Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 30. maja 1965 Znamenje lepših časov T*/|Tadinec našega «Bora», ki 1*1 je ob Belopeških jezerih v veličastnem okvirni čudovite narave, prevzel štafetno palico s poslanico slovenske mladine, je z vsem svojim zanosom začel Spominski tek dvajsetletnice osvoboditve: preko prelepe Kanalske doline, pretresljivo resne, mehke, ganljive Beneške Slovenije, cvetoče Gorice, kamnitega Krasa, Milj in Trsta tja do Bazovice. Štejemo si v čast, da se je vsa slovenska mladina strnila v okviru našega športnega združenja. Mladina vseh struj in ideoloških smeri je v «Bo-ru» videla povezovalca, pobudnika in organizatorja te svečane prireditve, ki je po dvajsetih letih zadobila najpretres-Ijivejši izraz pred spomeniki naših padlih in ki se bo danes zaključila na bazoviški gmajni. Ponosni smo na vso našo mladino in naše združenje, ki je tudi ob tej veliki svečanosti dokazalo, da želi biti posrednik najžlahtnejših dobrin Pozdrav mladini ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV toplo pozdravlja mladince spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve — «STEDO», ki so si zadali nalogo, da v duhovnem edinstvu nad vsemi ideološkimi razlikami počastijo padle borce za svobodo in za pravice svojega in vseh ostalih zatiranih narodov. To je bodrilo skupnim stremljenjem, ki jih hočemo tudi skupno doseči. Zato pa je prav današnja zamejska mladina poklicana, da prevzame dediščino pravic zamejskih Slovencev, napisano s krvjo bazoviških mučenikov in tisočev padlih borcev. Uverjeni smo, da jih bo čuvala in si prizadevala, da se uresničijo. Prav na bazoviški planoti, kjer se bomo danes srečali, so naši junaki kot prvi darovali svoje življenje za svobodo in pravico. Zato je tudi prav, da obudimo spomine prav tam, kjer je za časa fašizma našo zemljo poškropila kri slovenskih junakov. Naša mladina naj bo vredna naslednica bazoviških mučenikov, ob katerih naj se zgleduje. ODBOR naše preteklosti in sedanji povezovalec čustev in želja svobode, poštenega in zdravega duha novih generacij. Zato je danes sveta dolžnost mladine, da se v času, ki je prežet s preveliko brezbrižnostjo, spominja svetle preteklosti ter se dostojno pokloni spominu tistih, ki so nam s stojim življenjem priborili svobodo in boljše življenje, ter nam zagotovili obstoj na naši zemlji. V tistem pravičnem boju, ko so se naši ljudje z ramo ob rami z italijanskim ljudstvom in s hrvaškimi rojaki vedno borili v prvih vrstah, je bil krvni davek, ki so ga prispevali v štiridesetletnem odporu proti fašističnemu nasilju, neizmerno velik. Ni je vasi Benečije, Kanalske doline, Goriške in Tržaške, ki ne bi plačala terorju krutega davka z življenjem svojih najboljših sinov. Mislimo, da so se tudi tedaj naši športniki, bolj kakor kdaj koli, vrgli v pravični boj proti tistemu nasilju in tistim krivicam. V svojem navdušenju daje v mirnem času športnik vse za dosego zmage, kaj šele, ko je poklican, v svoji poštenosti, braniti stvar pravice! Ta duh navdušenja, ki ga, ne samo športnik ampak tudi vsak človek vsrka vase v svoji pomla- di, pusti neizbrisno sled skozi vse življenje. Ideja športa in to še iz časov stare »Olimpije«, je zadobila, v tekmovalnem navdušenju vseh, ne glede na socialne, ideološke, rasne ali nacionalne razlike, univerzalni izraz enakopravnosti, sloge in miru vseh narodov za boljšo bodočnost, če bi to ne bilo res, kako naj bi si drugače razlagali pomlajene in navdušene obraze starejših, ki so nas tako mladostno in ganlji- < vo, s solzami spominov v o-čeh, povsod pričakovali? Ta tek mladosti, ta olimpiada člo-večanstva, izhaja iz najglobljih življenjskih virov, kulturnih, humanističnih, pedagoških in seveda tudi telesno-vzgojnih. Kako naj bi se «Bor» ne odzval poslanstvu teh plemenitih ciljev, skritih v srcu naših ljudi, ki hočejo živeti v miru, slogi in medsebojnem spoštovanju na tem ozemlju, kjer že stoletja tudi naš narod živi. Naj bo ta duh vez ne samo med mladinci, ne samo med Slovenci, ampak tudi med vsem plemenitim, ki se skriva v italijanskem narodu. In temu mi pravimo spoštovanje, iskrenost, poštenost, humanizem — kultura. Skupne žrtve v pravičnem boju naj nam bodo porok, da je najhujše že za nami. Mladinec «Bora», ki bo v zaključni fazi STEDO ponesel palico, v kateri je spomenica vse slovenske mladine, naj bo znamenje novih in lepših časov. In kakor se bomo v Bazovici vsi skupaj zbrali, da izpričamo našo privrženost idealom odporništva, junaštva in svobode, tako naj bo našim ljudem jasno, da samo v medsebojnem spoznavanju in spoštovanju lahko premostimo vse ovire, ki nas skušajo deliti. Naša manifestacija ni naperjena zoper nikogar! Nasprotno, s počastitvijo spomina vseh tistih, ki so se borili ne samo pri nas, ampak po vsem svetu za pravico in svobodo, proti nasilju pregrad in mej, hoče biti naša manifestacija jamstvo za sožitje med nami vsemi z iskreno željo, da: «Ne vrag, le sosed bo mejak!« DUŠAN KOŠUTA predsednik «Bora» Mladinca Spominskega teka dvajsetletnice osvoboditve so se ustavili pri vseh. Spomenikih padlih. Na sliki jih vidimo pred spomenikom padlih v Šempolaiju ««ii**iiiifiviaiiiiiiiiiiiiiai>iiiiiiiii«iiaf*iiir«iii*ii>*iiii*iiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii«iiiiiiiiaiiiiii««irr«>iiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiia«ii«ii«aii«iiiiii«f*ii*iaiiiiiiiiaiiiiiiiiilii*aiiiiiiiiiiiiiiMiiiafiiiiiiMiti*«*ifi«iiiiiiiiiainiiiiiii«iiiiii«iiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiniitiiii«iiiiii TRETJI DAN SPOMINSKEGA TEKA DVAJSETLETNICE OSVOBODITVE - STEDO Od Nabrežine, skozi Opčine, skozi ves Trst Danes zaključek s proslavo v Bazovici Včeraj so mladince pozdravili: župana Jože Guštin in Mihael Guštin, odv. Frane Tončič, Niko Škamperle in Dušan Košuta - Vzorna organizacija - Veliko navdušenje vsega prebivalstva Na stotine Slovencev se je zbralo pred ploščo posvečeno obe-šencem v Ul. Ghega ter s ploskanjem pozdravilo tekače »Bora«, ko se je Spominski tek ob raj odvijal po tržaških ulicah, krasili z venci. Po vseh tržaških ulicah so številni Slovenci, pa tudi številni prebivalci italijanske narodnosti, tekače pozdravljali in bodrili. V mestu je bila nato še prisrčna svečanost v Kulturnem domu, že prej pa je bila cela vrsta občutenih proslav po vseh vaseh, koder so tekači ponesli spominsko palico. Tek se je pričel točno po predvidenem programu v Nabrežini, od koder so mladinci ponesli palico v Križ in kjer je bila pred spominsko ploščo 36 padlim krajša svečanost. Mladinec Mario Bogateč je prebral spominsko listino, dekletce in dva fanta pa so s šopki rož o-krasili ploščo. Na križišču, na cesti proti Briščikom, so palico prevzeli a-tleti Krasa, ki so jo nato ponesli po zgoniški in repentaborski občini. V Saležu se je pred spomenikom devetim padlim zbrala vsa vas, domačin, občinski svetovalec Just Pegan je imel krajši govor, nakar je pevski dvajsetletnici osvoboditve vče-Že prej so mladinci ploščo o- zbor «Salež-Zgonik» zapel dve priložnostni pesmi. Osrednja proslava pa je bila v Zgoniku, kjer je mladinec Srečko Simo-neta pozdravil štafetno palico, »ki v Spominskem teku duhovno povezuje vso slovensko manjšino v Italiji*. Nato je spregovoril zgoniški župan Jože Guštin, ki je med drugim dejal, da s posebnim veseljem pozdravlja Spominski tek, ko naša mladina skupno proslavlja veliko obletnico, pri čemer jo vodi želja, da ponovno potrdi svojo strnjenost in izpove svojo privrženost najsvetlejšim idealom, 2u“ in je nato dejal: «Pravlce, ki bi jih morali uživati in ki smo s! jih priborili z tolikimi žrtvami, se nam še vedno odrekajo z vsemi mogočimi pretvezami kljub temu, da je od težke zmage nad nacifašizmom preteklo že polnih dvajset let.« Občinski svetovalec, mladinec Ivan Godnič, je pred spomenikom, ki je posvečen šestim junakom iz Zgonika in štirim iv Koludrovice, prečital spominsko listino, mladinci pa so na spomenik položili venec in venec okrasili z rožami. Svečanost je zaključil po recitaciji Kajuhovih pesmi pevski zbor «Salež-Zgonik.» Na mostu čez avto cesto so sprejeli palico Prosečani, tako da sta mladinca v plavih hlačkah in majicah spremljala dva člana pro-seškega nogometnega moštva «Pri-morje-Prosek« v značilnih dresih. Na spomeniku na pokopališču na Proseku je v imenu slovenske mla- dine in vsega prebivalstva Proseka in Kontovela pozdravil tek mladinec Bruno Rupel, ki je dejal, da je ta tek povezal slovenske vasi v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji. »Tudi naša vaška mladina, je nadaljeval Bruno Rupel, želi prispevati svoj delež k velikemu uspehu, ki ga ima ta tek. Želimo, da bi jutrišnji zaključni dan presegel vsa pričakovanja in vsemu svetu izpričal, da tu še vedno živimo Slovenci, ki ljubimo svoj domači jezik.« Boženka Stoka je tako na pokopališču na Proseku kot kasne.ir- na pokopališču na Kontovelu recitirala pesem »Materi nadlega partizana«, pevski zbor Prosek-Kontovel pa je zapel »žrtvam« Podobna, prav tako občutena in ganljiva proslava Je bila tudi na pokopališču na Kontovelu pred izredno lepim spomenikom padlih domačinov. Na pokopališču se Je zgrnila velika mno- (Nadaljevanje na 2. strani) DANAŠNJI PROGRAM STEDO 10.00 Odhod od Sv. Ivana, krajša slovesnost 10.15 Lonjer, proslava 10.21 Katinara, proslava 10.28 Boršt, proslava 10.43 Ricmanje, proslava 11.13 Rižarna, proslava ip blagoslov 11.33 Skedenj (pomol) in nato prevoz palice s čolnom v Milje 12.00 Milje, proslava pred še neodkritim spomenikom padlim partizanom, govorijo predstavniki občine 12.30 Korošci (Sv. Barbara) proslava 12.50 Oreh 13.10 Mačkovlje, proslava 13.35 Prebeneg 13.15 Dolina, govorita predstavnik mladine in dolinski župan Dušan Lovriha, recitacije in nastop pevskega zbora 14.00 Boljunec, proslava 15.45 Jezero (pri vodnjaku) 16.00 V Bazovici v cerkvi sv. maša in blagoslov teka 17.00 Bazovica, pri spomeniku zaključna proslava. Na proslavi v Bazovici bo igrala godba na pihala. Sledil bo govor Oda Kalana. Nato bo recitacija pesmi našega Srečka Kosovela «Oreh». — Združeni pevski zbori zapojejo ob spremljavi godbe «Puntarsko». — Ci-tanje pisma Pinka Tomažiča staršem in sestavka «AIIudina je temelj bodočnosti*. — Pevski zbori «Komandant Stane*. Branje pisma Stanka Vuka ženi. — Proslavo zaključijo združeni zbori, ki bodo zapeli »Pesem XIV. divizije* In « Zdravico*. 20.30 V kino dvorani nastop pevskega zbora «J. Galus«. V Slomškovem domu je razstava del zamejskih umetnikov. Od 19. do 23.00 ples nasproti gostilne Leban, igra dolinski kvintet. Leto XXI. - Št. 127 (6105) Jezero miril Po srečanju jugoslovanskih in italijanskih književnikov v Opatiji Italijanski književnik Eros Sequi, ki je glavni urednik nove revije italijanske manjšine v Jugoslaviji «La Banana«, v kateri se objavljajo dela najvidnejših jugoslovanskih in italijanskih 'literatov ter opravlja na ta način izredno koristno nalogo medsebojnega spoznavanja tudi na književnem področju, je po znanem opatijskem sestanku med jugoslovanskimi in italijanskimi književniki napisal naslednji članek: V prvi številki revije sLa Bat-tana» je redakcija takole formulirala svoje načrte: biti v toku sodobnega kulturnega ustvarjama italijanskega in jugoslovanskih narodov. «Zavedamo se, da mora biti revija, kot je naša, predvsem antološkega značaja, vendar pa se ne mislimo omejiti na pasivno podajanje tistega, kar nastaja na eni ali na drugi strani. Nameravamo se lotiti osrednjih problemov, ki se pojavljajo v življenju in kulturi obeh držav. Naša revija naj spodbuja koristna srečanja in dopušča možnost diskusij.« S takimi idejami je revija že po nekaj mesecih pozvala k razpravi književnike iz obeh držav. Opatija je gostoljubno sprejela jugoslovanske in italijanske književnike, ki so se tu sestali od 6. do 10, maja. Uspeh tega srečanja deleženca v svoji borbeni itisiri*-siji. _4!i — še danes imajo svoj pomen splošne človeške težnje k zaupanju, ljubezni in upanju, ki so nekoč nosile ime teoloških vrlin, danes pa, v demitizirnnMn sve. tu ostajajo kot «biološke« vrline, kot jih v svoji poeziji imenuje Andrca Zanzotto? Ali ni potrebno, kot on misli, bežati z apokal p-tičnega neba sodobne smrti in iskati zavetje v čisti poeziji, kjer se hranijo večne vrednote človeka in življenja? Vsi udeleženci diskusije so btff zelo «angažirani». G. C. Ferretti izhaja iz marksističnih načel in skuša definirati pojem «ideologi-je«, vendar pa nasprotuje stališčem «tehnologov» in trdi, da bo prišlo do revolucije v pesniškem ustvarjanju skozi doživljanja te naše težke stvarnosti, V. Gotovac občuti problem tehnološkega jezika kot zunanji in trdi, da vprašanje komunikacije ni odvisno toliko od jezikovnih oblik kolikor od splošne Mirne«, v kateri ima pesnik še vedno optimistično funkct-jo, avantgardno vlogo v uresničevanju Človeške usode. M-lan Diurčinov podaja situacijo mlade makedonske literature, H. Tah-midžič spoznava vlogo pesnika v ponovnem osvajanju humanizira-ne prirode, Diego Valeria pa po petdesetletnem književnem delu še vedno veruje, da je potrebna poezija, ki nastaja izven vsakega teoretičnega stališča. Svoje zamisli so podali tudi Danes v Bazovici pri spomeniku bazoviškim žrtvam zaključna proslava spominskega teka osvoboditve STEDO. Proslava bo ob 17. uri ob vsakem vremenu Mladina vabi vso slovensko javnost, da se je udeleži v čim večjem številu. zbuja upanje, da bo p ostalo tradicionalen vsakoleten sestavek. Letošnje izkušnje morajo zagotoviti še večji uspeh naslednjemu sestanku, ki ga je treba mnogo prej organizirati, da se ne bi zgodilo kot letos, ko se nekateri knji. ževnifci zaradi drugih obveznosti srečanja niso mogli udeležiti. Na letošnje srečanje niso prišli Vilto-rini, Calvino Ungaretti, Fortini in Moravia. Po predhodnih posvetovanjih so za letošnji sestanek izbrali snov: književnost danes; aktualnost angažiranja, industrijska civilizacija in tehnike književnega izraza. Nihče ni mogel pričakovati, da bo iz take diskusije izšel skupen «recept», nujen za vsako književno ustvarjanje, niti da bo doseženo enako razumevanje besede in pojma »angažiranost« in kot posledica tega iskanja enakih izraznih sredstev. Vsi udeleženci so bili že vnaprej prepričani, da se bodo konfrontirale različne ideje. Ugodni referat Dobriče Cosiča je postavil ali bolje rečeno predlagal teze za diskusijo. V tragični alternativi, pred katero je danes človeštvo med atomsko moro in pod-ložništvom tehnični civilizaciji na eni ter humanistično svobodo na drugi strani, pisec svobodno išče smisel lastne angažiranosti. Čosi-čeve besede prežemajo spoznanje tragične usode današnjega človeka, hkrati pa vera v človeško moč, težnja po njegovi popolni osvoboditvi. Morda se moramo zahvaliti tej izpovedi strahu in upanja, da je bila diskusija tako aktivna in plodna, ker je bila izmenjava raz-ličnih mnenj zelo iskrena, polemična in prežeta s prijateljstvom. To, kar je združevalo vse navzoče, je bila skupna potreba, da se pisatelj s svojim delom angažira v sodobnem svetu, da neangažira-na književnost ne more obstajati, ker tudi nikoli ni obstajala. Vendar, kako naj uresničimo to opredelitev, kako naj v sodobnem svetu tehnične civilizacije določimo mesto pisatelja? Ali imajo prav pripadniki avantgarde, ki se kot florentinska pisatelja L. Piggnot-ti in E. Miccini, borijo za «novo» književnost, za tehnološko književnost kot edino množično komunikacijsko sredstvo, kot edini način podajanja novih vsebin? Nove vsebine ni mogoče podajati drugače kot s »tehnološkim« jezikom. ker je to jezik tehnološke sodobnosti, trdita florentinska u- Organizacijski odbor STEDO se obrača na vse s prošnjo, da bi prispevali za kritje stroškov spominskega teka. Prispevki se lahko prinesejo v Kulturni dom, ali pa se telefonsko javijo na št. 734-265. ORGANIZACIJSKI ODBOR drugi: Jure Kaštelan je izrazil zaupanje v pesnikovo poslanstvo tudi v današnjem času, ko je izgubil vlogo preroka; danes je poezija iskanje, pesnik pa mora občutiti smernice gibanja sodobnosti in se jim prilagoditi, da bi lahko še dalje posedoval dar komunikacije, da ne bi padel v nevarnost, da komunicira s svetom tišine oziroma da sploh ne komunicira. V rokah pesnika ni usoda sveta, ampak je njegova moč in dolžnost, da prižge luč v temi! Romanopisec Carlo Bernarri je dal prednost ustvarjalnemu delu pred vsako definirano in zavestno poetiko. Bernarri izhaja iz lastnih pisateljskih izkušenj in se loteva pojma «angažiranost«, ki po njegovem mnenju ni v zahtevi, da se spremenijo izrazna sredstva. Apel mladih florentinskih tehnologov, naj se obnavlja književni jezik, ker bi v nasprotnem primeru zmagovita industrijska civilizacija premagala literaturo, ima za Bernarr ija evolucijskega stimulansa, angažiranost pa je po njegovem mnenju pojem povsem druge kategorije, to je brezkompromisna odločnost ustvarjalca, da se brani proti vsaki obliki nasilja, proti prevladi same industrijske civilizacije in proti lastnim nagnjenjem za priznavanjem te prevlade, za opravičenje svoje podrejenosti tej nadvladi. S tem kratkim pregledom diskusije, katero so zelo popestrile besede Oskarja Daviča, smo želeli poudariti, da je imel ta opatijski sestanek delovni, ne pa iz,-letniški značaj, kljub prisrčni gostoljubnosti tega kvarnerskega letovišča. To je bilo srečanje starih in novih prijateljev, ki se želijo čim bolje spoznati in zbližati v razlaganju svojih stališč. V posameznih trenutkih je bilo videti, da so od zmeraj obstajale podobnosti in skupne vezi v kulturnem ustvarjanju dveh sosednjih na rodov. Vsekakor so tudi razlike Vendar so mnogo močnejše o c razlik podobnosti v hotenjih, t resnosti, s katero se Jugoslovan ski in italijanski književniki lote vajo dela. Morda bi bilo treba, kot je pred lagal Peter Segedin, govoriti < razlikah med italijanskimi in ju goslovanskimi književniki. Mor da bi bilo treba analizirati te raz like, da bi prišlo do še boljšegi in globljega vzajemnega spozna vanja. Ali je to negativna stran op a tijskega srečanja? Rajši verjamemo, da je, za književnike — Jugoslovane in Italijane —, ki so se sestali v Opatiji, Jadran jezero miru, najbolj gladka pot, na kateri se srečujejo vitalni tokovi kulturnega ustvarjanja in skupnega napredka. EROS SEQUI PflmoKJčTdnevnfir 30. maja 1965 V prejšnjem tednu Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je nedavno resno opozoril na zaskrbljujočo krizo Združenih narodov, ki ved-bolj ogroža osnovna načela u-stanovne listine te organizacije. Tedaj je U Tant govoril mnogo odkriteje kakor kdaj koli prej. Opozoril je, da Združeni narodi zgubljajo prvenstveno vlogo pri vzdrževanju svetovnega miru in medmarodne varnosti in se spreminjajo v forum za debatiranje. Za tak razvoj je U Tant obtožil v prvi vrsti velike države, ki se ne ozirajo na to svetovno organizacijo in še dalje rešujejo same razne mednarodne probleme z uporabo sile in se izogibajo Združenim narodom. Povsem jasno je, da je U Tant tu predvsem mislil ostre krize in ustvarjanje vojnih žarišč v jugovzhodni Aziji in na karibskem področju. Nedvomno je imel v vidu tudi druga področja, kjer je svetovni mir stalno v nevarnosti, kakor na primer Kongo in Ciper, kjer skušajo z zunanjim pritiskom reševati notranje probleme in se izogibajo Združenim narodom. U Tant je poudaril, da mu listina Združenih narodov daje pravico sklicati sejo Varnostnega sveta, kadar je ogrožen mir in da namerava izvajati to oblast, če bodo okoliščine to zahtevale. Prav tako je poudaril, da mora biti glavni tajnik OZN vedno pripravljen sprejeti pobude, ne da bi se oziral na osebne posledice in na posledice, ki izhajajo iz njegovega položaja. Glavna njegova misel mora biti njegov neodvisni položaj, ki mu daje svobodo akcije v korist miru. To izjavo je U Tant podal prav v trenutku, ko je znova prišlo do najbolj grobe kršitve listine Združenih narodov, in sicer ko so ZDA vojaško' nastopile v Dominikanski republiki, da tam vsilijo tako ureditev, ki naj bo v skladu z njihovo politiko. Toda ameriški predsednik Johnson se ne ozira na te resne opomine in nadaljuje v Južnem Vietnamu in v Dominikanski republiki svojo politiko vsiljevanja lastne volje. Po vojaški zasedbi Dominikanske republike je ameriški predsednik skušal dati videz »legalnosti« temu napadu, s tem da je svojo vojsko v tej republiki spremenil v tako imenovano medameriško sijo, kateri se je priključilo še nekaj tisoč vojakov nekaterih drugih latinsko-ameriških držav. To pa še ni bilo dovolj. Johnson skuša sedaj izvesti svoj načrt, da bi to medameriško silo spremenil v stalno silo, «ki bi nastopila vsakikrat, ko bi to bilo potrebno«, to se pravi vsakikrat, ko bi skušalo ljudstvo v tej ali oni latinskoameriški državi obračunati s tistimi režimi, ki so povezani z ameriškimi monopoli in delujejo proti koristi domačega ljudstva. V Dominikanski republiki je začela ameriška vojska počasi prevzemati vso oblast. Tako je zasedla centralno banko in odredila, da bo ona izplačevala plače državnim uradnikom. Polastila se je radijske postaje in glavnih komunikacijskih sredstev. U Tant je tako ravnanje ponovno obsodil. V petek je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih posledic, ki utegnejo nastati za svetovno organizacijo, ker je Organizacija ameriških držav sklenila ustanoviti med-ameriške sile, ki naj bi ((obnovile mir in red« v Dominikanski republiki. U Tant je v svojem govoru na letni konferenci nevladnih organizacij, pridruženih OZN, izjavil, da nekateri nedavni dogodki vplivajo na funkcijo OZN, ki jo ima po u-stanovni listini. «Take kolektivne ukrepe, kot jih je sedaj napravila OAD, bi lahko po enaki logiki naredile tudi druge regioriilne organizacije, kakor na primer Organizacije afriške enotnosti ali arabska liga. Ni samo neumestno, ampak je naravnost smešno, je poudaril U Tant, oznanjati prednost demokracije, človeško dostojanstvo in osnovne človeške pravice dvema tretjinama ljudi na svetu, ki nimajo dovolj živeža, dovolj obleke ir* normalnih stanovanj. Zdravilo za to ni v razglašanju idej o parlamentarni demokraciji, ampak v tem, da se odpravijo vzroki nepismenosti, bolezni in revščine. Treba je prodreti v bistvo problema, če naj se načela OZN uveljavijo v vseh delih sveta.« U Tant je tudi poudaril, da se je stanje na svetu v prvih petih mesecih tega leta poslabšalo v odnosu na ugodno mednarodno ozračje, ki je prevladovalo leta 1963. Resna opozorila na spoštovanje listine Združenih narodov prihajajo tudi iz številnih nevezanih držav. Prav v petek je jugoslovanski zastopnik v OZN obiskal U Tanta, katerega je obvestil o uradnih sporočilih o obisku Tita v Alžiriji, ZAR in Norveški ter o izjavi zvezne skupščine ob dvajseti obletnici konca druge svetovne vojne. V vseh teh uradnih dokumentih se daje velika podpora Združenim narodom, njeni vlogi in nalogam ter se zahteva Čim hi-tfejše normaliziranje razmer v svetovni organizaciji. STEDO se danes zaključi v Bazovici (Nadaljevanje s 1. strani) žica ljudi, ki je toplo pozdravila atlete, v mnogih očeh pa smo videli solze med občutenimi proslavami. Prosečani in Kontovelci so nato položili še venec na spomenik pri proseški postaji, kjer so prevzeli spominsko palico ponovno atleti Krasa, ki jih je spremljal zgoniški župan Jože Guštin. Tek se je usmeril proti Rep-r.iču in od tam v Repen, kjer je bila pred spomenikom 19 padlih svečana proslava. Mladinec Karel Guštin je pozdravil spominsko palico, ki so jo mladinci ponesli od Belopeških jezer preko Kanalske doline, Beneške Slovenije in Goriške na Tržaško. Nato je spregovoril župan, ki je dejal, da letos slavi ves svet dvajset let zmage nad nečloveško silo fašizma In nacizma, ki sta hotela uničiti osebno svobodo, poteptati posameznika in zbrisati narode, ki so hoteli ohraniti kot celota svojo samobitnost, župan je dejal, da je odpor proti fašizmu dosegel v naših krajih po vstopu Italije v vojno višek v organizirani oboroženi vstaji. Majda Guštin je nato prečitala spominsko listino Na križišču pri hotelu «Kra.s» so palico prevzeli openski mladinci, ki so jo ponesli preko Fer-netičev, Gropade, Padrič in Trebč na Opčine. V Gropadi in na Padri-čah sta bili krajši svečanosti, med katerima je prečital listino Vojko Grgič, v Trebčah pa je listino preči tal mladinec Cezar Možina. Na Opčinah se je na strelišču zbrala velika množica, ko so polagali mladinci na ploščo ustreljenih junakov vence in rože. Lučka Tavčer, oblečena v narodno nošo, je recitirala partizanske pesmi in prečitala spominsko listino. Nadaljnja svečanost, na ka; tero se je zbrala vsa vas, je bila na openskem pokopališču, kjer je v imenu mladine pozdravil tek Armando škerlavaj. Dekan Natal Silvani in duhovniki Jože Vidmar, dr. Franc Štuhec in Dijamant Cok so zapeli v slovenščini molitev za mrtve «Reši me, o gospod«. Cerkveni pevski zbor z Opčin pa je zapel »Jaz sem vstajenje,« «Zrtvam» in «Nagrobnica». Ko je tek odhajal z Opčin, je pričelo deževati, vendar to rednega poteka prireditve ni motilo zaradi požrtvovalnosti mladincev. Tek se je usmeril proti Barkov-ljam, kjer so na pokopališču mladinci okrasili grob, in od koder se Je tek razvil po obalni cesti mimo železniške postaje, Ul. Ghe-ga, mimo bivšega Narodnega doma Balkan, po Ul. Beccaria, Ul. Timeus, mimo bolnišnice do Ul. Massimo d’Azeg)io, kjer so mla-> dinci že prej okrasili ploščo, in kjer so se tekači"jpoklonili ijšo-f minu padlih. Ob šp'omin-i ska palica prispela v Kulturni dom, kjer so tekače pričakali predsednik začasnega odbora za upravo Kulturnega doma dr. Frane Tončič, predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race, predsednik športnega združenja Bor Dušan Košuta in upravnik Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber. Spominsko listino je prečital mladinec Filibert Benedetič, nakar je spregovoril odv. Frane Tončič, ki je med drugim dejal: «V imenu začasnega upravnega odbora Kulturnega doma vas lepo pozdravljam in se vam iz srca zahvaljujem, da ste vključiti med postaje na progi vašega spominskega teka ob 20-letnici osvoboditve od fašizma in nacističnega jarma tudi ta naš Kulturni dom S tem ste potrdili, da se zavedate, da je ta dom namenjen vsem Slovencem na Tržaškem brez razlike in predvsem celokupni slovenski mladini brez razlike, z eno besedo, da je to — vaš Dom! Pot, ki jo te dni in Jo bo še Jutri prehodila štafeta mladih slovenskih športnikov, bo prišla v zgodovino, kajti to je sveta pot: slovenski Križev pot. Od Kanalske doline preko Beneške Slovenije, skozi vasi na Goriškem, po tržaškem .Krasu, skozi Trst, Milje in Dolino '-Škamperle.,; na Stadionu «1. Ua zadnje postaje v Bazovici maj*. 'Predsednik * društva Nrk.T Kosovelom ob dvajseti obletnici osvoboditve*, ki ga je priredil mladi pesnik domačin Marko . Kravos, in med katerim so, lepo ter z občutkom recitirali* Neda Mijot, Sergej Kocjan- IZJAVE ZA «NOVO MAKEDONIJO- Kardelj: Francoska politika prispeva k popuščanju napetosti De Gaullovo stališče do nemškega vprašanja je naletelo na podporo jugoslovanske javnosti BEOGRAD, 29. — Med nedavnim obiskom v Makedoniji je predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj odgovoril odgovornemu uredniku ((Nove Makedonije« na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na aktualna vprašanja jugoslovanskega notranjega razvoja, na sodobna dogajanja v mednarodnem delavskem gibanju in na mednarodne odnose v svetu. Kardelj je poudaril, da je dolžnost komunistov, da se borijo za to, da bo vsak korak naprej v materialnem razvoju istočasno tudi korak naprej v razvoju socialističnih odnosov med ljudmi. Sedanja nesoglasja v mednarodnem delavskem gibanju kažejo, da stare oblike enotnosti niso več ustrezne in da je potrebno postaviti pogoje za nove platforme in nove oblike enotnosti, ki bodo ustrezali današnjim pogojem borbe za socializem. V zvezi s tem je 'Kardelj poudaril, da nikdar v zgodovini prava enotnost ni temeljila in se ni mogla razvijati na osnovj neke mehanične discipline OaiidSno fibgerftdnije. Enotnost se lahko utrdi samo, če počiva na samostojnih enakopravnih gibanjih. V današnjem mednarodnem polo-žaju, je zelo resen. Vojaške intervencije v Vietnamu in v Dominikanski republiki so naletele na obsodbo vse svetovne javnosti in na ostre kritike in proteste uglednih osebnosti in organizacij in nekaterih vlad tudi na Zahodu. Danes je vedno več držav in vlad, ki sfe zavedajo, da so vsi narodi odgovorni za ohranitev miru in skušajo dati svoj prispevek pri odstranitvi nevarnosti, ki ogroža svetovni mir. Kot odraz takih zavzemanj, da se prepreči nadaljnja zaostritev mednarodnih odnosov, je po besedah Kardelja tudi politika Franoi-je, ki se vedno bolj javlja kot neodvisen mednarodni činitelj. Posebno je zanimiva francoska evrop. ska politika, ki po našem mišljenju, je poudaril Kardelj, prispeva k popuščanju napetosti in napredku sodelovanja med evropskimi državami s čemer se razširjajo perspektive tudi za miroljubno rešitev evropskih vprašanj. Stališče de Gaulla pri reševanju osnovnega evropskega vprašanja, vprašanja Nemčije, je poudaril Kardelj, skupno z vsemi sosednimi evropskimi državami je način, ki bi jamčil evropsko varnost, je naletel na podporo jugoslovanske javnosti in javnosti drugih evropskih držav in predvsem sosedov Nemčije. «Mi pozitivno gledamo tudi na postopen napredek odnosov Francije z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami, kar prav tako kaže realizem take francoske evropske politike«, je zaključil Kardelj. B. B. Hlinili imuni iiiii iii iiiiiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111 nun iiiiiiuiiiiinm,,„1,1,11,lllu Senat odobril pooblastilo za ukrepe na področju EGS RIM, 29. — Po zaključku splošne razprave o zakonskem o-snutku, ki pooblašča vlado za izdajanje zakonskih ukrepov na področju EGS in Evratoma, je včeraj govoril poročevalec manj šine Bartesaghi (KPI), danes pa je po odgovoru poročevalca večirte Santera (KD) spregovoril zunanji minister Fanfani, ki je najprej ovrgel ugovore prav nega značaja, češ da je poobla- Italijani iz Istre na izletu v ltavenni Skupina 38 zastopnikov Italijanskih prosvetnih društev Istre in Reke, je odpotovala včeraj iz Kopra v Ravenno. To dvodnevno potovanje je organizirala Italijanska unija za Istro' in Reko ob-sodelovanju z ljudsko univerzo iz Trsta ob Dantejevi 700-letnici. Izletnike vodi predsednik Italijanske unije prof. Antonio Borme. V Ravennl sl bodo ogledali tudi zgodovinske spomenike ln položili venec na grob italijanskega pesnika. stilo protiustavno; kar zadeva ugovore političnega značaja pa je pripomnil, da bo vlada pozorno ocenila od primera do primera, ali se bo poslužila pooblastila, ali pa bo predložila ustrezen zakonski osnutek v razpravo in odobritev parlamen-ta. Kar zadeva končno ((jamstva«, je Fanfani izjavil, da je vlada naklonjena predlogu senatorja Banfija (PSI), da se i-menuje mešana parlamentarna komisija, ki bo nadzorovala korektno uporabo zakona o pooblastilu. Da bi parlament mogel povečati svoje nadzorstvo nad celotno evro-peistično politiko, Je Fanfani ponovil dvojno obvezo vlade: da bo predložila poročilo o dosedanjem uveljavljenju rimskih pogodb ln da bo predložila vsako leto poročilo o nadaljnjem uveljavljenju teh pogodb. Vlada Je hkrati odločena povečati nadzorstvo parlamenta nad dejavnostjo evropskih skupnosti s pospeševanjem postopnega razvoja oblasti evropskega parlamenta. Po odobritvi dveh členov zakonskega osnutka so sledile glasovalne Izjave' liberalec D'Andrea Je napovedal, da bodo liberalci glasovali za pooblastilo, medtem ko Je Schia-vetti (PSIUP) dejal, da bo njego- relli (PSI) je napovedal, da bodo socialisti glasovali za pooblastilo, vendar je izkoristil priliko za zahtevo, naj se italijanska delegacija v evropskem parlamentu obnovi tako, da bo odražala bolje stanje v Italijanskem parlamentu, v pričakovanju, da se ta delegacija Izvoli s splošnimi volitvami. Perna (KPI) je Izjavil, da njegova skupina ne more glasovati za pooblastilo, tudi kljub temu, da meni, da so popravki, ki sta jih vlada ln vladna večina sprejeli, pomembni. Tudi on je zahteval, naj se italijanska delegacija izpopolni brez vsakršne politične diskriminacije, dodal pa je, da se mu zdi nesmiselno, da so v tej delegaciji še vedno predstavniki PLI 1n MSI. Za pooblastilo se ju Izjavil tudi Jannuzzl (KD), medtem ko je Fiorentino dejal, da se bodo monarhisti vzdržali. Zakonski osnutek o pooblastilu so odobrili z večino glasov. Senat se bo ponovno sestal 15. julija. Minister za zdravstvo Mariotti Je govoril danes v Carbonijl, na Sardiniji in dejal med drugim, da »polemika za levi center ali proti njemu nima več smisla: bistvo vprašanja je politična volja za u-resničenje petletnega načrta za razvoj italijanskega gospodarstva«. Na koncu je Mariotti poudaril, da Je sodelovanje socialistov ((odvisno od politične volje KD, da ost-vari petletni načrt in reforme, ki Jih vsebuje. Ce bi KD skušala odložiti te reforme, ne bi PSI ostal Deset močnih napadov na salonsko vojsko SAJGON, 29. — Enote osvobodilne vojske so preteklo noč v prvih jutranjih urah izvršile kakih deset napadov proti moštvom in reznim vojaškim postojankam na glavnih cestah v severnih pokrajinah Južnega Vietnama. Po zadnjih poročilih, ki so jih dobili v Sajgonu, je padlo najmanj 40 južnovietnamskih vojakov ali pa bilo ranjenih. Toda bojijo se, da je to število še večje, ker priha jajo poročila, da je bilo med saj gonsko v postojanki kakih 80 ki lometrov severno od Dananga ve ligo število mrtvih. Ubit je bil tudi en ameriški častnik. Medtem nadaljujejo ameriška letala bombne napade na Severni Vietnam. Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je že drugič odložil svoj odhod v Washington zaradi zaostritve krize v vladi. Predsednik republike še vedno ča ka, da mu notranji minister in minister za gospodarstvo sporočita svojo ostavko, preden odobri spremembe v vladi Omenjena ministra pa odklanjata svojo ostavko in poudarjata, da je njuna zamenjava neustavna. Sicer pa ni to edini vzrok krize. Gre tudi za nesoglasja med raznimi južnovietnam-skimi strankami in tudi v stranki, kateri pripada predsednik vlade. Južnovietnamska narodnoosvobodilna fronta je objavila izjavo, v kateri obsoja sklep filipinske vlade, da pošlje v Južni Vietnam 2.000 vojakov. Sovjetski list «Krasnaja Zvezda« ostro obsoja ZDA zaradi vojne v Vietnamu in pripominja, da je ta vojna zapisana neizbežnemu neuspehu in da se tega poraza v ZDA že zavedajo. Kljub temu pa to ne preprečuje ((razgretim glavam v Pentagonu, da ne bi nadaljevali svoje kolonialistične avanture v jugovzhodni Aziji in tvegajo, da sprožijo splošno vojno«. Na koncu pravi list, da bi ameriški voditelji storili prav, če ne bi storili napake, kar se tiče sovjetskega stališča glede Vietnama«. va skupina glasovala proti; Vltto- niti minute več v vladi«. Študijska delegacija CK KPI v Beogradu BEOGRAD, 29. — Studijsko delegacijo CK KP Italije za kulturna vprašanja, ki je prispela sinoči pod vodstvom predsednika komisije CK za kulturna vprašanja Rossana Rosanda v Beograd, je sprejel danes v CK ZKJ tajnik CK Veljko Vlahovič. Razgovorov, ki so se nanašali na aktualna in idejna gibanja v Zvezi komunistov Jugoslavije, so se poleg Vlahoviča udeležili tudi člani CK ZKJ Nikola Sekulič, Milojko Dru-levič, in Boško Šiljegovič in tajnik ideološke komisije CK ZKJ Miloš Mikolič. V delegaciji CK Kp Italije so poleg Rossana Rosanda člana CK KPI, še Romano Leda, Cesare Leporini in generalni tajnik inštituta «Gramsci» Franco Ferri. Demonstracije v Torontu proti Adlaiu Stevcnsonu WASHINGTON, 29. - Kakor Izhaja iz izjav zunanjih ministrov latinsko-ameriških držav, ki so prišli v Washington, da se udeležijo konference ministrov Organizacije ameriških držav, se zdi, da je večina teh ministrov hladno sprejela Johnsonov predlog o ustanovitvi stalne medameriške sile. Do sedaj se je jasno izrekel za to silo samo brazilski zunanji minister. Ostali ministri se do sedaj še niso hoteli izreči. Prevladuje mnenje, da bodo konkretno razpravljali o tem šele na konferenci v Rio de Janeiru, ki bo avgusta. Ameriški predstavnik v OZN Ste-venson je sinoči govorit ha univerzi v Torontu. Opravičeval je ameriško vojaško intervencijo na raznih delih sveta. Dejal je, da se bodo ((poskusi komunističnega nadzorstva, ki se prikazujejo kot osvobodilna gibanja«, verjetno ponavljali, «dokler ne bo ustanovljen primeren mednarodni sistem za vzdrževanje miru«. Zatem je Ste-venson opravičeval ameriško intervencijo v Južnem Vietnamu. Med njegovim govorom je pred univerzo demonstriralo več sto študentov, ker so Stevensonu podelili častni doktorat, ker to pomeni odobritev ameriške politike v Vietnamu. Jutri se bo Stevenson sestal v Ott,awi s predsednikom kanadske vlade Pearsonom in z zunanjim ministrom Martinom. Za torek napovedujejo tiskovno konferenco predsednika Johnsona, ki jo bodo oddajali po televiziji. Zadnjo tiskovno konferenco je Johnson imel 27. aprila. lica Kravos. Ze v prejšnjih dnevih smo na pisali, da je Spominski tek do bro organiziran. To pa velja še prav posebno za včerajšnji dan, ko je bila organizacija naravnost odlična. Zasluga za to gre vsem organizatorjem, ie posebej pa moremo pohvaliti atlete Bora, mladince s Proseka in Kontovela, vzorno organizacijo mladega a že uveljavljenega društva «Kras», mladince z Opčin in vseh drugih krajev, koder je potekal tek. Skoraj nemogoče je popisati na vdušenje vsega prebivalstva v vseh vaseh, ploskanje, pozdravljanje in bodrenje mladincev. Na stotine je bilo ganljivih prizorov kot na primer dva mlada fantiča ki sta ponesla palico na Opčine a palice nista hotela predati in sta hotela teči naprej. Pa drugi primer ko zaradi terenskih prilik ni bilo mogoče predajati palice iz roke v roko in je skupina mladincev pretekla tudi več kilometrov dolgo pot. Prisrčno svečanost je žal edino motilo dejstvo, da policijske oblasti niso dovolile, da je spominska palica okrašena s trakovi. Kot smo včeraj že poročali, so namreč dekleta okrasile palico z belim trakom, rdečim trakom in modrim trakom. Organizatorji so cilj za to z grožnjo, da bo drugače tek prepovedan, prisiljeni v Nabrežini odstraniti s palice o-krasne trakove. Tako ravnanje je nerazumljivo, saj je spominska palica STEDO bila okrašena z i-stimi trakovi, ko so jo mladinci od srede nosili p0 videmski pokrajini, od Belopeških jezer, preko Beneške Slovenije in po gorički, pokrajini brez vsakršnih mejitev, ki so zares brez smisla in brez vzroka! Tako prihajamo do absurdnega stanja, da »veljajo* ca TržeJkem «drugi* predpisi. Zakaj? Ali na Tržaškem proslavljanje 2C-let:nico osvoboditve nekomu ni všeč? Potem bi radi vedeli, vdo je to in zakaj mu ni všeč? Tako ravnanje ie vse obsodbe vredno in tisti, ki to počeni«. prav gotovo ne bo mogel še dolgo ostati na odgovornem mestu. Drugače pa je treba izreči zahvalo prometnim in drugim policijskim organom, ki so vzorno skrbeli za red, in predvsem za nrnmet.no varnost. tavo da kljub ogromni množici ljudi in raznih vozil ni prišlo do najmanjšega rometneea incidenta Njih služba je hila še zlasti težavna, ko ie ulil dež in so bile spolzke ceste nevarne. BOGO SAMSA Od danes v veljavi nov vozni red RIM, 29. — Danes opolnoči stopi v veljavo nov železniški vozni red v striadu s sporazumom evropske konference za urnike, ki je bila v Stockholmu. Vozni red bo odslej ve'l}a? dve leti in bo totej veljaven do 2/. maja 196/. Ne bo torej več poletnih in zimskih voznih redov. V glavnem ni velikih sprememb, le da se bo tu pa tam povečala hitrost vlakov. Med drugim so uvedli neposredno zvezo v prvem razredu Trst-Genova, ki bo nadaljevanje električnega vlaka Trst-Benetke-Milan. Uvedli so tudi nov vlak, k-, bo odpotoval ob 16.43 iz Milana in bo nadaljevanje vlaka, ki pride v Chiasso iz Hamburga in Stuttgarta in bo dobil ime «Got-hard-Express». Poleg drugih vlakov se obnavlja tudi neposredna zveza Miin-chen-Trst. Na jugoslovanski predlog se bo neposredna zveza med Beogradom in Rimom izboljšala in vlak bo dobil ime »Beograd-Ex,press». Obnovljena bo tudi zveza med Benetkami in Budimpešto skozi Trst-Opčine-Ljubljano. DANES NA STADIONU PRI SV. SOBOTI Triestina-Verona: obe željni točk a; BOLOGNA — CAGLIARI Marchiori FIORENTINO — MANTOVA Marengo FOGGIA INC. — SAMPDORIA Angonese GENOA — MILAN De Marchi LANEROSSI VIC. — MESSINA Varazzani LAZIO — ATALANTA Lo Bello TORINO — ROMA Genel VARESE — JUVENTUS Roversi B TRIESTINA - VERONA H. Grignani ALESSANDRIA — REGGIANA Schinetti CATANZARO — PALERMO Ferrari LECCO — PADOVA Righetti MODENA - BARI Orlando NAPOLI— BRESCIA Politano POTENZA — LIVORNO Rancher PRO PATRIA — PARMA Piantoni SPAL - TRANI Acernese VENEZIA — MONZA Di Tonno BOKS BERLIN, 29. — Danes se je zaključilo evropsko prvenstvo amaterskih boksarjev. Od 10 naslovov so jih sovjetski predstavniki odnesli osem, po enega pa sta pobrala Polj ska in Zahodna Nemčija. Izidi finalnih tekem so naslednji (zmagovalci so osvojili evropske naslove v posameznih kategorijah): MUSJA KATEGORIJA Freistadt (Z. Nemčija) — Skryzyp-zak (Poljska) po točkah BANTAM Grigorjev (SZ) — Galonsko (Poljska) p.t. PERESNA Stepaškin (SZ) — Bendig (Poljska po točkah LAHKA Baranikov (SZ) — Grudzjen (Poljska) p.t. SUPERLAHKA Kulej (Poljska) — Rasmussen (Danska) p.t. VVELTER Tamulis (SZ) — Luigi Patruno (Ita. lija) p.t. SUPERWELTER Agejev (SZ) — Dojčev (Bolgarija) prek. dvoboja v 2. rundi SREDNJA Popečcnko (SZ) — Robinson (Anglija) K.O. v 1. rundi SREDNJE TEŽKA Posnjak (SZ) — Gerber (Z. Nemči-ja) p.t. TE2KA Isosimov (SZ) — Pandov (Bolgarija) prek. dvoboja v 2. rundi K0LISJMSTV0 NOVI LIGURE, 29. — Današnja 14. etapa Gira Milan - Novi Ligure (100 km) se je končala z zmago Da. nila Grassija pred Zandegujem in Belgijcem Brandtsom. V splošni lestvici še vedno vodi Vittorio A-dorni pred Meallijem, Gimondijem itd. NEDELJA 30. MAJA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 O vincu zapojmo; 11.15 «0-troka kapitana Granta«; 11.50 Rin-garaja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.00 Milva in Celentano; 15.15 Klavirska lahka glasba; 15.30 «Kakor listje v vetru«, drama; 17.15 Mozart: Simfonija št. 34; 17.35 Plesna čajanka; i8.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Vivaldijeve sonate; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 O-peretne melodije; 20.00 šport; 20.30 Kuret: »Pratika za prvo polovico junija«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Strauss: Don Juan, op 20 in Burke Tilla Eulenspiegla, op. 28; 22.40 Plešite z nami. Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 El Campanon. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 9.45 Poje moški zbor iz Kopra; 10.00 Prenos RL; 11.15 Glasbeni koktail; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 športni dogodki na Primorskem; 19.00 Glasba iz filmov 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Pevci; 14 00 Operna glasba; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 15.20 Koncert na trgu; 14.45 Pesmi od vsepovsod; 16.15 Radijska črtica; 17.00 Drugi polčas nogometne tekme; 18.05 Toscaninijeva umetnost; 19.15 Športni rezultati in kronike: 20.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 20.25 Revijski program; 21.20 Varšavski kvintet; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 10.30 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 11.35 Pevci; 12.00 športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 13.45 Pisan spored; 14.30 Giro dTtalia; 14.35 Teden aktualnosti; 15.45 Ital. panorama; med 15.45 in 16.45 Giro dTtalia — zaključek etape; 16.15 Clacson; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 21.00 Nedeljski šport; 21.40 Dva prijatelja, ena pesem. PONEDELJEK 31. MAJA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Orkester p.v. Giannija Sa freda; 17.20 «Od Ikara do reakcijskega letala«; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Sopranistka Ada Memi, pri klavirju F. Fab-roni; 18.45 Trio Tržaškega jazz krožka; 19.00 Klarinetist Goodman; 19.15 Plošče za vas: 33. quiz oddaja; 19.45 Ansambel Caroso-ne; 20.00 šport; 20.35 Orkester Len Merqer; 21.00 Cherubini: «Me-dea«, opera; v odmoru: Opera, avtor in njegova doba. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Orkester Franca Russa; 13.35 Za prijatelje cvetja; 13.45 Duo Da-pretto in Gherbiz; 14.55 P. Pezze: ((Ouverture«. Koper III. program 16.30 Shakespeare: ((Beneški trgovec«; 19.00 Na sporedu skladbe Margole; 19.15 Filmski pregled; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Skladbe Enesca in Prokofjeva; 21.20 Beethovnova opera «Fi-delio«. Slovenija 8.00 Mladinska igra — A. Popo- vič: Skrivnost neke noči; 8.38 Skladbe za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši... — s. Zupančič-A. Pagon: Med roparji življenj in m0«n0dre:v.,10'30. Parli^nske pesmi; J? nn ln zabavna glasba; 11.00 Napotk1 za tuje turiste; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za na- Narodna zabavna i»4hr° Y»s,vej11 opernih me-lodij, 15.05 Melodije za razve* drilo; 16.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razgled-ni?e; 2°,°« Na?( nedeljski sestanek , 21.30 L. M. Škerjanc IV simfonija za godalni orkester-’ 22.10 V plesnem ritmu; 23.05 Med slovenskimi mlajšimi skladatelji-J. Matičič: Sonata za klavir s Vramšak: Lirični intermezzo’ j’ Magdič: Mala suita, A. Srebotnjak: Sonatina, I. Štuhec- Dve fatalni pesmi, L. Labič: Concer-tino. Ital. tele viti j a 10.30 Kmetijska oddaja; 11.45 Nabožna oddaja; 15.45 Giro dTtalia in avtomobilske dirke; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.20 Gra-zia Deledda: »Marianna Sirca; 22.40 športna nedelja in dnevnik. II. kanal 18.00 Koncert nabožne glasbe; 21.00 Dnevnik; 21.15 Potovanje v Nemčijo — II. nad.; 22.15 »Milva Club«. 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pisana glasba; 8.30 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Dalmatinske popevke; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz našega športnega življenja; 15.50 Z orkestrom David Carroll; 16.00 Športni ponedeljek; 16.10 Nove plošče; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkestralni pro gram; 19.30 Prenos RL, Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Pevci lahke glasbe; 9.45 Pesmi leta; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 10.50 Otvoritev velesejma v Padovi; 11.30 škotska balada; 11.45 Skladbe za godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Spored z onstran oceana; 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Pisan glasbeni spored; 20.00 Po dnevnih vesteh Giro dTtalia; 20.30 Sestanek petih; 21.20 Koncert operne glasbe; 22.30 Teden knjižnih novosti. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Popevke in »leteči krožnik«; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Pevci lahke glasbe; 11.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14.00 Pevci na odru; 14.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Otvoritev sejma v Padovi; 15.35 Betty Curtis, Tony Dallara, Franco Tozzi itd.; med 15.50 in 16.45 Giro dTtalia; 15.50 Ritmi; 16.00 Rapsodije; 16.50 Operni koncert; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Italo Svevo: «La coscienza di Ženo«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.05 Lov na naslov; 21.40 Ameriške popevke. III. program 18.30 Znanstveni pregled; 18.45 Frescobaldijeve skladbe; 19.00 Dante in sveto pismo; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schumannove skladbe; 21.20 Dramatični madrigal; 21.50 Evropa med dvema vojnama; 22.45 S Mrozek: «Karol» — Slovenija 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Tuje pihalne godbe; 10.15 Pisan orkestralni intermez-zo; 10.45 Naš podlistek — D. Ra-nyon: »Smisel za humor«; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Napotki za tuje turiste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Cez hrib in dol; 12.30 Parada violončelistov; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz opusa Vin-oenza Bellinija; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. XVI.; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — Dr. Boris Šket: Veda, problem civilizacije’; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo; 20.15 Orkester Slovenske filharmonije; 22.10 Ljubiteljem popevk; 23.05 Literarni nokturno; Ital. televizija .„8n;’*° Sola; 15.45 Giro dTtalia; i».()() Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik 1 19.15 Knjižne novosti; i9,55nfS?rtne vesti in ital. kroni-■ 20-30 Dnevnik; 21.00 TV ted-vilL-72,00 <(Dvoboj v noči«; 22.25 99« J!V<1 simfonije in preludiji; hth5 Sa,rl‘ po Bachovih sklad-oah, 23.05 Dnevnik,- II. kanal «Un’°pnnH67111 2115 R- Bresson: condannato a morte e fug- B film, 22.55 športne vesti. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 30.-V. DO 5.-VI. NEDELJA, 30. maja 9.30 Konec šolskega leta; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Mendov spored; 11.30 Gozdni čuvaji — film; 12.00 TV konferenca; športno popoldne; 18.00 Mladinski klub; 19.00 Dr. Kildare — film; 20.00 Dnevnik; 20.45 Da ali ne — quiz; 22.00 Žrebanje kandidatov za vabilo na quiz; 22.05 Poročila. PONEDELJEK, 31. maja 11.40 TV v šoli; 15.20 Ponovi tev; 16.40 Ruščina; 17.10 Govo rimo po angleško; 17.40 Franco ščina; 18.10 Risanke; 18.25 Ob zornik; 18.45 Halo, tukaj Vese lovi — TV praktikum; 19.15 Te denski športni pregled; 19.45 Telesna kultura v letih zrelosti in starosti; 20.00 Dnevnik; 20.30 B. Britten: Čarobne uspavanke; 20.40 Doba železa — znanstv. odd.; 21 30 Naš teleobjektiv; 21.55 Hačaturjan — sovjetski biografski film; 23 00 Poročila. TOREK, 1. junija NI SPOREDA. SREDA, 2. junija 16.50 Govorimo po rusko; 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Tik-tak, pravljica; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Dosežki znanosti — film; 19.15 Be-drich Smetana; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Dušana Kostiča; 20.40 Črno na belem — zabavna oddaja; 2140 F panorama; 22.20 Obzornik ČETRTEK, 3. junij 10.00 TV v šoli; 11.00 ščina; 16.40 Ruščina; 17 ii rimo po angleško; 17.40 F na črko — mladinska 18.25 Obzornik; 18.45 p0 viji; 19.15 Glasbena porot V kinu bomo videli; 20.0 nik; 20.30 Narodna glasbi Rezer. čas; 22.40 šostak Bergman; 23.20 Poročila. PETEK, 4. junija 10.00 TV v šoli; 16.50 mo po rusko: 17.10 Učimc gleščine; 17.40 TV v šol Pika Nogavička — slikanic Obzornik; 18.45 Rdeči signi Sami smo izbrali — narodi ba; 19.45 TV akcija; 20.0( nik; 20.30 Slovenski film: lica»1 22.30 Po svetovnih jah; 23.00 Poročila. SOBOTA, 5. junija 17.40 Deček in veter — 18.05 Glasbeni odmevi; 18 zornik; 18.45 Film za m mon Venlrn snhntn • iqac , Primorski "• in posnoleni zemlji pa lailfci V VINOGFMDU cepimo div m bttl č,It , * se sadimo cvetačo, zelje in je in precepimo slabe stare p epiana. ohrovt. Krompir piškrop!mo trte v zeleno Čistimo trte do- V KOKOŠNJAKU nenehno (1 odst bordoške brozge in kler zarod ne vzcveti. Paziti vodimo boj proti ku»jaiicem. bro poznati fiziološko stanje svojih čebel, potem bo šele lahko primerno ukrepal. iz vsega tega vidimo, da je treba skrbeti za povečanje prostora, da bo matica lahko neovirano zalegala jajčeca. Iz teh se razvijajo ličinke, ki jih mlade čebele dojilje sproti krmijo in s tem oddajajo svoj mleček. Družinam moramo dodajati tudi satnice, ki jih bodo mlade čebele izdelovale in pri tem porabile voščene ploščice, ki jih izločajo voskovne žleze. Ce smo storili vse to pravočasno potem nam družine ne bodo rojile. Mlade čebele se bodo sprostile, umirile, ostale v domačem panju in tam delale. Naš slovenski Žnideršičev panj ima prav to prednost, da lahko plodišče po mili volji razširjamo s tem, da prestavljamo godno zalego v medišče. Ker ima naš panj v plodišču in medišču sate enake mere, je to opravilo še lažje. Družine začnemo prestavljati šele takrat, ko je zunaj toplo in je plodišče popolnoma zaleženo, čebel pa je v njem toliko, da zadaj za okencem sploh ne vidimo več satov. Pri prestavljanju smo včasih močno grešili, ker smo prestavljali preveč satov naenkrat. Izkušnje so pokazale, da je najboljše prestavljanje po obrokih: naenkrat prestavimo namreč največ 3 do 4 sate s pokrito zalego. Postavimo jih strnjeno v sredino medišča. Nastalo praznino v plodišču pa izpolnimo takole: zaležene sate strnemo v sredino plodišča, na obe strani gnezda pa dodamo po en prazen že izdelan sat in eno satnico. Matica bo dodane prazne sate kmalu zalegla, mladice pa bodo izdelale satnico v nekaj dneh. Cez kak teden to delo ponovimo: zdaj bomo prestavili spet pokrito zalego v medišče, praznino v plodišču pa izpolnili z dvema satoma ali s satnico. Tako prestavljamo več tednov, dokler pač traja paša in je treba matici omogočiti zaleganje. Ob prestavljanju je tudi najlepša priložnost, da napravimo rezervne družinice oziroma umetne roje. Močni čebelji družini se ne bo prav nič poznalo, če ji odvzamemo zaležen sat s čebelami. S takim obročnim prestavljanjem bodo postale naše čebele izredno močne. V plodišču bo matica neovirano zalegala. v medišču pa se bo valil mladi zarod. Prestavljamo vsak teden ali na deset dni. Ne smemo pa zamuditi ali celo opustiti, ker bi nam družina lahko rojila. Naši čebelarji že dobro vedo da lahko samo močne družine naberejo dovolj medu. To je važno zlasti za naše slovenske pašne razmere, saj imajo skoraj povsod glavno pašo meseca junija. Ce takrat nimamo močnih čebeljih družin, potem sploh nimajo medu. Čebelja družina, ki ima na primer 120.000 čebel, nabere mnogo več medu kot dve družini, ki imata po 60.000 čebel. Močne čebelje družine so vedno tudi zdrave ir. ne povzročajo čebelarju prav nobenih skrbi. Seveda pa mora čebelar stalno paziti na njihovo zdravje ter upoštevati vse preventivne ukrepe, da bolezen sploh ne nastane. Prav pri prestavljanju mora skrbno pregledati vsak zaležen sat. Zdrava zalega je lepe mlečne slonokoščene barve. Vselej naj se čebelarjevo oko ustavi ob presledkasti zalegi, ki jo je treba natančno pregledati, če morda ne gre za obolele ličinke. Le od močnih ir. zdravih čebeljih družin bo imel čebelar koristi in na take bo lahko tudi ponosen. Kmetijski nasveti Zakaj kokoši nesejo jajca brez lupine? Kokoši nesejo jajca brez lupine zaradi različnih razlogov: Prvi je pomanjkanje apnenca v krmi ali nepravilno razmerje med apnencem in drugimi rudninskimi snovmi. Na to vpliva lahko tudi nepravilno sestavljen obrok. Drugi razlog je bolezenske narave. Pri pojavu nekaterih bolezni so prvi znak jajca brez lupine. To se dogaja po-gostoma tudi po cepljenju proti kokošji kugi z nekaterimi vrstami vakcin (na primer: Muktesvar-vakcina proti kokošji kugi). Tretji razlog je lahko povsem v okolju. Mraz, posebno nenadne in občasne nizke temperature povzročajo motnje v presnavljanju rudnin in zaradi tega ne morejo tvoriti lupine. Opozorilo dvolastnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugo. slovanskem področju, naj pravočasno predložijo zadevne prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni KZ in ZMP v Ul. Geppa 9 med uradnimi urami in naj prinesejo s seboj * tevilke parcel. Rok zapade 15. junija. VINOGRADI SO VEDNO V NEVARNOSTI Tudi rdeči listni ožig je nevarna glivična bolezen Tudi letos so se na mladem listju v vinogradih v tržaški okolici pojavili madeži in mnogi, zlasti manjši vinogradniki. vprašujejo, kakšna je ta bolezen. Za izkušenega vinogradnika ni to nobena novost in dobro ve, da je to rdeči listni ožig, rdeči palež odnosno rdeči smod imenovana glivična bolezen, ki napada liste že spomladi, od maja do junija. Na spodnjih treh do petih listih še mladih poganjkov nastanejo pege, ki jih omejujejo glavne listne žile ir. so zato oglate. Kakor oblika tako je značilna tudi barva peg ali ožigov. Pri belih sortah so ožigi rdeče rjavi, pri rdečih pa škrlatno rdeči. V nekaj dneh. kar je odvisno od vremena, listi porjavijo, se posušijo in odpadejo. Proti jeseni od avgusta do septembra se rdeči ožigi zopet pojavijo, tokrat na vseh listih, ki pred časom odpadejo, kar kvarno vpliva na dozorevanje lesa in grozdja. Povzročiteljica bolezni je glivica, ki prezimuje v odpadlem listu, kjer si do spomladi napravi zimske trose v me-hovnih skladastih plodiščih. Veter in dež zanašata trose na listje. Na listnih pegah nastanejo poletni trosi, ki povzročijo drugi pojav ožiga proti jeseni. Kakor peronospero zatremo .tudi rdeči ožig s pravočasnim škropljenjem. Kjer bolezen močno nastopa, je treba kmalu potem, ko so se razvili listi, prvič škropiti z 1,5 odst. bordoško brozgo (galico), ali pa z ustreznimi kemičnimi .preparati, ki jih dobimo v kmetijskih trgovinah. Ko so rdeče lise že vidne, je škropljenje prepozno. Nadaljnja škropljenja, ki jih opravljamo zaradi peronospere. so u-činkovita tudi zoper rdeči ožig. Odpadlo listje je treba podkopavati, da uničimo kali te bolezni. Pri nas se posveča premalo pozornosti tej glivični bolezni in se v glavnem v vinogradih borimo le proti perono-speri in ojdiju. Zato bi ne bilo napak, če bi prizadeti, ki jim je ta glivica letos napadla trtne liste, prihodnjo spo- mlad zgodaj škropili, ker zna rdeči listni ožig s časom povzročiti precejšnjo škodo. Azaleja V poslednjih letih vse bolj pogosto vidimo Dri nas zelo lepo grmičasto cvetje — aza-leje. Spadajo v družino vres-nic (Ericacee) in njihova domovina je Azija. Sporno je večkrat ime, azaleja ali ro-dendron? Obe rasteta v viso kem gorovju. Tako dob:mc n.pr. Rodendron ferrugineurr. v Alpah, Apeninih in Pirenejih. Gojitev teh cvetlic v loncih ni lahka, ker so navajene na gorski zrak in sonce Po gorovju v Evropi celo v Norveških Al- ,h in Sibiriji uspeva «Azalea procumbens» Prak tično danes razlikujemo zimzelene in listopadne azaleje. Razširjena je sorta zimzelene azaleje. Razmnožujemo jih s potaknjenci ali jih cepimo r.a sorto «Hekse» s škrlatno rdečimi cvetovi. Ta sorto ima lastnost, da se z 'ahkoto ukorenini, medtem ko se nekatere lepe sorte nerade ukore- ninijo s potaknjenci. Azaleje spadajo gotovo med naj lepše cvetlice lončnice. Na /seh tržaških dosedanjih cvetličnih razstavah smo imeli priliko občudovat' r.aj lepše sorte med najlepšimi in zato ni čudno, da si jih vse več želimo v naših domovih. Azaleja zahteva svetel prostor blizu okna, ne prenaša pa sončne svetlobe. Neuspeh gojitve je pripisati previsok} sobni temperaturi. Odcvetelim grmičkom porežemo ostanke cvetov in jih ore-mestimo v zaveten polsenčen kotiček na vrtu. Dobro ohranjene azaleje imajo v jeseni lepo razvite popke, ki nam bodo dali novo cvetje in nove poganjke. Azaleja ljubi humusno zemljo kisle narave. Najbolj ji prija borova črnica. Ne prenese trde apnene tekoče vode. Zalivati ji moramo z deževnico. Gnojimo jim z zalivkom pripravljenim iz kokošjega gnoja (kurjekom) zmešanim nalašč za azaleje pripravljenim gnojilom. Pozno v jeseni shranimo te cvetlice na hladen prostor. Dr. J. PRIPRAVIMO SE ZA KOŠNJO Res, da je sedaj zgodaj pisati o začetku košnje in svetovati, kako naj ravnamo s pokošeno travo Če pa nočemo, da bi nas čas presenetil, se moramo že sedaj pripraviti. Ker, žal. prevladujejo kose, moramo najprej pregledati in urediti to orodje. Tisti pa, ki so imeli srečo, da so si nabavili motorni kosilnik, bodo seveda mnogo laže in hitreje pokosili. Toda tudi ta pripomoček moramo pregledati in ga pripraviti za košnjo. Priprava kos, strojev in organizacija košnje so le najosnovnejše misli o tem, kako bomo organizirali košnjo, da bo čimveč in pravočasno pokošeno. Prav gotovo, da vsepovsod ne bo šlo gladko in bodo še mnogi travniki prepozno pokošeni, nekateri pa sploh ne bodo. Toda z vzajemno pomočjo pri pripravi košnje lahko marsikaj bolje uredimo. Tudi s pravilnim sušenjem in spravilom so preglavice zlasti v krajih, kjer mnogo dežuje Zato pa krmo spravljamo kot seno. Tako napol suho seno bi dosušili v seniku s pomočjo ventilatorske sušilnice na hladni zrak. Za sodobno prehrano živine potrebujemo več dobre sila-že in manj sena. Zato si tam, kjer je možno, pripre vimo preprost silo, lahko pa tudi trpežen silos iz be- tona ali kovine. Tudi o tem se posvetujmo s strokovnjaki kmetijske organizacije. že proti koncu prejšnjega stoletja, ko so začenjali nadzorovati seme, so pristnosti semena posvečali posebno pozornost, saj so začeli nadzorovati semena predvsem zaradi tega. Ker je seme pri številnih vrstah in skoro pri vseh sortah zelo podobno, ga na pogled ni mogoče ločiti. Obstaja nevarnost, da pride pod napačno oznako v promet. V primeru napačne ali manjkajoče označbe semena, bodisi v prometu ali pri setvi, lahko nastane velika škoda. Tudi zakon o prometu s semenom zahteva pravilno označevanje vrste in sorte semena. Za kupca je važno, da dobi vrsto in sorto, ki jo je naročil. Prisotnost semena je popolna skladnost z njegovo označbo. Pri večini kmetijskih kulturnih semen lahko že s povečevalnim steklom ali celo brez njega ugotovimo pristnost po morfoloških znakih semena, in sicer storimo to laboratorijsko. Velikost, oblika, barva in teža semena nudijo za razpoznavanje potrebne znake. Anatomska zgradba semena in obrisi stanic z opazovanjem strukture pod mikroskopom in ■ drugi znaki omogočajo, da določimo pristnost, vendar pa te metode zaradi pripravljanj . in zamudnega opazovanja vedno manj uporabljajo. Z opazovanjem kalčkov in mladih rastlinic lahko po metodi Eifriga zelo zanesljivo določamo sorte nekaterih semen. Kalčke in mlade rastlinice lahko zelo hitro vzgojimo v laboratoriju pod napravo za umetno osvetljitev. Po tej metodi opazujemo, : kakšno barvo ima hypokotyl mladih rastlinic krmske, sladkorne in jedilne pese in tako ugotovimo sorto pese, vrste križnic in drugih semen. Toda tudi ta metoda zahteva daljšo dobo za ugotovitev pristnosti semena, zato so razni strokovnjaki — analitiki iskali nove metode za ugotavljanje prisotnosti semena, ki bi zagotavljali naj večjo zanesljivost in v čim krajšem času. Pri tem so dali prednost kratkotrajnim novim laboratorijskim metodam. Metoda po Gentnerju je hitra in zanesljiva za razne vrste semen za preskušanje pristnosti. Nekatera semena in kalčki vsebujejo snovi, ki fluorescirajo, vidne so v temi, če jih osvetlimo s fluorescenčno svetlobo analizne kvarcne svetilke. Snovi stanic in staničja v tej svetlobi reagirajo in se belkasto modrikasto svetijo. Ta metoda nam omogoča razlikovati številčne vrste in sorte, pri katerih bi bilo skoro nemogoče določiti pristnost po zunanjih znakih. Za razlikovanje trpežne ljuljke in mnogosvetne Ijulj-ke nakalimo seme, in ko se v 14 dneh koreninice razvijejo na filter podlagi nad 10 cm dolžine, podložimo test s skaljenim semenom pod svetlobo kvarcne svetil- ke in določamo odstotek zrn, ki se svetlikajo po sledovih koreninic. Pri mnogo cvetni 1 jul j ki sledovi koreninic fluorescirajo, pri trpežni ljuljki pa sledovi koreninic ne pokažejo nobenih znakov. Seme rumenega belega ovsa se na pogled ne da ločiti, pač pa to lahko storimo pod svetlobo kvarcne svetilke. Seme belega ovsa dobi pod to svetlobo svetel belkasto modrikast sijaj, seme rumenega ovsa pa temnorjavo barvo. Za razločevanje podobnega semena vrtnega in krmnega graha opazujemo seme pod to svetlobo in seme lahko ločimo, ker se seme vrtnega graha sveti, seme krmnega graha pa ostane temno. Ce hočemo razločevati seme čebule, pora in drobnjaka, kalčke po 10 dneh kalit-ve med filtrom krepko zmečkamo, tako da filter popije tekočino, potem pa takoj V Vesti iz Steverjana Za letošnje volitve v občinski svet so števerjanski volivci vložili tudi dve listi in sicer listo Občinske enotnosti, na kateri kandidirajo napredni ljudje iz vasi, ter listo lipove vejice, na kateri kandidirajo osebe, ki pripadajo Slovenski demokratski zvezi in pa Slovenski krščan-sko-socialni zvezi. Na listi lipove vejice dosedanji župan Podversič ne kandidira več. Prejšnjo nedeljo je bila v Steverjanu uradna svečanost, s katero so izročili vodovod svojemu namenu. Otvoritvene svečanosti so se udeležili občinski svetovalci obeh skupin, šolski otroci ter številni vaščani. Vodovod pa še ni popolnoma urejen, pa tudi njegovo delovanje ni brezhibno. Potrebno bo še marsikaj popraviti ter dodati, da bodo tudi v konicah dobili vodo vsi občani, tudi tisti, ki so v višjih legah ali bolj odročnih krajih. Ko bodo opravili še za 13 milijonov lir raznih del, bo vodovodno omrežje razpredeno po vsej občini. To pomembno javno delo bo skupno stalo okoli 60 milijonov lir. Zanesljivo določanje pristnosti semen Slovenski cvetličarji na mednarodni cvetlični razstavi: Ivan Verto-vec s Kolonkovca, Ivan Regent in Siečao Orel a noseaa opazujemo pod kvarcno svetilko. Po barvi zmečkanih kalčkov oziroma soka na filtru določamo vrsto semena. Semena kumar in dinj razlikujemo po 4 dneh kalitve s tem, da klice opazujemo pod fluorescenčno svetlobo in po barvi določamo vrsto semena. Podobno lahko razločujemo tudi semena nekaterih detelj, seme njivske ogrščice v repici itd. Fenolni način uspešno uporabljajo pri žitnih sortah, gra-šicah, travah, endiviji in ra-diču itd. S kombinacijo fenolne reakcije z oblikovnimi znaki semena je mogoče z gotovostjo določiti vrste ječmena. Fenolni način omogoča razvrščanje v posamezne skupine, to pa je treba za ugotovitev sort dopolniti tako, da si ogledamo še zunanje znake semena. Pri pšenici nam ta metoda s fenolom omogoča, da razlikujemo več sortnih skupin. Tako moremo razločiti sorte, ki spadajo k različnim reakcijskim skupinam. Ugotoviti je mogoče skupine sort z negativno. šibko, močno in zelo močno spremembo na fenol. Tudi rumeno grašico, ki se po morfoloških znakih težko loči od panonske, lahko ločimo s fenolnim načinom, ker se vidno črno obarva, medtem ko panonska samo malenkostno reagira. Nadalje lahko g fenolom točno ločimo seme endivije in radiča, čeprav je obojno seme zelo podobno. Kemične spremembe lam v mnogih primerih omogočijo, da določimo pristnost semena. če denemo seme na nocl-lago, napojeno z razredčeno solno kislino, po spremembah lahko ločimo ozkolistno grašico od močno podobne kocinaste grašice. Po navedenih in drag; h metodah lahko v kratkem času laboratorijsko dosežemo zanesljive uspehe. Lahko je seme res tisto, kot je označeno, lahko je druge vrste, kot je označeno ali pa je mešanica več vrst oziroma sort. 7 — 30. maja 1965 L 7 E D E N Pretekli teden se je deželni •vet sestal dvakrat. V sredo je )ila prva obletnica umestitve deželnega sveta in ob tej pri-ožnosti je predsednik de Rinal-iini sklical izredno sejo, na kameri je omenil obletnico in iz-oi'pn;o orisal enoletno delovanje sveta. V petek pa je bila redna seja, na kateri so prišla najprej na vrsto vprašanja in interpelacije, izmed katerih sta pili najbolj važni tisti, ki sta se nanašali na prenizko odškodnino kmetom v dolinski občini za razlastitev zemljišč, ki jih bodo potrebovali za postavitev rezervoarjev za naftovod. Na seji so odobrili tudi zakon o instrumentih in postopkih deželnega načrtovanja. V minulem tednu so bile tudi seje nekaterih občinskih svetov. Na seji tržaškega občinskega sveta v petek se je začela razprava o letošnjem proračunu, ki ga je predložil v odobritev odbornik dr. Verza. Razprava se bo še nadaljevala. Na seji devinsko-nabrežinske-ga občinskega sveta so sprejeli enotno resolucijo v zvezi z odkritjem spomenika padlim partizanom v miljski občini, nato pa je župan Drago Legiša pre-čital poročilo o občinskem proračunu za leto 1965, o katerem pa bodo razpravljali na prihodnjih sejah. Omenimo naj samo, da predvideva proračun 73 milijonov lir primanjkljaja in da je v skladu s splošnimi političnimi in upravnimi smernicami ter glavnimi programskimi točkami sporazuma o levem centru, na katerem temelji sedanja večina v občinskem svetu. Na seji dolinskega občinskega sveta so prav tako sprejeli enotno resolucijo s katero zahtevajo takojšnjo odkritje spomenika z dvojezičnim napisom v Miljah. Prav tako so sprejeli resolucijo o odkupni ceni za zemljišča za gradnjo naftovoda v dolinski občini. V tej zvezi naj omenimo še, da je tudi poslanka KPI Bernetičeva naslovila nla ministra za industrijo in trgovino, za kmetijstvo in gozdove ter za javna dela vprašanje v zvezi s ceno za te razlastitve. Na sindikalnem področju je bilo najbolj važno zbiranje podpisov meščanov z zahtevo, da se ohrani in okrepi ladjedelnica Sv. Marka, kateri grozi ukinitev. Sindikati so v enem samem dnevu zbrali nad 50.000 meščanov in predstavnikov oblasti. Istega dne je bila tudi stavka delavcev ladjedelnice Sv. Marka in delavcev v zunanjih podjetjih, ki delajo za to ladjedelnico. Ves teden je vrelo tudi v ladjedelnici Felszegy, kjer hoče lastnik celo ukiniti oddelek varilcev, ter jim je že odvzel doklado za zdravju škodljiva dela. V petek se je začela tudi stavka carinikov, 2aradi česar trpi zlasti mednarodni promet, v sredo pa so stavkale vrtnarice v občinskih otroških vrtcih. Z dekretom ministra za turizem in predstave je bil za novega predsednika tržaške pokrajinske turistične ustanove imenovani odv. Aldo Terpin, ki je 25. t. m. prevzel posle od dosedanjega dodeljenega svetnika odv. Corrada Joni. Na tej seji je svet ustanove razpravljal tudi o opravljenem delu in o programu za poletno sezono. Socialisti so na svoji skupščini razpravljali o rezultatih levega centra in o pogojih socialistov za vstop v deželni odbor levega centra. Pospešeno se nadaljujejo priprave za letošnji 17. mednarodni velesejem. Prav v teh dneh je uprava sprejela obvestilo, da se bo po petih letih odsotnosti letos ponovno udeležila velesejma Nizozemska. Vrsta vzporednih prireditev je bila v tem tednu v okviru mednarodne cvetlične razstave v mira-marskem parku. Spominski tek mladosti ob dvajsetletnici zmage nad naci-fašizmom, ki ga je organizirala zamejska mladina, je prav lepo uspel tudi na goriškem delu proge in lahko rečemo, da po posameznih vaseh že dolgo ni bilo tako množične udeležbe domačinov pri podobnih manifestacijah. To velja tako za Steverjan, kamor so prinesli spominsko palico, skozi Podgo-ro v sredo zvečer in kjer se je okrog spomenika zbrala vsa vas z županom na čelu, kot za Pev-mo, Standrež, Sovodnje, Vrh, Poljane in Doberdob, od koder je spominski tek v petek popoldne krenil na Tržaško. V Štandrežu so domači mladinci uredili na Piloščah lepo okrašen spominski oder in nanj postavili tudi slike padlih domačinov, pred katere so potem položili venec. Tudi v Sovodnjah in Doberdobu sta pozdravila tekače župana obeh občin, pevski zbori so zapeli priložnostne pesmi in v Doberdobu je zaigrala tudi domača godba. V petek dopoldne je bila na obisku v Gorici kot gost deželne uprave delegacija socialnega skrbstva iz Ljubljane, ki jo je vodil sekretar za obmejne probleme pri SR Slovenije dr. Vladimir Kadunec. Delegacija je imela na goriškem županstvu koristno izmenjavo misli o sd-cialnih in zdravstvenih problemih. Nato so si gostje ogledali dom onemoglih v Ločniku, šolo za bolničarke pri civilni bolnišnici v Gorici ter bolnišnico v Vidmu. Na 'seji upravnega odbora trgovinske zbornice je predsednik inž. Rigonat poročal o potovanju posebne trgovinske delegacije v Berlin, kjer so proučili v praksi izredne ukrepe v korist gospodarstva tega mesta, ki ima podobno lego ob meji in podobne probleme kot Gorica. Ta izkustva nameravajo uporabiti pri izdelavi predloga za obnovo goriške proste cone, katere veljavnost zapade ob koncu prihodnjega leta. Predstavnik trgovinske zbornice je imel tudi koristne stike z gospodarstveniki iz Ljubljane, ob priliki tamkajšnje otvoritve letošnjega sejma «Alpe-Adrijan. člani kmečkega društva v Štandrežu so pred dnevi sklicali izredni občni zbor, na katerem so sklenili kupiti novo rezalko za žito za potrebe članov. Obenem so razpravljali o ustanovitvi lastne kmečke zadruge, ki naj bi jim olajšala 'cenejši nakup potrebščin za kmetijstvo in tudi prodajo lastnih pridelkov. Odboru so poverili nalogo, naj izbere vse potrebne informacije in naj pripravi, kar je potrebno, da bi zadrugo lahko čim prej ustanovili. V DNEH OSVOBODITVE IZ TRŽAŠKIH ZAPOROV DO BOLJUNCA' Nekaj sto metrov pred nama je padla zadnja granata poraženega tretjega rajha Zadnji trenutek,prav na pragu svobode, je partizan preprečil katastrofo v vasi 2. Spominjam se, kako je tovarišica Sila nabirala tu pa tam cvetje in zelenje in ga dajala našim borcem. Na ulice je prihajalo vedno več meščanov, ki so navdušeno pozdravljali zmagoslavne osvoboditelje. Od Svetega Ivana so prihajali ljudje z zastavami ter so spremljali junake narodnoosvobodilne vojske na pohodu proti sredini mesta. Prav rada bi krenila proti domu, toda dogodki v mestu so mi bili važnejši. Sodna palača Je bila še utrjena postojanka esesovcev. Hotela sem imeti zadoščenje in prisostvovati dokončnemu zlomu nacističnih zločincev v srcu našega mesta. Tistega dne popoldne je bil Trst v glavnem osvobojen. Samo pri Sv. Justu in okrog sodne palače so še trajali boji. šele drugi dan so esesovci razobesili belo zastavo in se predali IV. armadi. Oboroženi delavci tovarn in formacije Delavske enotnosti so držali svoje položaje. Tržaške, slovenske in jugoslovanske zastave so plapolale vsepovsod. Ljudje po mestu so se veselo pozdravljali, drugi pa so bili zelo presenečeni. V takem o-zračju sem srečala sestro Ido, ki mi je prišla nasproti. Odločili sva se, da greva kar po glavni cesti in ne več po krajših poteh, kakor sva bili navajeni v času partizanstva. Pri Sv. Ani so bili povsod sledovi streljanja. Videli sva na cesti tudi mrtve nemške vojake. Povedali so nama, da so se ti vo-jali upirali ^partizanom, čeprav so jih 'pozivali, naj se predajo, ker je vojne konec... Da, za nas je bilo vojne konec. Kar naenkrat se mi je vzbudilo veliko domotožje. Živci so začeli popuščati. Srce mi je Sedaj zelo močno bilo. Zrla sem proti Boljuncu. Za nami je bil Trst osvbbojen in borbe je bilo konec. Pred nami se je odprl lep pogled na domači Breg in prijeten zrak nama je svežil vroči obraz. Vse naokrog zastave, napisi, gesla OF, partizani in veseli ljudje. Ob cestah pa mnogo mrtvih nemških vojakov: vse, kakor je bilo že v dogajanju osvobodilnega boja napovedano. Samo na vrhu dolinskega Brda med Mačkovljami in Žav-ljami je še poslednja nemška topovska postojanka streljala proti Socerbu na kolono XX. divizije, ki je prodirala proti Dolini. Ko sva prišli do Domja, nama je pritekla nasproti mladinka in nama veselo postavila titovko na glavo. Znanci in prijatelji so naju obkolili. Nekdo me je dvignil kvišku. Nasproti mi je prišla tudi prijateljica Milja Kralj z žalostnim obrazom. Takoj sem se spomnila njenega moža Ivana. Zadnjikrat sem ga videla v Glinščici, potem ko so ga Nemci ulovili nad Dolino s sanitetnim materialom. Nečloveško so ga pretepli, naložili mu poln nahrbtnik kamenja in ga gnali po strmi skalnati stezi proti Bo-taču. Nekje v Brkinih so ga ubili. Ozrla sem se nato na Ricmanje in Log. V spomin mi je prišel Danilo Pregare - Zmaj. Njega so Nemci obkolili v neki hiši na Plav. jah. Ko je uvidel, da ni rešitve, se je v sobi z vso silo zagnal z glavo ob zid, da si je razbil lobanjo, in imel je še toliko moči, da je skočil skozi okno na latnik in padel mrtev Nemcem v roke. Ko sva prišli do Lakotišč, so Nemci še vedno streljali z dolinskega Brda in granate so padale na Kremenko. Videli sva od daleč, kako so se partizani približali, in nemška postojanka je utihnila. ’ Ne- ....................um..................um....iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiii... OBSIŽCN KULTURNO ZABAVNI PROCKAM V PORTOROŽU Mednarodno tekmovanje v ognjemetu in celovečerni koncert Rite Pavone kaj sto metrov pred nama med La. kotiščem in Kremenko je padla zadnja granata poraženega tretjega nemškega rajha v naših krajih. S sestro sva molče hiteli proti domu in od časa do časa tekli, da bi čimprej prišli v domačo vas. Spomnila sem se velike množice internirancev vseh narodnosti, ki se prav gotovo sedaj vračajo v neskončnih procesijah iz nemških taborišč v svoje kraje, na svoje domove. Spomnila sem se svojega brata, ki pa se je pozneje srečno vrnil iz Nemčije. Ko sva se približali Boljuncu, sem najprej zagledala zvonik brez vrha. «Kato to?» sem vprašala. Ida je dejala: «Nem. ci so streljali na partizane, pa so zadeli zvonik.« Saj je bila v vasi nemška postojanka. Po njivah pred vasjo so bili topovi pokriti z mi-metiziranimi šotomimi krili. Prispeli sva do vaške šole. Partizani in slovenske zastave vsepovsod, in prav tako povsod napisi: Živeli naši partizani, Živela XX. divizija, Živela svoboda, Živela Osvobodilna fronta. Videli sva, kako je vse to pisal Veno Cepina. Pozneje mi je rekel, da je pisal že šest mesecev gesla po zidovih, zato da si je dal duška za vsa tista leta, ko je prenašal fašistično zatiranje. Ko sem prišla na sredo naše Gorice, so me domačini obkolili in pozdravljali. Vsi hkrati so mi hoteli povedati, kako je bilo prejšnji dan, ko so zvedeli, da so partizani v Bazovici in na Kozini. Povedali so, da so po vseh hišah hitro pripravljali zasta- ve in titovke. Nemci so se umak- nem Brdu. Tedaj so se moje oči nili iz vasi. Vaščani so zastave izobesili in pripravljali partizanom slovesen sprejem. Toda najbrž so Nemci opazili, da so obkoljeni in da so partizani dosegli že vse vrhove okrog Brega, zato so se vrnili na položaje. Ljudje so bili presenečeni in prestrašeni. Zopet so poskrili zastave, se zaprli v hiše, nekateri pa so se, zatekli v zaklonišča. Partizani so" prihajali od vseh Jezera proti Zabrežcu in dol po strani. Drugi vaščani so govorili bolj zamišljeno in sicer, da so Nemci spravili v šoli mnogo streliva. Namen so imeli razstreliti šolo v zad. njem trenutku, kar bi povzročilo katastrofo prav na pragu svobode. Vaščani ne bodo tega nikoli pozabili: šlo je le za meter razdalje in za nekaj sekund, ko je partizan zasačil dva Nemca, ki sta se plazila po tleh ter se približevala zažigal-m vrvici, da bi razstrelila šolo. Partizan jima je zaklical, naj se predata. Ker sta se protivila, je sprožil, in oba sta obležala z rokami stegnjenimi v smeri neprižgane zažigalne vrvice. Vsi so znali povedati, da so bili v vasi hudi spopadi in da je bilo tudi več mrtvih Nemcev. Partizani niso imeli žrtev. Okrog mene se je nabralo vedno več vaščanov. Spraševali so me in mi pripovedovali. Draga Ota mi je žalostno povedala, da je njen mož Dušan, ki je bil med prvimi aktivisti OF, padel nekje na Ostrož- ozrle v geslo napisano z velikimi črkami nad vhodom v Muckotovo gostilno: Slava padlim za svobodo! V grlu me je silno stisnilo. Nisem mogla spregovoriti. Tudi mnogi pri-šotni so to opazili in so umolknili. V mislih sem videla tovariša Dušana, Ivana Kralja, Danila iz Loga — našega dragega tovariša Zmaja, spomnila sem se sestre Marije in Viktorije Sancin, ki so ju Nemci odpeljali 28. maja 1944' (pozneje smo zvedeli, da so ju 22. junija 1944 sežgali v Rižarni) in Josipa Sancina . Muckota, ki so ga odpeljali Nemci istega dne in je pozneje umrl v Dachauu. Bil je lastnik gostilne in krojač. V tej gostilni so se domačini zbirali, ko so odhajali v partizane. Tu so bila zborovanja, bili so sestanki. Partizani, aktivisti in kurirji so se tu srečavali in vsak je vedno dobil kaj za pod zob in kako predelano obleko. V mislih sem videla številne partizane, ki sem Jih poznala, a so padli v borbi: Servul, Žerjal, Angel Kozina, in tisti 17-letm mladinci: Josip Klun, Josip Slavec, Zoran Sancin in mnogo drugih: Zaprla sem oči in po licu so mi privrele solze. Se sama ne vem, kako sem napravila še tistih malo korakov in prestopila domači prag. Niti ne vem, kakšen je bil pozdrav s starši in sestricami. Toda dobro se spominjam, da sem sedla za mizo in se bridko razjokala... SLAVA SLAVEC Spominski tek v slikah .........milili................„..„„„.. Beneški Sloveniji je treba pomagati Premagati je treba sedanje malodušje domačinov - Rako izkoristiti razne možnosti za dvig gospodarstva - Kdo je vse za to poklican Beneški Sloveniji je treba priskočiti na pomoč. Za področje, ki sega od Kolovrata do Rezije, se namreč še ni zaključila žalostna dobra sistematičnega zapostavljanja in bede. Trinajst stoletij potem, ko so njihovi predniki začeli z naseljevanjem tega področja, zapuščajo beneški Slovenci svoje'domove in odhajajo v svet, povečini v industrijska središča v severni Italiji, v ostale evropske dežele, zlasti v Francijo, Belgijo in Zahodno Nemčijo, ter v čezmorske dežele in celo v daljno Avstralijo. K temu izseljevanju jih sili več momentov, tako hladen račun, ko primerjajo večino mest v industriji in v kmetijstvu (najnižji plačilni razred v industriji zelo pogosto presega najvišjega v kmetijstvu), želja po vsem ki ga imajo, vlagali v lastno za* lijonov lir za pomoč živinoreji, svi. družno posojilnico, ki bi nato lahko stala ob strani ter praktično pomagala njihovim podjetnim rojakom. Stanovske organizacije kot so Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje lahko v veliki meri pripomorejo k temu, da se zaupanje v soljudi in v gospodarsko bodočnost dežele povrne v srce rojakov iz Beneške Slovenije .Zato pa bi bilo seveda potrebno, da bi se te organizacije Čimprej tesno povezale z beneškimi sorojaki, in sicer v obliki, ki bi bila za to najbolj primerna. Naše rojake je treba pripraviti do tega, da se bodo posluževali ugodnosti in olajšav, ki so predvidene s posebnimi zakoni za pasivna in hribovita področja, pri tem pa jim more biti stalno ob tem, kar lahko nudi današnje I strani primerna stanovska orga-mestno življenje (kinematograf- nizacija. V tem pogledu bi lahko ske predstave, razgibanost mest- U!,: —u«-- ------* --■-------- V Portorožu so pred dnevi podpisali pogodbo o sodelovanju znane italijanske pevke Rite Pavone na letošnjih poletnih prireditvah v Piranu Ta zabavno-glasbena prireditev bo 14. avgusta na Punti v Piranu. Na njej bodo poleg Rite Pavone sodelovali dva italijanska in dva slovenska pevca popevk, spremljal pa jih bo orkester Pal-mas iz Lida v Benetkah. Pogodbo sta podpisala Miran Fuks. direktor Zavoda za pospeševanje turizma iz Portoroža in Bruno Moro, pevkin zastopnik iz Vidma. Nastop te popularne italijanske pevke bo prav gotovo prireditev posebne vrste, ki bo v Piranu pritegnila veliko domačih in tujih turistov. Zanimivo bo zlasti zato, ker bo pevko tudi na tem gostovanju, kot na vseh dosedanjih, spremljal njen menager Tedy Reno in zato ni izključeno, da bi na tej prireditvi s kakšno popevko ne nastopil tudi on. Ljubitelji zabavne glasbe tega tržaškega pevca zelo dobro poznajo, saj je vrsto let prevladoval v italijanski zabavni glasbi. Pobudo Turističnega društva Piran-Portorož in Zavoda za turistično propagando la Portoroža je treba pozdraviti, saj sta omogočila številnim ljubiteljem Rite Pavone, da bodo lahko prisostvovali njenemu koncertu. Ob tej priložnosti naj na kratko omenimo še nekaj prireditev, ki sta jih omenjeni društvi pripravili za turiste in obiskovalce v letošnjem poletju. Poleg številnih razstav naših slikarjev, ki bodo skoraj od junija pa tja do septembra razstavljali svoja dela v avli ljudskega doma v Portorožu, bodo v Portorožu In Piranu tudi stalni promenadni koncert godbe na pihala iz Pirana. Velika zabavna prireditev bo 7. avgusta pod naslovom ((Portoroška noč.» Ta prireditev Je postala že tradicionalna in na njej vsako leto tudi izvolijo miss. Letošnja bo dobila naziv «Miss turizma Slovenije in Istre«. V programu tega večera bo sodelovala tudi folklorna skupina Piran-Portorož, ki je prav pred dnevi dobila povabilo za četrto gostovanje v Italiji. 18- julija bo v Portorožu svojevrstna prireditev ((tekmovanje v ognjemetu«. To bo atrakcija, saj bo to prva taka prireditev v Sloveniji in bodo na njej sodelovale družbe iz Jugoslavije, Italije, Španije, Franclje, Belgije, Luksemburga in morda tudi Sovjetske zveze. Tudi portoroški jahalni turnir, ki bo 24. avgusta, bo v to letoviško mesto ob slovenski obali privabil številne turiste. Turnir bo organizirala Jahalna zveza Slovenije v sklopu prireditev, ki bodo letošnje poletje v Lipici in na Bledu. Najboljši konji iz kobilarn bodo obiskovalcem pokazali, kaj so jih mojstri naučili, M. LAPAJNE Napačna hiša (Nadaljevanje 3. strani) T"C, Pevka Rita Pavone """ m um im,, m l,il„tlltllllllillilll,iil,,i„ „,l 111,111111111111,11,milili „ii„l„l,„lllll)llll||l||||ll|ll||||,|||l|i|| je tudi. on vpleten v to. Spremljal je Hogana v klet, kjer sta- skupno izkopala kovček, ga prenesla v dnevno sobo, odprla in se prepričala, da je vse še tako, kakor je bilo poprej. Hogan je zaprl kovček. — A sedaj, gospod Rogers, — je naznanil v najbolj službenem tonu, — Johnson in jaz morava oditi. Sef zahteva čimprejšnje poročilo. Potrebno je, da najdemo še druge vlomilce. Ostal bom v zvezi z vami. Vzel je kovček in vstal. Tudi Burns je vstal in za njim Rogers. Vsi trije so stopali proti vratom. Rogers jih je odprl. — Vstopite, dečki, — je rekel. V hiše so stopili trije orjaki — močni možje v policijski uniformi. Brez najmanjšega strahu so se približali Lastyju Hoganu in Blackieju Burnsu. — Kaj to pomeni, gospod Rogers? — se je razburil presenečeni Hasty Hogan. — To je zelo enostavno, — je odgovoril Rogers. — Slučajno sem jaz šef policije. — Ne, ne, ne gre za nesrečo. Moram govoriti z vami o zelo važni zadevi. — V redu, je dejal Rogers. — Pričakujem vas. Toda prosim vas, o vsej zadevi nikomur 'ne povejte besedi-ce! — ga je opozoril Hogan. — Razumeli boste, za kaj gre, ko se sestaneva in vam bom vso stvar razložil. Na poti proti Rogersovemu stanovanju je Hogan pojasnil Burnsu svoj dobro premišljeni načrt. Cez dešet minut sta še ((narednik Simpson« in ((detektiv Johnson« pogovarjala z -Rogersom, ki ni skrival svojega presenečenja. To je bil mož majhne postave, imel je. bledo modre oči; vedel se je živčno in preplašeno, skratka, nepomemben človek. Hogan mu je povedal svojo zgodbo. Seveda je marsikaj v njej spremenil. Rogers je bil presenečen in hkrati zadovoljen, da nega življenja itd.), ki privlačuje zlasti mlade ljudi, in še vrsta drugih razlogov. Toda ta pojav je skupen tudi drugim hribovitim podiočjem v Italiji in ne samo v Beneški Sloveniji. Beneški Slovenci pa zapuščajo svoj rodni kraj tudi iz nekega globljega razloga, ki jih priganja, da se tudi v dolini pod domačimi hribi neradi ustavljajo, temveč hitijo še naprej svojo pot v oddaljena mesta in čez mejo: ta globlji razlog je njihova pasivnost, njihovo pomanjkanje vere v soljudi in v bodočnost svoje dežele. Ta malodušnost žal ni vselej neupravičena. Dolgoletna prizadevanja raznarodovalnih sil so pač doživela prav v Beneški Sloveniji svoj največji uspeh, ker so Jim bili domačini izročeni popolnoma brez vsake obrambe. Tudi danes je morda najvažnejši moment, ki Sili domačine k begu, pomanjkanje tiste kohezijske sile, ki jo predstavlja šola v materinem jeziku; beneških Slovencev ne veže nobena zadružna oblika, ker so se zadružne pobude na tem področju v preteklosti sistematično odklanjale, prav tako ni bil doslej pripravljen in še manj izveden noben širši gospodarsko-socialni načrt za razvoj tega področja. V zadnjih letih se je položaj še poslabšal: v Čedadu so zaprli predilnico, svilogojstvo je praktično izginilo, tovarno za predelavo kostanja v tanin so zaprli. Državni monopol pa se je polastil vseh cementnih ležišč in obstoječih cementarnih obratov. Nezaupanje in majhna iniciativnost domačinov se kaže še v tem, da zaupajo v čedalje širšem obsegu svoj denar in sredstva, ki jim jih pošiljajo njihovi izseljeni svojci iz tujine, raznim bankam v Čedadu in drugih večjih središčih, ne da bi ga sami skušali obračati v svoj prid z novimi podvigi. Banke odpirajo podružnice tudi tam, kjer skoraj ni podjetnikov: to se pčavi, da beležijo denarni zavodi na tem področju predvsem maso pasivnih operacij, tako nabrani denar pa odhaja po njihovem posredovanju drugam v Italijo,, kjer so bolj podjetni. Ta resignacija domačinov je obenem z negativnimi gospodarskimi pogoji na tem področju kriva, da se po Beneški Sloveniji čedalje bolj praznijo domovi in cele vasi. Danes so tod zaselki, v katerih ni niti toliko moških ramen, da bi na pogrebu lahko brez pomoči iz sosednje vasi ponesli krsto na domače pokopališče. Beneškim Slovencem je treba priskočiti na pomoč z dejanji in nasveti, predvsem pa tako, da jim bomo pomagali premagati to njihovo malodušje. Rojake iz Beneške Slovenije je treba prepričati, pregovoriti, da ostanejo doma, in to ne samo delavce temveč še prej intelektualce, da sprostijo na domačih tleh svoje delovne sposobnosti, ki jih naš človek sicer odnaša v tujino, kjer od nekdaj hvalijo njegovo prizadevnost in marljivost. Prepričati jih je treba, da hi bilo dobro za vse, ko bi denar, lllllltllllllllllDIIIIIitllllltllllllllllllllllllllllllllllllllig POPRAVEK Preteklo, nedeljo se nam je na tej strani vrinila neljuba napaka: Kratek življenjepis pokojnega Josipa Svetliča je bil objavljen pod naslovom Ernesta Svetliča. To neljubo napako sedaj popravljamo in prosimo bralce in še posebej pokojnikove sorodnike, naj nam pomoto oprostijo. bili v veliko pomoč tudi domači učitelji in duhovniki, ki jih je v teh krajih kar lepo število. Dalje bi bilo treba podpirati najbolj primerne oblike zadružnega sodelovanja ter skupno iskati nove možnosti za nove podvige in dejavnosti. Kmetijstvu se na tem področju morda res ne obeta v prihodnb-sti posebno velik razvoj, in sicer iz razlogov, ki so dobro znani, in ki veljajo več ali manj za vse države v Evropi. Zato pa se v Beneški Sloveniji odpirajo široke možnosti za razvoj drugih pridobitnih vej, tako n. pr za razvoj turizma. Naše ljudi je treba prepričati, da bodo segali do posebnih posojil in prosili za prispevke, ki so določeni za razvoj turističnih dejavnosti, tako n. pr. za urejevanje tujskih sob in sanitarnih naprav. Na občinski in pokrajinski ravni je treba pritisniti, da bodo prizadete ustanove dale graditi nove ceste, pogoj za povzdigo motoriziranega turizma. Stanovske organizacije in politični predstavniki Slovencev iz sosednih pokrajin (Beneška Slovenija nima na žalost nobenega zastopnika v deželni vladi) naj nastopijo na merodajnih mestih, da Se gospodarsko in socialno življenje v Beneški Sloveniji končno premakne z mrtve točke. Dežela s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina, ki se zdaj s praktičnega vidika, pravzaprav šele poraja ima v načrtu precej podvigov za hriboviti del dežele to je zlasti za Beneško Slovenijo in Karnijo. V proračunu za leto 1965, ki so ga pravkar odobrili, je na primer predviden izdatek 700 mi- logojstvu, čebelarstvu in ribogoj-stvu, dalje 800.000.000 za podeljevanje pomoči za izboljševalna dela in pospeševanje strojnega obdelo-vanja v kmetijstvu. 200 milijonov za pomoč sadjereji in cvetličarstvu, 850 milijonov za razvoj zadružnih oblik kmetovanja, 350 milijonov za gospodarski razvoj hribovitih področij, in še posebej 300 milijonov lir za posege v korist živinoreje v hribovitih občinah. Poleg tega bo dežela letos prispevala 800 milijonov lir za razna posojila kmetijstva. Vsega skupaj znašajo te postavke nekaj nad tri milijarde lir, skupno pa je v proračunu namenjenih kmetijskim dejavnostim 5,5 milijarde lir. Našim rojakom iz Beneške Slovenije moramo pomagati, da bodo lahko prejeli čimveč teh sredstev, in sicer ne samo letos, temveč tudi v prihodnjih letih, kajti jasno je, da se pogum ne more vrniti v kri z enim samim posegom, temveč je treba pri tem prizadevanju vztrajati leta in leta. V tem smislu je treba poprijeti čimprej, ker se položaj v Beneški Sloveniji žal slabša in ij: leta v leto. Med drugim naj bi stanovske organizacije stopile v stik čimprej tudi s sku-pino strokovnjakov in gospodarstvenikov tržaške ekonomske fakultete, ki pod vodstvom prof. Baza in ob sodelovanju s tržaško trgovinsko zbornico pripravljajo temeljito študijo o gospodarskem ustroju posameznih področij nove dežele, ki naj postane osnova za postavitev temeljev deželnega načrtovanja. Skupina strokovnjakov je prav te dni zaključila prvo fazo svojega pripravljalnega Jela, t.j. fazo ugotavljanja strukture in diagnoze deželnega gospodaistva, ter se zdaj pripravlja na začetek nove faze. To bi bil torej pravi trenutek, da bi stanovske organizacije vzpostavile stik s tržaškimi strokovnjaki, da bi skupno proučili gospodarski položaj Beneške Slovenije. Beneški Sloveniji je torej treba pomagati: zdaj je treba priskočiti na pomoč, ko se z ustanavljanjem nove dežele Furlanija-Julijska krajina odpirajo nove možnosti za njen gospodarski, socialni in politični razvoj. Toda jasno je. da bi bilo vsako prizadevanje tako omenjenih stanovskih organizacij kakor tudi deželne uprave, občine, pokrajine, političnih strank in posameznikov zaman, ako se sami sorojaki Beneške Slovenije ne bodo krepko oprijeli novih pobud in novih prizadevanj. E. F. i Spominski tek se je predvčerajšnjim začel v Doberdobu in se zaključil v Nabrežini. Obšel je vrsto vasi: Jamlje, Medjo vas, Štivan, Devin, Sesljan, Vižovlje, Cerovlje, Prečnik in Sem pola, j. Na sliki predaja štafetne palice na cesti proti Medji vasi. Nosilec štafetne palice teče skozi Sesljan Predaja štafetne palice v Cerovljah Predaja štafetne palice pred Prečnikom Zaključek teka v Nabrežini, kjer Je nosilce štafetne palice in mno-žico pozdravil župan. V dvorani PD pa je bil nato obsežnejši program. AGRARIA MARIIN A Z MONFALCONE (G0RIZIA) • ITALIJA - ULICA DON P. FANIN, 46- TELEFON 73 -242 01 YMPIA» kosilnica, po kateri se letos najbolj povprašuje TEHNIČNI PODATKI Delo na uro 6500 m1 Širina rezila 0.90 m, 1.10 m, 1.27 m in 1.45 m. Gonilna os je visoka mm 420. Razpon koles 0.75 m, 0.90 m, 1.05 m in 1.05 m. Teža brez priključkov 233 kg. Gume tipa traktor 400-19 ali 450-19. Zavore so nameščene na gonilni osi. Brzina — l.a naprej km 6 — 2.a naprej km 9 — 3.a naprej km 11.5 — 4.a naprej km 14.8 — l.a nazaj km 6 — 2.a nazaj km 9. Motor: na petrolej, bencin ali Diesel od 7.5 do 13 KS. NA ZAHTEVO LAHKO NAMESTIMO: Zavore v direktni zvezi s sklopko. «OLYMPIA» z diferenzialom. «OLYMPIA» tipa «CERVINIA» z nizkimi kolesi, posebno pripravna za hribovite kraje. Vse «OLYMPIA» na 6 brzin so opremljene z dodatnimi zavorami, M se direktno povezujejo s sklopko. GARANCIJA 12 MESECEV ZALOGA KMEČKIH STROJEV IN PRIBORA « MOTORJI NA PETROLEJ, BENCIN, DIESE1 TER ELEKTRIČNI. PREDSTAVNIŠTVO ZA: TRAKTORJE •RENAULT« — MOTORNE KOSILNICE BEDOGNI * C. «OLYMPIA» — MOTORNE KOSILNICE •HONDINE«. PffihontrJnevntlr — 8 — 30. maja 1965 Vreme včeraj: najvišj« temperatura 17.6, najnižja 11, ob 19 uri 16.8, vlaga 66 odst., zračrnj tlak 1018.6 stanoviten, veter 6 km jugozahodnik, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 30. maja Milica Sonce vzide ob 4.20 in zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.25. Luna vziide ob 4.00 in zatone ob 19.28. Jutri, PONEDELJEK, 31. maja Angela VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Za sedaj še nobene nevarnosti za ravnateljstvo Lloyda v Trstu 32 uslužbencem centra za strokovno usposabljanje CAM grozi v kratkem brezposelnost Deželni svet je obravnaval na svoji zadnji seji še dva važna problema, ki se tičeta Trsta, In sicer pomorskih družb z državno soudeležbo In položaja v Centru za usposabljanje delavcev CAM, ki mu grozi konec. Vprašanje o pomorskih družbah PIN je postavil liberalec Morpur-go in omenil načrte o njihovi koncentraciji, s katero bi se sedanje glavno ravnateljstvo Tržaškega Lloyda v Trstu spremenilo v navadno upravno ravnateljstvo zaradi ustanovitve nove družbe Fin-trasporti. Sedaj imajo namreč razne družbe z državno soudeležbo kar 60 milijard primanjkljaja, ki bi ga hoteli z njih združitvijo znižati. To bi hudo prizadelo Trst. Svetovalcu je odgovoril odbornik Marpillero, ki je rekel, da so se sicer v časopisih širile vesti o ustanovitvi takšne družbe, da pa ni to še nič uradnega ter je zato vsaka skrb preuranjena. Res je treba tudi zaradi načrtovanja najti za plovne družbe nov ustroj, toda za sedaj ni utemeljen pesimizem v tem pogledu. Tak vtis je dobil odbornik Iz svojih razgovorov z ministrom za trgovsko mornarico Spa-gnollijem. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so pred kratkim vrnili Trstu potniško ekspresno progo proti Daljnemu vzhodu z ladjama Asia In Victoria Tržaškega Lloyda. Poleg tega so začeli Jadranskemu morju v zadnjem času priznavati važno vlogo, ki mu v pomorstvu prltiče. Minister Spa-gnolli je tudi v vseh govorih zagotovil, da bo vedno upošteval tržaške interese ter da bo seznanjal deželni odbor z vsemi bodočimi načrti. Glede usode Centra za usposabljanje delavcev oziroma 32 uslužbencev, ki so zaposleni v njem in katerih položaj ni urejen, so postavili vprašanja Šema (KPI), Mor-purgo (PLI) in Morelll (MSI), interpelacijo pa Cumbat. Pri tem gre predvsem za to, da nameravajo sploh ukiniti center, kar pomeni, gospodarsko in socialno škodo; k temu pa je treba dodati še problem 32 uslužbencev, ki jih niso mogli vključiti v državni stalež na podlagi zakona št. 1600 za bivše uslužbence ZVU, ker so bili sprejeti v službo po prihodu italijanske državne uprave v Trst, za kar ne velja omenjeni zakon. Te delavce bi morali odpustiti že prej, a jih je vladni komisar s posebnim odlokom obdržal v službi do konca Junija. Sedaj pa bo ta odlok zapadel. Pri orlsanju svoje interpelacije je prof. Cumbat omenil velike zasluge centra CAM, saj je opravil važna dela za razne javne ustanove in preusposabljal brezposelne delavce. V svojem odgovoru je odbornik povedal, da je bil center ustanovljen leta 1949 ter da je zaposlenih v njem kakih 100 uradnikov in delavcev, ki so vključeni v posebni stalež na podlagi zakona št. 1600 iz leta 1960 ter spadajo pod ministrstvo za delo in socialno skrbst-K tem uslužbencem pa jih Je stalež na podlagi drugega zakona, i Prejeli so 2500 risb, od katerih toda tudi to ni bilo mogoče, ker se [ je bilo 60 nagrajenih. Vse risbe so razstavljene njihov položaj ni skladal s predpi si tega zakona. Deželno odborništvo za delo se že več mesecev ukvarja s tem vprašanjem, a ga ni moglo rešiti. Upoštevati pa je treba, da je med njimi 9 delavcev, starih nad 60 let, ki se lahko upokojijo. Kakih sedem bi jih lahko zaposlili pri INA PLI, za ostale pa je rešitev težja. Odborništvo je tudi posredovalo pri ustanovi IFAP, ki pa teh uslužbencev ne more sprejeti v službo, ker niso specializirani za vrsto strokovnega usposabljanja, ki ga opravlja ta ustanova. Vsekakor se bo odborništvo še naprej potegovalo za ugodno rešitev vprašanja. Poleg tega sta pristojna odbornika odgovorila na vprašanje komunista Goghetta o ukrepih v prid prebivalstva Vajonta in na interpelacijo socialista Mora o gradnji električnih central v dolinah Til-menta in Celllne. Nenadna smrt prof. Gopcevicha Tržaška bolnišnica in tržaški zdravniški krogi so utrpeli hudo in bridko izgubo. Nenadoma je v svojem 66. letu starosti umrl primarij nevrološkega oddelka splošne bolnišnice prof. Marino Gop-cevich, ki je bil velik strokovnjak na svojem področju in splošno priljubljen zaradi svojega blagega značaja in dobrote. Se pred tednom dni je vestno opravljal svoje poslanstvo in nihče ni pričakoval, da ga bo smrt iztrgala iz srede njegovih kolegov. Prejšnji petek je s svojim asistentom še razpravljal o nekaterih najbolj resnih primerih obolenj, naslednji dan pa je moral ostati doma, ker se ni počutil dobro. Ko je v četrtek čutil, da se mu zdravje slabša, se je dal odpeljati v bolnišnico, in sicer ravno v njegov oddelek, kjer je bil tokrat kot bolnik skupno , z bolniki, ki jih je še nekaj dni prej zdravil. V petek proti večeru je podlegel srčni kani v postelji nevrološkega oddelka. Prof. Gopcevich se je rodil v Trstu, kjer je opravil srednješolske študije, nakar se je vpisal na medicinsko fakulteto v Rimu ter doktoriral in se specializiral na pariški univerzi. Končno je doktoriral Padovski upjverzt. Kot nevrolog je deloval tudi v pariški bolnišnici. V Trstu j)a je bil najprej zaposlen v psihiatrični bolnišnici', '-zstefh pa v splošni. Slovenske šole in učenci nagrajeni za risbe o «Moji najljubši cvetici» Mednarodna razstava cvetja v Trstu, Club dei jiori, in Garden club so s sodelovanjem šolskih skrbniftev treh Benečij, razpisali natečaj za učence prvega in drugega razreda osnovnih šol «MOJA NAJLJUBSA CVETICA». treba dodati še 32, ki jih ni moč vključiti v stalež. Kasneje so skušali te delavce spraviti v državni .......................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmnmii.....i....iiiiinmiiinmiiiiiiiiiiiniuniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiii na razstavi cvetic v Miramaru. Med nagrajenci so tudi slovenski učenci: Olga Gulič in Jordan K osmina iz osnovne šole v Sempolaju ter Mario Žafran iz o-snovne šole v Dolini. Nagrade so, kot smo že poročali, razdelili v prostorih trgovinske zbornice predvčerajšnjim ob 11. uri. Od slovenskih šol sta prejeli pohvalo osnovna šola na Katinari srebrno medaljo in diplomo, osnovna šola v Nabrežini pa bronasto medaljo in diplomo. Teden Rdečega križa Kot po vsej državi se danes tudi v Trstu začne teden Rdečega križa za leto 1965. Ob tej priložnosti je predsednik republike Sa-ragat naslovil na državljane poslanico, v kateri spominja na zaslužno delo, ki ga Rdeči križ o-pravlja v velikih mestih ter v vseh krajih za lajšanje trpljenja. Vprašanje dr. Pincherla županu Objava dokumentov o tržaški Rižarni Občinski svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) je poslal županu dr. Fran-zilu naslednje vprašanje: Župan je ob priznanju Rižarne za narodni spomenik omenil, če me spomin ne vara, namero naše občine, da ponatisne odlično študijo prof. Carla Schiffrerja, ki je bila objavljena v številki 44 revije «Trieste» (julij-avgust 1962) pod naslovom «La Risiera«. Med tem časom so bili najdeni v Ljubljani seznami stotin političnih in rasnih preganjancev ubitih v Rižarni in tisočev oseb, ki so bile v Rižarni zaprte. Ta dokumentacija, ki je, izrednega pomena za zgodovino odporništva, je bila objavljena v številki slovenskega dnevnika »Primorski dnevnik« od 16. maja, kar pa je krajevni in vsedržavni tisk popolnoma zamolčal. Dodajam, da je prof. Diego de Hen-riquez večkrat poudaril, da ima izvod napisov in drugih znakov na zidovih celic v Rižarni, ki so bili čitljivi ob osvoboditvi in ki v mnogi primerih predstavljajo zadnjo željo teh naših žrtev. Ta zbirka še ni bila objavljena. Zato vprašujem župana in odbor, ali se jima ne zdi primerno ponatisniti odlično študijo prof. Schiffrerja dopolnjeno z omenjeno dokumentacijo in z gradivom, ki se lahko še odkrije. Izdatki za to publikacijo bi bili lahko omejeni, če bi bilo vse to gradivo objavljeno v naši reviji «Ri-vista della Citta di Trieste«, Spominska svečanost ob spomeniku talcev pri proseški postaji DANES, 30. t. m. ob 11. url bo na pobudo zgoniške občine v okviru 20. letnice zmage nad fašizmom in nacizmom počastitev spomina 10 talcev, ki so jih nazifašisti pred 21. leti obesili pri proseški postaji. 111,11,11..............................mm,..............min.n NADALJEVANJE KORISTNE TRADICIJE Lepa Kosovelova proslava v Slovenskem dijaškem domu Nastop mladih pesnikov iz kroga ^Literarnih vaj» in gojencev šole Glasbene Matice - Predlog za ustanovitev stalne Kosovelove nagrade Kosovelovi večeri so postali v Slovenskem dijaškem domu že tradicija. Gojenci imajo Srečka Kosovela za svojega vzornika. Njegove pesmi so večkrat na programih sobotnih kulturnih večerov; njegovo bronasto doprsje stoji med njimi v domskem parku. Lahko rečemo, da jk vsakokratni Kosovelov večer po pomembnosti v Dijaškem domu enakovreden Prešernovi proslavi. Letošnji Kosovelov večer, ki je bil preteklo sredo, je imel literar-no-glasbeni značaj. K sodelovanju so bili povabljeni vsi dijaki in drugi mladi ljudje, kj se poizku-'šajontvupesniitvu. Tako so bili povabljeni sotrudniki •Literarnih vaj«, kakor tudi nekateri drugi. V programu literarnega večera sd'brali stojk pesmi Filip Fischer, Nena Goldstein, Živa Gruden, Sergej Kocjančič, Primož Možina, Jože Pahor in Sergej Verč. Recitatorja pa sta prebrala še pesmi treh mladincev, ki se skrivajo pod psevdonimi Neznani, Utopist in Jovan. Slišali smo torej pesmi desetih mladincev. Zanimiv program je popestrilo in mu dalo še večjo kulturno veljavo sodelovanje gojencev šole «Glasbene matice». Glasbene točke so bile prepletene med čita-njem mladih literatov. Nastopila VČERAJ ZAČETEK NA TRŽAŠKI UNIVERZI 330 strokovnjakov na IX. srečanju o hidravliki in hidravličnih gradnjah Med strokovnjaki so tudi trije z ljubljanske univerze - V torek začetek srečanja o geotehniki Na tržaški univerzi sta se včeraj začeli IX. srečanje o hidravliki in hidravličnih gradnjah, ter VII. srečanje o geotehniki. Prve manifestacije se udeležuje okoli 330, druge pa 200 strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev ter znanstvenikov iz Italije, Franclje, Zahodne Nemčije, Jugoslavije, Romunije, Sudana in Grčije. Med številnimi razpravami, ki se bodo vrstile do konca srečanj 2. junija in ki jih je nekaj čez 60, je tudi daljša študija ljubljanskega strokovnjaka univerzitetnega prof. Milovana Go-ljevščka, in sicer s tematiko s področja hidravličnih gradenj. Tudi ostala dva jugoslovanska strokovnjaka, ki se udeležujeta letošnjega srečanja o hidravliki, se udejstvujeta na ljubljanskem vseučilišču, in sicer sta to inž. Dušan Legiša in asistent inž. Josip Vitek. Na otvoritveni slovesnosti je rektor tržaške univerze prof. Orlgone najprej pozdravil vse zbrane strokovnjake, nato pa je izrazil veliko zadovoljstvo tržaških znanstvenih krogov, da je bilo naše mesto izbrano za letošnji srečanji o hidravliki in geotehniki. Nato je spregovoril tržaškt župan dr. M. Franzil, ki Je pozdravil znanstvenike v imenu občinske uprave in vsega prebivalstva. Sledili sta krajši poročili padovanskega prof. Marzoia in predsednika tehnične fakultete na tržaški univerzi prof. F. Rampo-nija. Prof. Ramponi je med drugim prebral pozdravno brzojavko prosvetnega ministra Guija, nakar se je začelo pravo «srečanje». Znanstveniki so začeli drug za drugim poročati o posebnih poizkusih in opazovanjih, ki so jih posamič ali v skupinah v zadnjih časih izvršili Stavka varilcev v ladjedelnici Felszegi V ladjedelnici Felszegi v Miljah še še ni razčistil položaj in vlada v njej še vedno napetost. Ker je bilo vse posredovanje za rešitev spora zaman, sta oba sindikata napovedala za jutri ponovno stavko varilcev, ki bodo delali oziroma stavkali ves dan v polurnih presledkih. Poleg tega ne bodo delali nadur. Prav tako bodo stavkali tesarji, ki opravljajo pomožna dela v pomoč varilcem. Nujno obvestilo izletnikom v Prago Doslej je v potovalni urad AURO-RA prineslo svoje potne liste le kakih 200 izletnikov za Prago. Njihovi potni listi so v glavnem že na kvesturi in jih bodo lahko spet dvignili v torek, 1. junija popoldne v isti agenciji. Vse ostale, ki še niso oddali svojih potnih listov za vidiranje na kvesturi, prosimo, da to storijo čimprej. Kdor potnega lista ne bo oddal najkasneje do ponedeljka, 31. maja, se mu lahko zgodi, da ne bo mogel v Prago. »Primorski dnevnik« si v tem primeru seveda ne prevzame nobene odgovornosti. Zato še enkrat prosimo vse, ki tega niso storili, da prinesejo svoje potne liste v potovalni urad AURO. RA, Trst, Ul. Cicerohe 4, najkasneje do ponedeljka, 31. maja 1965. Deželno zborovanje UDI za žene - delavke V sredo 2- junija ob 15. uri bo v dvorani v Ul. Pondares 8 deželno' zborovanje UDI za žene-delav-ke o »polni zaposlitvi žena, za pravico do stalnega in kvalificiranega dela v deželnem načrtovanju«. Zborovanja se bodo udeležile žene-deiavke iz Pordenona, Trsta, Vidma in Gorice. Uvodno poročilo in zaključke bo podala poslanka Marisa Cinciari Rodano, sta harmonikarja Dorina Kante in Marjan Krpan; na klavirju pa nas je iznenadil z občuteno interpretacijo Pavel Kodrič; prav tako je samostojno nastopila pri klavirju Mojca Šiškovič, ki je ob zaključku večera skupno s Črto-mirom Siškovičem (violina), Iztokom Kodričem (violončelo) in Borutom Kodričem (klarinet) v kvartetu narodnih motivov navdušila mlado občinstvo, ki je zahtevalo ponovitev. Uspel večer je zaključil upravnik Dijaškega doma Drago Pahor, ki je izrazil svoje zadovoljstvo ob tako pestrem udejstvovanju mladine in napovedal predlog uprave «Dijaški matici», da se poleg Prešernovih nagrad, ki se vsako leto podeljujejo na Prešernovi proslavi gojencem, ki dobro uspevajo v šoli, ustanovi Se nova Kosovelova nagrada, ki naj bi jo Dijaška matica podelila vsako leto mladincem, ki dosegajo največje uspehe v svojem lietrarnem delu. «Z zadoščenjem moramo ugotoviti,» je rekel upravnik, da je na$ bivši gojenec Marko Kravos, ki je letos že sodeloval na literarnem večeru tržaških književnikov v Ljubljani, čital svoje prve pesmi na naših literarnih večerih na tem odru. Prav to me navdaja s prepričanjem, da je prav, če uvedemo stalno literarno Kosovelovo nagrado za mlade pisce.* * V torek 1. junija ob IS. uri bo na Trgu sv. Jakoba zborovanje KPI na katerem bo govoril senator Vittorio Vidah o temi: «KPI za rešitev ladjedelnice Sv. Marka in za obrambo tržaškega gospodarstva«. Našli so truplo v prepadu v Bošketu Neki miadenič, ki je sinoči okrog 19. ure hodil jx> neki stezi v Bošketu, je v bližini botaničnega vrta, v 20 metrov globokem prepadu, zagledal moško truplo. O najdbi je obvestil agente letečega oddelka, ki so se skupaj z agenti znanstvenega oddelka in gasilcev podali na označeni kraj. V prepadu Je ležalo truplo 58-letnega Gilberta Rochellija iz Ul. Cologna 20, ki Je bilo že v razpadajočem stanju. Sodni zdravnik dr. Reich, ki je truplo pregledal, je ugotovil, da je smrt nastopila pri- bližno pred tednom dni. Potrebna je bila pomoč gasilcev, da so s pomočjo vreče potegnili mrtveca iz prepada.. Pri njem so agenti našli dve prazni tubi tablet uspavalnih sredstev, zato domnevajo, da si je nesrečnik vzel življenje. Truplo Rochellija so prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Samo po opravljeni obdukciji, bo mogoče u-gotoviti vzroke Rochellijeve smrti Preiskava je v teku. Danes slavita 30-letnico skupnega življenja Bernarda in Mario SIMIČ z Opčin Hvaležna hčerka Adriana in sin Marino želita ljubljenim staršem še mnogo zdravih in srečnih let. . Prosvetno društvo «Lipa» v Bazovici vabi vse vaščane, da se polnoštevilno udeležijo proslave na strelišču danes ob 17. uri. ENAL0TT0 Natečaj št. 22 ZMAGOVITI STOLPEC Bari . . . • . 63 2 Cagliari • .* - 65 2 Firence . • • . 15 1 Genova * • • . 9» 2 Milan . . S • . 61 2 Neapelj . ? . 88 2 Palermo • • . 15 1 Rim . . . • M . 3 1 Turin . s • • . 42 X Benetke * * . 53 \ Neapelj II • . 22 1 Rim II . . . • . 54 X PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 4.380.000 11 točkami lir 177.500 10 točkami lir 14.700 Dokončne kvote določi o-srednja komisija * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade iiiiiiiiiiii®iiiitiiiii!iiiii*®iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i*iiiiioiii®iiiiiiiii®iii®*ii®iiiiiiiiiiii8i®ii8iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiniiiiijiiiiiiiiiii8niiiimniiimmiiiiiiiiiiinminiiiiiiniiiiiiiiiiiimniiiiiin(f imiKiiimminiiiiiiiiiiid ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 29, maja 1965 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 50-letna An na Novac-co, 67-n študentka Livia Par-chi, gradb. izvedenec Francesco Ron-zon lin študentka Mariagrazia Petro-ni, pomorščak Benito Ordinanovich in prodajalka Nevia Depase, uradnik Giuseppe Pistacchio in vzgojiteljica Gigliota Waldhauer, mehanik Marcelto Furlan in gospodinja Lucia Gerin, šofer Mario Gherbaz in delavka Giovanna Olivlerl, uradnik Ful-vio Buttazzonl in uradnica Anmama-ria Cassar, stražar javne varnosti Ortelio Marrazzo j,n gospodinja Soha Balbi, študent Luciano Vascotto in uradnica Vamna Cheracol, karab. podčastnik Andrea Selmo in gospodinja Elda Grassi, električar Angelo Barozzi in šivilja Maria Arcudi, u radnik Salvatore Coluccia in gospodinja Fedora Magurano, mehanik Giovanni Bonaldo in uradnica Nives Boemo, mehanik Romano Di Lazza-ro in gospodinja Aliče Passone, stra- žar javne varnosti Ives Luigi Catta-rimussi in učiteljica Anita Požar, izložbeni aranžer Umberto Bomben jn prodajalka Viviana Sancin, krojač E-do Marini in baristka Mirella Mer-slnl, delavec Andre Menard Im bolničarka MimeMa Presello. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (24. 5. - 30. S.) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; A11 a Maddalena. Ul dellTstrla 43-dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2-dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Fizzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendlni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Služba od 13. do 16. ure Dr. Gmeiner, Ul Giulia 14; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; AHa Maddalena, Ul dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2: LOTERIJA BARI 63 41 48 73 CAGLIARI 65 53 27 43 FIRENCE 15 6 24 73 GENOVA 90 12 17 80 MILAN 61 64 84 74 NEAPELJ 88 22 73 23 PALERMO 15 63 26 73 RIM 3 54 24 82 TURIN 42 51 1 62 BENETKE 53 20 14 79 68 8 22 42 23 67 50 32 48 86 SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA priredi v torek 1. junija v Kulturnem domu v počastitev zmage nad fašizmom in nacizmom svečano AKADEMIJO z naslednjim sporedom: ob 20.30 otvoritev filatelistične razstave kluba «L. Košir« in razstave primorskega tiska v času upora, ki jo prireja Narodna in študijska knjižnica; ob 21. uri govor predsednika zveze Borisa Raceta-Žarka. Pri kulturnem sporedu sodelujejo: — združeni mladinski zbori šole Glasbene Matice iz Trsta in z Opčin ter p.d. Prosek-Kontovel. mladinski zbor «Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine in harmonikarski zbor; — moški zbor p.d. »Prosek-Kontovel«; — mešani zbor »Jacobus Gallus«; — gledališka igralca Rado Nakrst in Miranda Cahariia: — sopranistka Nerina Pelicon; — baritonist Darij Zlobec; — pianist Go j mir Demšar — harmonikar Oskar Kjuder. Rezervacila vstopnic vsak dar. nri blagajni Kulturnega doma od 11. do 14. ure ter eno uro pred začetkom. Vstopnina 400 lir. Slovensko gledališče v Trstu V ponedeljek, 31. maja ob 21. uri v Kulturnem domu PARTIZANSKI VEČER (Ob 20-letnicl zmage) Zadnja predstava v sezoni! SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN vljudno vabi na prvi nastop ^GLEDALIŠČA MLADIH 65» ki bo v sredo 2. junija ob 21. uri v gledališki dvorani Kulturnega doma. Uprizorilo bo dramo Erwina Sylvanusa KORCZAK IN OTROCI MONTAŽO PISEM NA SMRT OBSOJENIH Režija: Jožko Lukeš Scena: Dimitrij Cej S to predstavi se žeM »Gleda- ” lišče mladih 65» oddolžiti spominu vseh žrtev nacizma in fašizma. Prosvetno društvo « SLAVKO ŠKAMPERLE » obvešča vse člane, da bo v četrtek, 10. junija t.l. ob 20.30 redni občni zbor v društvenih prostorih na stadionu «1. maj«, Vrdelska cesta št. 7. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. ODBOR Šolske vesti Dne 6. junija 1965 ob 17. uri bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu. Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do 10. junija V nedeljo 30. maja ob 17. uri bo v Barkovljah v župnijski dvorani zaključna šolska prireditev. Na sporedu so prizorčki s petjem, veseloigrlce in nastop pevskega zbora. Osnovna Jola jn otroiki vrtec v Gropadi prirejata ob zaključku šolskega leta razstavo ročnih del. Razstava je odprta od danes dalje v šolskih prostorih. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 13. junija enodnevni izlet v Ljubljano, Kamnik in v Kamniško Bistrico, Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. • * * SPDT priredi 6 Junija izlet v Črni vrh in vzpon na Javornik, kjer bo planinski pohod. Na izlet so vabljeni tudi vsi starejši odborniki In člani SPDT, da skupaj proslavimo dvajsetletnico osvoboditve. Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 do vključno 3. junija t.l. Pravila za planinski pohod so javljena na športni strani. RODITELJSKI SESTANEK v Slovenskem dijaškem domu v Trstu Danes, 30. maja bo ob 10. uri dopoldne v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Glnna-stica št. 72. • TRETJI RODITELJSKI SESTANEK Sestanku bo sledila kulturna prireditev gojencev t>ija-škega doma, pri kateri bo med drugini pokazala svoje uspehe tudi baletna šola, ki je letos prvič bila v Dijaškem domu. Vabimo vse starše rednih in zunanjih gojencev, da: se roditeljskega sestanka in prireditve udeležijo. Ljudska prosveta Dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar bo ponovila v četrtek 3. junija ob 20.45 v društveni dvorani igro ((Striček prihaja«. Ponovitev iste igre bo v soboto 5. junija ob 20. uri v Dijaškem domu. ' ~ ” Nazionale 14.30 «Extracognugale» Ga-! Stone Moschin, Franca Rame, Re-’ nato’ "Salvatori, Liana Orfei. Pre-‘ povedano mladini pod 14 letom. Arcobaleno 14.30 «La pattuglia invi-Siibile« — John Wayne, Anthony Quinn, Excelsior 14.00 »La Celestina P...R...« Assia Noriš, Beba Lončar. Prepovedano mladini pod 18. letom ' Fenice 14,30 »Scoiland Yard se/ione omlcidi« Sean Conery. Grattacielo 14.30 «Un leone nel mio letto« Tony Randall, Shirley Jones. Technicolor. Alabarda 14.00 «1000 dollari per un VVinchester« Technicolor. Filodrammatico 14.30 «Una nave tut-ta matta« Scopecolor. Aurora 14,00 ((Agente 007 licenza per uccidere«. Cristalio 14.00 «Giallo a Creta« Technicolor. VValt Disneyev film. Garibaldi 15.00 «11 visone sulila pel-le» Technicolor. Gary Grant, Doris Day. Capitol 14.30 «GH impetuosi« Technicolor. James Daren, Pamela Tif-hn. Impero 15.00 «Strani compagni dl letto« Vittorio Veneto 15.00 «Le schiave e-sistono ancora« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom. Moderno 14.00 «Sandokan contro il leopardo di Saravah« Technicolor. Ray Danton, Franca Bettoia, Ma rlo Petri. Zadnji dan. Astra 15.30 «1 vlncitorl«, Astoria 14.00 «L’uomo dalla masche-ra di ferro« Technicolor Abbazia 14.30 «11 treno« Burt Lan-caster, Jeanne Moreau. Ideale 14.00 «002 agenti segretissimi« Technicolor Zadnji dan'. Skedenj 16.00 «La vergine in colle gio« Scopecolor. Nancy Kwan. V ZLATARNI OPLENDENTE (ŠKERLJ) Trst, Ul. F. Filzi 5 — Tei. 23-379 dobite najlepša darila za birmo, krst, poroko in za vsako priliko: ure najboljših švicarskih znamk in zlate okraske Priporočamo se za obisk MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK — TRST priredi v nedeljo, 6. junija IZLET V CELJE IN V VELENJE Cena za vožnjo ‘n kosilo 2300 lir za člane in 2500 lir za nečlane. Za zabavo bo skrbel orkester Saivadores, Vpisovanje -vsak dan do vključno 1. junija v Ul Geppa št. 9 od 18. ure dalje. CINE IOTOMATEKIALE SEČUL IN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Giulia 108 (Rotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila m drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri DAR-WIL, Trst, Piazza S. Giovanni št. l. V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje KEX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde ) hlače itd. VESPE LAMBRETE, vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A.R. — Trst, vla del Bosco N. 6 — Tel. 41 946 PRI ttAUTO STILE«. Trst. vla U. Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko izbiro oblog, preprog, naslanjačev. sveč, električnih baterij, odbijačev, izpušne cevi za vse vrste avtomobilov. Vsi deli so garantirani. KAMIONČEK OM Leonclno prekucnik prodam. Via S. Marco 46, tel 79673. BUFFET TOMAŽIČ Ulica Cassa di Risparmio 3, išče 15-letnega vajenca. Ugodni pogoji. VAJENKO ali pol delavko išče kro-jačnica Roman Grilanc, Bazovica št. 179. Sintetične preproge in preproge za hodnike iz plastike «BALATUM» in «MERA-KLONv). Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in ((ARMSTRONG«. Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebjem. 'Af1 R. P. ITALPLAST, Trst, Trg Ospedalc št. 6 . Tel. 95-919 ZAHVALA Ganjeni od neštetih izrazov sožalja se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin našega dragega moža in očeta Angela Marca Posebna zahvala preč. g. župniku, pevcem in darovalcem cvetja. DRUŽINA MARC Boršt, 30.5.1935 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ivana Zobina Posebna zahvala darovalcem cvetja, pevcem za gariljive žalostinke ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti. DRUŽINA ZOBIN Mačkovlje, 30 5.1965 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo nepozabno mamo in nono Ano Kalc se iskreno zahvaljujemo. Pose zahvala g. župniku, sorodnik darovalcem cvetja ter vsem, ki na kateri koli način počastili r spomin. DRUŽIN Padriče, 30.5.1965 Zapustil nas Je naš najdražji Dr. IVO PERTOT profesor v pokoju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Ljubljani v ponedeljek, 31.5. ob 15.45 Iz Jožefove mrliške vežice na Žalah. Žalujoči: žena Slavica, hčerki dr. Dušanka in prof. Nada ter družine Pertot, Nolimal, Košuta, Kralj in Ferluga. Ljubljana • Kontovel • Trst, 30.5.1965 Darovi in prispevki Ob 25-1 etmri smrti Friderika Čoka darujeta družini Škrinjar in Cok 3000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob tragitno preminulega nam dragega Oliviera Gombača, poklanjajo družine Kjuder in Conč iz Ljubljane 5.000 za Glasbeno Matico v Trstu. V počastitev spomina pok. Josipa Fišerja darujeta Ema in Fani Kerševan 1.000 ter Emil in Tončka Colja 1.000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Ob 20 obletnici junaške smrti Danila Pregarca darujejo brat Zdravko ter svakinja Melita v družino 3.000 in sestra Sonja z možem Ju stom 2.000 lir za Dijaško Matico. KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 30. t.m. ob 16. url Cinemascopc barvni film: La cieca di Sorrento (SLEPA IZ SORRENTA) Igrajo: Diana Martin, Anthony Steffen in Leontyne Mal Zgodba je pretresla milijon gledalcev V DALMACIJO! S skromnim stroškom bo pred vami zaživela Dalmacija v besedi, slikah in zvokih. Dvanajst krasnih dalmatinskih pesmi na gramofonskih ploščah vloženih v brošuro «Zvuci domovine« opremljeno s številnimi slikami in razlago, vam bo pričaralo Dalmacijo v vaš dom. V Tržaški knjigami dobite navedeno in druge brošure s ploščami po 1.600 lir. Obiščite knjigarno in ne bo vam žal. AUTOV 0X Sliši iiiiii AUT0V0X AVTORADIO — OJAČEVALCI ZA AVTOMOBILE IN PULMA-NE — ANTENE IN PRIBOR — RADIOGRAMOFONI — BREZPLAČNO MONTIRANJE IZREDNE CENE ZA IZVOZ TVRDKA Sergio Roselli IMPORT — EXPORT TRIESTE — TRST VIA TOR SAN FIERO 2 TEL. 31294 hine na M«tr» 6oMwyn Maysf puunll J0SELIT0 CESARE0 flUESAOAS ENRiaUE RAMBAL MnrnrmTk- predvaja danes, 30. t. m. ob 15. uri film: El JOSELITO V AMERIKI 5osetvtt> Mmibdk «n0M00(LMW V ponedeljek, 31. t.m. ob 18. uri ■MTiMMeoiM ponovitev filma. V TRGOVINI VELIAK - ŠPORT TRST Ul. dellTstria 13 — Tel. 44-237 dobite VSO POLETNO ŠPORTNO OPREMO za v hribe, morje in za Jezera kopalne obleke — kvalitetno blago. KINO SKEDENJ predvaja danes 31. t.m. ob 16. uri Scopecolor film: Tel. 812238 (Na trgu pri Sv. Ani) Dežni plašči j m * ujiun ZA ZENSKE IN' MOŠKE. PLA9CI IMAJO VDELANO VOLNENO PODLAGO, KI SE V POLETNI DOBI LAHKO ODSTRANI — Po zelo nizkih cenah od Ut. 3.500.— in 4.500,— IZKORISTITE PRILIKO! MANUFAKTURNA TRGOVINA RADO ŠPAN NABRMHNA (centar) odst. popust na mednarodnih pro; gah Alitalia. Podroznejša pojasnila lahko dobijo volivci na želežniških postajah in pri potovalnih agencijah. Tiskovna konferenca PSI Danes ob 11. uri bo na sedežu pokrajinske federacije PSI v Gorici, Ul. XXIV- maggio 1/1 tiskovna konferenca, na kateri bo prisoten tudi poslanec Matteotti, ki bo govoril o aktualnih problemih in o splošnem položaju. Vinska razstava na Bukovju odložena Vinska razstava domačih vinogradnikov iz raznih števerjanskih vasi, ki bi jo morali prvotno ot-voriti že y četrtek popoldne, je bila zaradi slabega vremena odložena za poznejši čas. Verjetno bo razstava v drugi polovici Junija. Do takrat je odložen tudi ves osta- li program, ki je bil določen za to priliko. Predor pod Gradom zaprt za promet Od jutri 31. maja bo za tri dni zaprt vsak promet skozi predor Bombi pod goriškim Gradom. Ta ukreo je bil potreben zaradi popravila cestišča, ki se je pokvarilo. GRADBENA DEJAVNOST Nfl GORIŠKEM Predsedniki IACP gredo v Rim na posvet za nove gradnje Na Goriškem se dela izvajajo po izdelanem načrtu Predsednik ustanove za ljudske hiše (IACP) v Gorici prof. Massi-mo Celile je bil poklican v Rim, kjer se bo skupaj s predsedniki sorodnih ustanov iz Trsta in Vidma razgovarjal dne 3. junija na ministrstvu za javna dela o stanovanjskem položaju v deželi Furlanija-Jul. krajina. Med tem so dne 25. t. m. oddali na javni dražbi gradbena dela za stanovanjsko hišo s 6 stanovanji v Gradiški. Z delom bodo začeli takoj, ko bodo dobili odobrenje pristojnih oblasti. Dne 20. t. m. so oddali tudi gradnjo 40 stanovanj v Stražicah v Go- Slovenska prosvetna zveza sporoča: 2. obmejno srečanje v Sovodnjah, ki bi se moralo začeli danes, ob 17. uri, je zaradi slabega vremena preneseno. Prireditev bo v nedeljo, 6. junija ob isti uri in z istim programom v UL. CROCE IN RANDACCIO V Gorici zaključni razstavi na slovenskih srednjih šolah Odprli bosta do vključno v nedeljo, 6. junija Bliža se zaključek šolskega leta in učenci se pripravljajo ne samo na zaključne izpite, ampak hočejo marsikje tudi z razstavami svojih ročnih in drugih del pokazati, kaj so se koristnega med letom naučili. Taki razstavi prirejata tudi slovenska nižja srednja šola na svojem sedežu v Ul. Randaccio v Gorici in slovensko učiteljišče v Ul. Croce. Obe razstavi bodo odprli danes, v nedeljo ob 10. uri ter bosta ostali odprti do 18. ure. Tudi ostale dneve bosta odprti vse do nedelje 6. junija zvečer do 18. ure. Isti urnik velja za praznik 2. junija, dočim bosta ob delavnikih razstavi odprti že zjutraj od 8.30 dalje. Na nižji srednji šoli v Ul. Randaccio bodo učenci in učenke razstavljali risbe, grafične izdelke, ročna dela, risbe z verskimi motivi, zvezke iz verouka, plastične izdelke itd. Da je prišlo do obeh razstav so si precej prizadevali profesorji o-beh šol vključno s svojim ravnateljem prof. Mihaelom Rožičem. Prepričani smo, da bo njihovo kot tudi prizadevanje razstavljajočih učencev naletelo pri obiskovalcih na tisto priznanje, ki ga take za vzgojo zelo važne prireditve zaslužijo. Zal kaže, da tudi letos ne bomo imeli zaključne šolske kulturne prireditve, ki je vedno naleteli na veliko odobravanje občinstva, saj je bila med vsemi kulturnimi prireditvami te vrste najbolj obiskana. Ali bo v tem oziru kaj bolje prihodnje leto? Obvestila Kmečke zveze Kmečka zveza v Gorici, Ul. Asco-li 1/1 obvešča vse posestnike v Brdih, ki potrebujejo delovno silo za obiranje češenj in za druga kmečka dela, da jim lahko posreduje zaposlitev žena in deklet iz Beneške Slovenije, kot so že v prejšnjih letih prihajala na sezonsko delo v goriška Brda. Opozarjamo nadalje briške vinogradnike, da bo zapadel rok za vpis v konzorcij za zaščito briških vin v ponedeljek dne 31. t. m. Kdor hi se želel vpisati v konzorcij in vinogradniki imajo pri tem nedvomno korist, lahko dobi na sedežu Kmečke zveze potrebna navodila in predpisane obrazce. Kmetovalcem iz sovodenjske občine sporočamo, da si morajo nabaviti predpisane tablice in luči za kmečke vozove. Vendar pa oboje morejo kupiti kjer koli in niso dolžni nabaviti si teh reči na županstvu. skal po rokah, po nogah in na tilniku, ko se je zjutraj okrog 7.45 peljal na delo pa se mu je pedal pri kolesu zlomil na Vinčah pri Pevmi ter je padel in se potolkel. Okreval bo v nekaj dneh. Na delu pri gradbenem podjetju Caselgrande v Ul. Br. Casale se je včeraj okrog 16. uri ponesrečil 55-letni Esilio Peresin iz Vidma. Sam je odšel na sedež Zelenega križa, odkoder so ga odpeljali v bolnišnico. Tam so mu ugotovili odrgnjen ja na kazalcu 'i'n sredincu' desne roke, ki si jih je povzročil z žago cirkularko. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Planinsko sodelovanje med Gorico in Novo Gorico Pretekli četrtek je bil pri Kekcu nad Solkanom letni občni zbor Planinskega društva iz Nove Gorice, ki so se ga udeležili tudi zastopniki Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Na občnem zboru je bila; izražena med drugim tudi želja, da bi v prihodnje prišlo do večjega sodelovanja med planinci s te in druge strani meje, s posebnim ozirom na obe omenjeni društvi. rici; to delo je prevzelo podjetje Nerino Romano iz Tržiča s poviškom za 29.8 odst. od prvotne cene. Dne 16. junija pa bodo na dražbi oddali dela za 8 zadružnih stanovanj v Gradežu. S temi deli bo izveden prvi del gradbenega načrta za letos, kot ga je pred dnevi obrazložil prof. Celile na tiskovni konferenci in o čemer smo že pisali. Med tem je v teku postopek za odobritev gradnje po 6 stanovanj v Tržiču in Krminu ter t Pierisu. Ustanova IACP se pripravlja tudi na izvedbo tretje skupine gradenj, ki predvideva ureditev 302 stanovanj. Od tega jih bo 76 v Gorici, 132 v Tržiču, 22 v Gradiški, 22 v Ronkah, 24 v Gradežu, 14 r Zagraju ter 12 v štarancanu. Ko bo dograjen tudi ta del novih stanovanj bo znatno omiljena ne samo stanovanjska, ampak tudi gradbena kriza, v kateri se že opažajo znaki večje dejavnosti, za kar je precejšnja zasluga tudi gradenj IACP. Luigi Maltiroili podlegel poškodbam Sinoči okrog 19.20 je v goriški civilni bolnišnici podlegel poškodbam 42-letni goriški gradbenik Lui-gi Mattirolli iz Ul. Silvio Pellico 4, ne da bi prej prišel k zavesti. Kot znano se je Mattirolli ponesrečil v petek okrog 11. ure na cesti blizu Farre, ko je zaradi mokrih tal njegov avto zdrknil s ceste ter treščil ob cementni drog ob cesti. Med postankom mladinskega štafetnega teka osvoboditve—STEDO sta ob spomeniku padlim partizanom v Poljanah držala častno stražo najstarejša vaščana Franc Juren in Ivan Lavrenčič Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 23. do 29. maja se je v go-1 minja Musig, soboslikar Giovanni Ferfolia in tekstilka Emma Bran- Urnik trgovin za prihodnji teden Ker je v sredo praznik republike, je običajna zapora trgovin za tedenski počitek prihodnji teden fa-koltatlvna. V torek 1. junija pred praznikom republike bodo lahko ostale vse trgovine na Goriškem odprte do 20. ure. Mesnice bodo poslovale samo dopoldne od 6.30 do 13.30 ure. V sredo 2. junija na dan republike bodo odprte pekarne iin mlekarne od 6.30 do 12.30, mesnice od 6.30 do H’ ure ter cvetličarne od 8 C o 13. ure. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte. Od 1. junija pa do 15. septembra bodo trgovine z oblačili, opremo in raznim blagom po vsej goriški pokrajini odprte popoldne od 16. do 19.45, ob sobotah ln pred prazniki pa do 20. ure. VERDI. 14.30: «La sottlle llnea rossa». K. Dullea in J. Warden. Ameriški kinemaskopskl film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 15.00: «Fantomas 70». J. Marais, L. De Funes )n M. De-mongeot; italijanski barvni kine-maskopskl film. MODERNISSIMO. 1430: «Bianco rosso, giallo, rosa». Anita Ekberg, A. Špaak in C. Gluffre. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 15.15: «Quando l'amo-re se nč andato«. Susan Hayward ln M. Connors; ameriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 15.00; «La fuga». A. Aimče in Giovanna Ralli; italijanski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. V Tržiču NAZIONALE. «1 due gladiator!*. Richard Harrison; barvni film. PRINCIPE. «La dove scende 11 sole«. Stewart Granger, Plerre Brice in Elke Sommer; barvni klne-maskopski film. AZZURRO. «Per un pugno di dol-lari». Clint Eastwood in Marian-ne Koch; kinemaskopskl barvni film. EXCELSIOR. «La doppia vita di Silvia West». Carrol Baker in Georges Maharis. Naročilo umetnih gnojil in sena v Štandrežu Odbor kmečkega društva v Stan-drežu pobira danes, v nedeljo od 11. do 12. ure v gostilni pri Pavletiču naročila članov za nabavo u-metpih gnojil, škropiva in žvepla, ker bodo s skupnim naročilom večje količine blaga dosegli bolj u-godne cene. Ob tej priliki bodo sprejemali tudi prijave za nakup sena, ki ga nameravajo prevzeti takoj po koš-nii v balah na letališču. Zato naj vsi tisti, ki nimajo dovolj sena, prijavijo koliko bi ga radi kupili, da bo odbor lahko odkupil potrebno količino. riški občini rodilo 28 otrok, umrlo slaS4itar Battista Giovanni je 9 oseb, porok je bilo 6, oklicev 111 frlzerka Maria Sca- pa 9. I rabot. Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj ob 8.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 16-letnega Mirka Mužiča iz St. Mavra, Conigo 2. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč ker se je opra-' hanik Guido BalUg in "delavka Er- ROJSTVA: Boris Brumat, Barbara Flor, Massimo Giacometti, Marino Visintin, Francesco Macino, Piersebastiano De Salvo, Gianluca Negro, Mauro Burra, Giulia Di Bert, Roberto Zongher, Andrea Braida, Barbara De Bortoli, Sergio Paco-rini, Paolo Peteani, Massimo Famea, Adriano Franco, Paola Furlan, Cri-stina Cei, Rita Planeti, Giorgio Cer-nigoi, Livio Periz, Orietta Kovačič, Livia Valentinsig, Marco Bonetti, Tatiana Tronkar, Paolo Nanut, An-na Sfiligoi, Guido Badin. SMRTI: upokojenec 73-letni Saur-ma-Hoim grof Thassilo, upokojenec 76-letni Edoardo Budlgna, gospodinja 75-letna Valeria Pieri, por. Paglilla, upokojenka 81-letna Lučin Aiza, vd. Tiberio, gospodinja 61-letna Anna Grusovin, tekstilka 51-letna Maria Marcon, por. Terpln, gospodinja 77-letna Amalia Casich, vd. Bognolo, kmetovalec 65-letni Antonio Dusizza, gospodinja 67-letna Anna Prpič, por. Leban. POROKE: uradnik Silvano Dilena in gospodinja Lucia Qualig, bančni uradnik Salvatore Petruzziello in uradnica Blanca Rigonat, poštni agent Gianfranco Tomasetti in gospodinja Stanislava Konjedic, me- OKLICI: zidar Hans Schenk in delavka Evelina Collenz, financar Vincenzo Barbera in gospodinja Maria Caci, trgovski zastopnik Au-gusto Rocco in gospodinja Eleono-ra Corradetti, uradnik Dino Ciga-lotto in gospodinja Luciana Venturini, mehanik Giovanni Bonaldo in uradnica Nives Boemo; bolničar Mario Sartori in gospodinja Mari-sa Fizzamiglio, kmetovalec Luigi Medvešček in gospodinja Albina Merconi, zdravnik dr. Giuseppe Ca-iazzo in gospodinja Mirella Tomasi, profesor Piero Gregorl in profesorica Michela Burba. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 30. maja je v Gorici odprta cvetličarna Reichmanu, Cor-so Italia št. 34, tel. 53-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 14.20, najnižjo 10,7 stopinje ob 1,20 ponoči; povprečne dnevne vlage j« bilo 87 odstotkov, dežja Je padlo 36,8 mm. n PRALNI STROJI, avtomatični to superavtomatični — HLADILNIKI — ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA - Ekskluzivno zastopstvo to zaloga 0. KRAINER & C. «OR"'A - Ul. KasteUo «1 tel. 2039 ošlljamo na dom Po želji vse Izredno ugodni plačilni pogoji N AJNI2JE CENE pošli: v vse kraje Jugoslavije P rimo rsTcT ^nevru V 10 _ 30. maja 1865 ☆ ARETTA • ULTRA T H 1 N med elegantnimi in preciznimi urami /e naiceneiša znamka Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA» Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IM POR 7' Prot,aja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! LAPORT Izreden popust — Garancija — IZ DPI KI Kamion TAM 450#- nosilnosti 4.? t, z vgra ' 'jenlm zračno hlajenim'Dleslovim motorjem Prekucnik TAM 4300 K, s trostranskn «kip» napravo primeren za delo na gradbiščih in cestah Kamion hladilnik TAM 4500 HS, primeren za prevoz hitro k varljivih stvari Gasilski avtomobil TAM 4300 G in TAM 3500 C, hitra in izredno praktična gasilska avtomobila z vgrajeno cisterno in drugim gasilskim priborom iiiiiiiiiiii Oglejte sl najlepše podzemsko čudo na svetu (POSTOJNSKO JAMO OBISKI VSAK DAN OB 8,30, 10,30, 13,30, Iti. in 18. uri. Izredni obiski po dogovoru z upravo. Obiščite tudi ŠKOCJANSKE JAME PKI DIVAČI Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan. PARK HOTEL ; BLED TELEFONI 284 — 338 • 200 LEŽIŠČ • RESTAVRACIJA • KAVARNA • NOČNI BAR • HOTEL ODPRT CELO LETO V sestavi PARK HOTELA Je tudi SPORTHOTEL NA POKLJUKI in IZLETNIŠKI DOM V RIBNEM. VSI OBRATI POSLUJEJO CELOLETNO «G O RIŠKA S SVOJIMI LEPOTAMI VAS VABI» RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI :S0C’A ^ KANAL - TEL. 8 u HOTEL LEV LJUBLJANA VOŠNJAKOVA I J__i H i \/ TELEF. 310555 Telegram LEVHOTEL Telex JUGOSLAVIJA KATEGORIJA «An Sodobno opremljene sobe Apartmaji - Restavracije Restavracijske terase • Sla ščlčarna • Dancing kavarna - Zabavni program • Aperitiv bar - Razgledna terasa - Terasa za sončenje Banketne in konferenčne dvorane • Čitalnica • Frl zerski salon - Menjalnica Informacijska služba - Taksi služba - Podzemeljske garaže • Lasten parkirni prostor • Pristajal Išče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino. Kamion TAM 4300 P, vozilo za polivanje u-llc In cest ::li!ii::i!l!ii;;ili!!l:iii:l! Oglejte si Kamion TAM 4300 F, vozilo za odvoz fekalij naš paviljon primemo za komunalno dejavnost Avtobus A 3000 v standardni in turistični t>eo9raia^ - ‘ > , ■ NOVA GORIC iilCT’JN ?M42, 21462 5 Sr,,,W. reitorronj, in KOLODVORSKA RtSTftVRAClrt 6 -tosarno ^'rrrairtthokmejS Mr hrt 31010 • mcriprc/, n > ■ ■>: »iV gbitilna PR) HfiALTU : Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - TEL. 313133 priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo. Terasa V— Vrt. — S terase lep razgled na Ljubljano. TRGOVSKA HIŠA . 1 m . ; II m .Ja- 51 fr® v LJUBLJANI, na Titovi centi (nasproti jiušlej Šest prodajnih etaž 10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo — šport — letovanje Itd. V II nadstropju velika izbira USNJENE KONFEKCIJE: plašči - kostumi — suknjiči - jopice itd. V pritličju USNJENA GALANTERIJA: torbice — kovčki — potovalke — denarnice — rokavice — pasovi Itd. Obtičite tudi naii poslovalnici TROMOSTOVJE - WoIfova ulica št. « ELITA — Čopova ulica »L 7 20% popusta pri nakupu a tujo valulo SPLOŠNA PIOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniški-mi ladjami! redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 035-22. 035-23 Telegrami; Plovba Piran Telefoni: 7*4*11 dn 73-477 MODNI JN o v a Gorica, Kidričeva ul. 17 DOM Vam nudi VSE VRSTE MODERNEGA TEKSTILA, USNJENO KONFEKCIJO IN GALANTERIJO, OBUTEV itd PO KONKURENČNIH CENAH. Za Inozemske kupce pri nakupu s tujo valuto 20% POPUSTA NA CENI. Iste pogoje koristite tudi pri nakupu v tekstilnih trgovinah v SOLKANU. NOVI GORICI In ŠEMPETRU pri NOVI GORICI. HOTEL «ZVEZDA’ KOBARID s sobami z eno in dvema poste Ijama, tekoča mrzla m topla voda, centralna kurjava — sku paj 54 ležišč Streže s prvo vrstnimi vini; specialitete; so ška postrv In divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. Cenfenim gostom se priporoča ze obisk. BLED vabi Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične Izletniške točke in druga razvedrila ter čolnar|ebje po jezeru GOSTINSKO '■»"»-"*«SIDRO» Piran, lel. 73-313 priporoča ODLIČNE SPECIALI Nočni bar «TRI PAPIGEd vPiranu TETE IN IZBRANE PIJAČE V * mednarodnim artističnim progra-VSEH SVOJIH OBRATIH. mom Odprt je vsak dan razen srede. HOTEL GALEB tel. 21605 RESTAVRACIJA RIBA »21182 KAVARNA 107A» » 21198 RESTA VRA CIJA «TA VERNA > » 21322 Priporočajo svoje gostinske usluge - Cene zmerne DR. DUŠAN KERMAVNER TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki ii knjige « Začetki slovenske so* delne demokracije v desetletju 1884-1894» 55. Omeniti moramo, da se je shoda «slovanskega napredka dijaštva* udeležilo tudi pet predstavnikov slovenskih študentov, ki So si izvolili za načelnika Silva Domicelja; ta naj bi bil poročal o slovenskem «naprednem» študentskem gibanju, a zaradi tega, ker so shod razpustili, češ da je «državi nevaren*, ker je imel n.a dnevnem redu tudi »reorganizacijo naše monarhije*, je njegovo poročilo odpadlo. V njem naj bi bil — po notici v «mesečniku slovenskega dijaštva ,Vesni’* — »poudarjal, da smo mi južni Slovani (niti hrvaški niti srbski študenti se korjjresa niso udeležili), torej mi Slovenci predvsem narod njaki — Slovani, Slovenci in potem šele vse drugo; da socialni vprašanje v nas še ni tolikanj pereče in tedaj tudi nimamo povoda, da bi ga med narodom na dan vlekli*! Takšno stališče slovenske liberalne mladine kajpak ni bilo napredno — tudi rr v smislu takratne češke radikalne mladine, ki je priredila slovanski študentski kongres. Samo narodnjaška meščanska omejenost Je mogla biti za nadaljnjim stavkom: «Mi imamo dosti opravka z < narodno borbo in niti časa nimamo, da bi še na kaj druzego mislili,* in narodnjaško slepoto je razodeval zaključek: »Sicer pa vede socializem vselej k internacionalnemu kozmopolitizmu, kateri je nevaren in pogubonosen celo mogočnim in velikim narodom, ki imajo svojo državo, katerim se je torej za obstoj veliko manj bati, nego li n. pr. nam Slovencem. Zatorej; ne cepimo se in (ne) iščimo v megleni daljavi onega, kar nam Je blizu (?!).» Popolna odsotnost vsakršnega smisla za tegobe ljudstva in iz njih izvirajoče socialne težnje je bila značilna za meščansko liberalstvo in tudi za liberalno slovensko mladino. Vsa liberalna «naprednost» je obstajala edinole v protiklerikalizmu, ki je bil skoraj brez vsake primesi ljudskosti nujno jalov, medtem ko Je v narodnjaštvu in drob-tinčarski «državni» politiki bilo liberalstvo le partner tistega klerikalizma, ki ga z obtoževanjem »brezdomovinstva* ni moglo prav nič oslabiti. Vse do časov «Vesne», ki je izhajala v letih 1892—1894, ni bilo med slovenskim dijaštvom niti najmanjšega sledu kakšnega socialističnega vpliva, kar je bilo do nedavnega splošno znano, dokler ni neki neresni in nepoklicani »zagovornik* slovenske pretekle »naprednpstl* stopil na pot Izmišljanja ((socialističnih krožkov*, ki naj bi bil «širil napredne ideje ined študentsko in sredriješolsko mladino* že v sedemdesetih in osemdesetih letih!* Dunajska vlada Je v letu 1892—1893 z zaskrbljenostjo gledala na neko pripravljanje ((kongresa zatiranih narodov Avstro Ogrske«, ki naj bi se ga poleg predstavnikov slovanskih narodov udeležili tudi predstavniki Romunov in — po prvem sporočilu — tudi ogrskih Nemcev, na katerem naj bi razglasili memorandume s pritožbami teh narodov in sprejeli program o preureditvi monarhije v konfederacijo, ki bi ga predložili — cesjrju! Opozorila vlade govore o načrtih za dnevnik «Con-fčderation*, ki bi izhajal ita Dunaju in Zastopal koristi zatiranih narodov v obeh državnih polovicah, napadal «politiko trozveze in dualizem, prevlado Nemcev v Avstriji in nadvlado Madžarov na Ogrskem* in «baje celo zagovarjal tudi pribli- ževanje Avstrije Rusiji*. V ozadju vse te akcije so bili mlado-čehi, katere pa je dunajska vlada Jeseni 1893 z udarom proti češki «Omladini», obdolženi veleizdajalskih dejavnosti, in z razglasitvijo izjemnega stanja v Pragi zastrašila ter Jih odvrnila od nadaljnjih podobnih načrtov, odločena, da takšne «državi sovražne agitacije* ne bo dopustila Tretji kongres avstrijske socialne demokracije je bil sprva napovedan za 17. april 1882 v Linzu, a ga Je državni namestnik v Gornji Avstriji prepovedal z utemeljitvijo, da je socialnodemokratska stranka državi nevarna in da ogroža javni red in varnost. Na pritožbo je notranje ministrstvo to prepoved razveljavilo z utemeljitvijo, da zanjo ni zakonitega povoda. S to odločbo je — po besedah dr. Wilhelma Ellenbogna na tretjem kongresu — ministrstvo ((priznalo delovanje stranke na temelju obstoječih zakonov kot dopustno* in s tem »priznalo socialno demokracijo kot politično strarko*. Tudi odločno kljubovanje socialnodemokratskega vodstva levičarski »neodvisni* opoziciji je moralo prispevati k novi toleranci osrednjih oblastev nasproti socialni demokraciji. Opozicija je imela vso možnost, da na kongresu uveljavi svoje ideje, a je nastopala precej konfuzno in tudi neenotno ter so jo nasprotniki že na samem kongresu kar razcefrali Podrobnostim se moramo tu ogniti, a nekaj iz radikalne kritike lahko navedemo zato, da nam bo bolj jasen značaj socialne demokracije. Opozicionalci so trdili, da je iz socialne demokracije ((izginil revoiucior urni duh», da «se na shodih malo govori o naših načelih, dosti pa o političnih pravicah in o delavski zaščitni zakonodaji, ki naj bi rešila vsa zla», da vse to povzroča »nejasnost*, da «bomo po poti sedanje taktike postali, kakor je dejal (krščanski sooialec) dr. jAieger v poslanski zbornici, ,c. kr. (cesarsko-kraljčvi) soeialhi demokrati’* i.p. Politično linijo socialne demokracije je zagovarjal najavtori-tativneje dr. Adler kot referent o programu in taktiki. Organi-zacijskoprosvetljevalno in k reformam usmerjeno taktiko je besede nič rirnor,™ k j r,lstlcno: «zame so to samo ali našo stranko ^ime besedafDK-|POdobn? Yrste , so )% Primeril nedavno D. ftssa. aas? zvsfa. ?2» f »f.1* v devetdesetih let. ne da' bi se bila v njej Tedaj /hm '■ 11 in ne d* :bi bl,a priskrbela socialističnemu eibaniu v domovini pomoč tudi le enaga samega intelektualca! (Srebrnič Pirjevec omenja, kajpada ni poznejši primorski komunist Jože Srebrnic, ki se je nldll Ide leta 1882!) Komunist (Se nadaljuje/ UREDNIsTvO: TRSI - UL. MUNTECCHI 0 II TELEFON H34MM1 ln »4«3K - Poštni predal 55» - PODKUZNK.A: GORICA: Ulica Silvio Pallloo 1 II Telefon 33-82 - UPItAVA: TRSI - UL SV FRANCIRKa « letna i 25C lir. polletna 4 400 Ur. celoletna 7 100 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 60 din, 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoči račun- Založništvo teleton 22-207. tekoči račun po Narodni banki » Ljubljani 600 14-603 86 - OGLASI: Cene oglasov: Ln vsak mm » širini enega stolpca- tržaške"« • ,-R ** ~ rel®f<’” ” NAROČNINA: mesečna 600 ur - Vnaprej četrt- naročajo pri upravi, - Iz vseb drug.b pokrajin Italije prt »SocieU Pubbilcitt ItaUana*. J^govo^.^ ladaja^to^TaioSlšt^ ‘‘ “ S'ar’ ''' tržaške ln goričke pokratine