri kateri4zdravnik .ele po .estih letih .tudija in po opravljenem sta.u samostojno dobi pacienta4v roke.4 Posamezniki iz kritiene strokovne javnosti so poudarili nekatera pomembna4vpra.anja v zvezi z identiteto in njeno izgradnjo .e med .tudijem psihologije:4 -4Univerza prevee goji »akademsko« psihologijo, ljudje, ki tam ueijo, niso bili4nikoli v slu.bi v »praksi« in to je za poklic diplomiranega psihologa slabo.4-4Moeno je bilo izra.eno mnenje, da bi morali temeljnemu .tudiju nujno dodati4obvezno podiplomsko izobra.evanje s specializacijo in sta.iranjem.4-4Identiteta psihologa bi se morala graditi tudi preko socialne odgovornosti. Namree,4pogre.ati je bilo javno in anga.irano vlogo psihologije kot stroke in psihologov4ob izjemnih »pojavih« v preteklosti, na primer v devetdesetih letih ob valovih4beguncev.4-4Psiholog navadno v svoji karieri do.ivi vee ».okov« identitete: (i) najprej .okira4sebe in druge z odloeitvijo, da bo .tudiral psihologijo, (ii) ko zaene s .tudijem in4 »nie od tega, kar je imel v mislih o psihologiji, ne sli.i v predavalnicah«, (iii) ko4konea .tudij in vidi, da prvi dan v praksi nie ne zna, (iv) ko mu delodajalec izjavi,4kako malo psihologi prispevajo k »dodani vrednosti« in (v .ali) (v) ko mu lasten4otrok reee, da gre .tudirat psihologijo.4Pri .tudiju psihologije bi bil glede na razmerje med .tevilom .tudentov in .tevilom4 ueiteljev mo.en t.i. tutorski sistem .tudija, kar bi .tudij moeno individualiziralo, mo.no4bi bilo tudi mnogo bolj nataneno ali obeutljivo slediti strokovnemu razvoju posameznikov4in se prilagajati njihovim specifienim lastnostim. Mo.no bi bilo tudi podalj.ati .tudij, na4koncu katerega bi posamezniki specializirali razliene smeri .tudija. Tak.ni diplomanti4bi bili bolj izgrajeni strokovnjaki, opremljeni tudi s konkretnimi znanji za delo na4doloeenem podroeju. Dandanes je moe opaziti, da .tudijski program v .tirih letih komaj4uspe zgolj informirati .tudente o vseh pomembnih temeljnih in uporabnih psiholo.kih4temah. Naslednja mo.nost je, da .e v teku .tiriletnega dodiplomskega .tudija sku.amo4ueiti vee praktienih, konkretnej.ih vsebin, ki bi omogoeile, da bi psiholog takoj po4prihodu v prakso mogel brez dodatnega usposabljanja prieeti izvajati tista dela, ki jih4konkretno delavno mesto od njega zahteva. Opaziti je, nekateri drugi izobrazbeni profili,4katerih delovno podroeje se prekriva s psihologovim (socialni delavci, pedagogi ipd.),4v teku dodiplomskega .tudija dobijo konkretnej.a znanja in rutine, ki pomenijo v4konkretnih situacijah na delovnem mesta lahko primerjalno prednost pred psihologi.4Dobro bi bilo, ko bi se veekrat vpra.ali, kje so primerjalne prednosti psihologov pred4 128RV. BucikH drugimi primerljivimi poklicnimi profili, kje je za psihologe najbolj.a mo.nost, da4prispevajo najvee k »dodani vrednosti«.4 LiteraturaR Kodeks psiholo.ke etike [Professional Code of Ethics in Psychology] (1982). Ljubljana:4Dru.tvo psihologov Slovenije.4 Prispelo/Received: 20. 03. 200b