ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
-;---- Štev. 3. V Ljubljani 1.	marca 1386. Leto XVI.
Pobožna predica.	
(Iz ueinškega po J.	N. Vogl-u.)
Uboga Berta dan na dan	Gospa nedolžuej deklici
Kolovrat svoj vrti,	Nasméhne se ljubó,
In izpod prstkov nit na nit	In vsede se h kolovratu
Se urno jej rodi.	Ter goni ga z negò.
Sedi in prede noč in dan,	Zazdi se revnej deklici,
Obličje jej bledi,	Da ni na zémskib tléh;
Pomagat bolnej materi	V nebesa lepe je gospe
Hvaležna hoče hči.	Zazibal jo nasmeh.
Sedela tretjo vže je noč,	In s spancem se močno bori
Povsodi je mirno;	Pregnati ga hoteč;
Načela je povesino spet,	A zmaga jo popolnoma,
Zaprè se jej oko.	Prikazni pa — ni več.
Ko deklica utrujena	In zjutraj pozno se zbudi,
Na pol zaspala je,'	Ko dan je vže sijàl —
Gospa visoka .v sanjah se	Oj spala dolgo Berta si,
Jej prikazala je.	Al' ni ti časa žal?
Prikazen ta omamila	In ko se v preslico ozrè,
Pobožno srce je,	0 Bog kakó je tó?
In deklica je mislila,	Predivo vse je »predeno
Da bo^jo mater zrfe.	Prav tenko in lepó.
Y vesel j i rajskem vsa kipi,	In mnogokrat je to povest
Ko gleda čudež ta ;	Vže Berta pravila,
In čudo materi pové,	In meni tudi radostna
S tolažbo jo navda.	Jo je povedala.
Verujte mi, če starišem Hvaležen je otrok, Ima Marija rada ga In rad ima ga Bog.
Fr. Krek.
Zlata ptičica.
(Pripovedka.)
Égfelavko je imel sestrico, Zorico po imenu. Drug drugega sta zelò ljubila, ipffifin starišem sta bila poslušna na vsako besedo. Drug brez drugega ne bila mogla jesti niti piti, tudi igrati bi se ne bila mogla, če bi ne bila vedno skupaj. Bratec ni nikoli razžalil sestrice, a sestrica je negovala bratca, kakor neguje mati svoje nežno dete. Tudi njiju stariši so se zelò radovali, da se otroka takó lepo umejeta in rada imata.
Nekega dne je Zorica naglo oboléla. Bratec Slavko se joče ter vedno hodi okolo ZoriČine posteljice. Vsak čas jo vpraša, ako jej je vže kaj odleglo, ter jo prosi, naj mu pové, če morda česa želi. Obljubuje jej, da jej hoče, kadar ozdravi, narediti to in óno, ter jo vedno poprašuje, če bode vže kmalu zopet zdrava. Vsak večer je molil k Bogu, da bi mu ozdravil preljubo sestrico.
Oče so mnogo trosili na zdravnika in zdravila, a mati so vse noči pre-bdeli pri posteljici bolne hčerke, ali ljubi Bog je vse drugače obrnil. Za nekoliko dni je umrla Zorica. Dobri roditelji zdaj niso več imeli nežne hčerke in tudi bratec Slavko ni imel več ljubeznive sestrice. O kako sta jokala oče in mati, a najbolj se je jokal ubogi Slavko. In zakopali so nežno Zorico. Bratec je britko žaloval ter po vrtu, gozdu in livadah iskal najlepših cvetic, da bi je nosil na pokopališče in ž njimi kinčal Zoričin grobek. Kadar koli je nesel cvetice na pokopališče, vselej je molil k Bogu, jokal se in žaloval po sestrici, kakor bi jo hotel oživeti in iz groba priklicati.
Bil je krasen poletni večer. Slavko se je zopet spominal svoje mrtve sestrice in molil za njo oj tako gorko . . . gorko . . .
V tem hipu začuje prekrasno petje in zdi se mu, kakor bi to petje prihajalo iz vrta. Takój hiti na vrt, od kodar sejo slišalo petje, in -- o čudo! na veji nekega drevesa ugleda prekrasno zlato ptičico. Slavku se ptičica zelo dopade, ker zna tako sladko in prijetno peti ter jo želi vjeti. Naglo skoči v hišo, prinese mrežico, s katero se ptičice love, razpnè jo, nastavi vabo, a on se skrije za grm, da bi počakal in videl, ali se bode zlata ptičica vjela ali ne. Ptičica zagleda vabo, vzleti na njo, kavsne s kljunčkom po njej, mrežica se
sproži, in — zlata ptičica se vjame. Teselo skoči Slavko izza grma, vzame ptičico v roko, rahlo jo pogladi in reče: „O ne boj se me, ptičica zlata! Lepo hočem zate skrbeti a ti mi bodeš zato lepo pela in me razveseljevala. Zatorej nikar se me ne boj, ptičica moja zlata!"
In glej čuda! Ptičica izpregovori in pravi: „Pusti me, pusti, dobri moj Slavko! Ako me izpustiš, hočem ti povedati, kje je tvoja sestrica Zorica." — „Ali ti morda veš za mojo sestrico? Nil povej mi, povej, kje je moja ljuba sestrica," reče veselo Slavko.
Zlata ptičica si s kljunčkom izpuli zlato peresce iz peroti, poda peresce Slavku in mu reče: „S tem perescem pojdi daleč tjà v zeleni gozd. Pojdi takó daleč, da ne bodeš več šlišal zvonov zvoniti iz domačega zvonika. Kadar prideš tjà, našel bodeš veliko votlino v sivem skalovji. Ničesar se ne boj, in kar naravnost pojdi v votlino! Notri so trojna vrata: železna, srebrna in zlata. Vrata so zaklenjena, ali kakor hitro se jih dotakneš z mojim perescem, odprla se ti bodo in prišel bodeš do svoje sestrice Zorice." To rekši, zapela je ptičica in odletela.
Slavko takoj otide v gozd. Šel je daleč in daleč po gozdu, tako daleč, kjer ga še nikoli poprej ni bilo. Slišal je zvonove iz domačega zvonika, zatorej je šel še dalje in dalje. Kolikor globokeje je bil v gozdu, toliko slabeji je postajal glas domačih zvonov, dokler se tudi ta glas ni popolnem izgubil. Tega je bil Slavko zelò vesel, ker je vedel, da je zdaj vže na ónem kraji, kjer je votlina, skozi katero se pride do njegove sestrice Zorice. Veselo se ozrè na okoli in glej ! ondii med gostim drevjem in grmovjem ugleda votlino. Takoj krene proti njej. V votlini je bila gosta tema in zelò je bilo strah ubozega Slavka. Ali kadar se je spomnil ljube sestrice, bal se ni nobenega strahu in pogumno je stopal dalje. Tipal je z rokama okolo sebe in zatipal železna vrata. Ko se jih dotakne z zlatim perescem, takój se mu odpró. Šel je dalje skozi vrata in prišel v drugo še večjo votlino, ki je bila mnogo svetlejša od prve. Gre dalje in pride do srebrnih vrat. Vrata so bila zaprta, ali takój se mu odpró, ko se jih pritakne z zlatim perescem. Zdaj pride v tretjo svitlo votlino, kjer so bila zlata vrata. Tudi teh se pritakne z zlatim perescem in tudi ta se mu odpró.
Ko stopi skozi vrata, bil je na velikem širokem polji. Nekoliko dalje idoč, pride pred velikansko jezero, kateremu ni bilo nikjer videti kraja, ßad bi bil jezero obhodil, ali ni mogel, ker je bilo preveliko. Zatorej sede na breg in premišljuje, kaj mu je storiti.
Ne dolgo in v hipu začuje prekrasno petje. Slavko posluša in zdi se mu, da postaja petje vedno glasaeje. V daljavi na jezeru se zdaj prikaže veliko število ladjic. Ladjice so se približale in Slavko zapazi v njih veselo družbo deklic krasotic. Slavko si je takój mislil, da tukaj mora biti tudi njegova sestrica. Vže so ladjice priplule do brega in Slavko se je čudil krasoti neznanih mu deklic: vse so imele, zlate lasé in so bile v srebrnih oblekah. Ladjice so bile podobne velikim bisernim školjkam.
Jedna iz med deklic vpraša Slavka, kaj da išče tukaj.
„Iščem sestro Zorico," odgovori Slavko.
„Tvoje sestrice ni med nami; ona je še jako daleč od tukaj. Nù ako želiš, prepeljemo te preko jezera in ti pokažemo pot do tvoje sestrice."
3*
Kdo bi bil tega bolj vesel kakor Slavko! Naglo skoči v jedno ladjico in deklice krasotice zaveslajo od brega. Vso pot po jezeru so lepo pele. Dolgo so se vozili a končno vender dospeli na drugo stran jezera. Slavko brž skoči iz ladjice na suho ter hiti dalje po poti, ki je bila posuta s samim srebrnim peskom.
Ni še dolgo hodil, kar ugleda, kako se ne daleč od njega nekaj blesti. Zdi se mu , da je drevo od samega suhega zlato. In ni se varal. Za malo časa je bil vže v prekrasnem vrtu, v katerem je raslo različno sladko ovočje, kakeršnega Slavko še nikoli ni videl. Vsako ovočno drevo je imelo srebrno listje, a rodilo je same zlate plodove. Okolo dreves so cvetele prekrasne cvetice. Tudi takih cvetic Slavko poprej še nikoli ni videl. Steblo jim je bilo srebrno, listi zlati, in po evetji se je blestelo, kakor jutranja rosa, samo drago kamenje in biseri. Okolo dreves so letale zlate ptičice, ravno take, kakeršna ona, ki mu je bila dala zlato peresce.
Slavko gre dalje in zopet zapazi veliko število deklic krasotic. Zdelo se mu je, kakor da bi bil v raji. Deklice so prelepo pele in z biserno vodo zalivale prekrasne cvetice, druge si so spletale šopke, a tretje si s šopki kitile svoje zlate lase. In same zlate ptičice so priletavale deklicam na glave, rame in roke. Deklice so vprašale Slavka, kdo je in zakaj je tu sem prišel. Slavko jim je odgovoril, da si išče Zorico.
„Kes je tvoja sestrica tukaj pri nas, ali ravno zdaj je ni med nami. Pojdi malo dalje, ondu jo najdeš."
Slavko gre dalje. Zdajci se mu nekaj zasveti pred očmi. Pred seboj vidi veliko palačo od samega zlata; bila je pokrita s srebrno streho. Čudeč se tej prikazni, pride do zlate palače. Nadejal se je, da tukaj gotovo najde Zorico. Stopi po prekrasnih stopnicah in pride do zlatih vrat. Vrata se mu odpró in zdaj se mu še le prikaže nov svet, podoben nebeškemu raju. Ves osupel je stal poleg vrat. Malo po malo se je začel vender zavedati.
Bila je to velika, zelò velika dvorana, okinčana z zlatom, biseri in dragimi kameni ter raznolikimi prekrasnimi in lepo dehtečimi cveticami. Dvorana je bila polna dečkov in deklic krasotic. Vse je po dvorani vrvelo, pelo in se igralo, negovalo in milovalo. Slavko je zagledal tudi svojo sestrico Zorico. Ves vesel je priskočil k njej in jo začel objemati in poljubovati. Tudi Zorica je objela in poljubila svojega bratca. Oba sta, bila zdaj srečna.
Vesela družba potegne zdaj tudi Slavka v svoje kolo, in tudi on mora ž njimi igrati, peti, plesati in skakati. Ivadar se je vže do sita naigral, spomnil se je, da mora Zorico domóv k materi peljati ; zatorej jej reče :
„Sestrica draga! Zdaj morava domóv„ker te mati vže težko pričakujejo. Vedno so žalostni, od kar nas si zapustila; noč in dan se jočejo pò tebi. Pojdi, greva k materi! O kako bodo veseli!"
„Jaz ne morem domov, Slavko moj dragi," reče mu Zorica. Morala bi poprej prositi našo kraljico za dovoljenje."
„Nu pa me pelji k njej," reče Slavko, „prositi jo hočem jaz, da te pusti."
Zorica prime bratca za roko in ga pelje skozi mnogo prekrasnih dvoran naravnost pred kraljico. Kraljica je sedela na prestolu, ki se je odseval kakor solnee; obleka jej je sijala od samih sijajnih zvezd, a na glavi jej je blestela krona.
Ko kraljica Zorico ugleda, vpraša jo: „Koga si, hčerka ljuba, tu sèni k meni pripeljala?"
„To je moj bratec Slavko," reče Zorica.
„Nu, Slavko, pridi bliže sèm k meni," reče mu kraljica.
Slavko stopi bliže ; kraljica ga prime za roko in rahlo pogladi po licu.
„In čimu si prišel k meni?" vpraša ga kraljica.
„Prišel sem po sestrico Zorico," odgovori Slavko.
„Tvojej sestrici je tukaj pri meni lepše in boljše, nego li doma," reče kraljica.
„Dà, dà, to vidim, daje njej tukaj lepše, ali jaz ne morem biti brez nje."
„Sinek moj dragi! ali ona ne more nikoli več od tukaj," reče mu kraljica.
Zdajci se začne Slavko jokati in jokajoč prosi kraljico, naj mu pusti Zorico.
„Jaz ne moreni biti nikakor brez nje," jeclja Slavko. „Vedno se jočem po njej. Pa tudi moja mila mati nimajo miru ne pokoja, odkar nas je zapustila Zorica. Jočejo se noč in dan po njej. Prosim, lepo prosim, dajte mi Zorico nazaj, ako ne, moja ljuba mati bodo umrli od žalosti."
Kraljica pogleda bratca in sestrico ter reče naposled: „Zorica! ali bi rada šla z bratcem?"
„Rada, o rada, pa samó za toliko časa, da bi videla in potolažila svojo dobro mater. Rekla bi jim samó to, kako je meni tukaj lepo in dobro, in takój bi se povrnila."
Na to reče kraljica: „Ker tako zelò ljubiš svojo mater, bodi ti svobodno in pojdi domóv, da jo vidiš in potolažiš, a toliko mi glej, da se mi skoraj povrneš. In ti, Slavko, tukaj imaš sestrico, da jo popelješ k materi.
0 koliko veselje za dobrega Slavka ! Takój prime Zorico za roko in jo pelje domóv.
Peljal jo je skozi prelep vrt in prišla sta do jezera, preko katerega so ju prepeljale deklice krasotice, šla sta preko velikega polja skozi zlata, srebrna in železna vrata, potem skozi gozd in — prišla sta naposled domóv k preljube; materi. Kadar Slavko mater zagleda, vže iz daleč jim naproti zavpije: „Mama draga! našel sem Zorico. Evo je, poglejte!"
In stegnil je Slavko roki po zraku, kakor bi hotel objeti milo si sestrico. AJi žal! . . . nikogar ni . . . povsod tema in grobna tišina! . . .
Slavko se prebudi ter ne vidi nikogar okolo sebe. Tipa z rokama na vse strani in vidi, da leži v svojej postelji.
Siromak je sanjal, da je našel in domóv pripeljal sestrico.
Spoznavši, da so bile vse to le sanje, britko se je razjokal, da nima sestrice.
Mati, ki so slišali njegov jók, rekli mu so: „Utolaži se, Slavko, utolaži se in ne jokaj, sestrica ti je šla v nebesa . . .
(Iz „Hrvatske Omladine" preložil Iv. Tomšič.)
Božja sòlza.
o je Bog po splošnem potopu zagledal na zemlji grozno razdejanje, utrnila se je v njegovem očesu solza neskončnega usmiljenja ter padla WW na zemljo med visoko k nebu kipeče vrhove ledenih gora. Solza božje milosti je raztopila z ledom napolnjeno dolino, ter jo izpremenila v divno jezero, v katerem se je blestelo sinje nebo — oko božje. Ledniki, segajoči do jezera, jeli so se topiti, voda je naraščala in si iskala odtoka proti nižini. Izpod ledu pa so se prikazale gole pečine. In sredi jezera, kamor je padla solza božja, zalesketal se je v solnčnem svitu prekrasen biser jezera — zelen otok.
Ko se je voda odtekla, vzbudili so dobrodólni solnčni žarki bujno in veselo življenje po skalovji. Prikazali so se po pečinah drobni lišaji, mah in praprot a na podnožji gora tudi druge rastline in rastlinice. Tudi mlado drevje je začelo poganjati ob podnožji gora, kakor bi hotelo okititi samotno solzico božjo. Po skalah in pečinah pa sta se grela v gorkih solnčnih žarkih kuščarica in strupeni gad. V senci pod drevjem se je plazil močerad in slepec a mej zelenimi vejami dreves je regljala žabica božja. V jezeru so švigale bistre ribice, a po njegovem zrcalu se je vozil snegobeli Sabüd in druge ptice plavarice. Po planinah okolo jezera so se pasle črede divjih koz in skokonogih srn, a visoko nad njimi se je vozil v zraku kraljevi orel v velikih krogih. Na otoku samem pa so vzrastle tri širokovejnate lipe. Tisočletja so minula, drevesa so razpadla in zopet v novih pomladila zeleni otok.
Ko pride človek na jezerski breg in vidi prekrasen prizor, postavi si na obrežji pod pečine šator ter pase ondu pohlevno čredo ovac po senčnatih logih. Divni kraj se mu priljubi, iz šatora postane koča v znamenje, da se je tu človek stalno naselil. Mogočno drevo mu je prva ladija, v katerej se vozi tjà na jezerski osredek, na prekrasni zeleni otok, pod tri širokovejnate lipe. Tukaj človek neskončno bitje božje, tukaj tolaži njegov srd z vsakovrstnimi žrtvami. Srečni in nesrečni, bogati in siromašni se shajajo sredi jezera na zelenem otoku: prvi hvalo prepevajoč, drugi milosti božje proseč. In vsak, kdor koli se vozi tjà pod lipe na zeleni otok, vrača se zadovoljen zopet domov; kajti solza božje milosti oživlja tudi človeška srca. In kadar pride mrzla zima ter pokrije hribe, gozde in pečine z belo odejo, umakne se človek v gorke koče na svoje domače ognjišče, ter gleda skozi okno pri solnčnem svitu na čarobno jezero, na čegar zadnjem konci se lesketa orjaška gora v solnčnem sjaji preko nizkih vrhov. Videti je, kakor bi se hoteli stari ledniki povrniti s svojim groznim mrazom. Ali temu ni takó. Solnce vzhaja, vzdigajoč se na nebeškem oboku ter topi led po jezeru in sneg po visokih gorah. Po kopnem se prikazujejo snegobeli zvončki, oznannjoč veselo vzpomlad. Za njimi se polagoma vzbudi vsa narava; brstje po drevji začne poganjati in lipe na zelenem otoku začno zopet zeleneti. In človek poklada na žrtvenik, katerega si je postavil pod zelene lipe, prve darove, ki mu jih je dal mili Bog. Hvalo poje Triglavu v svojej zmoti, meneč, da mu on pošilja toploto in mraz, dobro in zlò iz svojega visokega prestola. Iz hvaležnosti, da se je povrnila zopet lepša döba, v katerej se je znebilo jezero ledü, dal je človek jezerskemu od-
toku ime Bogiu. In zakaj bi ne zaslužil otočič tega imena? Saj izvira iz jezera, kamor je padla božja solzica.
Tisočletja se vže lesketa divno jezero v podnožji visokih snežnikov. Stara božanstva so zginila in so komaj še po imenu znana. Potomci so pozabili na ime bistrega potoka in zaznamovali kraj ob potoku „na mlinih", a potok sam je ostal brez imena. Stoletja vže goni potočič mlinska kolesa ter hiti nizdólu v sosedno dolino, katera je vzprejela njegovo staro ime „Bogin". Človek pa je v svojej zmoti iz „g" napravil „h", in takó je nastala iz „Bo-ginske doline" „Bohinjska dolina", po katerej buči Bohinjska Sava, izvirajoča iz Bohinjskega jezera na podnožji visokih vrhov mogočnega Triglava.
Tudi ptujci so radi dohajali v ta kraj in raznesli vest o divnem jezeru in njegovej okolici po širokem svetu. Zavist in hrepenenje po ptujem imetji sta privedla sovražnike v deželo in tako tudi v srečni planinski raj. Da bi jezerci laglje branili svojo imovino, postavili so na strmo pečino nad jezerom utrjen grad, a na nasprotnem hribu, od koder se vidi daleč na okoli, razpo-stavljali so straže. Se danes se imenuje vas pod pečino ob jezeru z gradom vred kratko „Grad" in nasprotni hrib „Straža."
Kadar pripodi vihar nevihto in odméva gròm po gorah in pečinah ter se sneg in toča vsipljeta po gorovji, da s človekom vred trepeče v svetem strahu vsa narava, prebledeva vsa okolica, takrat prebledeva ž njo tudi solza božja — divno jezero. In človek se obrača kakor nekdaj tjà na jezerski osredek, kjer stoji hram božji in se dviga presveti križ v višave.
Tisočletja vže pili in razjeda Bohinjska Sava skalovje pod Stražo in Babjem zobom; preko jezera od zelenega otoka sèm pa nam doni nasproti zvon hrepenenja, zvon človeških želja. Visoko nad rajskim Bledom pa se vozi kraljevi orel v mogočnih zračnih krogih.	j0>. Lavne.
-m-
Mladóstno veselje.
Vže dolgo je, da deček bil Sem deček prevesél — Oj hitro se spremina čas, Ki mi mladost je vzél.
Zvenelo mi obličje je Mladosti kinč in cvet, Veselja mladih let več ni Ter mož korakam v svet.
Ohranil pa sem še spomin Na dóbo radostno, V njem krepko moje še živi Veselje mlädostno.
Enkrat ga vžival sem ljubó Na svetu — le enkrat, Zato po njem si zdaj želim, Bi spet ga vžival rad.
Prebritko bije mi srcé Zaman si to želim . . . Minulo je — v nebesih le Veselje spet dobim.
J. L—l.
Dobri in poslušni Tine.
I'ayrovemu Tin et u so zgodaj umrli starisi. Imel je samó še staro teto, katera ga je res zelo ljubila in pazila nanj, ali pri vsem tem je Tine
vender večkrat dobro občutil, da nima več svoje dobre matere niti skrbnega očeta.
Ko je Tino odrastel in domačo ljudsko šolo z dobrim uspehom z vršil, rekla mu je teta: „Veš kaj, Tine? zdaj bodeš pa moral malo po svetu iti; treba je, da se nekoliko pobrinemo za tvojo prihodnost. Jaz sem vže stara in slaba, od svojih žuljev te ne bodem mogla dalje več hraniti, ali poskrbela sem, da se izučiš mizarstva. Mizarstvo ni da bi rekel lahek posel, ali daje dober zaslužek. Priden mizar si lehko dosti zasluži in je v rokodelskem stanu vedno časti vredna oseba. Pisala sem vže v bližnje mestice Janezu Grbàku, poštenemu in obče spoštovanemu mizarju, ki je tudi s tvojim očetom znan bil, ter ga prosila, da bi te vzel v nauk. In ravno denes sem dobila odgovor na svoje pismo, da te rad vzprejme v svojo hišo, to se zna, s tem pogojem, ako bodeš poslušen na vsako besedo, priden in pobožen. Težko mi je, Tine moj ljubi, ločiti se od tebe, ker sem te vže vajena, kakor svojega otroka, ali kaj si češ? treba je skrbeti za prihodnost. Mizar Grbàk, da-si oster, pa je vender pošten mož, pri katerem se bodeš gotovo prav dobro izučil mizarskega rokodelstva. In če mene ljubi Bog še nekoliko let pri življenji ohrani, videla to bodem izučenega mizarja in to bode meni največje veselje. Otrók, kakor veš, nimam nobenih ; ti si mi vse, zatorej tudi mojih par krajcarjev, katere hranim, ostane le tebi v korist. Toliko bode vže ostalo, da bodeš mogel mizarstvo na svojo roko začeti."
Takó je govorila skrbna teta svojemu Tinetu. Tine jo je zvesto poslušal. Odgovoriti ni mogel ničesar, in ko je teta zapazila v njegovih očeh solzice, pritisnila ga je na svoje prsi, poljubila ga in mu še rekla: „Tine, ostani tudi zanaprej še moj dobri Tine."
Drugi dan se je vže po vsej vasi govorilo, da pojde Mavrov Tine v mesto k mizarju Grbàku se mizarstva učit. Otroci so ga dražili, da bode moral klej (lim) kuhati in pile brusiti; malopridneži so mir tudi kazali, kako ga bode strogi Grbàk s šibo pretepaval, ali za vse to se dobri Tine ni prav nič brigal. Njemu je bila beseda njegove dobre tetke sveta; njenej volji se je ves udal. In tako je bilo pravo.
Mizar Grbäk je bil res neke čudne vrsti mož, ali kakor pravimo posebnež. Pri njem je redko kateri učenec obstal ; malo ne vsakega jo za nekoliko mesecev pognal domóv. In vender so ljudje pripovedovali, da je Grbàk tudi izvanredno dober človek. Bilo je navadno zmirom več takih, ki so Grbàka hvalili, nego li ónih, ki bi bili kaj slabega o njem govorili. Pri vsem tem pa je bil Grbàk znan za najboljšega mizarja v vsej okolici. Izdeloval je najlepše in še celò umetne stvari. Pred nekoliko leti je celò nekemu škofu napravil vso hišno opravo, od katerega je dobil pismeno priznanje za prelepo izdelano pohištvo.
Sploh je vsakdo rekel : Kdor Grbäkove muhe prebije in pri njem ostane, ta je mojster, kakeršnih je malo.
To je tudi Tinetova teta dobro znala, in ko je Tine od nje odhajal, priporočila mu je še nekolikokrat, da naj sluša na vsako besedo,
Prve dni, ko je Tine v Grbäkovo hišo prišel, bil je mojster Grbäk ž njim prijazen, ali vže koj drugi teden mu ni bilo všeč, da Tine zjutraj prvi
ne vstane. In ko je Tine to po želji svojega mojstra storil, ni mu bila všeč Tinetova hoja, Tinetova obnaša. Tine mu ni bil dosti spreten, dà še celò jesti ni znal takó, kakor je Grbak od njega zahteval. Nekega dne je moral Tine desetkrat neko desko pobrati ; vselej, kadar jo je pobral, zagnal jo je Grbak kakor navlašč zopet na tla. In ravno ta dan o pòludne reče Grbàk Tinetu: „Veš kaj, Tine ! Danes nisi bil dosti spreten ; zato ne bodeš jedel pri mizi,
nego tara v čumnati poleg delarnice, in tudi ne dobiš danes druzega, nego jačmenovo kašo."
Tinetu se je to čudno zdelo, užalilo se mu j« in glasno je zajokal; ali niti besedice ni oporekal, nego tiho je ubogal svojega mojstra.
O póludne je šel v rečeno čumnato in je ondu snedel svojo kašo. Ves čas je bil zamišljen in žalosten, ker ni znal, kako bi svojemu gospodarju ustregel.
Ali vse drugače je bilo zvečer. Kako se Tine začudi, ko ga gospodar k sebi pokliče in mu prav resnobno in ljubeznivo reče :
„Tine ! ti si svojo skušnjo pri meni dobro prestal. Jaz sem se popolnem prepričal, da si dober in poslušen deček, ker si vsako mojo zapoved, da-si je bila večkrat ostra in časi še celo neopravičena, zvršil naglo, kakor se spodo-buje ter nisi nikoli mojim besedam ugovarjal. Takega učenca jaz potrebujem in ti si odslej — moj Tine."
In res je bil Grbäk od tega časa s Tinetom ves drugačen. Nikoli več ni sam južinal v ónej temnej čumnati poleg mizarske delarnice.
Tine se je izučil mizarstva in je bil vreden učenec svojega gospodarja. Tudi njegova teta je to veselje dočakala. Ostal je več let pri ( i rbàku in kadarkoli je šel mimo one čumnate, kjer je bil nekdaj samó za poskušnjo priprt, vselej se je spomnil svojega strogega ali pametnega gospodarja.
Večkrat je pokazal to čumnato tudi svojim učencem in jim dejal: „Vidite, tukaj notri v tej temnej čumnati sem se učil slušati in molčati."
Otroci! ne bojte se nikdar ostrosti svojih starišev, ker ostrost vaših starišev vam je le v dušni in telesni prid.	Lj. T.
-K-
Pisma mlademu prijatelju.
III.
Ljubi Bogdan!
•43®!retjej dòbi slovenske književnosti pravimo ponemčevalna doba. ^^f Slovenščina. uže prej tako pokvarjena, dosegla je vrhunec popačenosti.
Pisatelji so nam lepo slovenščino takó razmrcvarili, da je bilo treba poznejšim pisateljem mnogo truda, predno so jo očistili in jej dali lepo lice.
Vender pa ima tudi ta dóba svojo dobro stran. Oživili so društvo: academia operoso rum (modrišče delovnih), katera je bila sicer uže poprej osnovana, a je zaspala. To društvo je jako znamenito za našo zgodovino in marsikoja umetalnost v Ljubljani je trud rečenega društva. Tudi domača zgodovina in književnost mu je hvaležna za marsikojo knjigo. — Tudi slovenska zavédnost in skrb za dušno hrano prostakom se je vnemala vzlasti mej duhovniki, ki so tudi v tej dobi najbolje skrbeh za slovensko knjigo.
Najznamenitejše ime iz ponemčevalne dobe je otec Marko Pohlin, duhovnik avgustinskega reda; porodil se je v Ljubljani in umrl 1801. 1. pri Dunaji. Pisal je mnogo (do 20 knjig tiskanih in 10 v rokopisu), ali jezik njegov je neizrečeno pokvarjen in popačen. Sam si je delal slovnična pravila in črkopis po svojem okusu in svojih načelih. Mislil je, da je slovničar (kar
pa ni bil) in spravil se je na napačni pot, đa mora narod hoditi za umetalno skodrčanimi pravili slovničarjev — jezikobrodcev, a ne, da mora jezikoslovec hoditi za narodom, ohraniti mu to, kar je dobrega in odvreči, kar je slabega. Pohlin je imel velik vpliv pri istodobnih pisateljih in kdor ni trobil v njega rog, udrihal je po njem ; zato bi se imenovala ta dòba lehko tudi Pohlinova.
Poleg mnogih nabožnih knjig njegovih so najimenitnejše: „Kraynska Grammatica", „Tu malu besediše" in v rokopisu : „Bibliotheca Carnioliae" (Kranjska knjižnica), ki ima književno-zgodovinsko vrednost.
Da-si je bil Pohlin jako slab slovničar, kazal je vender veliko učenost. Bil je ne samó navdušen Slovenec , nego tudi Slovan in posnemanja vreden je v svojem rodoljubji. Brez Pohlina bi bajè tudi ne imeli Val. Vodnika, prvega slovenskega pesnika in preporoditelja slovenske književnosti, kajti Pohlin ga je jel prvi navduševati za milo slovenščino in lepo našo domovino. Pod pokroviteljstvom Markovim so tudi jeli izdavati tedaj: „Skupspravlanje Kraynskeh Pissanic od Lepeh Umetnost." To je prva prikazen v slovenskej književnosti, da so jeli z združenimi močmi gojiti necerkveno pesništvo. Rečena knjiga je izšla v treh zvezkih za 1. 1779, 1780 in 1781; za 1. 1782—83 je ostala v rokopisu. Vsebina posamičnih zvezkov so razne pesni, ki nimajo se ve da nobene pesniške vrednosti. V drugem zvezku se čita tudi prva slovenska opereta (igra s petjem): „Belin", ki jo je spisal avgustinec J. D a m as cen u s (P. I)eu). Vidno je torej, da pisatelji te dobe uže niso pisali samó strogo nabožnih knjig, nego začeli so pisati tudi posvetne spise.
Marko je imel kmalu dosti nasprotnikov. Uže Popovič je silno obsojeval Pohlin-ova novotarstva, a pozneje so mu nasprotovali Gutsman. Japelj in Ku-merdej.
O ž bal d Guts man (t 1760. 1. v Celovci), osamljen pisatelj na Koroškem, bil je jezuit, a potem posveten duhoven. Dal je v dežel slovnico slovensko, ki je doživela v 50 letih G izdaj. Pisal je dokaj boljšo slovenščino nego so jo pisali do tedaj, in Markovemu novotarstvu je stopal na prste. Izdal je tudi nemško-slovenski slovnik, ki kaže Gutsmanovo vrlino in pridnost.
Jurij Japelj se je porodil 1744. I. v Kamniku in bil naposled kanonik v Celovci. Na smrtnej postelji izve, da so ga izvolili za tržaškega vladiko. Umrl je 1807. 1. Bil je navdušen Slovan ter je skrbel mnogo za omiko slovenskega naroda. Slovel je po svojej učenosti vzlasti v jezikoslovji ter je ostavil v rokopisu učeno slovnico: „Slavische Sprachlehre." Prevajal je slovenščino iz več jezikov in spisal več knjig pobožnega obsega.
Blaž K u mer dej je bil šolski nadzornik ter je umrl 1805. 1. Bil je tudi učenjak v jezikoslovji ter je ostavil v rokopisu učenjaško slovnico : „Krai-nisch-Slavische Grammatik" in „slovensko-nemški slovnik."
Najbolj znamenito, kar sta spisala Japelj in Kumerdej, slovi slovensko vse sveto pismo starega in novega zakona. To je prvo slovensko vse sv. pismo v katoliškem duhu. Pomagalo jima je prelagati tudi še pet drugih duhovnov. Prvi zvezek je izšel 1784. 1. in zadnji 1800. To sv. pismo se je takó hitro razpečavalo, da so morali preskrbeti od več knjig drugo izdajo in ta prevod slovenskega sv. pisma je najboljši izmej vseh do tistega časa. (Pač je preložil uže prej Kóstelec vse sv. pismo, a žal da se je izgubilo). Zna se, da prevocl ni tako dovršen in popolen, kakor bi moral biti, kar ni
čuda, ker je Pohlin lepoglasno slovenščino takó pokvaril. Vender sta storila uzorna in učena moža vse, kar je bilo v njiju močeh.
Spomina vreden mož je A n to n Linhart, ki se je ukvarjal tudi z nemškim pesništvom, a sosebno važna je za nas njegova nemško pisana zgodovina: „Versuch einer Geschichte von K rain" (Poskus zgodovine kranjske). Kot slovensk pisatelj se je poskusil na dramatičnem polji, preloživsi iz nemškega veseloigro: „Shupanova Mizka" in iz francoskega veseloigro : „Ta vessel i dan, ali: Matizhek se sheni." Predelal je obe igri prav dobro na slovenski, samó jezik je precej okoren in diši po nemškem.
Ponemčevalna doba je zelò pokvarila gladko slovenščino. Materinščina naša je še vedno stala za durmi, latinščina in nemščina pa ste se šopirili pri bogato obloženej mizi. Celò ime slovensko bi nam bili kmalu zapravili in je nadomestili z imenom kranjskim. Zadnji čas je bil, da stopi slovenščina na noge. In stopila je kmalu. Gutsman, Japelj, Kumerdej, Linhart in drugi ■so jo uže vzdigali, a vzdignili je še niso popolnoma. Vzdignil pa je iz slovenščino iz stoletnega spanja mož, o katerem ti povem prihodnjič. P. B.
Hudobna Vila.
(Slovenska po Valjavcu'
àmu
|«ila je grofica ; imela je jedno hčer. Ko se je hči rodila, pozove grofica ifPfvse Vile v gosti. Vsaka Vila je imela zlate lase do zemlje, zlato obleko s srebrnimi čipkami (špicami) in srebrnim pasom. A jedna izmed Vil je bila zločesta (hudobna).
Vsaka druga je prinesla hčerki dober in lep dar, a zločesta jej dà lep ali zločest dar, škatlico, v katerej je bilo napisano : Mnogo dobrot bodeš uživala, lepa postala, a na zadnje bodeš končana.
Deklica raste in raste; vse se je zgodilo, kakor so prorokovale Vile. Med Vilami je živela, uživala jo vse dobroto, samó zločesta Vila je ni mogla trpeti.
Kadar se je hotela možiti mlada grofica, pride ta Vila, udari jo s šibo in deklica je okamenela in vse, kar je bilo v gradu.
(Jez mnogo let pride nek car v ta kraj na lov. Zgubi se v gozdu, a nikogar ne najde, da bi ga vprašal za pravi pot. Pride pred grad, kjer je spala deklica. Pred gradom najde slugo. Car ga vpraša: „Kod bi prišel iz gozda? Ali sluga mu ne more odgovoriti, bil je tudi okamenel. Radoveden stopi car v grad. Čudi se, kadar vidi vse mrtvo. Stopajoč dalje, pride v sobo, kjer se je pripravljala grofica za poroko. Lila je kakor živa, samó okamenela. Car se začudi tolikoj krasoti in od veselja jo poljubi. Pri tej priči oživi deklica in pravi: „O zakaj si me zbudil! Tako sladko sem spala!" Vesel, da jo je rešil, vzame car šibo, udari vsakega slugo s šibo in vsi se ožive.
Deklica pripoveduje svojemu rešitelju, kako in kaj se je zgodilo ž njo. Kar prileti zločesta Vila zopet. S šibo se hoče dotakniti deklice, da bi zopet okamenela, ali car hitro napnè lok in ustreli Vilo, da pade mrtva na tla. Njeni lasje in ona sama zgorć sami od sebe.
Car še ni bil oženjen. Rešeno deklico si izbere za nevesto in se poroči Ž njo. Dolgo in srečno sta živela.	F. h.
V^Jiy vo, tuđi vam otročički, prinese danes „Vrtec" pođobo živalic, s katerimi jSy^e naj raj še igrate pri hiši. To so mucke, vaše prijateljice, ki so vedno okolo vas, ki se z vami igrajo in šalijo po ves dan. Vem, da imate mucke zelo radi, zatorej je treba, da znate saj nekoliko povedati o njih. Prihodnje leto bodete šli vže v šolo, zatorej glejte, da bodete gospodu učitelju znali povedati vsaj nekoliko o svojih nežnih muckah.
Mucka ima okroglo glavo in kratki ušesi. Oči ima velike, ki se jej svetijo v mraku. Jezik ima hrapav, rep dolg in nizke noge z ostrimi krempeljci Mucka je sladkosnedna žival, liže rada mleko, pa tudi mesó in klobase jej dobro diše. Mucka ima kratko in mehko dlako in je jako čedna živalic»; vedno se umiva in čedi s šapicami. Mucka lovi miši in podgane, zato jo radi imamo pri hiši. Kadar je huda, brani se s kremplji. Za pečjo sedi rada, pa tudi v posteljo pride, da se malo pogreje in poigra z otroci. Da-si je večkrat zelò nerodna, ker prevrne skledico z mlekom, ali pa tudi ukrade v kuhinji kak oblizek, vender jo imamo radi, ker je krotka in ljubezniva žival.
-X-
Nazaj, oh
In ti si me tudi zapustil sedaj O ptiček, toviiriš jedini! Poletel iz sobe na prosto si zdaj Vže pevaš po cvétnej dolini.
Na veji zelenej tam ljubko sediš, Raduješ se zopet po svoje, f'arobno prepevaš — veselo žgoliš, A žalostno srce je moje.
V jeseni, ko glad je pritisnil in mraz, Cvetovi vže vsi so zveneli, Ko vse je zgubilo vzpomlädni svoj kras In ptički so proč odleteli,
Tedàj ti o ptiček — preljubi moj drozd Prilétel na okno si moje, In prosil lepó si, da bil bi moj gost, Oj prosil me milo po svoje.
In vzel bil v zavetje sem varno te jaz, Pred zimo sem branil te snežno; Pred zimo sem branil viharno te jaz Oj ptičico drobno in nežno.
nazaj I
V zahvalo pa peval si meni lepó, Med nama ljubezen cvetela, Ti ljubil si mene — jaz tebe gorkó, Presrečno oba sva zivéla.
A zdaj ko vzpomläd se vzbudila je spet, Ko solnce gorke j e nam seva, Ko dije pri cvetu spet pisani cvet, Zbor ptičkov po logu prepeva,
Vzbudile so v tebi se sladke želje, Po rodnej hrepenel si góri, Kjer bratce žgoleti in svoje sestre Ob zlatej zaslišal si zóri.
Sedàj o moj ptiček — preljubi moj drozd, Zapustil si varno zavetje, Skoz okno poletel v zeleni si gozd, Kjer dije vzpomlädno vže cvétje.
O letaj, raduj se — prepevaj sladko, Saj zunaj zdaj spet brez skrbi si, A meni po tebi solzi se okó, Ker moj ti tovariš več nisi.
A kadar zelenje spet zgubil bo gaj In mraz te preganjal bo kruti, Tedaj o moj ptiček nazaj, oh nazaj ! Naj spet ponesó te peruti.
A. Pin.
-K-
Listje in cvetje.
Drobtine.
Vže zopet nanije nemila smrt pobrala dobrega dušnega pastirja, značajnega rodoljuba in velikega prijatelja nežne šolske mladine. Umrl je v 12. dan februvarja pre?, gospod
Jan. Pogačnik,
duhovni pastir v Podragi blizu Vipave. Ker je bil ves čas svojega življenja velik prijatelj tudi našemu listu in ga vsa leta podpiral i naročnino, dolžnost nam je, da mu tudi „Vrtec" hvaležen spomin ohrani v svojih listih. Otroci, spomnite se blagega gospoda, katerega je smrt v njegovih najlepših letih pokosila (bil je komaj 44 let star), v svojih molitvah. Bodi mu večni mir in pokoj !
Pametnice,
*	Pred Bógom ni razlike, tam smo vsi jednaki,
Cesarji, kralji, bogatini in prosjaki.
*	Premisli prej dobro, kaj bodeš govoril,
Da bližnjemu žalega ne bodeš stórti.
*	Nikoli se ne smeš lagati In bližnjega obrekovati; Jezika Bog zató ni dal Da bi lagàl — obrekovàl.
*	Kadar je treba v srd viharja Za véro, dom ali cesarja, Ne bodi takrat bojazljiv Pogumen bodi — nevstrašljiv.
*	Zgodaj se podàj na delo, Da bo dober vspeh imelo; A zveòér pa zgodaj spanje Naj slade ti sladke sanje.
*	Kdor mnogo raci igra se, Ta rad lenobo pase.
*	Uzorov med ljudstvom boš našel le malo,
A kar Jili je — te nam nebó je poslalo.
*	Posnemaj mi vedno ponižne ljudi, Ogibaj ošabnih se — tam Boga ni.
A. Pin.
Kratkočasnice.
*	Prosjak gre z velikim košem ves nejevoljen iz hiše, kjer ni dobil nobenega dani. Stopivšemu iz veže pod kap nasilje se mu zdajci poln koš snega iz strehe. „No, hvala Bogu," pravi, „zdaj sem pa dobil dar, da ga komaj nesem !"
Gospodinja zagleda pri oknu, da jo gre soseda obiskat, ki jej ni ljuba. Hitro reče sinčku: „Blažek, pojdi vèn in reci: „mame ni doma!" — Ko stopi soseda v vežo, hitro jej reče Blažek: „Mama so rekli, da jih ni doma!" —
*	Zajec ugledavši lovca in videč, da ne more pobegniti, poslovi se od svoje družice — lisice, rekoč : „Oh, zdaj se pa ne vidiva več!" — A lisica ga tolaži, rekoč: „No, če poprej ne, pa pri krznarji, ko se bodeta sušili najini koži."
*	Kmetica odpravi prosjaka rekoč : „Pojdite z Bogom!" — A ta jej reče: „Saj vže 3 dni z Bogom hodim, pa bi bil vender kmalu lakote umrl."
Demant.
(Priobčil Slavoljub.) a
a a	a
a é č	è è
il c e e	g g g
g li i i i	i i k 1
in m il o	op r
F r r	r r
s i	u
T
Zamènjajto v tem demantu črke takó med seboj, da se bode čitalo v devetih vrstah devet besed od leve proti desnej; a srednja, rekše peta vrsta naj se čita tudi od zgoraj uizdotu po sredi posameznih besed.
Besede naj znači.jo : 1. soglasnik; 2. moško ime; 3. mesto na Kuskem; 4. goro na Slovenskem ; 5. slovenskega pesnika ; 6. del sveta; 7. dekanijo v Istri; 8 slovensk časopis; 9. soglasnik.
(ReSitev in imena reSilcey v prihodnjem lista.)
Uganke
(Priobčil J. 8—«.)
1)	Kaj je na tvojej desnej roki, kadar stopiš v cerkev?
2)	Kdo največ trpi, kadar je eerkve-nik (mežnar) bolan?
3)	Kdo vidi več, ali óni, ki ima samo jedno oko, ali óni, ki ima dre oči?
4)	Kaj je najboljše na volovski nogi?
5)	Kateri kralj je brez dežele?
6)	Katera žival je konju najbolj podobna?
7)	Kdo zna z belo kredo črno zapisati?
8)	Kaj je to: Nekaj je nič, in nič je nekaj?
(Odgonetke uganek v prih. listu.)
Rešitev demanta računske naloge in odgonetke uganek v 2. „Vrtčevem" listu.
.Rešitev demanta:
c
K a
Hau a t i
P a r N »
V
lil
a t
i
«
i t a
1U
r
a	n
b	a
i	t
ž	a u
a	n
s
1 a
Prav so ga rešili: Gg. Aut. Petelin, duh. pom. v Tomaji; Štef. Pivec, bogosl. v Mariboru; Iv. Tomažič, učit. v Tinji (Štir.); lv. Zarnik, učit. v Ljubljani; Al. Vakaj, pri Sv. Ani v slov. gor. (Stir.); Benedikt in Alojzij Delkin, dijaka v Gorici; Kornelij in Andrej Gorup, Milan pi. Bleiweis, Hugo Roblek, Leop. Poljanec. Aut, Urbas, A—j. P. Bistriški, Fr. Oswald, lv. Pogačnik, Fr. Dobravec, Drag. Gabriel, Val. Žun, Nik. Burger, Fr. Éozmau, St. Bevk, Rajko Stegnar, Auton in Fran Božič in Iv. Zupančič, dijaki v Ljubljani; — Janko Sajovic in Konrad Pollak, dijaka v Kranji; — Robert Golil v Radovljici; Otmar Meglič, uč. na Vrauskem; Fr. Novak, Iv. Doljenec, lv. Celedin, Al. Po-gorelec, Mat. Komolec,'lv. Lenassi in F. Be-nedek, učenci v Planini; Fr. Kot. Nik. in Iv. Kočevar, učenci v Žavci; Emil Kandare, učenec v Ljubljani. — Gspdč. Franja Šmitik, učit. v Boh. Bistrici ; Roza Vigele lia Robu ; Micika Račič na Čatežu; Anka Burja pri Mariji v Puščavi (Štir.), in Loli Pollakova v Kranji.
•Rešitev računske naloge:
Kmet je račun napisal tako-le : XX kraje, (je imel v žepu); 88 „ (je stalo blago); 2Ü kraje, (bi moral dobiti nazaj).
To ualogo so prav rešili: Gg Iv. Zarnik v Ljubljani; Ant. Urbfls in P. Bistriški. dijaka v Ljubljani ; Al. Pogačnik in Frid. Juvančič, učenca v Ljubljani.
Odgouetke uganek: 1. Adam, ker je njegova mati zemlja; 2. Tista, katero krčmar med vino vlije; 3. Tista, ki je vže v skledi; 4. Crka „b"; 5. Solnčni žarki; ti. Ker so brki za '20 let mlajši ; 7. Nobeden, ker svetniki stoje na nogah, pa ne na strani ; 8, Ravno tako daleč, kakor od neba do zemlje; 9. Tisoč ^črkami).
Nove knjige in listi.
* Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. Spisal dr. Alojzij Va-lenta, c. kr. vladni svetnik, vodja deželnih dobrodelnih naprav i. t. d. v Ljubljani. Tiskala Ig. pl. Klein-majr in Fed. Bamberg. Založil spisatelj. 1886. 8°. 16 str. — To je naslov prekoristne knjižice, katera zasluži, da bi je ne bilo nikjer uobene hiše, ki bi je ne imela pod svojo streho. Kolikokrat se človek nahaja v različnih nezgodah svojega življenja, iu takrat je treba nagle pomoči a zdravnika ni takój pri roki, v vseh takih slučajih je rečena knjižica od velike koristi. Prav hvaležni moramo biti gosp. pisatelju, da nam je toli koristno knjižico spisal v našem domačem jeziku.
Ustnica. Gg. J. L.-l v G.: Pesen „V celici" Vam ili takó dobro izpod peresa potekla, kakor „Mladostno veselje", katero smo danes priobčili. — Ljudska šola v Rovtali: Poravnano je vse. Hvala lepa! — P. M. v L.: Vaša povest „Materin« smrt" ne ugaja našemu listu, ker je predolga in pa premalo zanimiva za nase mlade čitatelje. Stoji Vam na razpolaganje. — Ferdo v G. : Zgodovinski sestavek Marijne podobe v Gradcu pride na vrsto, druge stvari pa 5e niso zrele za natis. — J. S. v L. Nas veseli, ds se tako zanimate za naš list in radi bodemo priobčili poslano.
K* Današnjo „Vrtvev-o" štetilo smo poslali še vsem našim starim naročnikom, prihodnjo pa pošljemo samó onim, kateri nam v teku tega meseca naročnino pošljejo, čast. naši gg, naročniki naj bi se nekoliko ozirali na to, da nam „ Vrtca" brez materijalne podpore izdajati ni mogoie.
Uredniitvo rrtcevo."
„Vrtec" izhjja 1. dné vsacega meseca , in stoji za vse leto 2 gl. 60 kr. ; za pol let* 1 gl. 30 kr. Napla: Uredništvo „VrtSevo," mestni trg, Itev. 23 t Ljubljani (Liibacti).
Izdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.