PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Leto 2. štev. 243 - Cena 4.- lire H krizi slovenskega šolskega vprašanja ZA SLOVENSKO PRIMORJE I. ' Kdor je sestavljal učni načrt r 2a zemljepisni in zgodovinski P°uk v ljudskih šolah Julijsko ,j*ne> ki so pod Zavezniško , vojaško upravo, ni imel pojma ® ljudskošolskem pouku. V tretji razred, ki odgovarja tretjemu šolskemu letu mladine, Jf Poleg učne snovi o Italiji in Jugoslaviji uvrstil nič manj kot naslednje: Zanimivo podan pregled, o družbenem, in gospodarskem -tuljenju najvažnejših ljudstev MjvažnejHh držav na svetu, kakor so Anglija, Rusija, Fran-c'to in Nemčija v Evropi; Združene države in Brazilija v Ameriki; Indija, Kitajska, Japonska v Aziji; Avstralska zveza; Severna Afrika (arab-*«» svet), Egipt in Južnoafriška zveza v Afriki. Razgovori it. ° tej snovi -in istočasno preu-'t1 cevanje zemeljske polute. Mož, ki je vse te stvari nani-kot učno snov za navedeno f^opujo, je padel na glavo. Nikdar v življenju se mu niti sanjalo ni, kaj je osnovna šola m kako naj bo urejen njen Pouk. Ce hoče biti šolska uprava dosledna, da zahteva ivzed-“0 takegale učnega programa, lahko že danes zapre šole, ker Se ne bo našel v vsi deželi en sam učitelj, ki bi obdelal v 3. razredu, kar mu nalaga geni-Jalni metodik za zemljepisni in 26odovinski pouk. Ironijo v stran! Ce se s taki-^ nemogočimi kriteriji, ki razkrivajo popolno didaktično nesposobnost, sestavljajo učni načrti za ljudsko šolo, potem, razumemo stvari, ki nam doslej mso bile razumljive. Ljudem, . so sestavljali take načrte, ni bilo mar za pedagoško, didaktično in metodično strau n ne snovi, saj jih niti ne poz-ajo, kolikor imajo opravka z jv. ko šolo, ampak so jih vo- da bodo imeli slovenski uči-jjj* 'Večjo svobodo, je advo-Za srt0,2avijanje. V programih italijanske šole vidimo, da j. Poleg izčrpnega pouka o Ita-Uavaja poleg Anglije, Ru-J 1 Francije, Nemčije tudi Ju-•lavija, V učni snovi za peti - red italijanskih ljudskih šol w stoji: v,^arTazione d&i principali av-nQ tmenti del Risorgimento fi-s«.0* nostri giorni (dogodki nJenja Italije do naših dni j. Pravijo smernice, ki so - °bjavili časniki 7. t. m. o 1* ^h stvareh pod ZVU? To-6 beremo: let*Cr 8e zgodovina zadnjih 25 } tr?i.ne more poučevati s po-itanepristranostjo, se niti »■ tonski niti slovenski učen- ci ^ učijo zgodovine zadnjih gim otislovje v načrtu (Risor-u do naših dni) in v k0 P* izjavi v časnikih je ta-kod lto’ da Mepec. Od- gov VSe te nedoslednosti? Od-š0lH?r Je lahek: duh, ki vodi kot y° v naših krajih, je isti dneh i, V 0rbb zgodovinskih bja ’ °.je imperialistična Ita-Pr^č zasedla slovensko la t f Prvi cilj, ki ga je ime-v»akKat’ bil’ da se zabrišo veusif na 1)ar°dna zavest v slo-ftiori m ijudstvu. Ko bo ta za-~~ tako so sklepali bo Etični politikanti — 1šhlrf0italijanienje Slovencev ^di t 8tvar- Fašizmu je bila »loVB«a, pot Predolga, zato je bdar,. s°i° uničil z enim dl -em- Kaj je dosegel, ne vi-vpPa,anea- Slovensko šolsko reče je postalo tako pe- lo. ]jH a Padamo iz krize v kri-***tičn°r Prcvzel žalostno fa-Vrniti 0 dedščino, se je hotel t°Vni na. P°i°*aje po prvi sve-a*imit»0Ani’ na P°l°?aje mirne *tva ^'je slovenskega ljud-tčaja P020® njegovega nara-’ njegove mladine. Prav >ho ne čudimo temu, čudi-"Pravi j*e Zavezniški vojaški W ni zavzela v našem m vprašanju, ki je za nas življenjskega pomena, nepristranskega stališča in ni dala slovenskemu ljudstvu popolne šolske enakopravnosti. Kriza v slovenskem šolskem vprašanju je neozdravljiva, dokler bo vladal v vodstvu zavezniškega šolstva imperialistični italijanski duh, ki se je ugnezdil vanj, prepričani smo, proti namenom ZVU. n. Drugo vprašanje je, kaj je pouk in kaj politika. Ce opazujemo od gotove strani krčevito poudarjanje, da so dogodki zadnjih 25 let politika in ne zgodovina, krvava zgodovina, posebno nas, ki smo bili žrtev fašizma, si moremo to razložiti le z miselnostjo tistih, ki so še z obema nogama v preteklosti in se niso odpovedali svojim potuhnjenim namenom z nami. Kako je z metodiko zgodovinskega pouka? Ta pouk je najtežji, ker je zelo abstrakten, tako časovno kot snovno, vsebinsko. Kako boš poučeval zgodovino, da do bi mladina točne pojme? Tako, da boš že na najnižji stopnji, v ljudski šoli pouk oprl na ponazorila, ki jih imaš v bližini, v okolici, kjer učenec živi. Znamenje iz preteklih dni, zgodovinski napisi, spomeniki sploh, stavbe, razvaline, kronike, posebno še ustna izročila, pripovedke ljudstva, vse, kar ima količkaj zgodovinskega pomena in vrednosti, boš uporabil, da dosežeš svoj namen. Pri tem ne boš šel le za materialnimi cilji, ampak boš istočasno iskal globlji pomen zgodovinskega dogajanja, skratka, boš mladini pokazal, da ima človeštvo velike ideale. Ti ideali so prava omika, ki izločuje barbarstvo in sovraštvo, ki stremi za višjim nravnim razvojem, ki zahteva srčno kulturo in ki smatra človeško življenje, vsako človeško življenje, tudi siromakovo, za najvi-šio vrednoto. Kdor hoče našo mladino učiti zgodovino, pa bi hotel iti mimo zadnjih 25 let, je ljudski slepar. Koliko trpljenja in gorja, kakšno strašno kalvarijo pomenja za ljudstvo to četrt-stoletno razdobje! In prav leta 1921. naj bi se končala zgodovina in bi se začela politika! Zaveži otroku oči, da bo njegova mladost vedra in vesela! Vesela še potem, ko je prestala vse in najstrašnejše, kar more zadeti človeka! Preberite vi, ki govorite o veseli mladosti, ki je ne sme motiti politika, kaj sta doživela dva otroka, zdaj učenca 2. razreda! Sama sta v kratkih vrsticah napisala svojo usodo. Prvi: Živel sem v Rodiku. Imeli smo svojo hiško, v kateri je bil moj atek in mamica, stara mama in teta, tri sestrice in en bratec. Bili smo srečni in zadovoljni. Toda fašisti so nas popolnoma uničili. Prišli so nekega dne in mm odpeljali atka na sredo vasi, kjer so ga neusmiljeno pretepali. Medtem so nam vzeli vso živino, ki smo jo imeli. In istega dne so mi atka obesili. Porušili so nam tudi hišo, tako da smo ostali na cesti. Imel sem tudi dve sestrični, eno so odpeljali v Nemčijo. Drugo so na vrtu ubili. Godim Branko, 2. r. Drugi: Doma sem iz Loža pri Vipavi. Kadar so prišli Nemci v vas, so odpeljali mojega oteka v Razdrto, kjer so ga pretepali tako dolgo, dokler ni umrl. Mama je zbežala k partizanom, kjer so jo 'Nemci ubili, Mene je dala stari mami. Tako sem ostal brez ljubih staršev. Vidrih Silvo Sv. Peter m Krasu, 2. r. Takih in podobnih primerov imamo nešteto. Vsa naša mladina' do najmanjšega se je seznanjala s fašizmom četrtsto-letja, z vsemi oblikami njegovega strahovanja in zločinske dejavnosti, sama je občutila, kaj je fašizem, prenašala je vse in spoznala, da nam preostaja le eno, braniti se pred zverjo in priboriti si svobodo. In o vsem tem naj zdaj molčimo? Molčimo, ker je to politika? Ker bo-beseda o tem zagrenila otrokom mladost? O, kolike nežnosti in ljubezni do otroka ste zmožni, gospodje nepolitiki! Kako so že dejali farizeji Kristusu, ko mu je ljudstvo vzklikalo ? In kako jim je Kristus odgovoril? »Kamenje bo vpilo, če bodo ti molčali!* Da, pri nas vpije kamenje, TRST, sobota 16. marca, 1946 Provokacija na provokacijo Nov zločin na ulicah Trsta Streli na majorja Jugoslovanske armade tov. Cun« dra Staneta - člana komisije zg vojni plen JA Včeraj ob 19.35 je neznanec izvršila atentat na tov. majorja Čandra Staneta, člana komisije sa vojni plen JA v trenutku, ko jele-ta v družbi svoje žene in tov. dr. Briški Martina odhajal Iz gostilne .Ostrouška" v ulici San Nicolb St. 3. Na vratih gostilne je tov. major zaostal za korak, da bi dal svojo ženo, ki je hodila ob zidu v sredo. Pri tem se je tov. Briški, ki je hodil na zunanji strani pločnika umaknil na rob pločnika. V Istem trenutku je za-gledal neznanca, ki je s srede ceste skočil na pločnik dva metra za njimi in v presledkih stoje oddal Is revolverja sedem strelov. Že ob prvem strelu se je tov. major zgrudil na pločnik. Tov. Briški je takoj nato opazil drugega neznanca, ki jim.je prihajal naproti. Vse kaže, da je bilo več napadalcev, ker je med streljanjem podrl nekdo na tla majorjevo ženo Sonjo. Tov. majorja Cundra je zadelo vseh sedem strelov. Težko je ranjen v trebuh In pljuča. Okrog 21h je bil operiran v tržaški bolnici. Po poročilih zdravnikov bo major Cunder okreval, ako ne bi nastale v naslednjih dveh dneh kake komplikacije. ura mora k Ju g o slavi je povedalo njeno ljudstvo medzavezniški komisiji Včeraj dopoldne se je odpeljala skupina avtomobilov razmejitvene komisije iz Trsta proti Pazinu Ljudstvo je komisijo povsod burno pozdravljalo in dalo dučka svoje, mu navdušenju za Jugoslavijo, da M tako izrazilo komisiji svo.>; •želje. Pri bloku, kjer Je komisija prešla v cono B, je bil ogromen slavolok z napisom: dorodošli. Nabrala se je nepregledna množica, ki je vzklikala in burno pozdravljala komisijo. Večinoma so bili istrski Slovenci, ki s0 poudarjali svojo narodnostno pripadnost. Bilo pa je tudi mnogo Italijanov, ki so prav tako z vzkliki izražali svoje težnje po priključitvi k Jugoslaviji. Goste je ob bloku čakalo tudi predstavništvo vojašie uprave cone B s številnimi višjimi častniki, ki so pozdravili komisijo izredne* prisrčno in jo nato spremljali do Pa-zi&&. Glas o prihodu komisije se je bliskovito raznesel po vaej Istri in od vsepovsod so prihajale nepregledne množice na avtomobilsko cesto, da pozdravijo to komisijo, od katere pričakujejo, da bo s svojo oblektivnostjo pripomogla k izpolnitvi njenih nad — priključitvi k bratski Jugoslaviji in ponovni združitvi s Trstom. Le težko so si ob burnih vzklikih Jugoslaviji in komisiji avtomobili delali pot proti Kopru. Cesto je na kilometre pokrivala gosta množica, ki je s tem dokazala silo svojih teže ni in veliko razumevanje za važnost tega časa. Na križ&ču pred Koprom je komisijo zopet ustavila več tisoč glava množica italijanskih meščanov in slovenskih okoličanov, prav tako v Izoli in v Portorožu. Peli so pevski zbori, igrale so godbe in komisijo so zasipali s cvetjem, tolikim cvetjem, kot se pozdravljajo le rešitelji — rešitelji iz negotovosti, re. šitelji, ki bodo pripomogli k dokončnemu zedinjenju narodov Julijske krajine z Jugoslavijo, brez katere morejo le životariti Rešitelji, ki naj dokončno potrdijo zvezo te zemlje s Trstom, na katerega so toliko navezani vsi njihovi živelj-njski interesi. To niso fraze ne teoretiziranje. To so nam povedal! t&mkajčnji priprosti ljudje; ljudje, katerim to ni modrost iz knjig in časopisnih uvodnikov, ampak le vsakdanja izkušnja. Podobne prisrčne sprejeme in podobne množične nastope je doživela komisija v Sičolah, B.ljah, Vi-zinadl, Badernl, Pazinu. Komisija se je seznanila z mnenjem preprostega prebivalstra od pomenkih med počitkom, iz vzklikov in napi- sov, predvsem pa ob pogledu na te nepregledne množ.ce, ki so s svojim prihodom pokazale, kako daleč je vse to od vsake umetne ali prisiljne propogande, kako zelo ljudstvo vse to občuti po desetletjih trpljenja, letih krvavega toja in p0 mesecih moreče negotovosti. Kako odkritosrčno in zauplj vo je to ljudstvo pokazalo svoje zaupanje v zmago pravice, v upoštevanje svoje volje, so dokazali petje in zvoki glasb: teh preprostih ljudi, melodije narodnih mot vov in partizanskih napevov, ki so spremljali komisijo od njenega prihoda v I-stro, preko narodnostne meje med Slovenci In Hrvati vse tja do Pazina. Pazin, to je bilo poglavje zase. Danes to ni bilo mesto. Bilo je mravljišče. Mravljišče rajajočega ljudstva, ki je plesalo kolo, pelo 'n trosilo cvetje, da »o si avtomobil' le težko utirali pot Za avtomobili komisje ss je vlekla cela kolona avtomobilov tu-J'h ln domačih novinarjev. In le davno potem, ko so se s pomočjo skrbnih gostiteljev vojne uprave nnmest le poedine delegacije komisije po raznih hišah v mestu, so prihajali za njimi avtomobili novinarjev. Poslušali so navdušene vzklike množice in ko so se ustavili v kakšni gostilni ob poti, so Jim Ljudstvo Izole j s napisalo na svoj slavolok svojo zahtevo in leljo. požgane in porušene vasi, Komen, Rihemberk in sto drugih. Vpijejo drevesa o obešenih, tnala o obglavljenih; od gori do morja vpijejo in nas opozarjajo, v prvi vrsti mladino: Stojte na straži in bdite, da se nikdar več ne povrnejo časi, kakršne smo prestajali! Od vas samih je odvisna vaša usoda, vaša prihodnost. Ce boste slepi, se utegne povrniti katastrofa, žaloigra človeštva, saj že čujemo, kako vstajajo vojni hujskači, ki jim ni mar ljudske krvi. Toda mi smo se marsikaj naučili in ne potrebujemo več jerebov. Vemo, da brez svobode ni življenja. Borili smo se zanjo in jo bomo čuvali. Naši najmanjši pa naj vedo, da je le ena pot v lepše, radostno življenje in to je: borba, ki jo je slovensko ljudstvo vodilo za neodvisnost. Ta borba bodi sijajen zgled, ki si ga morajo vtisniti v razum in srce, da se bodo po njem ravnali, če bi poskusil še kdaj kdor koli položiti suženjski jarem na nas. Sola, ki taji našo borbo in hoče zakrivati mladini resnico, ni več slovenska šola. J02E PAHOR Maršal Tito na Poljskem Varšava, 15. Tanjug. — Poljska Časopisna agencija je izdala poročilo o prihodu marSala Tita v Varšavo. Poljski predstavniki in jugo-slovanski veleposlanik v Varšavi boio Ljumovič so pozdravili maršala Tita na meji. Maršala Tita so spremljali minister brez portftlja Milovan Djilas, predsednik odbora za prosveto in vzgojo Ladislav Ribnikar, pomočnik ministra za zunanje zadeve Vladimir Velebit, pomočnik načelnika generalštaba generalni major Rade HamoviC, polkovnik Svetoslav Stefanovič in major Gustav Vlasov. Na postaji Wloki, v bližini Varšave, so pozdravUl maršala Tita podpredsednik poljskega narodnega sveta Barw:kowski, Člani poljske vlade pod vodstvom Osubke Morauiskega, maršal Poljske Rolja — Zgmjerski, predstavniki vlade in Clant diplomatskega zbora. tBratstvo naših narodov, skovano v skupni borOi proti nemSfcemu fašizmu, se je poglobilo z vašim sodelovanjem v mirnem Ca*u», je izjavil maršal Tito In zaključil z pozdravom poljskemu ljudstvu, poljski vladi in predsedniku Bierutu. Ministrski predsednik Osubka Morawski ja v svojim govoru po- udaril, da poljska vlada in poljsko ljudstvo toplo pozdravljata maršala Tita, ki je prav tako kot vst jugoslovanski narodi na Poljskem izredno priljubljen. *Pot naših narodov v borbi proti sovrainiku je bila podobna. Sedaj, po zaključku vojne, smo stopili v dobo sodelovanja za okrepitev miru, kar bo mnogo prispevalo k utrditvi prijateljskih vezi med slovanskimi narodi. To potrjuje obisk maršala Tita v Poljski». Osubka Morauiski je zaključil svoj govor z vzklikom jugoslovanskim narodom in njihovemu junaku, maršalu Titu. Dne 14. marca je maršal Tito v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika Ljumovičg in poljskega veleposlanika v Jugoslaviji Jana Karola Vendeja obiskal predsednika narodnega sveta Bieruta. Istega dne je predsednik Bierut priredil banket na čast maršalu Titu in njegovemu spremstvu, ki so mu prisostvovali člani predsedstva poljskega narodnega sveta, člani vlade z Osubko-Moravoski na čelu, maršal Rolja-Zgmjerski, jugoslovanski veleposlanik Ljumovič, poljski veleposlanik Wende in drugi. ljudje navdušeno pr povedovali o silnem sprejemu ln o nedopustni krivio*, da bi to zemljo kdaj zadušili z ločitv jo od Trsta ali Jugoslavije. Sele v večernih urah je pričela množica cdhajati domov. Pazin pa 1e bil še vtdno poln ljudstva, ki je navdušeno rajalo kolo pred domovanji komisije. »DruZs Tito — dru2e Tito», Je odmeval do neskončnosti napev narodnega plesa s sodobnim besedilom o novem narodnem junaku io morda js odmeval gostom v ušes h še tja do spanja. »Druže Tito — druže Tito» jim bo še odmeval ta napev po povratku v Washington la Pariz, Moskvo in London, kot spom'n na preprosto iskreno ljudstvo, ki Jim Js odprlo svoje srce, ljudstvo, ki nikoli ni klonilo, ko js plačevalo s krvjo in neštetimi dragimi Življenji svoje mišljenje in stališče. Bil je še mrak, ko smo ae vračali iz Pazina. Ustavili mo st prtd skupino dečkov s trobojnicami v gumbnicah, Tudi oni so se ravnokar vračali z navdušenega rajanja. Deček temnih las, črnih oči, ki so vse žarele od razigranosti, še ves rdeč v lica in up:han je pogledal skozi okno in nam dal zaželena pojasnila. cUzmite nas sa sobom, uz-mite nas...» je potem zaprosil. Videli smo za sabo hrepenenje teh črnih oči, čutili smo, da Je bil da-nra praznik za te otroke. In tako žal nam je bilo, da jim nismo mogli storiti še tega zadnjega veselja. Hoteli smo jim reči, da so danes tudi oni prispevali, da bodo nekoč lahko tudi oni uživali sad trpljenja in borbe svojih prednikov, svobodo in blagostanj:, za katero je padlo toliko žrtev. Hoteli smo Jim reči, da razumemo žar v njihovih pčeh, da smo tudi m! z njimi, da smo tudi ml nosili mitraljez po gorah, kot njihovi bratje. Hoteli smo jim reči, da jih razumemo. Toda za nami Ze Izginjajo nove in nove postave ljudi, ki sj vračajo z zastavami, novi zvoki harmonik in pesmi nam polnijo ušesa. Za nami ostaja s svojimi neštetimi lučkami, e svojimi ostrimi vrhovi in megle no morsko obalo Istra, ki je povedala, kako ji je pri duši. Manifestacija ameriSko* sovjetskega prijateljstva New York, 15. - APP. — Demo-kratičnl poslanec Papper je pozval ameriško javnost, ’ naj podpre manifestacijo ameriško - sovjetskega prijateljstva, ki bo v ponedeljek v Madison Square. V pismu na ipriredlteje tega sestanka zahteva Papper, naj ves svet manifestira svoje ogorčenje zaradi »organizirane križarske vojne proti zavezniku, ki Je največ pri. speval k porazu sovražnika*. Francoska armada Pariz, 16. - APP — Vojno ministrstvo je izjavilo, da znaša številčna moč francoske armade 1. marca 1946 668.000 mož, kar pome. ni zmanjšanje za 200.000 mož v primeri s 1. decembrom 1945. Do 30. aprila bo demobiliziranih nadaljnjih 210.000 vojakov. Še vedno: Grobo oviranje izražanja samoodločbe za FLRJ Dne 9. t. m. opoldne so šovinistični dijaki obrtne šole »Pietro Zorutti* v Gorici razbili šipe stanovanja tov. Marije Ruterjeve, predsednice mestnega odbora ASIZZ za Gorico. To so storili zato, ker so bile na oknih izobešene slovenske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Dijaki so kričali «via con quelle bandiere s ciave*. V popoldanskih urah so napad ponovili. • « • Dne 10 t. m. so ob priliki nogometne tekme prišli v Romans ba-doljanci ki se nahajajo na ozemlju onstran razmejitvene črte z Italijo. Pripeljali so se z nekim kamionom. Bili so oboroženi s ročnimi bombami in drugim orožjem. * * * Dne 9. marca ob 23. uri je izginila okrašena slika maršala Tita, ki je visela na steni h še Kutin Katerine v Bovcu. Ko Je imenovana prišla k oknu, Je slišala samo nagle korake z okovanimi čevlji. • • * Dne 10. t. m. zvečer so z oken hiše v Borgo Gerusalemme v Gradiški izginile tri italijanske zastave z rdečo zvezdo. • • • V noči med 12 in 13 t. m. so izginile jugoslovanske zastave z oken štirih stanovanj v Šempetru ln sicer v hišah št. 144, 143, 142 ter z neke hiše na trgu in z droga na vaškem trgu. Tov. Adela Dornik, ki ae je v tem trenutku zbudila, je videla skupino moških in žensk, ki so govorili italijansko. Po mnenju vaščanov so to storile ženske iz Gorice, ki dvakrat tedensko prihajajo v Sentpeter na ples ameriške posadke. Jugoslovanske zastave so Izginile v ulici, ki vodi v prostore, kjer se pleše. Organi civilne policije so dne 11. t m. aretirali v Medani tov. O-badi Mirka, ki j« ljudstvu govoril o škedenjskem dogodku. Arttirali so ga kljub temu, da je bilo predavanje odobreno od guvernerja ZVU na Dobrovem. • * • Dne 11. t. m. je neznan’c strgal jugoslovansko zastavo, ki je bila Izobešena z okna v stanovanju Brco Pavla, v ulici Aqulleia št. 41, v Gorici. # • • . Organi civilne policije so dne 11. t. m. tik pred Fojano ustavili avto, pozvali člane Prosvttne zveze, ki so bili v njem, naj izstopijo in izvršili pri njih osebno preiskavo. • • • V Fojani so isti civilni policisti prerezali električno napeljavo, ki je dobavljala tok zvezdi na slavoloku, postavljenem za sprtjem mednarodne komisije. Kljub temu, da so vaščani objavili, da je žica privatna last, so jo odnesli s seboj. Ob tej priliki so oivllnl policisti surovo grozili vaščanom. 4 4 4 Dne 11. t. m. so prišli v vas Neblo-Hruševje amfrtški vojaki. Z dolgimi palicami so skušali sneti zvezdo in napis s slavoloka, kar pa se jim ni prosrečilo. Uspelo Jim je sneti zvezdo z drugega slavoloka v omenjeni vasi. • • • Organi clviln; policije so dne 13. t m. hoteli v Smartnu aretirsli tov. Bečič Dragotina. Aretacijo sta preprečili dve tovarišici. Civilni policisti so imenovanemu tovarišu odvzeli kolo, ki so ga odpeljali s seboj. • • • * Dne 14. t. m. okrog 19. ure so nlznancl razbili šipe v stanovanju tovariša Koncuta Joškota, v ulici Ambroslo št. 23, II, v Gorici. Obenem so pomazali zastave in zid s črnilom. V vežo ga so mu vrgli več letakov z grozilnimi Izreki: «Crna roka* in drugimi • • » V Ajševici so v noči dne 13. t. m. neznanci podrli slavolok ter odnesli s seboj zastavico. • • • Dne 13. t. m. zvečer so v Ajševici sneli ln odnesli zastavo, ki j! bila Izobešena z okna v stanovanju tov. Komelja Romana, Ajševica št. 67. Dne 13. t. m. zvečer so tovarišici Mervič Mariji iz Ajšlvice trgali jugoslovanske zastave. V noči med 9. in 10. t. m. so neznanci umazali z blatom napise in narodne zastave, ki jih Je ljudstvo narisalo na zidovih v vasi. • • • > Dne 10. t. m. so člani zavezniške vojaške policije ln clviln* po. Udje sneli zastavo z droga v vasi Pod bela. • • • Po polnoči 13. t. m. Je prišla pod slavolok na živinskem trgu v Gorici skupina sedmih neznancev, ki so govorili južno italijansko narečje. Nekateri so splezali na drevo ln skušsll podreti slavolok, kar pa Jim ni uspelo. Zato so s kamenjem obmetali sliko maršala Tita. • * • Dne 11. t. m. popoldne je privozil na Dobrovo zavezniški Jetp, v katerem sta bila dva člana zavezniške vojaške policije. Zavozila sta tik prod hišo tov. Marinčiča Franca, potegnila zastavo, ki Je visela z okna in se z vso hitrostjo odpeljala daljt. • • • Po polnoči 15. t. m. so neznanci z blatom umazlli napisno desko tCalzoleria* tov. Premru Antonu, ulica Massimo D’Azeglio v Trstu. To so storili zaradi tega, ker Je omenjen tovariš izobesil slovensko zastavo. • • • Dne 14. t. m. polnoči, medtTm ko so mladinci stražili slavoloke v Sežami, so trije angleški vojaki hoteli strgati zastavo s Stolfetove-ga balkona. Mladinci so to preprečili. CHURCHILLOV"! st° pro,iso; rir|¥Tr|fj vjetski, temveč IlU XIU il • tudi protiangleški Pritisk na poljske rojake v Italiji KAIRO, 15. - AFP — Poljski po. slanik v Egiptu Makarczyk je izjavil, da ima točne dokaze o pritisku, ki se izvaja na poljske voja-ke, da bi se ne vrnili na Poljsko Ma-karczyk Je dejal, da nihče ne dvomi v dobro voljo britanskih prijateljev, toda da poljski častniki An. dersove armade njihovih navodil ne izvrfeujejo. London, 15. Reuter. — Nocoj je Palme Dutt, član izvršilnega odbora angleške komun/stične partije, imel ob priliki 62. obletnice smrti Karla Manca v Londonu predavanje, v katerem je med drugim izjavil, da je bil Church llov govor v Fultonu ne samo protisovjetski, ampak tudi protlangVeškl. «Wtn-ston Churchill, ki predstavlja peto kolono ar.gleško-amer'ške visoke finance, se mora čutiti vznemirjenega zaradi napredka komunističnih strank. Danes se je z vsem besom vrgel na Stalinovo Rdečo armado i'n na Sovjetsko zvezo. Drugače je bilo takrat, ko so Sovjet' vezali tri četrtine sovražnih sil na vzhodnem bojišču.* Glede Churchillove opombe o demokraciji v Grčiji, Je Dutt dejal: «Ce bi Anglija poslala brzojavko v Waahlngton, v katerem bi prosila za dovoljenje, da se lahko odložijo volitve za en mesec, bi uresni-č la ono demokracijo v Londonu, ki Je gospodu Churchillu tako na srcu v Grčiji.* Šs o Churchillovem govoru London, 15. VZN. — Urednik lista «Dally Herald* je danes napisal uvodnik, v katerem poziva Churchilla, naj v nocojšnjem govoru ne odgovori Stalinu. Dnevnik p'še med drugim, da »so ostre besede, ki sta Jih izmenjala Churchill in Stalin, povečale tragično napetost med velesilami.* Prvi je govori v ostrem tonu Churchill ln njegov govor Je bil neprimeren in nezaželjen. Zato bi se moral zdaj vzdržati govora.* Ameriški vseslovanski kon-gres obsoja Churchillov govor New Tork, IL — Ameriški vseslovanski kongres je podal izjavo, v kateri obtožuje Churchilla, da sl je nadel Hitlerjev plaW in da odkrito hujska na tretjo svetovno vojpo, -Izjesa pravi nadalje, da je Churchill dejansko napovedal ideološko vojno Sovjetski zvezi ln da propagira novo protisovjetsko zve. zo. Predsednik Truman, ki je bil med Churchillovim govorom na isti tribuni, Je izjavil, da v resnici ni vedel, kaj bo Churchill govoril. Odpravnik poslov ZSSR pri Burnesu ■Washington 15. - AFP — Novi. kov odpravnik poslov ZSSR v Wa-shingtonu, se je danes predpoldne razgovarjal z Byrnesom. Sestanek sveta ustanove UNRRA Washington, 15. VZN. — Dele. gati 47 narodov se bodo danes sestali v Atlantic City, da ae udeleže 4. seje ustanove UNRRA Svet bo moral obravnavati določeno število važnih vprašanj, med katerim! bo vprašanje imenovanja naslednika glavnega ravnatelja Herbtrta H. Lehmana, ki je pred kratkim sklenil, da odstopi iz zdravstvenih razlogov. Predv dejo, da bo seja sveta ustanove UNRRA trajala okrog 2 tedna. KRATKE VESTIl PARIZ. Leon Blum, posebni gospodarski veleposlanik francoske vlade, je danes z letalom odpotoval v Ameriko. MEXIOO CITT. Danes Je izbruhnila stavka delavcev in nameščencev telefonske družbe, ker ni. so dobili zahtevanega povijanja plač. Prekinjene so telefonske zveze po mestu in v okolici. RIM. Kot poroča »Avantl*, so po zaključku qualunqulstičnega sestanka v Pugli vrgli bombo v množico pred sedežem stranke. Med žrtvami sta dva mrtva ln 29 ranje- PRIMORSKI DNEVNIK — Sr — 16. marca 1946. Razgovor delegacije stavkovnega odbora s polk. Robertsonom Slavka - hud udarec reahcTii Skupno z drugimi novinarji smo lntervjuvali stavkovni odbor, da čujemo od nj.b samih razlago o raznih zadevah, ki ao jih zadnje dni obravnavali v teku razgovorov z zavezniškimi oblastmi. Vprašanj«: Kako je priilo do se. »tava stavkovnega odbora in iz kakšnih razlogov? Odgovor: Vest o »It eden jakem umoru se je naglo razširila po vaem mestu in povzročila veliko ogorčenje in nerazpoloženje v vseh slojih prebivalstva. Razni predstavniki ljudskih organizaciji so fcill zaskrbljeni zaradi tenkega položaja, ki bi znal nastati, In ao prišli do prs. pričanja, da je potrebno takoj stvo-riti odbor, ki bi imel možnost voditi ter nadzorovati razne manifestacije. V popolnem sogiasu z množicami ae je tako ustanovil stavkovni odbor, ki je v nedeljo ponoči napovedal splošno stavko za vso cono A, začenši s ponedeljkom ob url 0. Odbor je Izdal poziv na vse demokratične organizacije, naj pri-atanejo na to protestno stavko. V.: Katere organizacije so se polivu odzvale? O.: Odzvale so se vae demokratične organizacije. se pa odzval CLN in Slndacati Giuliani, ki so znano orožje reakcije. Tl sindikati ao po tisku Izdali poziv na svoje prlatauJe, naj dela ne zapustijo, Po. zlv pa je imel boren uspeh. V.: Kakšen je bil vaš smoter in kakšno je bilo te dni vaše delo? O.: Razpust civilne policije, ki že dalj časa izzivalno nastopa, na kar smo že opozorili ZVU. Stavkovni odbor je nato sestavil delegacijo, ki j« predložila ZVU svoj« zahteve. Te zahtev« obsegajo ilede. 6e točke: 1. Razpuat civilne policije. 2. Preklic tendenciozne vesti, ki jo je objavil trlaiki radio. Te zahteve je delegacija predložila pol-kovnlku Robertsonu, ki je odgovoril, naj ae obrnemo na polkovnika Sanutaa. Delegacija se je nato podala k polkovniku Smutsu, ki je spomenico pregledal in v jmenu ZVU izre. kel obžalovanje nad škedcnjskiml dogodki. Glede druge točke je Izjavil da to ni bila uradna vest in da je v teku preiskava. Izpraševal je nato delegate o podrobnosti škedenjskega dogodka. Glede razpusta civilne policije je zahtevo odbil in poudaril, «d& nobena vlada ne bi mogla sprejeti take zahteve*. Ob enem je pozval komisijo, naj predloži dokaza 6i«Jenje v civilni policiji. Delegacija je predočila dejstvo, da Je ves organizem te policij« prelet s fašizmom. Izrazila je tudi svoj s zgražanje nad dejstvom, da se je civilna policija po umoru odstranila, ne da bi na kateri koli način pomagala žrtvam. Odbor je moral sam nadomestiti oblast, katera bi bila' morala skrbeti za prenos trupel, in je.to nalogo Izpolnil, pri c:, mer je naletel tudi na teikoče. Polkovnik Smuts je odvrnil, da so se oblasti zavedale resnosti dogodka in se J km zato ni zdelo primerno, poslati na mesto še kakršno koli silo. V.: Znano ram je, . V primeru, da ja »adcva res nujna, pa naj se obrnemo na polkovnika Armstronga. V torek zjutraj se je delegacija podala k polkovniku Armstrongu in mu predočila nujno potr:bo po razgovorih z onim, ki direktno odgovarja aa pokrajino. Polkovnik Armstrong je izjavil, da je to nemogoče, in je prosil delegacijo,.naj obrazloži »voje zahteve njemu. Delegacija je nato pojasnila petek zadnjih dogodkov v zvezi z i*. zivalnim postopanjem civilno poli. olja tn j« predložila sledeče zahte. ve: 1.) razpust civilne policij?, 2.) začasno pridržanj« polieijo v vojašnicah, d* s« prebivalstvo poenirl tor ustanovitev komisij«, v kateri bi bili tudi predstavniki ljudstva, in ki bi Imela možnost sodelovati pri sestavi nov J policije, v katero bi lahko vstopili tudi ncepuriranl organi razpuščene civilne policije. 3.) razorožitev policije v civilu 1 utemeljitvijo, da so agenti v civilu organizirani po Istem ključu kot el. vilna policija In da »to ni nobe. n:ga jamstva, da ne bi tl agenti v bodoče s streljanjem Izzvali nastop civilne policije proti ljudstvu, Končno Je delegacija poudarila, da množice n« potrebujejo oro*Ja, k*r so se doslej ob vsaki priliki pokazale disciplinirane, če niso bile izzvane. Polkovnik. Armstrong je v svojem imenu izjavil, da te zahteve odklanja Jn da jih bo sporočil polkovniku Robertsonu, s katerim sb določili ponovni razgovor za 18. uro. Gleda tretje točke je polkovnik Armstrong dejal: «Va»e množicp ao JTsciplirane, toda ali se ne bi mogle druge, vam sovražne skupine vriniti med vaše množice in streljati?* Delegati so odgovorili, da bi morala vlada, če se hočf izogniti odgovornosti, razoroi.ti po-. ličijo v civilu in zopet postaviti v ] baje med množico pomešal neki agent, ki je straljaf, in tako povzročil pokolj Delegat Soliari je ogorčeno odvrnil to podtikovanje in Izjavil, da ni nikoli rekel kaj podobnega Zahteva pod tretjo točko ae je nanatiala le na nevarnosti v prihodnosti. Opozoril je tudj polkovnika Robertsona, da je med- prebivalstvom splošno znaho dejstvo, da iz mnclice ni padel nofeea $trel. Ker ' pri^r.yn'U Robertson vz •rajal pri »vojIh ,trditvah (in lahko Je razumeti zakaj), je dele. gat Solierj izjav.1, da bo za preklic že pojkrb-el odbcr z doka?*li. Delfg^tJa, je odločno protestiraš f. < ■mmmmmm V" 0 predstavi izdajalcev v Gorici Prinašamo izjavo pisatelja Josipa Ribič ča: I.) «Glede na to, da je 4. marca t. 1. neko »Slovensko mladtnsko gledališče* uprizorilo v gledališču «Vtrdi» v Gorici mojo spevogro «V kraljestvu palčkov* izjavljam: a) »Slovensko mladinsko gleda-l<šfie» si je uzurpiralo pravico do uprizor tve te igre, ker ni imelo za to ne ustmenega ne pismenega mojega dovoljenja. b) Tej ustar.oVi bi takega dovoljenja nikoli ne dal, ker smatram, da bi bila vsaka beseda, ki sem jo napisal z ljubezni do slovenske mladina la slovenska besede, izrečena iz ust narodovih izkcre.iinjarcev in ljudskih škodijvcev — u-mazana profanacija.* Jos’.p Ribičič II.) «Glede članka »Čudimo se», objavljenega v naS:m dnevniku dne 10. t- m., pojasnjujemo, da je vsaka omemba zavezniške oblast' izvirala iz dobre vere in da smo se v ne.daljnjem razgovoru s timi oblastmi zedinili, ter je bil nesporazum zaradi tega pojasnjen. O-pazke glede organizatorjev in ob. činatva ostanejo slej ko prej ne. izpremenjene.» Tudi v Velikem Repnu (okraji SVtana) so postavili slavolok, službo vojaško policijo, ki jo vsj spo&.uj«mo S tam se je razgovor končal V.: Kaj vam je polkovnik Roi berteon dejal, ko ste bili popo'dnj pri njem? O.: Od polkovnika Robertso^ »mo po obrazložitvi dogodkov tery jali odgovor na is postavljena zahj teve. Polkovnik je najprej izrazij svoje obžalovanje nad dogodki, na*, to pa izjavil, da odklanja naše zahl teve. Prosil pa nas je za sodelova^ nje pri čiščenju policije. Omembe vredno je dejstvo, da je polkovni^ Robertson skušal strašiti delegacij Jo s tem, da jo je smatral za odgovorno. Delegacija Ja odgovorila^ da predstavlja voljo ljudstva In tu» di, če bi podvael: proti njej kaki ukrepe, bi položaj ostal isti. Gled< na to, da oe nismo mogli sporazu. meti, smo prosili za razgovor t geT neralom Hard'ngon. Poleg tega p4 Jo bil določen drug razgovor s pol,, kovnikom. In sicer za 17, uro na. slednjega dne. Cez eno uro pa nam Je polkovnik Robertson telefoniral in nas prosil, naj se javimo na se. de8u ZVU. Tam nam je potrdil, d^ general Hard ng odobrava dosedat njf postopanje ZVU in da ne Sut4 potrebe, da hi sprejel delegacijo. Ob tej priliki je delegacija pred* lagala sledeče: 1.) zagotov lo, da civilna policija v bodoče ne bo upo. rahljala orožja, 2.) da se bo upoštei valo naše sodelovanje pri ftiščanjii policije, 8.) da policija ne bo sku. šala ovirati svobodnega izražanj* ljudsko volj* (razobešanje zastat Itd.), 4.) osvoboditev vseh, onih, ki so jih aretirali zaradi stavke la razobešanja zastav. Po temeljitem pregledu predlo* gov Je polkovn k Robertson glede prve točke Izjavil, da to policija v<-porabljala or o* j e edinole v s a moj. obrambi in v obrambo ljudstva^ vendar pa vselej le v skladu z na» vodili. Glede druge točke je polkovv nik Izjavil, da odklanja naše sodelovanje, ker is obstaja komisij^; ki preučuje vprašanje fašistov, ki so se vrinili v civilno policija Sprejel pa Je sodelovanje na pod» lagt ovadb. Glede tretje točke ji Izjavil, da vsako zasebno slanova-nj« lahko poljubno rfczofc: Jji v«, to pa J« prepovedane v pjih, kjer so nastanjeni kke sile. Neki delegat je nato vpra. tal: «®*k*j p« Je pollplja intervenirala v Ikodaju in skušala sneti zastavo z zvonika?* Na to vprašanje Je polkovnik Robertson odgovoril, da Je policij* Intervenirala zato, da sname zastavo z zvonika na zahtevo trfcaJkega škofa. Na četrto točko je dal polkovnik noga-tiven odgovor. V t*ku razgovora smo opazili večjo ostrino in prizadevanj«, da bi nas prestrašili. V.: Tudi v sredo »te imeli ra^fo-vor. O čem ste razpravljali? O,: Delegacija j« zahtevala, naj bi se preklicala novica, ki jo je oddajal tržaški radio, namreč, da Je delegat Solieri v teku prejšnjega razgovora utemeljeval zahtevo v tretji točki domnevp, da »e Je v poslp-zsMfzfli- la protj javnim izjavam generala Hardlnga. Protestirala je tud! pro ti ukrepom kapetana S monl-ja, ki je odredil ukinitev slovenskih šol. V.: Kak« je po vaš cim mnenju uspela sta\v.a? O.: Stavka, ki je popolnoma uspe. ja, pomeni veliko zmago ljudstva in predstavlja silno hud udarec reakciji- Slovensko narodno gledališče za Trst In Frimorje bo gostovalo v nedeljo dne 17. t. m. ob 16. url v gledališču S. Chia-ra v Kopru z Bcrovo dramo iz naše narodno osvobodilne borbe »Raz-trgancu. Za Škeds niške žrtve Za ekadenjske žrtve so darovali eled-eči: dru'ina Kr.lman, Bazovica 500 lir; družina Morgan, Bazovica 250 lir; družina Godina, 9korklja 200 lir; Slovensko narodno gleda- l.šče v Trstu 2.100 lir; Franč škan Lojeka 50 Ur; Magajna Dominik 50 lir. Clasbena Matica Danes c-b 17. uri važna pevska vaja. Vsi in točno. Izpred porotnega sodišča Dne 14. t. m. je bila ponovna razprava proti fašistu in koUboracio-nietu Vučku — Dtlla Motta Brunu. ki je bil zaradi sodelovanja pri nemški vojaški cenzuri in zaradi prijateljstva z znanim gestapovcem Modijem že septembra 1845. leta obsojen na 6 let in 8 mesecev zapora. Sodbo je razveljavilo kaea-c jsko sodišče. Po zaslišanju nekaterih prič so razpravo preložili. Tretja razprava je bila proti Fe-ruglu Renzu, aktivnemu agentu proslule Coliottijeve barde, ki je bil obtožen, da ja po 8. septembru 1S43. leta sodeloval pri protiparti, zansklh akcijah. Obtoženec je priznal svojo pripadnost k pol tiCne. mu inšpektoratu. Javni tožilec je zahteval za obtoženca 4 lata, 7 rne-secev in 10 dni zapora. Sodišče je obtoženca oprostilo. Predsednik Roattl, javni tožilec Plocoll, zapisnikar Sort. Dne 15. t. m. je bila na izrednem porotnem sodišču razprava proti agentu S moviču Miru iz Trsta, ki j® bil obtožen, da je po 8. septembru 1943. leta sodeloval v okviru politične skupina inšpekiorata PS. Obtoženec je priznal svojo krivdo, obenem pa izjavil, da je b i proti svoji volji poslan na inšpektorat PS v ulici Bellcsguardo. Po zaslišanju nekaterih olajševalnih pr č je javni tožilec zahteval za obtoženca 5 mesecev in 10 dni zoper?.. Sodišče je Simoviča oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Naslednja razprava ja bila proti skvadristu Perugini, ki je bil obtožen, da je po italijanski kap ii’-laciji sodeloval v okviru črnih brigad ter 28. februarja 1945. leta na trgu Impero vrgej ročno b3mbo in s tem ranil nekatere navzoče. Obtoženec jo pr znal, da je bil skva-drist od 1921. leta in da je bil pripadnik črnih brigad. Prizadeta c-sebe so izpovedale, da je obtoženec vrgel ročno bombo ramenoma. Jav. nj tež lec je zahteval 5 let zapora. Sodišče je obtoženca obsodilo na 3 leta in 4 mesece zapora. Teror v Benečiji Tik pred osvoboditvijo ao se v Slov. Benečiji osnovale skupine lažnih rodoljubov, ki so se nazvale »Osoppo*. T« skupine so Imele svoj glavni stan v St. Petru ob Nadili. Od tu »o ezopovski voditelji oskrbovali v«e svoje stanice sirom Slov. Beneč je. Ti laži-rodoljubi, ki v skupni borbi za uničenje nacifa-ilzma niso prav nič prispevali, so se z vsem ba»om znesli nad pravimi beneč.timi rodoljubi, t. j, nad partizani, garibaldiaci in drul nami, ki so gmotno ali na druge na-č.ne podpirale in sodelovale s partizanskimi edinicami. Ozopovci so resnične borce proti nacifaaizmu pričeli surovo preganjati in terorizirati. Gonja in teror ozopovcev tudi danes nista prenehala, temveč s« z dneva v dan Se bolj s.opnjujeta. Ozopcvc; dobivajo iz St. Petra ob Nadiži tudi dar.es nr.vodila in orožje, s katerim strahujejo ljudstvo. Tl banditi se boje namre!, da bi ljudstvo svo-odno izrazilo svoje težnje in želje, da bi svobodno zahtevalo to, za kar se je borilo v teku osvobodilnega boja — priključitev k Titovi Jugoslaviji, Ozopovci »o v St. Denardski dolini, Mirsi, Črničah, Kosci, Oblici, • Ravnah in drugoi ponovno poprijeli za orolij«, katerega so za Časa 1 navidezne razorožitve poskrili. Deloma so se oborroiili tudi z oro-Sjern, ki so ga dne 7. in 10. februarja t. 1. pripeljali na vozovih iz St. Petra v St. Lsnard. Sedaj z orožjem groze ljudstvu, ki mu ni več mogoče vztrajati na svoji rodni zemlji. Zato mnogo zavednih Benečanov prosi za preselitev v Jugoslavijo. Oni pa, ki so sodelovali v osvobodilnem boju kot partizani, so tili prisiljeni pobegniti pred sedanjo prisilno italijansko mobilizacijo. Ti reakcionarni elementi beneškim antifašistom stalno ovirajo OD TRIGLAVA DO JADRANA Trnovo Ob priliki kulturne prireditve so članico ASI2Z nabrale precejšno vsoto prostovoljnih prispevkov. Od te vsote so dale 1.454 lir za sirote padlih borcev. Poleg tega je tova-rla Fon Franc daroval 200 lir v isti namen. V istem tednu so žene nabrale za sirote padlih borcev tudi 70 kg krompirja, 25 kg koruze, 10 kg leče, nekaj čebule, ječmena in 72 jajc. Lep primer požrtvoval-noeti je dala mati Terezija, ki ji je sin padel v part zanih. Odklonila je enkratno začasno podporo, ;kl ’ji Jo je dodelil odsek za socialno skrbstvo z besedami: «Naša oblast je 5e mlada in sa gradi, za kar potrebuje denarne in materialne podpore. Zato dajte mojo podporo po-trebnejšim*. Dolenja vas KULTURNO PROSVETNO PELO 0 našem prosvetnem delu Ciprav obnova prosvetnih dnu Itev lepo napreduje, ponekod prosvetno delo ni povsem tadovolji. vo. Nastopilo je predvsem vpra-tanje o pravem sodelovanju mladine. Pojavila so se v *v**i s tem rasna nesoglasja, hetera bomo v tem pregledu ns kratko obravnavali. Med starejitml prosvetnimi de-lavoi in tnjfdino ni vtdn« naj-bolji'ga soglasja. V traki so ra*-ni Mladina, ki je sodelovala v osvobodilni horbl, |«>i najveikrat nadaljevati prosvetno delo tam, kjer ga je končala, to se pravi na osnovah borbe. To je povsem pravilno. Prosvetno delo mora biti borbeno. N* mor*mo se povrniti v base, ko se je prepivalo ali igralo samo sa nabavo. Danes mora tW prosvetne delo idejno, v«. Hiti ga morata narodna in socialna miselnost, To stalitče morajo na vsak nailn sprejeli tudi ata-rejli prosvetni delavci. Skrbeti morajo, da nala drultva ne postanejo nanadnjalka, bretbarvna, kar M imelo »a posledico, da j*m ljudstvo obrf’$ hrbet. Drugi vrrok, da st v nalifc dru-Itvlh mnogokrat pojavijo nesoglasja, ji nekakq sapostavljanje mladne, nekako odrivanje mladih mod od drultvenega dela in vodstva. Zavedati se moramo tr. ga, da je treba dati mladim pri. lot »oj«, da se udejstvujejo, da se naube. Neki isrek pravi, da mlada pleča lahke nosijo. Zato je treba mladini nalatiti naloge, potrebno pa Je tudi skrbeti, da bo te naloge izvrS la. Mladina ifna veliko voljo, včasih večjo kot zmotnost. Zato Ji Je treba pomagati, kadar [Ste poti, kadar se uči Svetovati Ji je treba, dobrohotno je treba ravnati s njo. Mladino ne smemo ovirati v njeni dobri volji. Jasno pa je, da kdor vestno dela, ima tudi pravico do soodločam nja v «fi mladine. Razumljivo je lahko šemo to, da mlarllna pri-nala Uvljenja, svelhte, nove vo- Kljub temu, da je v tej vasi mno. go vdov, ki Imajo dovolj dela doma, se rade udeležujejo sestankov, predvsem pa so aktivne na kulturno prosvetnem polju. Zene so skupno z vaičini ustanovile prosvetno pevsko dručtvo «Tabor». Clanl tega društva so postali vsi vaščani. Skoraj vsako 'nedeljo na. stopajo skupno z mladino na vaškem odru. Prostovoljne prispevke darujejo v dobrodelne namene. V dneh pred 8. marcem so si žene napovedale takmovanje, katera bo lepše okrasila hičo, katera bo napravila več delovnih ur pri pranju perila naših borcev. Dne 8. marcu zvečer ,pa so imele prav uspelo kulturno prireditev, Trnje na Krasu Ta vasloa je mnego irtvovala v časa osvobodilnega boja. Vaččjnl, zlasti pa mladina so pokazali v«-iiko voljo pri obnovi razdejanih domov. Mladina si Je na svojem masovnem sestanku zadala nalogo, da bo v najkrajčem času popravila poljske in druge poti, ki so v slabem stanju, JZ udarniškim dcjoin 20 vse sklipe v prav kratkem ua»u uresničili, Sedaj mladina tekmuj« pri postavljanju »lavolokov in okrasitvi vasi. Postavili no slavolok, na lje. Br?» dvoma bodo drultva, ki nc bodo skrbela za pomladek, po~ Uigoma shirala. V profvetna drultva je treba pritegniti vso mladino. Na drugi strani pa bo mla-i di svet imel veselji, če bo lahko soodločal pri delu. Enaki med e-naktm\, to je najlepSe vzgojno načelo, kjer gr* za skupno delo. Najnevarnejll pojav v naših prp»v»tiiih drvitvih j* brez Uto-ma, če si mladina- ne zanima za prosvJtne naloge. Nevarno je, te mladina iJOs samo zabavo, tiče veseljačenja brez smisla. Zabavo, ples, je trebi vedno povezati z resničnim delom na kulturno prosvetnem polju. Na lalost takih dobrih primerov povezovanja ne srečavamo povsod. Veseljačenje brez vsakega drugega vzgojnega delovanja pa opaiamo zlasti tam, kjer je faiizem imel moč-mjfe ppstpjanks. z drvgmi bes«-daml, failzem, nam Js tu po t*in zastrupil del mladini. Mlad na pa je zdrava in d’lavna zletsti tam kjer Je najbolj divjala osvobo-(t Sna borba. Zato morajo najt prosvetni delavci po deicll napeti vse sile, da tudi mlačnejH mladini pomagajo k dobri vzgoji. Vsak rodoljub vidi v tem nesrečo, ki ne zadeva le mladine temveč tudi vso norodno skupnost. Zato je treba zaitviti vse sile, da se razmere itboljlajo in ozdravijo. Zgolj s svarili in do- katerem visi napisna deska, ki prikazuje, koliko je mala vasica žrtvovala za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Tudi žene ne zaostajajo. Na zadnjem sestanku ASIZZ so sklonile, da bodo zbirale prispevke za sirote padlih partizanov. Do sedaj so nabrale nad 2.000 lir. S tem in onim, kar bodo 6e napravile, bodo najlepse počastile spomin na padle borce, Postojna Slovani in Italijani Jjlisko krajine so »e spontano pridružili prvomajskemu tekmovanju jugoslovanskih narodov. S tem hočejo ponovno manifestirati svojo zahtevo po priključitvi Julijske krajine s Trstom k Jugoslaviji. Program za prvo majsko tekmovanje so sestavili vsi prebivalci pokrajine. Sedaj če tekmujejo delavci, uradniki, obrtniki, pionirji, mladinci, žene in možje. Vsak bo prispeval po svojih močeh pri obnovi domovine, vsak bo dvignil proizvodnjo. V postojnskem okraju so Ae s posebno vnemo pričeli z udarniškim delom. Odlikovali so »e delavci na žagi pri St, Petru na Krasu. Minulo nedeljo Je prostovoljno delalo 170 delavcev, ki »o napravili 1.345 delovnih ur in zaslužili 48.157 Ur. Ta znesek so darovali v fond za obnovo pri PPNOO v Ajdovščini. Slap ob Idrijci Pred kratkim »o imeli »ejo odbora pro»vetnega druitva »Bodočnost*. Razpravljali so o slednem dn;vnem redu: kontrola sklepov, Izbira nov« igre, odškodnina za čl-talnUkl prostor. Na tem sestanku so ugotovili, da so društveni čl« ni izvršili raloge, ki so sl jih posta, vlil. Pripravili so tudi kulise za o-der. Sedaj se učijo nove Igr«. Sprejeli so tudi prošnjo prosvetnega društva i Oblakovega vrha, ki bo nastopil v tej v»«l z igro »Bln». Določili »o, da bodo plačali gospodarju BOO lir letno odškodnin« za čl. talniškl pro«tor. Odškodnino bodo krili t društvonimi dohodki. Gospodar se je s tem strinjal. Knjižničarka pa je protestirala proti te- brfmi nvuki ne bomo ničesar do-s-gU. Edino pravo sredstvo je, da se m'adina zaposli, aktluizira. Spet je pred nami ista naloga. Prosvetna druitva, prosvetni delavci, naj smatrajo za tvojo Boli-nost, reliti mladino od vsakih zablod. Pritegnttl je treba mlade ljudi k pevskim, Igralskim, telovadnim, in knjiiničnlm odsekom. Poveriti jim Je treba naloge v drultvih. Pokazati Jim je treba mu, da društvene knjige, ko so enkrat zvet; iz knjižnice, grsdo iz roke v roko. Dejala je, da bo knjižnica imela samo škodo, če bodo člani ravnali tako tudi v prihodnje. Tolmin Pred nedavnim ss je v Tolminu na novo ustanovilo učiteljišče. V začetku so je vpisalo v šolo 32 gojencev, deloma v prvi razred, deloma pa v učittljiški tečaj. Vsi gojenci prebivajo v Dijaškem domu. Z razvojem učiteljišča v Tolminu bo v veliki meri rešeno vprašanje pritoka učiteljev v Slov. Primorje, kjer je še precej vasi z ntzadoat-nim številom učiteljstva. Sv. Križ na Vipavskem Pri Sv. Križu se vrJl prometni tečaj za tovariSa zač-itnike, ki ae bodo posvetili prometni elulb, po oeutah. Po 6 tedenskem teoret J-ieon delu bodo odili na praktične vaje. Ajdovičina Pri poverjeništvu PNOO je bil sestanek vseh okrajnih kmetijskih referentov. V glavnem so razpravljali o setvi. Glede obdelave polj so zagotovili, da bo obdelana vsa »em-lja in da je » tem v zvezi po vaseh že organizirana samopomoč vaščanom, predvsem glede vpražn« živine, orodja in delovne slio. Popis odviška krompirja po vaseh Je dokazal, da ga ni mnogo. Zato bo. do Izvršili zamenjavo pšenice in vi-na za krompir. Zamenjavo bodo opravljal« vinarsk* ln nabavno prodajne gsdruge, Vino bodo zamenjavali s krompirjem v razmerju 1:S. pšenico pa v razmerju 1:2. S temi ukrepi bodo zadostili velikemu pomanjkanju semensk’ga krompirja po naših vaseh. Na tem sestanku so razpravljali tudi o na. b&vl ostalih semon. Sklenili so, da bodo poskušali dobiti od drugod deteljnega semena ln travn} me. šanlc«. Grgar Pred nedavnim «o lm«li okrajno konferenco socialnega skrbstva. Pri tem so revidirali podpore ki so jih doslej Izplačevali vaščanom. pota, M so boljla in lepla, kakor dosedanja. Mladina ieli, da se u-dejstvuje, kar je prirojeno, le dati ji je treba mofnojtl *o splolno koristno javno delo, v katerem se bo razvila. Zdrava, delavna, idealna mladina, ki se zaveda, da dela v korist vsega ljudstva in s tem za svojo lepSo prihodnost, to naj bodo naloge in smotri naitga prosvetnega dela. Vmki koncert K.Slehan, K.Vidali in l.Vetrooču • * Z.*p umttniiki užitefc so nam v sredo zvečer nud il v slovenski oddaji radia Trst nali solopevci. Najprej Je v okviru koncerta hr-vatskih pesmi, ki jih je izvajal zbor odreda Jugoslovanski armade pod vodstvom Doreta Matula, zagribika operna pevka. sopranistka Karla Slehan zapela nekaj pesmi znanih hrvatskih Hkladateljev Langove, Lulča in Milojeviča. Pevka razpolaga z lepo kultiviranim in obsežnim gla-«om, V naslednji oddaji pa sta izpolnila spored ljubljanska operna pevka sopranistka Ksonja Vi-dah in basist Tone Petrovčič. Izvajala sta operne arije v glavnem slovanskih skladateljev: Dvoraka, Čajkovskega in Borodi-na. Ker so nail publiki te opere prav malo imami, jo vit hvale- vredno, da sta si pevca isbrata ta spored. Vidalijtvo poznamo le Ui prsjinjih nastopov, tako 0% nam ni pptreba posebej poudarjati kvaliteto n jeznega glasu. Prvi'' sa nam Je predstavil basist Tone Petrovčič, ki ima lepo barvan glas, kateremu se prilegajo skladbe izrazito dramatskiga značaja. Zelo st Itlimo sporedov, ko-krfni ji bil gornji in upamo d( ra« bodo naii gostje zopet krni' 'u obiskali s podobnim sporedom D. G, Pregled kulturnih prireditev OPČINE. Dne S. t. m. je gosto-nal n« Opčinah dramski odsek prosvetnega drultva la Repna. Dvorana je bila nabito pogina. Sklenili so, da bodo tudi v naprej posvečali skrb o reševanju socialnih vprašanj, Pri tem pa se bodo opirali na množične organizacij«, ki edine lahko celotno rečijo naloge, postavljene pred ljudeivo. Po vzgledu v Jugoslaviji so s‘ v okviru prvomajskega tekmovanja zadaJl sledeči konkretne naloge: v teku enega meseca bodo ustanovili ambulanto za noseo* in doječe matere; organizirali bodo tečaj za za-šč.tne sestre, ki bodo nato delale po va^eh ln skrbele za higieno 'n snago Organizacijo tečaja je »prejela mladina. Ponikve VaSka mladina ja poslala maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem mu obenem zagotavlja, da bo svetu dokazala, Ca hoče k Jugoslaviji z udarniškim delom. Obvezala »e Je, da bo do prvega ma. ja posadila z mladimi smrekam' vse opuščene ln neporaščene gozdove, očistila od razvalin razdejane hiše in prlp/nv la ves material za ojnovo, popravila cesto skozi vas in počistila vs) jarke, nudila vsestransko pomoč najbolj potrebnim pr’ obdelovanju polja, priredila kulturn« miting« in Imela redne pevske vaje, skrbela za redne tedenske sestanke pionirjev in Jih poučevala na kulturno prosvetnem polju, ter s« skupno z ostalimi ve-ščan' udeleževala študijskih sestankov za izboljšanje gospodarstva. Idrija ob Bači Vaščani abtizno delujejo v masovnih organsicaoijah. Na zboru volivcev so zahtevali, da j« treba kaznovati v*» on« element«, ki delujejo proti ljudstvu. Med drugim so ustanovili tudi zadružno mlekurno, ki ii uiptfcno posluj«; .prav tako tudi obnovitven« zadrugo. Pokrčili »o nabiralno akcijo za mladinski dom «8lmona Koaa» v Tolminu. ZbraH so mnogo denarja in večjo količino živil. Rdeči kril pa je ustanovil ambulanto, ki bo dajala vaščanom prvo pomoč in »krbela za izboljšanje zdravstvenega stanja v vasi. Mladina z vnemo pomaga pri vseh delih. Sedaj krasijo vas aa sprejem mednarodne komisije. Dobro deluje tudi prosvetno društvo. Oastje so uprizorili igro »Morji*. Igralci, čeprav dilrtantt, so igro zilo do^ro podali. Ugajala je »lasti igralka Zlata, Navzoči so goste nagradili * burnim ploskanjem TRNOVO. Prosvetno drultva eSoča» je pred nedavnim uprizorilo ena vračala proti domu, sta se mimogrede ustavila v hiši Tomačič Helene v Kosci. Pred hišo se js zopet zasll-čal klic »avantl osoppo*. Nato je v hlio vstopil ozopovec Spekonja Gildo, ki je bil oborožen s puško. Grozil je, da bo postrelil vso one, RADIO SOBOTA, 16. MARCA 17.80 komorna glasba; 18.10 poj« Paul Robeson; 18.30 oddaja za delavce; 19 lolklorna glasba; 19.30 oddaja za konec tedna; 20 napoved časa - poreč.la v slovenščini; 20.15 poroč.la v italijanščini; 20.30 opera; 23 zadnje vesti v italijanščini; 23.15 zadnja vesti v slovenščini; 23.25 nečno za ravUde. NEDELJA, 17. MARCA 7 glasba »a dobm, jutro; 7.10 či-tanje sporada v slovenčč.ni; 7.15 poro” la v siovenšč.ni; 7.30 poročila V ital.; 7.45 koledar; 7.55 peslra jatranja glasba; 9.30 kmetijska ura v ital.; 10 prenos mača iz Sv. Justa; 11 čitanja tedenskih sporedov v ital.; 11.10 nedeljski glasbeni »poredili,45 evangeljski obredi za Italijana; 12.15 verski govor v slov.; 12,80 kigetijsko predavanja v slov.; 12.45 poročila v slov. * napoved časa; 13 poročila v ital.; 15.20 otroška ura (slov.); 13.40 otroška ura (ital.); 18 iportna poročila; 18.45 pestra glasba; 17 plesna glasba; 17.40 orkester pod vod»lvom dirig. Nina Micola; 18.10 glasba lz oper« «Manon»; 18.50 športna poročila; 19 narodna pesmi (pločče); 19.20 predavanje o telesni vzgoji (slov.); 19.30 komorna glasba; 20 napoved časa - poročila v slov.; 20.15 poro. čila v ital.; 20.30 dunajske melodije; 20.45 športna poročila; 21 znani skladatelji - Beethoven; 21.45 igra; 22.30 večerna glasba; 23 zadnje vesti v Ital.; 23.15 zadnjo vesti v slov.; 23.25 nočno zabavišče. vem domu na Prestranku «LaZi zdravnika», Izbral Je to igro zato, ker ne zahteva od igralcev posebne spretnosti. Hotel Jf s tem opogumiti nove člane, Upolteva-Joč kratki čas, tekom katerega so st igralci naučili svoje vloge, so igro kar dobro podali. Zeli so naj-v*čje priznanje navzoč h. Afno^o navdulenja je povzročila tudi dry-ga točka, skeč «Bedak», ki prikazuje junaStvo borcev sovjetskega ljudstva v času domovinske vojne. To točko so podali 6’ani propagandnega odseka i* Prestranka. Člani prosvetnega društva so si zastavili nalogo, da bodo v okviru prvomajskega tekmovanja obnovili dvorano, ki Je bila porulfna zaradi bombardiranja. BAZOVICA. Na dan mednarodnega praznika lena je ABIZZ priredila kulturno predstavo, na katero ji povabila vse vaSke lene, mole in mladino. Na sporedu so bile Kajuhove pesnil, ki so posvečene materam partizanov, Alker-ieva tRuski jezik*, več pevskih točk, ki jih ji Izvajal lenski trio, in prizora iVolitvi* ln *I/darni-ki». Točke sporeda so tiavzoCim zelo ugnja'e. S prostovoljnimi prispevki, ki so jih tene nabrale ob te) prlVkl, bodo pomagale vojnim sirotam in antlfalhtom v *a-poru. ki zahtevajo priključitev k Jugoslaviji. Dejal je tudi, da bo ubil tovariša Kijačič Remca In Bukovec Janka, borca beneškega bataljona. Ozopovci in njihovi reakcionarni pajdaši skuiajo na vse mogoče načine prestrašiti zavedno ljudstvo, Med drugim pa so večkrat poskusili tudi podkupiti razne Benečane, ki so se žs v času osvobodilne#4 boja izrazili za Jugoslavijo. Tako so n. pr. tovarišici Pavletič P&v^ poslali lz Čedada pismo, v katerem so Jo vabili na konferenco dne 1& februarja t. 1. Obljubljali so ji na’ grado 100.000 lir, če sprejme funkcijo proti jugoslovanske agitatorke, Zavedni Benečani, ki so v čai» borbe proti nacifašiamu agetirali V osvobodilno gibanje ln za partizane, pa se ne puste podkupiti, tem-več še odločneje nadaljujejo borbo proti vsem ostankom fačizma. N' jih strah ezopovskega terorja. Nj jih strah groženj reakcionarjev, k' na vee glas krlč.jo, da bodo vsem beneškim antifašistom pcigali domove, odpeljali živino, same pa pomorili. Slov. Benečani vedo danes samo to, kar so vedeli v času osvobodilnega boja, vedo samo, da s*4 njihov cilj ln sreča v priključitvi k ljudski republiki Jugoslaviji. TRST Otroški koncert Otroški zbori iz Konkonelja, Gro pade - Padrič, Rojema, Sv. Krila j® Trebč priredijo v nedeljo dne IJ-t m. ob 16. uri koncert v prosvetljeni domu na Opčinad. Posetiise nastop naših najmlajših! Kulturni kroSek »,M. Kralji*1' V soboto 16. ln v nedeljo 17. * m. ob 19.30 bo zabavni večer. V nedeljo popoldne ob 15.30 W otroška predstava. Vstop prost! Prosvetno društvo „Fran]o Marušič" gostuje v nedeljo 17. t. m. 04 Kontovelju s Cankarjevo dramo * treh dejanjih «Kralj na Betajnovi*-Pričetek ob 16.30. Zabavni večer v Cologni V nedeljo 17. t. m. ob 18.30 bo » Cologni (ex šola na odprtem) ** bavni večer, ki ga priredi mladin4 iz Skorklje. Srečolov! Prehrana Razdeljevanje mleka. Od 18. ^ Š0. t. m. bodo spodaj navedeni^ skupinam potrošnikov tržašk* čine razdeljevali sledeče količin* mleka: 1.) umotno dojenim otrO'' kom od 0 do 1 leta: 8 škatel ko» denzlrariega mltka po 385 g. P*1 Hausbrandtu in 6 škatel shlapel«' ga mleka v mlekarnah. 2.) otrokom od 1 do 4 leta: 1 škatlo kotj' denziranega mleka po 860 g P1 Hausbrandtu. 3.) otrokom od i ^ 9 leta: 2 škatli kondenzirano?* ml Tka po 385 g pri Hausbrandt* 4.) .mladifil, od 9 do 18 leta ' sti: 500 g mleka v prahu v m'e' kernah. 5.) bolnikom: 5 škatel kondenziranega mleka po 385 g Fr, Hausbrandtu. 6.) starim nad let; pol litra reintegriranega 9,4 kega mleka vsak drugi dan v W,e' karnah. 7.) drlavcem, ki so l&P'* stavljeni nevarnosti zastrupljen}*' 1 liter reintegriranega sladk?^ mleka vsak teden v mlekarski «8B' trali, ulica Pascali št. 10. LastnlH i mlTkarn vabimo na urad za Ži” 'I ske nakaznice, da dvignejo v tek1 današnjega dne nakazila, GORICA Mestni avtobusni promet v Sv. Peter V ponedeljek 18. marca 1946. zoptt odprt avtobusni prom* Caffis Garibaldi - Sv. Peter s s'®* dečlm voznim redom: .. Ob delavnikih: Caffa Garibal“ odhod ob 8„ 12,30, 18; Sv. Petrf' odhod ob 8.10, 12.40, 18.10, Ob praznikih: Caffč Garibpi”.' odhod ob 8.45, 12.15, 14.30, 18-3®1 Sv. Pster, odhod ob 8.55, 12.25, l**0, 18.40. Dobra srca ASI2Z za Opčine je darova** 1.000 lir za Zvezo primorskih p#r*J* zanov, 1,000 lir za stavkujočc Pr; stanlike delavce, 1.000 lir za «nt fahlate v zaporu, 1.000 lir za kr-tJ* stroškov kongresa ASI 7.Z na 500 Ur za vojne s rote, 500 lir *\ tiskovni sklad «Lavoratore», 500 za tiskovni sklad «Primor6kl dn*v’ nlk», A. F. Z. za tiskovni sklad 500 '*r' Odg. urednik DUBAN HRi t Javljamo tuino ve»t, da J* 88 letu starosti dn« 14, t, ** ’ preminula v Bazovici TERZIJA URBANČIČ Pogreb drage pokojnice bo da*1** 16. t. m. ob 16 url. Bazovica, 15. marca 1946. ' Žalujoči GRUNTAR KA zet in GRUNTAR DANIliV ^^^^^^iiečak(odTOten)^0 MALI OGLASI DENARNICO z dokumenti sem » gubll 12. t. m, na poti iz S.tjano. Poštenega najditelja proč»m, da dokumente vrn« naslov Filipčič, Sv. Kril pri {30 maju. ZAKONSKO SPALNICO. *vetlt>u| dobrem stanju, prodam. Naslov 1 degll Alpini 129, Opčine. RADIO APARATA *a 400 10,000 lir prodam, Redka P1*" Pojasnila Cor*o Garibaldi 6-1* Sprejemnice, spalnice, tir kuhinjsko ppltl***0 vdobite po cedi MIZARSKA DELAVNI^ VIA ZOVENZONI »t«v. 6 ^