8554 U □ SKEDNJA KNJ l £'*ICA 60100 PR.mutfSKI DNEVNIK Leto XXXVI. Št. 153 (10.673) TRST, sreda, 2. julija 1980 Poštnina plačana » gotovini onn .. Abb. postale I gruppo (..ena oUO lir PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL ZAČELA SO SE SINOČI ISTOČASNO, A NA LOČENIH SESTANKIH Težka pogajanja vlade s sindikati in industrijci o ukrepih proti krizi Jedro spora predstavljata okrnitev draginjske doklade in povišanje posrednih davkov, ki sta za delavce nesprejemljiva, za indmtrijce pa nezadostna RIM — Srečanje med vlado in »družbenimi predstavništvi*, na katerem naj bi Cossiga in njegovi ministri obrazložili na ločenih sejah sindikatom in delodajalcem nujne ukrepe, ki jih nameravajo izvajati za zajezitev najhujših pojavov čedalje resnejše gospodarske krize in bi poskusili doseči o teh soglasje, se je začelo sinoči s precejšnjo zamudo in ob naraščajoči napetosti. Samo nekaj ur prej so namreč milijonske delavske množice izrazile svojo vznemirjenost nad čedalje večjo nevarnostjo naraščanja brezposelnosti in nad poskusi, da se breme za premostitev gospodarskih težav odloži zopet skoraj izključno na njihova ramena. Le malo prej je bil tudi predsednik največjega zasebnega industrijskega koncema, Gian-ni Agnelli, potrdil v nekem intervjuju po občnem zboru, da namerava Fiat zmanjšati proizvodnjo za tretjino in odpustiti okrog 15.000 delavcev, ki bi se pridružili že več kot milijonu in pol italijanskih brezposelnih. Kot že v preteklih dneh je bila tudi včeraj vlada č križnem og- MiMUMIIIinilllllllllllllllllllllllllllMIllIltlllMIlllUlllllMIimitiniUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHIIfHIMII MED 4-URNO STA VK0 INDUSTRIJSKEGA SEKTORJA Delavci množično zahtevali ukrepe za izhod iz krize Po oceni FLM ena najuspešnejših stavk v zadnjih letih - V Milanu so delavci izžvižgali vsedržavnega tajnika Ul L Giorgia Benvenuta nju tako sindikatov, kot delodajalcev, saj ji oboji že dolgo očitajo, pa čeprav z nasprotnih izhodiščih in različnimi smotri, predolgo odlaganje vsake odločitve, pomanjkanje vsakega resnega načrta za premostitev krize gospodarskega ustroja, ki se je zaradi tega čedalje slabšala. Tudi včeraj se vlada ni predstavila pred zastopnike delovnih ljudi in delodajalcev z gospodarskim srednjeročnim načrtom, ki ga je bila sicer obljubila za konec preteklega meseca, ampak le z nekakšnim osnutkom, v katerega je zavila «paket» nujnih ukrepov, ki naj bi jih sprejeli v sili. Predsednik vlade in pristojni ministri so se zato vrstili pri ločenih mizah z zastopniki enotne sindikalne zveze in vsedržavne zveze in-dustrijcev, katerim so najprej pre-dočili podatke o poslabšanju gospodarskega položaja, ki po mnenju vlade in državne banke spravljajo v nevarnost samo vrednost italijanske valute in zato terjajo nujnih ukrepov. Ti ukrepi naj bi bili, čeprav podrobnosti še niso znane, predvsem pomoč industrijcem s RIM — »Ena izmed najuspešnejših stavk v zadnjih letih,* tako je italijanska zveza kovinarjev (FLM) ocenila včerajšnje stavkovno gibanje v industrijskem sektorju, ki je za 4 ure zajelo več kot 5 milijonov delavcev po vsej Italiji, številni sprevodi, manifestacije in posegi predstavnikov sindikalne zveze CG II, - CISL - UH, so se zvrstili v vseh večjih mestih, od Turina do Palerma. FLM tudi ugotavlja, da je bila za stavko značilna prisotnost številnih žensk in mladih delavcev ter udeležba uradnikov, ki so zaposleni v tovarnah. Trideset tisoč delavcev se je v Turinu zbralo na Trgu San Carlo, kjer je v imenu zvezne sindikalne organizacije spregovoril vsedržavni tajnik CGIL Luciano Lama. Potem ko je poudaril zahteve delavcev po vladnih ukrepih, ki bi rešili krizno situacijo, v kateri se nahajajo industrijska podjetja in velik del industrije na Jugu, je Latina tudi kritično ocenil sedanjo Cos-sigovo vlado, ki «se je predstavila parlamentu brez gospodarskih načrtov, o katerih pa je hotela govoriti s sindikalnimi predstavniki pred koncem juni a. Ne samo, da sploh ni tega načrtovan :a,» je dejal Lama, «danes vlada predlaga take gospodarske ukrepe ki so re-cesijskega značaja in ki bodo bremenili predvsem delavce, ne da bi se sploh posvetovala s sindikalnimi organizacijami * Poudari1 je nato, da so sindikati proti fiskaliza-cij socialnih dajatev, ki bi jih mir vali nadoknaditi s povišanjem IVA, kar pa ima kot nujno posledico zvišanje cen. Med vladnimi ukre-Pi. ki jih misli vlada sprejeti, je Lama omenil tudi zamrznitev premične lestvice: «Mi smo proti tem Ukrepom, ker niso dovolj učinkoviti v boju zoper inflacijo in v bistvu pomenijo le prenos delavskega dohodka na gospodarje * V končnem delu svojega posega je še pozval vodstvo Fiata, naj sprejme pogajanja s sindikalnimi predstavniki, kajti delavci ne bodo sprejeli odpustitev, ko so možne druge, zares učinkovite poti za premostitev krize na področju avtomobilske industrije. Ob tem je Lama tudi indirektno zagrozil s splošno stavko. Medtem ko je bil njegov ton izredno umirjen, vsebina pa precej ostra, ni bilo tako za tajnika UIL Benvenuta, ki je spregovoril stavkajočim delavcem v Milanu. V napetem ozračju so ga z žvižgi, ropotom in kričanjem mi čno konte-stirali številni delavci, ki so ga ob odhodu skušali celo fizično napasti. Skoraj pol ure je Benvenuto skušal preglasiti oporečnike, ki mu niso dovolili’ priti do besede. Sindikalni voditelj je svoj govor namenil zatd predvsem potrebi po sindikalni e-notnosti, ki edina lahko zajamči u-speh pogajanj med sindikati in vlado, ko skuša ta uveljaviti izredno konservativno in reakcionarno linijo. Nestrpnost do Benvenuta je vsekakor popoldne povzročila številne polemike, ki bodo danes na prvih straneh strankarskih glasil. Sam Benvenuto je sinoči izjavil, da je bil izgred organiziran in stru-mentaliziran ter da se je porodil med komunistično bazo. Poudaril je, da to spominja na ozračje v letih 0 in da je določen izraz antisocia-lizma. Direkten napad na lombardij-sko in milansko vodstvo KPI pa izhaja iz izjav pokrajinskega in deželnega tajnika PSI Pillitterija in Fi-nettija. »Od teh vodstev pričakuje^ mo odločno pojasnitev,* sta včeraj pribila. «žvižganje se lahko zelo slabo uporablja v politične namene,* piše danes v komentarju glasilo KPI Unitš, «tako proti Benvenutu, kot tudi proti KPI.» Komunisti odločno zavračajo socialistično in Benvenu-tovo zvračanje odgovornosti za kon-testacijo na KPI, obsojajo ravnan-nje oporečnikov saj je Benvenuto predstavljal zvezo CGIL CISL in UIL. prevzemom dela socialnih dajatev, s čimer naj bi se pocenila proiz vodnja in povečala konkurenčnost italijanskega blaga na mednarodnem tržišču. V ta namen naj bi pridobili približno 2.500 milijard lir. Jedro spora je pa prav tu. Industrijci zahtevajo še večjo razbremenitev, sindikati se pa upirajo vladnemu predlogu, da bi ta denar odtrgali delavcem i:i uradnikom, z dvema ukrepoma, ki ju vlada predlaga: odbitkom 2 točk dra-ginjske doklade (ki bi še zmanjšal zaščito delovnih ljudi pred posledicami inflacije) in povišanjem posrednih davkov (zaradi česar bi se podražilo potrošno blago, kar bi še prispevalo k pospeševanju inflacije). Po skromnih vesteh, ki prihajajo z obeh ločenih sej, se zdi da vlada ni postavila zahteve po okrnitvi draginjske doklade ultimativno, ampak da je le nagovarjala sindikate, naj jo sprejmejo. Tudi glede poviškov količnikov davka na dodatno vrednost (IVA) sta ministra Reviglio in Pandolfi prepričevala sindikalno zastopstvo, da bi ne prizadeli manj premožnih slojev. Dosedanjih 8 količnikov naj bi združili v 5, brez večjih poviškov za blago najširše potrošnje. V zameno ponuja baje vlade nekaj investicij za umestitev novih industrijskih obratov na Jugu in u-stanovitev nove vsedržavne agencije za delo, ki naj bi skrbela za prezaposlitev odpuščenih delavcev in za nameščanje brezposelne mladine. Sindikati so seveda nezaupljivi do predlogov vlade, ki zahteva takojšnje žrtve in le obljublja bodoče protivrednosti. Pogajanja so zato izredno težavna in se bodo bržkone nadaljevala do pozne noči. Po nekaj urah je vlada prekinila tako srečanje s sindikati kot z delodajalci, da se zbere na posvet. Nato se bo Cossiga sestal samo s tajniki CGIL Lamo. CISL Cami-tijem in UIL Benvenut^ ki vodijo številno sindikalno delegacijo in se bodo nadaljevala pogajanja tudi s Confindustrio, ki je že izrazila nezadovoljstvo z vladnimi predlogi. Napovedi so torej skrajno negotove. Gotovo je le, da če se bo Cossiga razšel sprt s sindikati glede draginjske doklade in če bo kljub temu vlada sprejela ta ukrep, bo v kratkem sledila protestna splošna stavka in se bodo hudo zaostrili družbeni odnosi, kar bo spravilo v resno nevarnost sam njen obstoj. Proces zaradi pokola pri Patrici odložili na oktober L’AQUILA — Proces zaradi po kola pri Patrici so sodniki prenesli na poznejši datum, verjetno na oktober. Odločitev so sprejeli, potem ko so ugotovili, da je za potek procesa nujno zaslišati »skesanega bri-gadista* Patrizia Pecija in bivšega voditelja turinskega voda rdečih brigad Raffaeleja Fioreja. Nadaljuje s« protest italijanskih sodnikov RIM — Rimski prizivni sodniki za kazensko in civilno pravo so vče- raj na skupnem zborovanju soglasno sprejeli dokument, v katerem izražajo svojo solidarnost z namestniki državnega pravdnika, ki stavkajo že več kot teden dni, da bi po zadnjem atentatu, v katerem so teroristi u-bili njihovega kolega Maria Amata, dosegli od odgovornih oblasti in vlade trdna zagotovila za varnost pred teroristično dejavnostjo. V resoluciji prizivni sodniki zahtevajo tudi čimprejšnjo uresničitev reforme za pravosodje. Medtem se je včeraj stavki milanskih sodnikov, ki stavkajo za iste cilje kot rimski, pridružilo tudi sodnijsko osebje, ki je združeno v federaciji CGIL - CISL - UIL. BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je prejel osebno poslanico ameriškega predsednika Carterja, s katero se toplo zahvaljuje za gostoljublje in poudarja plodne jugoslovansko - a-meriške pogovore, namenjene boljšemu vzajemnemu poznavanju ter nadaljnjemu razvoju dvostranskega sodelovanja na sprejetih temeljih. JASNA BESEDA Z ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA SKGZ Vztrajamo na zahtevi po priznanju pravic ne glede na številčno prisotnost manjšine Manjšini je treba priznati vse nacionalne pravice na ozemlju 35 občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini ne glede na število ali odstotek slovenskega prebivalstva - Poročilo dr. šiškoviča o delu paritetne delovne skupine in predsednika Borisa Raceta o delovanju SKGZ v sedanjih političnih okoliščinah »Vztrajati moramo v zahtevi, da je treba naši manjšini priznati vse nacionalne pravice na ozemlju 35 občin v tržaški, goriški in videmski pokrajini, neglede na njeno številčno stanje v posameznih občinah ali na odstotek, ki ga slovensko prebivalstvo tam predstavlja.* To je bila srž ugotovitve predsed- nika Borica Raceta v njegovem poročilu na seji Glavnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila v ponedeljek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pred predsednikovim poročilom, ki je imelo za naslov «Delovanje SKGZ v sedanjih političnih okoliščinah*, Je član mešane komisije in paritetne delovne skupine pri predsedstvu vlade za pripravo gradiva za globalni zaščitni zakon dr. Karel ši-škovič, podrobno informiral člane glavnega odbora o dosedanjem delu paritetne delovne skupine od njene ustanovitve 21. marca letos, do njenega predzadnjega sestanka, ki je bil pred dnevi v Trstu. Povedal je, da se je delovna skupina, ki je bila ustanovljena zato, da se pospeši delo posebne komisije, sestajala v poprečju dvakrat na mesec in da bo svoje delo končala jutri in pojutrišnjem z zadnjim sestankom v Rimu, nakar bo sestavila poročilo. To poročilo naj bi bilo sestavljeno do konca avgusta ali prvih dni septembra letos in predano predsedstvu vlade, ki bi potem poverilo neki posebni skupini izdelavo vladnega zakonskega osnutka globalne zaščite, o katerem bo potem stekel postopek v parlamentu za njegovo odobritev. Dr. šiškovič je potem nanizal po vrstnem redu vprašanja, o katerih je razpravljala delovna skupina in poročal predvsem o stališčih italijanske strani o posameznih postavkah globalne zaščite od šols.tva, o-zemlja za stopnjo veljavnosti zaščitnega zakona in postopka za določanje tega ozemlja, toponomasti-ke, vračanja imen v slovensko o-bliko, avtonomije šole, priznanja diplom, do vprašanj SSG in šole Glasbene matice, sredstev množičnega obveščanja, do vprašanja rabe jezika, kar bo predmet podrobnejše razprave na zadnjem sestanku delovne skupine. Dr. šiškovič je še poudaril, da so slovenski člani nastopali v vseh vprašanjih enotno in jasno v smislu navodil enotne slovenske delegacije. Poročilo predsednika B. Raceta Predsednik Boris Race se je v svojem poročilu navezal na izvajanja dr. šiškoviča in najprej na kratko obnovil zgodovino boja za globalni zaščitni zakon. «SKGZ se z vprašanjem globalne zaščite bavi že skoraj tri leta od avgusta 1977, ko se je takratni predsednik vlade Andreotti obvezal, da bo posebno komisijo imenoval. V času enega let* — je dejal Race — naj bi po njegovem mnenju zaščitni zakon bil sprejet. Kljub temu, da je ob dru- ...m.....,,,,.,. ...mn................. ....i.m.... ...m, OB KONCU OBISKA ZAH0PN0NEMŠKEGA KANCLERJA SCHMIDTA V MOSKVI Sovjetska zveza baje načelno pristala na pogajanja o raketah srednjega dometa % Se vedno pa vztraja na svoji razlagi vzrokov afganistanske krize Moskva in Bonn poudarjata potrebo po ravnotežja sil obeh blokov* MOSKVA — Včeraj se je v Moskvi s precejšnjo mero optimizma končal nemško-sovjetski meddržav-niški vrh. Kancler Schmidt je sinoči odpotoval v Bonn, njegov zunanji minister Genscher pa bo že danes poročal o obisku francoskim voditeljem, drevi pa bo isto storil v Washingtonu. Optimizem bonskih krogov pa ni tak, da bi se nad njim lahko razveselili vsi, saj je Schmidtu uspelo le vzpostaviti dialog, ki sta ga pretrgala sklep NATO o modernizaciji svojega raketnega sistema in sovjetska invazija Afganistana. A že to v današnji krizi detanta ni malo, še več, na tiskovni konferenci pred svojim odhodom iz Moskve je Schmidt med vrsticami povedal, da upa v reševanje spornega problema ravnotežja sil v Evropi s pogajanji, ne da bi Sovjetska zveza predhodno zahte vala umaknitev sklepa NATO o modernizaciji raket srednjega dometa. Zahodnonemški kancler se je namreč povsem nepričakovano včeraj sestal s sovjetskim obrambnim ministrom generalom Ustinovom in načelnikom sovjetskega generalštaba Ogarkovom. Sestanek je zavit v največjo tajnost, a opazovalci domnevajo, da je bilo ravnotežje sil med obema blokoma v Evropi glavna tema pogovorov. Schmidt je časnikarjem priznal, da Kremelj ni sprejel njegovega predloga, da bi raketne programe Kilogram sladkorja dražji za 80 lir RIM — Izvršni organ medministrskega odbora za cene je včeraj pod predsedstvom ministra Bisaglie odobril podražitev sladkorja za 80 lir pri kilogramu. Kilogramski zavoji z bruto težo bodo torej stali po novem 860 lir namesto 780 lir, škatle s čisto težo pa 885 lir namesto dosedanjih 805. No ve cene stopijo v veljavo od dne objave v uradnem listu. Lani se je bil sladkor podražil že za 110 lir pri kilogramu. niintifiiiHttHtniMiiiittiiiiiiifmimiiioiiinnimiiiiiimniiiiMimiimmnfiiiiiiiiiiMMiiiiiiiimiiniimiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiimiiu ZAČELI S« VELJATI PREHODNI SPORAZUMI MED SER JUGOSLAVIJO IN EGS Od včeraj večje možnosti za prodor jugoslovanskih izdelkov v Evropo Sporazumi so bolj ugodni za industrijsko področje, medtem ko izvoz kmetijskih pridelkov iz SFRJ ne bo lahek BEOGRAD — Od včeraj ima izvoz jugoslovanskih industrijskih in kmetijskih izdelkov možnost za večji prodor na tržišče EGS. Po skoraj desetletnih velikih omejitvah in zapiranju za uvoz iz držav v razvoju je tržišče deveterice zdaj odprto za izdelke iz Jugoslavije, za veliko število industrijskih izdelkov pa so ukinili ali znatno zmanjšali carine. Za praktično 70 odstotkov jugoslovanskih industrijskih izdelkov so ukinili omejitve, ki so bile do zdaj nepremagljiva ovira za večji prodor na to tržišče. Včeraj so namreč začeli veljati prehodni sporazumi med SFRJ in EGS o trgovini in finančnem sodelovanju. Poleg teh dveh oblik sodelovanja sporazum zajema tudi določila o industrijski in drugi kooperaciji, tehničnem sodelovanju, transportu, socialnem področju, turizmu, varstvu okolja ter drugem. Za izvoz jugoslovanskih kmetijskih pridelkov ne bo tako lahko kot za izvoz industrijskih izdelkov, čeprav je tudi na tem področju pomemben premik. Tudi tukaj so ublažili o-mejitve tako, da lahko zdaj jugoslovanski kmetovalci na tržišče deveterice izvozijo 34.800 ton bejbi bifa na leto, namesto 13.000 ton. Tudi količina izvoženih vin bo večja in bo znašala 12.000 hektolitrov, slivovke pa 5.400 hektolitrov na leto. Novi sporazum z EGS bo brez dvoma veliko pomenil za jugoslovansko gospodarstvo. Toda dejstvo je, da gre za odpravo ovir — čeprav ne popolno — ki so Jugoslavijo postavljale v neugoden položaj in zaradi česar je jugoslovanski pri-manjklia' v menjavi z državami EGS že presegel 2,5 milijarde dolarjev. V skupnem jugoslovanskem izvpzu je lani EGS sodelovala z 28,4 odstotka, pri uvozu pa s 40,7 odstotka. Jugoslovanski uvoz iz EGS je pokrit z izvozom na to tržišče komaj 30,5 odstotno. Sporazum vzpostavlja enakopravnejše sodelovanje, bistveno pa je, da z njim priznavajo posebnost Jugoslavije ter da se strinjajo glede spoštovanja razlik v stopnji razvitosti, (dd) Visoko odlikovanje za Marijana Breclja LJUBLJANA - Ob 70-letnici in za dolgoletno revolucionarno delo je dr. Marijan Brecelj prejel red junaka socialističnega dela, s katerim ga je odlikovalo predsedstvo SFRJ. Odlikovanje je doktorju Breclju na posebni slovesnosti izročil predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj. Doktor Marijan Brecelj je odlikovanje prejel za dolgoletno revolucionarno delo ter za posebne zasluge pri ustvarjanju in izgradnji socialistične samoupravne družbe in za poseben prispevek, ki je pomemben za splošni razvoj in krepitev neodvisnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije. za tri leta »zamrznil* tako NATO kot varšavski pakt, a iz njegovih besed je bilo razvidno, da je nekaj vseeno dosegel. Povsem razumljivo mora Schmidt predhodno obvestiti o rezultatih zahodne zaveznike in šele nato bodo morebitni uspehi znani širši javnosti. Nobenega dvoma pa ni, da glede afganistanske krize ni Sovjetska zveza niti za las spremenila svojega stališča in še vedno trdi, da je nudila svojo bratsko pomoč afganistanskemu ljudstvu zaradi vmešavanja ZDA, Kitajske in Pakistana. Vseeno lahko tudi ob tem problemu zabeležimo premik. Moskva ne omenja predloga kabulskega režima o reševanju krize in poudarja, da je treba krizo reševati na miroljuben način. Glede umika svojih čet pa še vedno trdi, da bo to mogoče šele ko bodo prenehala tuja vmešavanja v notranje zadeve Afganistana. Umirjen optimizem o tem »delovnem meddržavniškem srečanju* lahko izluščimo celo iz skupnega poročila, kar je nekaj precej neobičajnega. Obe državi poudarjala »nedeljivost miru* in potrebo ravnotežja vojaških sil obeh blokov. Zagovarjata stališče, da je popuščanje napetosti »potrebno, mogoče in koristno* in da je treba napeti vse sile, da bo popuščanje napetosti «postalo gibalo v mednarodnih odnosih*. Skupni dokument podčrtuje tudi važnost prihodnje madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki naj bi vzpostavila zaupanje med Vzhodom in Zahodom. Povsem razmljivo je dobršen del skupnega dokumenta posvečen dvostranskim nemško-so-vjetskim odnosom, predvsem glede trgovinske izmenjave. Schmidt se torej vrača v domovino zadovoljen, saj je dosegel, kar si je želel: vzpostavitev pretrganega dialoga med Vzhodom in Zahodom, če bo ta dialog tudi o-brodil konkretne rezultate, pa bo jasno šele v prihodnjem obdobju. Nedvomno je položaj še vedno skrajno napet, a že samo dejstvo, da sta se v Moskvi Schmidt in Brežnjev »izkašljala* vzbuja upanje v boljše odnose, ki ga krepi napoved o mogočih pogajanjih za omejevanje raket srednjega dometa v Evropi. gem srečanju z enotno slovensko delegacijo predsednik Andreotti decembra 1978 obljubil, da bo posebna komisija kmalu končala svoje delo, smo se morali s tem vprašanjem podrobno baviti še na lanskem občnem zboru in je stalno na dnevnem redu glavnega in izvršnega odbora. Delo posebne komisije — je nadaljeval Race — je po krivdi predstavnikov vlade potekalo nesmotrno in počasi. Šele srečanje enotne delegacije s sedanjim predsednikom vlade Cossigo januarja letos, s tem da je bila imenovana paritetna delovna skupina, je vnesla večjo živahnost in intenzivnejše delo. Kljub temu ponovno ne bodo spoštovani roki, za katere se je predsednik Cossiga obvezal, da bo vlada do konca junija predložila parlamentu zakonski osnutek. To se ni zgodilo, ker ni niti delovna skupina niti posebna komisija svojega dela zaključila in, kot je že dejal šiškovič, naj bi se to zgodilo zgodaj jeseni. Prvo, globoko naše nezadovoljstvo moramo danes ponovno izreči nad zavlačevanjem s tem vprašanjem, ki je za našo skupnost življenjskega pomena. Delo komisije oziroma delovne skupine, se je predolgo časa sukalo okrog splošnih vprašanj. Kljub temu, da so slovenski člani zahtevali, da bi obravnavali predložene zakonske osnutke in dokumente, kar bi omogočilo bolj smotrn potek o-bravnavanja, je šlo po drugi, zavlačevalni poti. Šele v zadnjem času je delo steklo. Govor je bil o konkretnih stvareh, kar pa je bolj jasno razkrilo, kako si zamišljajo našo zaščito. Sprejemljivih in delno sprejemljivih je tako malo predlogov, nesprejemljivih pa toliko, da bi v tem duhu izdelan zakon pomenil za našo "skupnost ponižanje, v.še,večji, meri bi nam pa povzročil nepopravljivo škodo. Nesprejemljiva j« delitev teritorija Za našo skupnost je nesprejemljiva — to smo že večkrat poudarili — delitev teritorija, kjer Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini bivamo, na širše in ožje območje z različnimi pravicami glede uporabe slovenskega jezika v javni upravi. Še manj sprejemljiv je — je poudaril Race — predlagani postopek za določanje ožjega območja, ker ne more odražati dejanskega stanja, marveč je prepuščeno politični presoji, ali je umestno dati Slovencem širše jezikovne pravice aU ne. Predlagani postopek dejansko prepušča Slovencem nasprotnim silam, da velikemu delu slovenske manjšine v deželi odklanja jezikovne pravice. Nasprotovanje vsaj delni samoupravi slovenske šole, odklanjanj« take družbeno - gospodarske, urbanistične in prostorske politike, ki bi dosledno upoštevala specifične interese manjšine in samo delno pristajanje na druge zahteve, vse to — poleg omejitvenih stališč glede rali« slovenskega jezika — pomeni popuščanje tistim silam v italijanski družbi, ki še vedno vztrajajo na politiki asimilacije Slovencev. Ponavlja se primer Koroške. SAN SALVADOR — Politično nasilje je v Salvadorju povzročilo v zadnjih 24 urah 38 žrtev, V mestu Sonsonate so v ponedeljek tri neznane osebe ustrelile višješolskega profesorja. Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt se je poklonil pred spomenikom neznanemu sovjetskemu vojaku (Telefoto AP) (Nadaljevanje na zadnji straniT ........................______________________________________ JANEZ ZEMLJARIČ KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IS SRS Predsedstvo SZDL Slovenije potrdilo predloge o spremembah v izvršnem svetu Dr. Vratuša bo sprejel skrb za razvijanje odnosov z neuvrščenimi in državami v razvoju LJUBLJANA — Predsedstvo republiške konference socialistične zveze je na seji, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič obravnavalo kadrovske spremembe v vodstvu izvršnega sveta Slovenije. Pri tem je potrdilo kandidaturo Janeza Zemljariča, sedanjega člana izvršnega sveta in republiškega sekretarja za notranje zadeve za novega predsednika izvršnega sveta. Predsedstvo je sodilo, da je Zemljarič primeren za te naloge in da izpolnjuje pogoje. Pri tem je upoštevalo, da se je uveljavil v vrsti organiziranih, usklajenih in vsebinsko dobro vodenih družbenopolitičnih akcijah, znana je njegova aktivnost npr. pri graditvi kliničnega centra ali pri gradnji doma Ivana Cankarja. Te in vrsto drugih pomembnih aktivnosti je vodil na podlagi široko sprejetih družbenih odločitev ter prek samoupravnega sporazumevanja in niiiiHiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiuiii Jugoslovansko - češkoslovaški pogovori PRAGA — Generalni sekretar CK KP Češkoslovaške in predsednik te države Gustav Husak je včeraj dopoldne sprejel zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca, ki se mudi na uradnem prijateljskem obisku v Pragi. Vrhovec je Husaku izročil pozdrave Cvijetina Mijatoviča in Stevana Doronjskega ter posredoval njune želje za kre- pitev vsestranskih odnosov med državama. Pri tem se je posebej zahvalil Husaku za njegovo navzočnost na pogrebu Josipa Broza Tita. Smrt predsednika Tita je izguba ne samo za narode Jugoslavije, ampak za ves svet, je rekel češkoslovaški predsednik. Prisrčno je govoril o pomenu Titove politike in vloge v svetu, kar je potrdila tudi navzočnost velikega števila državnikov na njegovem pogrebu. Zatem je obudil spomine na srečanja in pogovore s predsednikom Titom in dodal, da je bila njegova dolžnost in obveznost, da se pokloni spominu na tako osebnost in izrazil posebno zadovoljstvo nad odločnostjo Jugoslavije, da nadaljuje Titovo pot. družbenega dogovarjanja. Na sedanji dolžnosti je veliko prispeval k podružbljanju notranje varnosti ter utrjevanju družbene samozaščite. Po mnenju predsedstva RK SZDL ti razlogi zagotavljajo, da bo Jane* Zemljarič uspešno vodil delo izvršnega sveta. Hkrati se je predsedstvo strinjalo s tem da dr. Anton Vratuša zaradi potreb po večjem vključevanju Slovenije v odnose s tujino zlasti * neuvrščenimi in deželami v razvoju opravlja novo delovno dolžnost. Predsedstvo RK SZDL je oba predloga posredovalo v demokratično obravnavo v vse občine ter vodstvom družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji. AMAN — V jordanskem glavnem mestu se vedno bolj širijo govorice, da bodo skušali na prihodnji konferenci ministrov za zunanje zadeve in za gospodarstvo arabskih držav, ki bo 7. julija v Ainanu, prepričati Egipt, naj zavrže campdavidski sporazum in naj se ponovno približa arabskemu svetu. OB VOKAIŠNJtM OBČNIM ZBORU V TRUBARJEVI ČITALNICI Nenadomestljivo poslanstvo NŠK pri izobraževanju našega človeka Predsednik knjižnice dr. Franc Škerlj je v svojem poročilu izčrpno orisal delovanje ustanove v preteklem poslovnem letu - Potrjen sedanji odbor Tržaška Narodna in študijska knjižnica opravlja nenadomestljivo poslanstvo med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, je tisti dejavnik, ki je neprecenljive vrednosti za izobrazbo skupnosti in posameznika. Tako je dejal v uvodu svojega poročila na sinočnjem 13. občnem zboru NŠK v Trubarjevi čitalnici predsednik knjižnice dr. Franc Škerlj' ter nato razčlenil delovanje NŠK, uspehe, ki jih je v zadnjem letu požela, ter težave, s katerimi se sooča in ki so prvenstveno finančnega značaja. Narodna in študijska knjižnica, je dejal dr. Škerlj, vodi in upravlja istoimensko knjižnico, poleg te pa skrbi še za odsek za zgodovino, za slovenski jezik in etnografijo, od katerih pa na žalost zadnja dva sploh ne delujeta. V okviru društva deluje v zadnjem času tudi pripravljalni odbor za slovenski muzej in arhiv, ki naj bi imel svoje prostore v nekdanjem svetoivanskem Narodnem domu, če bi le državne oblasti izpolnile svojo mednarodno obveznost in ga vrnile naši narodnostni skupnosti. Predsednik upravnega odbora NŠK je nato dejal, da je o-srednji namen knjižnice dvig kulturne ravni našega človeka, na žalost pa je še veliko zaprek, ki preprečujejo, da bi knjižnica postala tudi splošnoizobraževalna ustanova. Knjižnica je tudi v pretekli poslovni dobi opravljala svoje redno in primarno delo, toda še daleč ne moremo biti zadovoljni z opravljenim delom. Neuresničenih je bilo mnogo zamisli, ki bi jih od naše knjižnice upravičeno pričakovali, je tudi poudaril dr. Škerlj, ki je krivdo temu pripisal nezadostnim sredstvom in pa pomanjkanju kadrov. Predsednik NŠK je nato posredoval še nekaj zanimivih podatkov o prometu knjig in s tem v zvezi dodal, da se je knjižni sklad v zadnjem poslovnem letu povišal za 3.436 enot, večina knjig pa pride iz Ljubljane. Tudi obisk bralcev je v stalnem vzponu in med temi prevladuje mladina. Bralci so največ segali po znanstvenih delih, potem po zabavnih in zgodovinskih romanih, po povestih in nato še po drugih literarnih zvrsteh. Dr. Franc Škerlj je nato navedel pobude, ki jih je NŠK izvedla in pri tem gre poudariti predvsem ciklus osmih predavanj o politični in kulturni zgodovini Slovencev skozi stoletja, pa še tri predavanja vidnih slovenskih družbenopolitičnih delavcev, ki, sa.obrav-navali sedanji politični položaj doma (v SRS) in v svetu. Načrt za prihodnje delovno obdobje je tudi izjemno bogat in upati je, da ga bo knjižnica ob ustrezni podpori tudi izpeljala. Tajniško poročilo je imel dr. Goj-mir Budal, ki je orisal interno delovanje knjižnice in pri tem poudaril, da so se člani upravnega odbora ponovno zavzeli za večjo povezanost med posameznimi knjižnicami v našem zamejstvu in za ustanovitev redne potujoče knjižnice. Knjižnica »Ivan Trinko* v Čedadu je postala članica društva NŠK, mogle pa bi ji slediti še druge. Po blagajniškem poročilu prof. Kosovela je spregovoril načelnik od seka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor, ki je orisal delovanje ustanove. Ta je razvijala svojo dejavnost v smereh, ki so si jo začrtali: bogatenje odsekovega arhivskega fonda, uresničevanje raziskovalnih nalog, sodelovanje s šolami, organizacijami, društvi, krožki in znanstvenimi ustanovami, dajanje strokovne pomoči in razstavna dejavnost. Nadaljnji načrti pa, je ob kon- cu svojega poročila dejal Pahor, so odvisni predvsem od nekaterih postavk, in sicer: da se namesti tretjega stalnega sodelavca, poviša letni proračun in izpopolni opremo ter nabavi več strokovnih pripomočkov. V razpravi, ki je sledila, so nato predsednik SKGZ Boris Race, predsednik odbora za kulturo pri SKGZ Miroslav Košuta in član odbora NŠK Stanislav Renko dali več sugestij in misli, ki jih bo moralo vodstvo v prihodnjem obdobju upoštevati, da se bo knjižnica res razvila v še bolj uspešno ustanovo. Po poročilu in razrešnici staremu odboru, ki jo je v imenu nadzornega odbora podal Milan Bolčič, so izvolili oziroma potrdili stari odbor, ki bo svoje delo opravljal še dve leti, 1 VČERAJŠNJI JAVNI SKUP^INC v lADJCDCLNICI ALJO ADRIATICO Delavci za smotrno gospodarsko načrtovanje in proti vsaki okrnitvi dravinjske doklade Na zborovanju ob vsedržavni stavki na področju industrije spregovoril v imenu enotne sindikalne zveze Bruno Degrassi - Možnost zaostritve sindikalnih bojev nakar bo mesto prepustil mladim silam, ki bi se hotele vključiti v delovanje naše osrednje knjižnice. Josip Guštin potrjen za zgonišk«ga župana Sinoči se je na prvi seji po volitvah sestal zgoniški občinski svet, ki je uvodoma preveril izvoljivost svetovalcev, nato pa prešel k o-srednji točki dnevnega reda, izvolitvi župana, podžupana, efektivnega odbornika in dveh namestnikov. Za župana je bil že četrtič zaporedoma potrjen Josip Guštin, podžupan bo Boris Simoneta, efektivni odbornik Boris Štrekelj, namestnika pa Miloš Budin in Anton Furlan. Pred petkovim glasovanjem o občinskem proračunu ODLOČITEV KO 0 VZDRŽANJU IZZVALA OSTRO REAKCIJO KPI Komunisti predlagajo oblikovanje pokrajinskega odbora demokratične in protifašistične enotnosti, ki ima svojo osnovo v dosedanji večini Sklep pokrajinskega odbora KD ki se je na ponedeljkovi seji odločil, da se vzdrži pri glasovanju o drugem občinskem proračunu Liste za Trst, je po pričakovanju naletel na ostro reakcijo pri tajništvu tržaške federacije KPI. Tako odločitev je KPI označila kot posledico politično dvoumnih tez o vprašanju upravljivosti,. ki jih je KD žago varjala že v volilni kampanji; ta lte teze so danes pokazale kam je pravzaprav merila, je še rečeno v tiskovni noti, ki v nadaljevanju u-gotavlja, da je KD merila na kako obliko sodelovanja z Listo za Trst. ki ga bo začela že pri glasovanju o proračunu in ki teži k širšim in zahtevnejšim oblikam političnega dogovarjanja tako v tržaški pokrajinski upravi, kot v drugih krajevnih ustanovah. Izjave, ki tako zadržanje ozna- »Siti smo obravnavanja vselej e-nih in istih problemov med štirimi zidovi, demonstrirat pojdimo na trge in ulice*. Tako je izbruhnilo iz člana tovarniškega sveta miljske ladjedelnice Alto Adriatico med včerajšnjo popoldansko javno skupščino v menzi tega obrata, ki je privabila poleg predstavnikov enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in kovinarskega sindikata FLM še delegate tovarniških svetov Tržaš kega arzenala - Sv. Marka, železarne Italsider, tovarne velikih ladijskih motorjev GMT iz Boljunca in še dolge vrste drugih industrijskih obratov z vse tržaške pokrajine. Navzoči so bili tudi še zastopniki uslužbencev javnoupravnega sektor ja in pa storitvenih zavodov ter podjetij. Skupščina je bila ob priliki 4-ur-ne splošne stavke vse delovne sile zaposlene v industriji, in to v o-kviru ustreznega vsedržavnega protesta. Prizorišče skupščine — milj-ska ladjedelnica — ni bilo izbrano po naključju, ampak so hoteli de lavci in sindikalisti z njimi simbo ODBORNIK RINALDI 0 PREDORU MONTE CROCE CARNICO Navzlic dosedanjim težavam dobri upi za začetek gradnje Dela bodo stala 161 milijard in 200 milijonov lir Vprašanje predora pod Monte Croce Carnico je bilo osrednja točka včerajšnje seje deželnega sveta. Odbornik za prevoze Rinaldj je namreč v odgovoru na vprašanja, ki so mu jih zastavili svetovalci KD, PSI, PSDI in Liste za Trst, poudaril pripravljenost dežel nega odbora, posreduje tako pri italijanski kot pri avstrijski vladi, da bi se čjm prej začela dela za gradnjo predora. Deželni svetovalci so namreč opozorili na zamude, do katerih prihaja v pripravljalni fazi gradnje. Še posebej so poudarili, da bi morala deželna uprava u činkoviteje nastopati pri odgovornih oblasteh, da bi čim prej podpisale italijansko - avstrijsko kon vencijo. S tem v zvezi je odbor nik Rinaldi seznanil skupščino, ds so se na nedavnem sestanku v Rimu, na sedežu ministrstva za prevoze, tako vladni predstavniki, kot zastopniki podjetja ANAS pozitivno izrazili, ne samo o finančnem načrtu, ampak tudi o načrtu predora. Odbornik Rinaldi je še opozoril, da so avstrijske oblasti umaknile določene pridržke na nekatere postavke finančnega načrta ter da so gradnjo predora pod Monte Croce Carnico celo postavile na drugo mesto v prednostni lestvici avto cestne avstrijske mreže. Ugotovil je tudi, da bo v kratkem času možno sklicati italijansko - avstrijsko komisijo ter da bo podjetje, ki ima dela k zakupu, pred koncem leta predstavilo izvršilni načrt dela Gradnja predora bo stala (brez davka IVA) 161 milijard in 200 milijonov lir. Odbornik Rinaldi je tudi seznanil deželno skupščino, da so na ne davnem zasedanju komisije za promet in prevoze, ki deluje v okvi ru skupnosti vzhodnih Alp začrtali glavne smernice cestnih in žele/ nižkih povezav, ki zadevajo dežele skupnosti Alpe Adria: poleg predo ra pod 1 Karavankami je med temi tudi predor pod Monte Croce Carnico. Gradnja le-tega je vedno bila, je še podčrtal odbornik Rinaldi. med prioritetnimi obvezami dežele Furlanije-Julijske krajine na področju velikih prometnih povezav, katerih namen je valorizacija mednarodne vloge dežele. Kljub raznim težavam, na katere je dežela naletela že od samega začetka in ki so še vedno glavna ovira za začetek gradnje predora so dežel na Uprava, kakor tudi krajevni parlamentarci in pristojni gospodarski organizmi in ustanove sprejali vrsto pobud, ki dajo dobro upati za začetek gradnje. Ob koncu svojega posega je odbornik Rinaldi še enkrat ponovil obveze deželnega odbora, ki bo v sodelovanju z deželnimi parlamentarci nastopil tako pri italijanski vladi, kot pri predstavnikih Evropske gospodarske s skupnosti, da bi zagotovili finančno kritje, k> je osnovni problem za podpis italijansko i avstrijsko konvencije. lizirati trenutno najbolj žgoči člen iz dolge verige tovarniških likvidacij ali drugačnih okrnitev krajevnega industrijskoproizvodnega potenciala kot zastavonošo vsesplošnega delavskega boja na Tržaškem za demokracijo in pravičnejše družbene odnose, predvsem pa seveda za ponoven gospodarski razmah naših krajev; in to v brk določenim silam in krogom tako na domačih kot na vsedržavnih tleh, ki hočejo v delavskih manifestacijah videti zgolj pehanje za boljšim zaslužkom. Na skupščini je v imenu enotne sindikalne zveze spregovoril pokrajinski tajnik CISL Bruno Degrassi. Poudaril je, da sindikati nikdar ne bodo odstopili od osnovne zahteve po strogem gospodarskem načrtovanju, oziroma tako imenovanih sek-torialnih načrtih, ki edini lahko pomagajo k izhodu iz krize, pa naj bo to na vsedržavni ali na naši deželni in krajevni ravni. Govornik se je posebej zaustavil ob vprašanju ladjedelnice CAA, ki pa ni edini o-brat v krizi, čeprav pomeni v deželnem merilu značilen primer nesposobnosti (ali nehotenja), da se popolnoma zdrav industrijski kompleks ohrani in še naprej razvija. Degrassi je pozval rimsko vlado, naj vendar prične uveljavljati točke sporazuma s sindikati z dne 8. maja, ki zadevajo poleg ladjedelstva še kemijsko in železarsko industrijo, telekomunikacije, avtomobilsko proizvodnjo, zagon industrije na Jugu itd. Potrebna je, skratka, povsem nova, drugačna gospodarska politika, ki jo bodo sindikati zahtevali čedalje bolj odločno. Predvsem pa ne bodo dovolili kakršnega koli napada na draginjsko doklado, ki bi pomenil okrnitev kupne moči delavstva in manj premožnih slojev sploh. Takšen napad je hkrati napad na demokracijo. Za Degrassijem so spregovorili pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gia-luz, član tovarniškega sveta Tržaškega arzenala, zastopnik sindikata kemijskih delavcev, član tovarniškega sveta GMT, predstavnika sindikata gradbincev, pokrajinski tajnik UIL Fabricci in član pokrajinskega tajnika CGIL Treu. Le-ta je pozval delavstvo, naj vendar najde soglasje okrog problema, kakšen industrijski razvoj potrebujemo na Tržaškem; omenil je načrtovano prosto industrijsko cono na Krasu v duhu osimskega sporazuma, o kateri da je treba trezno razpravljati, brez vsake razburljivosti in iracionalne čustvenosti. Skupščina je pokazala pripravljenost in voljo tržaškega delavstva, da radikalizira boj za svoje pravice, če krajevne, deželne in državne o-blasti ne bodo pokazale razumevanja za njegove upravičene zahteve. (dg) Na sliki: delavska skupščina v menzi ladjedelnice CAA, Izidi izpKov na strokovni šoli Včeraj je ravnateljstvo strokovnega zavoda za industrijo objavilo izide izpitov ob koncu triletja. Kemijski operaterji: Izdelali so: Barut Roberto, Danieli Zorka, Dalla Schiava Marko, Furlan Alenka, Gu-' lič Romana, Jarc Valter, Kofol Branko, Pahor Franko, Pecenik Laura, Pertot Igor, Petirosso Alenka, Semec Bertocchi Anita, Slavec Ser-gio. Monterji in popravljalci radijskih in televizijskih sprejemnikov: Izdelali so: Batich Diego, Milic Dario, Po-ropat Boris, Prasel Giorgio, Roici Davide, Terčon Paolo, Ukmar Marino, en dijak ni bil pripuščen v 4 razred. Orodni mehaniki: Izdelali so: Antonič Paolo, Luisa Alessandro, Savi Gualtiero. Srečanj« s starši v poletnem centru V petek, 4. julija, ob 20. uri bo v prostorih osnovne šole s celodnevnim poukom «1. maj 1945» v Zgoniku sestanek med vzgojitelji in starši, ki so vpisali svoje otroke v poletni center. čujejo le kot «tehnično» rešitev, ne more nihče resno jemati v poštev: že v samem dokumentu KD ni niti besede o tem vprašanju, je rečeno v tiskovnem poročilu KPI, saj celo priznava značaj politične preusmeritve, ki jo je, in to ne po naključju, soglasno podprla strankina desnica, ki Se je vedno zavzemala za sodelovanje z LpT. V bistvu gre torej za obliko političnega sodelovanja, ki pa se lahko spremeni v pravo organsko koalicijo med LpT in KD. KPI zaradi tega ostro' obsoja novo politično linijo KD in poudarja, da je naloga vseh krajevnih demokratičnih strank izolirati take manevre, kar lahko najprej storijo s tem, da se negativno izrečejo o proračunu. Demokratične stranke morajo držati odprte vse možnosti za oblikovanje demokratične alternative in onesposobiti nov konservativni blok, v katerem se zbirajo najbolj nazadnjaške sile KD in LpT, je poudarjeno v tiskovnem poročilu. Kot alternativo taki koaliciji na pokrajini pa KPI predlaga sestavo demokratičnega in protifašističnega odbora, ki ima svojo bazo v večini, ki je vodila pokrajino v prejšnji mandatni dobi. Ocena volilnih rezultatov je bila osrednja tema sobotnega zasedanja deželnega vodstva KD. Med drugim se je najvišji strankin deželni organ zavzel, da bi KD, PSI in PRI ponovile tako obliko sodelovanja tudi v krajevnih upravah, kakor so to že storile na deželni ravni. Višja cena metana Cena metana za gospodinjske potrebe se je včeraj povišala za 51) lir na kubični meter. V Trstu je treba zdaj za kubični meter metana odšteti 250 lir, to velja pa za tiste, ki porabijo 25 kubičnih metrov metana na mesec. Tako je odločil pokrajinski odbor za cene, na osnovi poviška dobavne cene omrežju. Porabniki so najnovejšo podražitev zelo nelagodno komentirali. • V soboto, 5. julija, bo v Vidmu ob 21.30 koncert Edoarda Bennata. Vstopnice so na prodaj na sedežu ARCI, Ulica Toro 12. V PETEK, SOBOTO IN NEDELJO V ORGANIZACIJI ŠD POLET Kotalkarska revija na Opčinah Po enoletnem premoru bo konec skih ulicah, spremlja ves dan glas-tega tedna na Opčinah spet kotal- ba, ki odmeva s Pikelca, kjer so karska revija v organizaciji šport- priprave na revijo v polnem teku: nega društva Polet. Jasno je, da je kotalkarji prihajajo in odhajajo na te dni na kotalkališču vse živo pa treninge, zdaj mlajši, zdaj starej-tudi tiste, ki se sprehajajo po open- ši, njihovi starši so zaposleni z o- •IIIIIHIIIIIirtlllllllllllllMIIIllimitHIItllllllllllMItlltllliauimiMMimintltllHMMIIIIIIIHMIIIItMHflMMtllMIIIIII DOKLER JIM NE BODO NAŠLI NOVIH BIVALIŠČ Ogrožene družine ne bodo zapustile svojih stanovanj Prizadevanje sindikata SUNIA in prefekture za rešitev žgočega problema Huda nesreča vinjenega velita Pozno ponoč se je pri Lovcu, točneje v Ul. Maier, ^ pripetila hujša prometna nesreča v kateri je bil težje ranjen 20-letni Roberto Gellici iz Ul. Maier 11. Gellici se je prav v bližini svojega stanovanja z vespo 50 zaletel v ob cesti stoječi avto. Pri padcu si je zlomil desno ramo in se potolkel in odrgnil po rokah. Bil je tudi v močno vinskem stanju. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so mu zdravniki predpisali 40 dni zdravljenja. Nesrečo so popisali karabinjerji iz Ul. dellTstria. Z avtom v kamion pod Boritom Včeraj ob trinajsti uri se je v Borštu pripetila slikovita nesreča, v kateri je bil ranjen 35-letni Elvo Frausin iz Starih Milj 33/B. S svojim fiatom se Jfe ob omenjeni uri peljal iz Boljunca proti Ricmanjim, ko je na ostrem ovinku pod Borštom skoraj čelno trčil v nasproti vozeči kamion. Frausina so prepeljali na kirurški oddelek, kjer so mu zdravniki ugotovili nalome levih reber udarce in odrgnine po levi roki. Zdraviti se bo moral 20 dni. V bolnico pa so ga pripeljali z rešilcem gasilcev. Nesrečo so popisali karabinjerji iz Milj. Problem stanovanjskih izgonov ne bo še tako kmalu rešen, vendar so sindikati in organi oblasti prišli do kompromisne rešitve, ki praktično potrjuje stališče sindikatov. O-grožene družine bodo pač ostale v svojih stanovanjih, dokler ne bodo zanje našli drugih bivališč. Včeraj zjutraj se je sestal sindikat SUNIA in sklepal o nastalem položaju. Kot znano, vlada namreč ne dovoljuje več podaljševanja sodnih izgonov in tako se je 200 tržaških in 140 goriških družin znašlo čez noč na cesti. V Trstu je položaj nevšečen, vendar nikakor ne dramatičen, kajti oblasti in vsi, ki imajo s tem poslom opravka, si prizadevajo, da bi omilili ostrino vladnega odloka in se izognili drastičnim ukrepom. Toda grenko je dejstvo, da se ta problem tako pereče postavlja tudi v našem mestu, kjer je no zadnjih anketah približno 4000 stanovanj praznih. Očitno je, da gre tu za špekulacije, katerim tudi sodstvo ne more do živega — ,toda te špekulacije drago plačujejij^redno eni in isti sloji. (,*«•*) Koliko pa je razpoložljivih stanovanj za ogrožence? SUNIA ima v oskrbi 37 stanovanj, ki so takoj vseljiva, 20 stanovanj lahko da na razpolago Lloyd Adriatico, 9 stanovanj je že odkupila tržaška občinska uprava. Ostala potrebna stanovanja pa so šele v gradnji. Sindikati naglašajo, da nobena družina ne sme iz starega — odpovedanega stanovanja, dokler ne dobi novega, dostojnega bivališča. Tu pa zadenemo na pristojnosti vlade, dežele, pokrajine in občine, ki bodo morale v najkrajšem času nujno ukrepati, kajti v prihodnjih mesecih se bo število družin, katerim bo zapretil sodni izgon, povišalo na tisoč. od minimuma, pa znaša povišek 30.560 lir. Povišek pokojnin bo prav gotovo povzročil nekoliko nevšečnosti pri izplačevanju. Interesenti naj se za morebitne zakasnitve ah nepravilnosti obrnejo naravnost na sledeče urade: INAS, Ul. S. Spiridione 7, INČA, Ul. Pondares/Ul. S. Appoli-nare in UCAP Largo Papa Gio-vanni XXIII. Nadalje pa INPS še ni dala potrebnih navodil, kar zadeva poviška v gotovini 10.000 lir, ki od 1. julija letos pritiče vsem, ki i-majo vsaj 15 let plačanih pristojbin. Minimalna pokojnina le teh znaša 174.550 lir. ni pa še znano, ali bo INPS lahko v predvidnem času omenjene poviške izplačala. Vsi upokojenci, ki so plačali 15 let prispevkov, naj se zglasijo na zgoraj navedenih patronatih in naj prinesejo s seboj celotno dokumen tacijo, s katero lahko dokažejo upravičenost d,o pok^ninč," Patronati pa bodo lahko ugotovili, ali imajo pravico do pokojnine, pri INPS pa bodo lahko zahtevali hi-’ trejše izplačevanje, v kolikor bi ne ustanova sama ustrezno poskrbela tudi za izplačevanje poviška v znesku 10.000 lir. blekami, odborniki pa z organizacijskimi problemi. No, do petka, ko se bo revija začela, bo prav gotovo vse nared in ob 21. uri, ko se bodo oglasile note tradicionalna koračnice, bo gotovo poplačan ves trud kotalkarjev, njihovih požrtvovalnih trenerjev in staršev. Potek revije same in program morata seveda predstavljati presenečenje, vendar pa smo poizkusili vsaj nekoliko poizvedeti, kaj nam letos pripravljajo poletovci. Najmlajše seveda zanima čarobni pravljični svet, zato so si za svojo točko izbrali najbolj priljubljene figure iz znane televizijske nadaljevanke. Od starejših Poletovih kotalkarjev pa lahko pričakujemo tudi letos podobno koreografsko doživetje, kakršnega smo bili vajeni videti že v prejšnjih letih, ko so nam prikazali španske, slovenske, slovanske, francoske in druge plese. Njihovemu trenerju Petru Brle-cu fantazije gotovo ne zmanjka, kotalkarji pridno vadijo pod njegovim vodstvom, glasba, ki zveni s kotalkališča, je zelo zanimiva... No, več nismo utegnili izvedeti, zato pa na svidenje v petek na Opčinah, na Poletovi ploščadi v Repentabrski ulici. M. K. Na sliki: kotalkarji, ki so sodelovali na predlanski reviji. Ob težki izgubi drage sestrične Marije Hrvatič por. Berdon izraža svojcem najgloblje soža'je Cvetka Benčič z možem Vinkom. Sožalju se pridružujeta Lilijana in Nadja i družinama. Sestrična Milka Kuret z možem Zdravkom ter hčerama Nadjo in Nevo«?,družinama se pridružuje žalovanju svojcev ob smrti predrage Marije Hrvatič por. Berdon. Teta Urška z bolestjo v srcu žaluje za ljubljeno nečakinjo Marijo Hrvatič por. Berdon. S 1. julijem pokojnine povišane Zakladno ministrstvo je z odlo kom, ki ga je 23. junija objavil uradni list, odredilo povišek' pokojnin od 1. julija 1980 po določilih šestmesečne premične lestvice. Minimalne penzije, ki jih prejemajo invalidi, gluhonemi in civilni pohabljenci, so poskočile za 7,6 odstotka. Za pokojnine, ki so višje IIIIIIIIIIIMIlUlMIIIItllltlllllMHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIIIIIIIIIiniHIIIIIIIIIIHIIIimiimilllllllllltiiiliimilt PRAZNIK AGENTOV JAVNE VARNOSTI Po dolgi bolezni nas je 30. junija za vedno zapustila naša predraga mama, nona in sestra MARIJA HRVATIČ por. BERDON Pogreb bo danes, 2. julija, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. Žalostno vest sporočajo: mož Izidor, sinova Boris in Emil z družinama in drugo sorodstvo. Ricmanje, 2. julija 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) Preminil je naš dragi LUDVIK ZAJEC Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 3. julija, ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Romana, hčerka Eliana in drugo sorodstvo Trst, 2. julija 1980 nillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimimiMIIIHIItllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIllIlIliiiiiiliiilillliMilliilllllllllllllllllllllllMIIIIIIMIIIlillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig Muhasto poletje iznenadilo tudi vremenoslovce Ali je letošnje sploh poletje? V dneh, ko bi morala nad mestom in okolico pritiskati pasja vročina, saj so statistično vzeto med najtoplejšimi v letu, se ljudje ozirajo v oblačno in kislo nebo, z volneno jopico na ramenih, nejevoljni nad tem vremenom, ki je marsikomu pokvaril počitnice. Robantenje čež vreme, »ki ni več takšno, kot je bilo nekoč*, pa seveda ne pomaga, razen morda tistemu, ki mu po kletvici za nekaj trenutkov odleže. Nebo pa ostane kljub temu še vedno oblačno in kislo. Zakaj? S tem vprašanjem smo se obrnili do izvedencev tržaškega vremenoslovskega zavoda. Iz njihovih odgovorov smo izvedeli, da nad letošnjim vremenom ni iznenaden le vsakdo izmed nas, pač pa tudi znanstvenik, ki mu je opazovanje in tolmačenje vremenskih pojavov profesija. Dejstvo je namreč, da se letos azorski anticiklon ni spojil kot se je to običajno dogajalo, s sibirskim, kar je najbrž vzrok tako nestano vitnega vremena. Le nekatera kratka, vendar silovita neurja, so imela tipični poletni značaj, v osta lem doslej pravega poletja sploh še nismo imeli. Med najrazličnejšimi vzroki za tako muhasto vreme, ki jih nava jajo ljudje, pa tudi nekateri listi, je tudi izbruh ognjenika Mount St. Helen’s. Po mnenju tržaških vremenoslovcev pa pojavu pripisujejo prevelik »domet* in to delajo na osnovi ugibanj, medtem ko bi za točnejšo opredelitev vzročne zveze potrebovali več časa, točnejše raziskave in podatke. Iznenadeni nad letošnjim polet jem, vremenoslovci neradi tvegajo katero koli napoved. »Težko je pred videti — nam je dejal dr. Stravisi — kakšno bo vreme v prihodnjih dneh. Verjetno se bo deževnato obdobje kmalu končalo in bo vendarle zasijalo sonce*. Poudariti pa je treba: verjetno^ Včeraj so na dvorišču šole agen tov javne varnosti pri Sv. Ivanu proslavljali 128-letnico ustanovitve korpusa. Slovesnosti so se udeležili nekateri vidni predstavniki tržaške javnosti, med njimi tudi generalni konzul SFRJ Stefan Cigoj. Uvodno besedo je imel tržaški prefekt dr. Marrosu, nato je stotnik javne varnosti prebral pismi Francesca Cossige in Virginija Ro gnonija. Vladna predstavnika sta poudarila vlogo policije v državi in posebej pohvalila uspešno proti teroristično delo agentov javne varnosti v letošnjem letu. Ob tem sta se v pismih spomnila žrtev iz vrst policijskih agentov, ki so padli v boju proti teroristični drhali. Za tem so še nagradili agente, ki s<> se najbolj izkazali v minulem letu. Na sliki: nagrajevanje zaslužnega policista. 2. 7. 1979 2. 7. 1980 Preteklo je eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi STANKO OBLAK Z ljubeznijo se ga spominjajo mama Olga, Marija, Vera In Marko Trst, 2. julija 1980 Gledališča VERDI V soboto, 5. julija, ob 20.30 prva predstava Leharjeve operete «Vesela vdova*. V glavni vlogi bo nastopila Mariana Niculescu. Dirigent Oskar Danon. Vstopnice so naprodaj pri blagajni gledališča od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Nazionale 15.45 «La clinica dellč su-persex». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Arlston 21.30 «Juggernaut». R. Harris, O. Scharif, D. Hemmings, S. Knight. Ritk 16.00 «Ecco noi per esempio...* A. Celentano, R. Pozzetto, B. Bach. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden Zaprto Excelsior Zaprto Grattacielo 16.30—22.15 «Lo scono-sciuto*. Alain Delon. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Penice 17.00 «Bruce Lee supercam-Pione». Bruce Lee. Barvni film. Mignon 16.30—22.00 «Elliot il drago invisibile*. Walt Disnev. Risani film. Pilodrammalico 15.30—22.00 «Le por-no vip>>. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Od danes do 25. julija zaprto. Moderno 16.30 «Braccio di ferro spacca tutto*. Walt Disney. Barvni film. Aurora 16.30 «Fatelo con me...bion-de, dolci danesi*. Barvi film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Cane di paglia*. D. Hoffman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Vcncto 16.30 tControrapina*. Barvni film. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV RAZPISUJE NATEČAJ za idejni načrt spomeniškega parka v Bazovici, ki naj vključuje sedanje obeležje in ga ovrednoti. Natečaja se lahko udeležijo slovenski zamejski umetniki, arhitekti, slikarji, kiparji, ki jih Odbor izrecno vabi k sodelovanju, in pa vsakdo, ki želi prispevati s kvalificiranimi predlogi k pobudi. Rezultati tega natečaja bodo razglašeni in načrti objavljeni ob priliki proslave 50-letnice ustrelitve bazoviških junakov, dne 7. septembra 1980. Vse informacije in tehnično pomoč bo nudil arhitekt Franjo Kosovel v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20, ob sredah, petkih in sobotah od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. DELAVSKI MANIFESTACIJI V GORICI IN TRŽIČU Trezno načrtovanje ključ za ozdravitev državnega in goriškega gospodarstva Na zborovanju v Sorici, na trgu pred županstvom, je govoril Ciuliano Bon ■ Položaj v gospodarstvu iz dneva v dan težji Seja konzuile za vzhodni to Razstave SPD Tabor Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah je do 6. julija odprt šesti bienale umetnikov amaterjev. Umik vsak dan od 18. do 20. ure. V nedeljo, od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-ga. Razstavljene so slike, ki jih je ustvaril med leti 1912 in 1977 (f ■Čestitke Ob uspešno opravljeni mali maturi čestitata SONJI BEZIN, Marica in Ilde. Rajonski sveti Danes, 2. julija, ob 20. uri se bo sestal šentjakobski rajonš¥i "svfet1.1 ,r' Danes, 2. julija, ob IS. Ori se Sestane rajonski svet za zahbdM’ KfkVl KD VALENTIN VODNIK DOLINA priredi 4., 5., 6. in 7. julija ŠAGRO SV. URHA Nova šagra po starem izročilu Kulturne prireditve Bogato založeni kioski. Ples. Vabljeni! Danes se poročita MILICA in RINO Vso sreči jima želita Meri in Drago. Bivši kolegi in prijatelji iz Tržaške knjigarne voščijo VOJKU SLAVCU (Peli) ob važnem življenjskem jubileju mnogo sreče in zdravja in mu želijo, da bi ostal tako priden in marljiv kot doslej. Na fakulteti za literarne vede v Trstu je z odliko diplomirala LUČKA ABRAM Iskreno ji čestitajo prijatelji Sinoči so se na Opčinah sestali svetovalci rajonske konzulte za vzhodni Kras. Kot prvo točko so o-bravnavali predlog nove variante k varianti 25. Nova varianta zadeva gradnjo stanovanj in nudi možnosti povečanja starih hiš in podrtij za največ 20 od sto začetne prostornine. Skupno pa stavba ne sme preseči 150 kubičnih metrov. Novi predlog so soglasno sprejeli, predstavniki levičarskih strank pa še s priporočilom, da bi predlog prišel v poštev tudi za vasi na Krasu. V zvezi s stanovanjsko problematiko so predstavniki komunistične parti je predstavili konzulti gradbeni predlog Zorana Sosiča, ki ga je občinski urad doslej, kot že mnoge druge, večkrat zavrnil. Na rajonski konzulti pa so ta predlog z o-dobravanjem sprejeli. Soglasno so tudi odbili prošnjo o najemu zemljišča pri Banih, ki naj bi služilo zasebniku za namestitev antene na ozemlje, ki sodi med zelene površine. Ivan Vidau, predstavnik jusarskih upravičencev, je dejal, da postavljanje takih aparatur že pomeni onesnaženje narave in je torej nedopustno. Na seji so omenili tudi nasprotovanje Bazovcev morebitnemu odprtju kamnoloma v bližini vasi, vendar probleme niso podrobneje razčlenili. Izleti Srečanje v naravi. Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in športno društvo Polet bodo priredili v nedeljo, 13. julija 1980, srečanje v naravi v Lovski koči v Očincih pri Štjaku. Prireditelji bodo poskrbeli za zabavo in razvedrilo ter za jedačo in pijačo. Vpisovanje do sobote, 5. julija, vsak dan od 18. do 20. ure v prostorih Prosvetnega doma. Odhod avtobusa ob 9. uri. Kdor potuje z osebnim vozilom se mora prijaviti za kosilo. Kriška sekcija KPI priredi 31. avgusta letos izlet z letalom v Moskvo ure" v kriškem Ljudskem dotriii ali na''fel. mmn' popoldanskih urah. Združenje UNION priredi enodnevni izlet v Goričane in na Jezersko v nedeljo, 6. julija. Informacije na sedežu združenja UNION -Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459, vsak dan do 17. ure do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah. SPDT priredi v nedeljo, 6. julija avtobusni izlet v dolino Trente z ogledom izvira Soče in doline Zadnje Trente. Za trenirane planince je predviden vzpon na Rombon. Vpisovanje na sedežu ZSŠDl, Ul. sv. Frančiška 20/11 še danes, 2. julija 1980. OTS BANCA Dl CREDITO Dl TRIK$TE T R Ž A 5 K A KR EDITNA B AN KA S. P. A TRST - ULllCA F. flLZI 1Q.-j . kK1 SREDNJI II.CA.I BANKOVCEV 1. 7. 1980 Ameriški dolar 835,— Funt šterling 1950,— Irski funt šterling 1770.— Švicarski frank 510,- Francoski frank 202,- Belgijski frank 29,- Nemška marka 470,- Avstrijski šiling 66,- Kanadski dolar 725.- Holandski florint 430.- Danska krona 150.— Švedska kron- 199.- Norveška krona 171,— Drahma 20.- Mali dinar 29,50 VcliKi dinar 29.50 Pisma uredništvu Šola v Trebčah nujno polrebtije popravila Med zadnjimi volitvami sem imel možnost opaziti, v kakšnem stanju je šolsko poslopje osnovne šole ša rešitev pa bi bil notranji dizlov motor. S takim motorjem se tudi poveča stabilnost čolna, da toliko kljubuje res izrednim vremenskim neprili-kam. Kot zadnje naj povemo, da je cena elanove pasare še kar zabeljena. V Italiji stane 2.150.000 lir brez davka IVA in jader. istočasno zanikal, da bi zasebni avtomobilski promet odločilno vplival pri porabi petrolejskih derivatov in torej da bi bilo mogoče doseči velike prihranke z omejitvijo osebnega prometa ali z u-porabo druge vrste energije. Jasno pa je, da je mogoče zgraditi take motorje, ki bodo porabili manj kot sedanji. Volkswa-gen je na tem področju naredila velike korake naprej. Avtomobilska industrija se je obvezala, da bo zmanjšala porabo goriva za 10 od sto do konca leta 1985 in wolfsburški velikan je od leta 1975 vsako leto poprečno zmanjšal porabo svojih modelov za 2 odstotka, kar pomeni da bi do leta 1985 morali doseči cilj. ki so si ga zastavili. To pa so dosegli z uvedbo vrste tehničnih novosti, npr. s prednjim pogonom za večino svojih modelov, z izboljšanjem aerodinamične . nbidve, z razvojem dizel motorjev“ffriru-gimi podobnimi ukrepi. Kljub vsemu pa poprečje 2 od sto letne-1 ga zmanjšanja goriva ni bilo doseženo z lahkoto. Zdaj je Volksvvagen sprožil tako imenovano «formulo E*. kjer E pomeni bodisi energijo kot «economy> se pravi varčevanje. Uspeh te formule pa bo odvisen predvsem od zavesti, ki jo morajo imeti avtomobilisti. Vsi se namreč morajo zavedati, da je varčevanje z energijo nujno in da bo postalo še bolj nujno v bližnji bodočnosti, če,, bo formula E uspela, bodo dosegli na en mah prihranek 10 od sto goriva, To mislijo doseči s predelavo menjalnika in z vgraditvijo po-, sebne naprave «stop-start>. ki o- mogoča vozniku, da pri čakanju pri semaforjih ugasne motor samo s pritiskom na gumb. Motor se bo potem sam prižgal, ko bo avto moral voziti naprej. PO PODATKIH FIATA Kdor kupi 131 ostane zvest tej limuzini Milijon in 350 tisoč fiat 131; ISO odstotkov izvoženih vozil: 37 odstotkov tržišča v sred-, njem in višjem srednjem razredu: to je osebna izkaznica Fiatove limuzine kol jo je pripravila turinska hiša. Pri Fiatu dodajajo tudi. da so kupci najbolj zvesti tej limuzini:,vsaj polovica tistih, ki so imeli 131 sc pri nakupu novega^ avtomobila zopet odloči..za 'to limuzino. ^... Fiat proizvaja trenutno avtomobil v 12 različicah s - tremi različnimi bencinskimi motorji in dvema dizelskima ter s štirimi različnimi stopnjami dodelanosti. V bolj dodelane različice serijsko vgrajujejo petstopenjski menjalnik, elektronski merilnik vrtljajev, ogrevano zadnjo šipo in vzglavnike na vseh štirih sedežih. Poleg tega — trdijo pri Fia tu — so nadomestni deli za 131 cenejši od delov ostalih limuzin istega razreda, vozniki pa lahko računajo tudi na razširjeno servisno mrežo. PLINSKE NAPRAVE ZA AVTOMOBILE BEDINI - TARTARIN1 - LANDI - LOV ATO Prodaja in montiranje plinskih naprav za vse aytomobile po NAJBOLJ UGODNIH CENAH — ročne in električne črpalke za polnjenje plina — hermetične zaščite za 11)1 in za osebne avtomobile karavan. A. M. A. R. UL. DEL BOSCO 6 - T R S T - TEL. 741946 nadomestni in dodatni deli za vse avtomobile avtoradio mono in stereo tehnike vseh znamk ITALIJANSKA TV Prvi kanal Ob koncu DNEVNIK - Zad 13.00 Benetke: Koncert za jutri 13.30 DNEVNIK, Danes v parlamentu 17.00 ESP - 4. in zadnje nadaljevanje 18.10 Velika parada 18.15 Hladno, hladno 18.30 AVoobinda, TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 TV DNEVNIK 20.40 Kojak. TV film, 2. nadaljevanje 21.35 človek iz Sahare 22.00 Športna sreda Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu lu Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Kinematografija 17.00 TV film iz serije «Niente di nuovo a Linvalte* Mladinska oddaja 17.45 Risanka 18.00 Oddaja o znanosti in tehniki za mladino 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - športne vesti 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z. . . Renatom Rasclom Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 «Ricatto intemazionales., 2 nadaljevanje 21.50 Življenske zgodbe 22.40 Intervju z osemdesetletni kom nje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.15 Gianni in Pinotto 19.20 Pesaro: Pregled filmov 19.50 Glasbeno gledališče 20.10 Šolska vzgoja 20.40 «Terra in trance*, film 22.30 DNEVNIK 3 22.45 Gianni in Pinotto (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.45 Poročila 18.50 Umetnost na jugoslovanskih tleh 19.10 Naša pesem 80 19.40 Obzorni’: 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 žepnina, film 22.45 V znamenju 23.00 625 Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanka 20.45 TV dnevnik 21.00 Espy, film 22.30 Partizanske pesmi Zagreb 19.00 Poročila 19.05 TV koledar 19.15 Pisani svet 19.45 Na obisku... 20.30 TV dnevnik 21.00 Izbor v sredo 22.30 Koncert v počastitev dneva borca 23.15 TV dnevnik TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: čoln in razvedrilo; 9.00 0-troški kotiček: 9.20 Utrinki iz Ojjer in glasbene skice: 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folkolni odmevi; 12.00 «Pcd Matajurjan», posebnosti in omika Nadiških dolin, 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih - cMoj brat svetnik* - 7. in zadnji del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična (ponovitev); 16.30 Orkestri in zbori; 17.10 Klasični album: Johann Se-bastian Bach; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev); 18.30 Jazz na koncertnem odru. KOPER (Italijanski program) 8.30, aJo.Hifto^.so.T&.so, 13.30. 14.30, 1530, RivSo/17.30, 18.30, 19.30, 20.30i 1 ifci.00 Glasbeno prebujanje; 9.15 Poje skupina Late Shovv; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.C0 Horoskop; 11.03 Glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.32 Kirn; 12.05 Glasba,po željah; 14.00 Kirn; 14.33 Zbrani za vas; 15.00 Glasbeno - govorni program; 15.10 Mala diskoteka; 15.33 Prijetno z glasbo; 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Na odprtem; Srednji val 277.8 metra ali 1080 kiloliertzsv in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 16.45 Istra preko pesmi in plesov; 17.00 Orkester Berto Pisano; 17.32 Crash; 17.55 Pismo iz. . 18.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 18.32 Muratti mušic;; 19.15 Ansambel The Lovelets; 19.32 Veliki mojstri; 20.15 Glasba. KOPER (Slovenski program) 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.30 Poročila; 8.15 Najava sporeda; 8.25 Poročila; 14.00 Pregled dogodkov; 14.05 Zapojmo pesem; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 To smo mi - glasbena oddaja za mlade; .5,30 Poročila; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Vaš telefon - naš mikrofon in narodno zabavne melodije na vaš telefonski klic - 25-888; 17.00 Primorski dnevnik. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbeno-govorni program; 8.40 Dva glasova, dve osebnosti; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete: 12.03 Vi in jaz; 13.20 Glasbeno-govorni program; 14.00 Mit: jaz, Paga-nini; 14.30 Knjiga - diskoteka; 15.03 Rally; 15.30 Errepi 1 - poletje; 16.30 Protagonisti resne glasbe; 17.00 Patchwork; 18.25 Socialisti med kroniko in zgodovino; 19.30 Danes zvečer - jazz; 20.00 Ljubezenska drama; 21.30 Check-up; 22.00 Rolling Stones; 22.30 Evropa z nami; 23.00 Telefonski klici. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Po ročila; 6.00 - 9.00 Dnevi; 9.05 Ra dijski oder; 9.32 Luna v vodnjaku: 11.32 Tisoč pesmi; 12.50 Corrado 2; 13.35 Sound-Track; 15.00 - 19.14 Poletni čas; 20.30 Poletni večeri. ..m-.* ii|l> -LJUBLJANA 7^0, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.35 Vremensko poročilo za po morščake; 7.50 Dobro jutro, otro ci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Po čitniško popotovane od strani do strani: 9.45 Radijski pevci pred mikrofonom; 10.05 - 10.00 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 12.35 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno - Vojskin čas. . . (Smetana, Kozina); 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Ob izvorih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Danes do 14.00; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo. . .; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18,00; 19.00 Zborovska glasba v prostoru in času: Pesmi J. Sibeliu-sa, poje zbor finskega radia; 19.15 Naš gost; 19 30 Odskočna deska -ponovitev; Tatiana Ognjanovič k'avir; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabavna glasba: 20 35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Janeza JeKinovca; 21.00 Koncert za besedo - Svoboda; 21.25 T? jugoslovanskega koncertnega življenja: Irina Arsikin - sopran, Jovan Kohinriži.ia - violina: 22 05 Ermanno Wolf Ferrari; odlomki iz opere «Štir’e grobijani*; 23 15 Informativna oddaia v angleščini in nemščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23 30 Reviia slovenskih povcev zabavne glashe; 24.05 Lirični utrinki; Jazz pred po'nočio -Enrico Rava - Garbarek - Stenson. LUŠAN ŽELJEZNOV DIVJALI SO „ MED VOJNO J______________PO PRIMORSKI Nemški general Ludvvig Kiibler Kubler: Ja. Predsednik: Se čutite krivega? Kubler: Ne. . Predsednik: Obtoženi Kubler, povejte nam, kdaj ste bili /i zopet sprejeti kot general v nemško vojsko"? Kubler: Jaz sem aktivni oficir in sem postal generalni a-or leta 1938. Predsednik: Naštejte funkcije, ki ste jih imeli v nemški mjski od leta 1938 naprej. Ktibler: Leta 1938 sem postal komandant prve planinke brigade. Ta brigada je bila spremenjena v divj/ijo in e bila od jeseni 1938. leta dalje I, planinska divjzija. Predsednik: Ali ste se vi s to divizjo udeležili kake jor->e in kje? Ktibler: Da. Bil sem komandant te divizije ter sem naj->rej s to divizijo šel v vojno na Poljsko in sicer 1939. leta. Predsednik: Dalje. Kubler: Leta 1940 sem se s to divizijo udeležil vojne proti Franciji. V jeseni 1940. leta sem postal poveljujoč' general in sicer poveljujoči general 49. planinskega Korpusa. Kot poveljujoči general tega korpusa sem se leta 1941 udeležil vojne proti Jugoslaviji. Predsednik: To nas podrobneje zanima Kubler: Bil sem s svojim korpusom, oziroma najprej z eno divizijo, v pripravah v okolici Volsperga. Tu sem bii postavljen na liniji Dravograd - Celje. Predsednik: Obtoženi Kubler, kdaj ste vi zvedeli, da se bo začela vojna med Nemčijo in Jugoslavijo? še eno vprašanje. Kje ste bili pred prihodom na Koroško v svojo enoto? Kubler: Pred svojim prihodom na Koroško sem bil na območju Besangona v Franciji. Da utegne priti do vojne z Jugoslavijo sem moral sklepati iz dejstva, da sem bil z eno divizijo, in sicer s I. planinsko divizijo, natovorjen na vagone v Besan?onu in prepeljan na Koroško. Predsednik: Ali vam je bila v Besangonu odrejena doba, koliko časa boste s svojo enoto tam, ali pa ste bili prepelja ni za nedoločen čas. Kubler: Ne. Bili smo odposlani za nedoločen čas in je bila v nemški vojski navada, da človek ni izvedel za cilj, ampak so bile čete prepeljane po železnici na določen kraj. Predsednik: Kje ste bili prej, preden ste prišli v Be-sangon? Kiibler: Ob koncu napada na Francijo sem bil južno od Besangona, od tam pa sem bil premeščen v Arras in sem sodeloval pri pripravah za napad na Anglijo. Od Lam sem bil zopet premeščen v Besangon. Predsednik: Vrnimo se zopet k napadu na Jugoslavi,o. Kakšna je bila naloga vaše enote? Kiibler: Naloga mojega korpusa je bila, da preko ozemlja Sp. Dravograd - Celje prodrem na jug. Predsednik: Kje je bil določen končni cilj delovanja vaših enot? Kiibler: Končni cilj mi ni bil določen. Imel sem na meji približno dva do tri dni lahke hoje. Predsednik: Kako daleč ste prodrli s svojo enoto na ozemlje Jugoslavije? # Kiibler: Od Celja dalje nisem imel več nobenega odpora, vendar sem bil samo še par dni udeležen pri tem pohodu. Splošna smer napada od Celja dalje je šla od Zidanega mosta proti jugu. Predsednik: In katere kraje ste dosegli z vašo enoto? Kiibler: Dosegel sem južno od Zidanega mosta oribli' 20 kilometrov ozeml ja. Večjega mesta tam ni bilo, ver dar nisem prišel do Gorjancev. Prišlo je sploh samo do akc:je ene divizije, druga divizija je bila prepeljana za nami do meje, toda ni več stopila v akcijo. Predsednik: Koliko časa ste bili s svojimi četami na ozemlju Slovenije? Kiibler: Neposredno po povelju, da se ustavijo uudie, sem dobil povelje, naj korakam nazaj proti severu in rl'-e' v okolico Bleda. Moje čete so se na jugoslovanskem ozem lju zadržale približno deset do štirinajst dni. Predsednik: Kam ste bili odrejeni potem, ko ste ozemlje Slovenije zapustili? Kiibler: Nekaj časa sem stal s svojimi četami v kraju med Beljakom in Bledonj. (Veldnom?) Predsednik: Koliko časa? Kiibler: Do prevoza v Rusijo in to je bilo štirinajst dni ali nekoliko več. Predsednik: Obtoženi Kubler, ali vam je bilo kot višie-mu oficirju nemške vojske znano, kdaj je pravzaprav vrhovno poveljstvo nemške vojske Imelo namen napasti Sovjetsko zvezo. Ali drugo vprašanje — ali je nepričakovani odpad Jugoslavije od pakta osi kaj zavrl namero Nemčije o napadu na Sovjetsko zvezo? Kiibler: Prepričan sem, da je nepričakovani odpad Jugoslavije od trojnega pakta zavrl napad na Sovjetsko ve/o za nekaj tednov. Predsednik: Dobro, rekli ste, da ste bili s Koroške posla ni na vzhodno fronto. Kiibler: Da. Predsednik: Kakšno funkcijo in kakšne enote ste imeli ob napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941. leta? Kiibler: Takrat sem bil poveljujoči general istega korpusa kot prej, torej 49. planinskega korpusa. Podreieni ota mi bili I. in IV. planinska divizija. Predsednik: Kateri sektor aktivnosti pri napadu na o-zemlju Sovjetske zveze vam je bil dodeljen? Kiibler: Moral sem napasti: iz kraja severno od Prem/-sla in sicer v splošni smeri na Lvov in od Lvova se |e napad nadaljeval v smeri do Umana, prekoračili smo Dnjeper in prodrli v doneški bazen. Predsednik: Ali ste sedaj imeli še vedno iste čete na razpolago in isto funkcijo? Kubler: Imel sem isti službeni položaj in sem imel stalno pod seboj prvo in četrto planinsko divizijo, dobil pa sein od časa druge divizije v skupnem številu največ štiri do pet. Predsednik: Vi ste bili potemtakem general in Komandant štirih do petih divizij? KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE Hinault osvojil peto etapo Na skupni lestvici sicer še vedno vodi Belgijec Pevenage, vendar je njegova prednost pred Hinaultom čedalje skromnejša LILLE — Hinault je tudi včeraj pustil na etapnem cilju za seboj vse ostale tekmovalce, skupaj z njim pa je privozil v enakem času tudi Kuiper, ki je končno le pokazal svojo pravo vrednost. Vodstvo skupne lestvice je ohranil Pevenage. Glavna značilnost včerajšnje etape je bilo izredno slabo vreme. Deževalo je ves čas in včasih naravnost lilo. Poleg tega je pihal hladen, močan in nasproten veter, ki je spravljal tekmovalce v obup. Da bi bila mera polna, so kolesarji zadnjih 60 km prevozili po cestišču, ki je bilo tlakovano s kockami, te pa so bile blatne in izredno spolzke. Skratka, pravi kolesarski pekel. Kakšni so bili vremenski pogoji najbolje pove podatek, da so bile na-hrbtne številke večine kolesarjev na cilju (zaradi dežja) skoraj povsem nečitljive in je žirija le z največjo težavo kasno zvečer sestavila vrstni red (pa še tako bo, verjetno, prišlo do protestov). Tekmovalci so prvi del proge pre-voz.ili večinoma v enotni skupini. Prišlo je sicer do nekaj poskusov, ki pa niso obrodili nobenih posledic. Vse kaže, da Hinaultu za njegove načrte samo slabo vreme ni zadostovalo, ampak je čakal prav na zadnji del proge, kjer je bilo cestišče tlakovano s kockami, ki na kolesarje vedno delujejo uničujoče. Tu je Bretonec sprožil hite" napad Pad (60 km pred ciljem) in je za seboj potegnil še sedmerico (Del-croix, Pollentier, Kuiper, Verlin-den, Van De Velde, Van Vliet in Raas). Prva žrtev hitrega tempa vožnje v tako slabih pogojih je postal Pollentier. Zaradi številnih lukenj v zračnici je zaostal. Deset km po začetku pobega je napadel Kuiper. Za njim so se pognali Raas, Van Vliet, Van De Velde in Delcroix. Prav tedaj je zračnico preluknjal Hinault, za njim pa že Van De Velde. V ospredju se je znašla tako trojica kolesarjev. Hinault se je lotil divjega zasledovanja. Raas je zaostal, Hinault Je ujel ubežnika in tedaj je zračnico preluknjal še Van De Velde. Hinault, ki je za seboj potegnil še Delcroixa, je tako bil skupno s svojima soubežnikoma na čelu dirke. Razdalja med ubežniki in prvimi zasledovalci se je začela večati. 27 km pred ciljem je silovito potegnil Kuiper in je ostal v ospredju sam. 12 km pred ciljem je Hinault z izredno tvegano vožnjo izničil Kurpe-rovo prednost 20 sekund” in' trojica je bila spet skupaj. 8 km pred ciljem je Delcroix preluknjal zračnico in zaostal. Hinault in Kuiper sta skupno prispela v Lille in zadnji nalet je bil negotov prav do poslednjega centimetra proge, toda Hinault je bil za las hitrejši od Kui-Pera. Hinault je včeraj dobil veliko bitko, saj ni premagal le vseh svojih nasprotnikov, ampak mu je to u-spelo na kockah, na katerih se je doslej vedno odrezal dokaj slabo. Vsi tekmovalci so takoj po zaključku dirke vložili pri žiriji protest zaradi tako slabo izbrane Proge. Lestvica pete etape: 1. Hinault (Fr.), ki je 249,3 km dolgo progo od Liegea do Lilla prevozil v 8.03'22" s p.h. 30,945 km na uro 2- Kuiper (Niz.) v enakem času 3- Delcroix (Fr.) 4 Bertin (Fr.) $• Van Calster (Bel.) 6- Kelly (Irs.) ”• Bazzo (Fr.) 3- Jones (VB) 9- Nullens (Bel.) JO. Vandenbroucke (Bel.) JL Gauthier (Fr.) Bernaudeau (Fr.) Skupna lestvica: L Pevenage (Bel.) “• Bazzo (Fr.) “• Hinault (Fr.) ■L Kuiper (Niz.) Lubberding (Niz.) «• Zoetemelk (Niz.) '• Claes (Bel.) 9- Van De Velde (Niz.) "• Vandenbroucke (Niz.) 10 Bernaudeau (Fr.) košarka 8.04'20” 8.05'33” e.č. 8.05 35” e.č. 28.02 07” po 1'04” 3'28” 647" 7*06” Til'.' 7'20” 748” isti čas 8'57” TURNIR «BIASI» Poraz borovcev v predzadnjem kolu Bor - Inter 1904 47:75 (15:38) BOR: Tremul 2, Volk 12 (2:9), Civardi, Zaccaria, Brandolin 1 (1:3), polič 20 (2:3), Bradassi 6, Semen 4 (2:3), Tavčar 2. V predzadnjem kolu turnirja »Bia-*1». ki ga je Saba priredila za ka-tegorijo dečkov, so se borovci sre-dali z Inter jem 1904. Žal pa so «pla- Rlllllllini, IHIMiniltllM MIIHIII 1111,1 IIIMMII ,11,,11,1,,M OBVESTILA Športna šola Trst obvešča, da ho seja odbora jutri, v četrtek ob 20. url •’ Ul. sv. Frančiška 20. « • • ŠZ Bor vabi trenerje in vaditelje vseh svojih odsekov na sestanek, ki bo v petek, 4. t.m. ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. vi* proti Micolovim varovancem tokrat naleteli na res slab dan in Inter je slavil brez večjih težav. Naši fantje so bili tokrat zelo netočni v napadu, slabo pa so igrali tudi v obrambi, čeprav velja pripomniti, da je Inter tokrat imel res srečno roko pri realizaciji. In če slabi in predvsem počasni igri dodamo še izredno slabo sojenje, je slika popolna. Sodnik je nattireč s svojimi odločitvami večkrat povzročil razburjenje, negodovanje in živčnost. Brez dvoma pa je predvsem oškodoval borovce, ki jim je večkrat dosojal napake, ki jih pri nasprotniku ni opazil. Borovci so tako že od vsega začetka zgubili koncentracijo in so zato prikazali morda daleč najslabšo igro v sezoni. Meko NOGOMET RIM — Franz Beckenbauer bo naslednjo sezono nastopal v vrstah nemške ekipe Hamburger, za katero bo igral do leta 1982. Za prestop tega nogometaša bo Hamburger odštel Cosmosu 160 milijonov lir. RUGBY LEVIN (Nova Zelandija) — Danes bo italijanska reprezentanca i-grala tekmo v rugbiju proti ekipi pokrajine Horovvhenua v okviru turneje po Novi Zelandiji. To moštvo ni zelo močno in italijanska ekipa ima možnost, da zmaga. Tehnični vodja Villepreux pa ne bo poslal na igrišče najboljše postave. V e-kipo se bo vrnil poškodovani Gae- taniello. KOTALKANJE V NOVI GORICI Polet osvojil «Goriško vrtnico» V Novi Gorici je bilo v soboto tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, na katerem je nastopilo 113 tekmovalcev iz Jugoslavije in zamejstva. Vseh nastopajočih društev je bilo dvanajst. Od naših zamejskih klubov so sodelovali Polet, Župančič in Štandrež. Izmed naših tekmovalcev so se najbolje odrezali v svojih kategorijah Kozlovič, Kokorovec, dvojica Zenič - Kokorovec in Sedmak (vsi Polet) ter Makuc (Štandrež). Prehodno trofejo »Goriška vrtnica* je osvojil Polet, lep uspeh pa je zabeležil tudi Štandrež z osvojitvijo tretjega mesta. Tekmovanju je sledila revija, na kateri je nastopilo 250 kotalkarjev in kotalkarje. TENIS STOKHOLM — Bjorn Borg bo vodil švedsko teniško ekipo, ki bo od 11. do 13. julija v Rimu igrala z Italijo v Davisovem pokalu. Ostali igraici bodo Johansson, Hjertquist in Simonsson. ATLETIKA PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI Obetajoča predvidevanja Odsotnost nekaterih atletov v Moskvi, verjetno, ne bo preveč okrnila kakovosti atletskega tekmovanja Atletska tekmovanja se bodo v Moskvi začela, ko bodo igre že štiri polne dni delile zmage, poraze in kolajne v večini panog. Prvi starti na Leninovem stadionu na Lužnikih bodo v četrtek, 24. julija, tekmovanja pa bodo trajala osem dni, v torek, 29. julija pa je predviden tudi dan počitka. Poleg plavanja, ki bo kakovostno na znatno nižji ravni (zaradi odsotnosti Američanov in nekaterih Nemcev), bodo posledice bojkota najbolj vidne prav v atletiki, ki ostaja glavna privlačnost vsakih iger. Američanom in Nemcem naj bi se pridružila še Kenija s svojimi odličnimi, čeprav letos malo tajinstvenimi dolgoprogaši. Huših posledic v atletiki ne bi smelo biti, ker ima Kenija le nekaj (in tudi negotovih) adutov, Nemci naj bi imeli dva res zrela kandidata za zmago, Američani pa že dolgo vrsto let niso več strašilo in bi v današnjih razmerah lahko računali na največ 6 zmag, vendar v vseh primerih z enakimi možnostmi kot kandidati iz drugih držav. Nasprotno, se je letos močno premaknila kakovost naprej prav v tisti Evropi, ki bo v Moskvi zastopana, s kopico svetovnih rekordov. Takšne bere novih znamk še nismo zasledili v prejšnjih predolimpijskih obdobjih in če so bile priprave vrhunskih atletov in atletinj pravilno programirane, bomo priča v Moskvi novemu valu napredka. V prvi vrsti so odlične dosežke pokazali Sovjeti in to tudi v panogah, kjer niso nikoli veliko pomenili. Nadalje so v eksplozivni formi polj- Kuiper (desno) čestita Hinaultu za njegovo včerajšnjo etapno zmago na «Touru», ki je oba tekmovalca spet približala prvemu mestu, saj sta oba prispela na cilj v enakem času (Telefoto AP) .. NA NEDELJSKEM TEKU PO BOLJUNSKIH ULICAH Število tekmovalcev nad pričakovanji Tekmovalci, razdeljeni v štiri kategorije, so prejeli številne pokale in medalje Boljunska mladina je tudi letos v okviru tradicionalne «šagre» organizirala tek po vaških ulicah. Prireditev je zelo dobro uspela, saj se je prijavilo veliko tekmovalcev. Vpisovanje se je zaradi tega nekoliko zavleklo, tako da so startali z majhno zamudo. Začeli so cicibani in cicibanke. Pri dečkih se je najbolje odrezal BoljunČan Giuliano Prašel, ki je 800 m dolgo progo pretekel v 3T7". Za nagrado je prejel pokal »boljunske fantovske*. Pri dekletih moramo pohvaliti Marizo Viller, članico lonjerske Adrie, ki je isto progo pretekla le z 10 sekundami slabšim časom. Lonjerko je nagradil župan «boljunske fantovske* Fredi Žerjal s pokalom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Najmlajši udeleženec, Edvard Žerjal, pa je prejel pokal tvrdke Benčič Guerrino, vsi ostali cicibani in cicibanke pa medalje. CICIBANI letnik do 1969 800 m 1. Prašel Giuliano 3T7” 2. Kozlovič Jaro 3’27" 3. Zobec Denis 3'43" 4. Švara Alan 3’51” 5. Milano David 3’52" 6. Coretti Igor 3'55" 7. Maver David 3’59" 8. Ota Aleš 4’01” 9. Glavina Pavel 4*03" 10. Vodopivec Marko 4'03" 11. Komar Ivan 4'07" 12. Ota Mitja 4'20” 13. Ota Marko 4'23" 14. Žerjal Pavel 4'28” 15. Zobec Miran 4’30” 16. Zobec Edvard 4*32" CICIBANKE letnik do 1969 800 m 3'29" 3*51" 4*02” 4'37" 5'53” odstopila odstopila prvi prišel na ki je 1500 m 1. Viller Mariza 2. Milano Lara 3. Kozlovič Varka 4. Komar Katja 5. Tavčar Jasna Žerjal Lajris Mauri Barbara Pri pionirjih je cilj David Gregori, dolgo proso pretekel v 5*19" in s tem osvojil pokal Tržaške hranilni ce, med dekleti pa si je prvo mesto in s tem pokal Hranilnice in posojilnice ž Opčin priborila Sandra Roveri. Prvi trije so bili nagrajeni tudi z medaljami. PIONIRJI letnik 1966 - 1960 1500 m 1. Gregori David 5T9” 2. Pečar Vasilij 5’51” 3. Saksida Marko 5’52” 4. Žerjal Robert 6*26” 5. Škrk Igor 9'00” PIONIRKE letnik 1966 - 1968 1500 m 1. Roveri Sandra 6'49" 2 Kakovič Tanja 7T0" 3. Pečenik Nataša 718” Grdina Tamara odstopila Med mladinci, ki so tekli na 3000 m dolgi progi, jr bil najboljši A-leksander Zudek, ki je poieg medalje dobil tudi pokal Primorskega. Med mladinkami, ki so se pomerile na polovico krajši progi, se je uveljavila Kristina Sumberaz in tako prejela pokal tvrdke Mattioli. Kot v kategoriji pionirjev in pionirk, so tudi pri mladincih in mladinkah prvi trije uvrščeni prejeli medalje. MLADINCI letnik 1962 - 1965 3000 m 1. Zudek Aleksander 11’42” 2. Sommer Roberto H’42" 3. Starc Pavel 13T5” 4. Maver Henrik 13*51’* 5. Kakovič Igor 14'16” MLADINKE letnik 1962 - 1965 1500 m 1. Sumberaz Kristina 7*06" 2. Žerjal Daniela 7 31** 3. Alberti Elena 8'56" Med člani, ki so tekli na najdaljši, 4500 m dolgi progi, je prvi prišel na cilj Max Grgič. Za svoj trud je bil nagrajen s pokalom dolinske občinske uprave. ČLANI letnik 1961 In starejši 4500 m 1. Grgič Max 17 05" 2. Kosmina Andrej 17*55’’ 3. Ruzzier Fabio 18*34’’ 4. Rupel Aldo 22*49” Boneta Boris odstopil BOKS KAIRO — Egiptovski dnevnik »Al Ahram* je posredoval novico, da bo v Kairu v prvih dneh oktobra dvoboj med Muhammedom Alijem in Larryem Holmsom, za naslov svetovnega prvaka težke kategorije. Dvoboj bo namreč v Egiptu, ker se je za to potegoval sam predsednik Sadat. ski in francoski skakalci s palico, skakalci v višino, tekačice čez ovire, sprinterke, skakalke, metalke, specialisti v mnogobojih, metalci; skratka, skoraj vsi. Malo mirneje je v moškem sprintu, ki je že nekaj let slabše založen glede na številčnost pravih asov ter v dolžinskih skokih, ki so statični. Mednarodna atletska zveza je za olimpijske nastope določila stroge norme, ki pa, kot vedno, veljajo le v primeru, da hoče neka država prijaviti več kot enega predstavnika v vsaki panogi. V takem primeru morajo vsi (največ trije) imeti normo, po eden v vsaki panogi pa lahko nastopa tudi brez norme. Norme so naslednje: MOŠKI 100 m 10”02 - 10”44 200 m 20**08 — 21”04 400 m 46”04 — 46”54 800 m 1'47"4 1500 m 3*40''0 5000 m 13'35"0 10.000 m 28’30”0 3000 m steeple 8’30”0 110 m ovire 13**8 — 14**04 400 m ovire 50''4 — 50**54 višina 218 cm daljina 7,80 m palica 5,25 m troskok 16,45 m krogla 19,40 m disk 60 m kopje 81 m kladivo 70 m deseteroboj 7650 - 7550 ŽENSKE 100 m 11**3 - 11**54 200 m 23''4 — 23”64 400 m 52*6 — 52*74 800 m 2'02”8 1500 m 4*10*0 100 m ovire 13’'4 - 13”64 višina 186 cm daljina 6,40 m krogla 16,60 m! disk 56 ml kopje 55 m! peteroboj 4300 - 4260 interesirani lahko dobijo na sedežu ŠZ Dom (Gorica) v Ul. Malta 2, Gorica, telefon 26 44. t; «*■. Poljak Fibak (na sliki) je pripravil na wimbledonskem turnirju z zmago nad odličnim Američanom Gerulaitlsom lepo presenečenje (AP) Turnir v Wimbledona Fibak nepričakovano izločil Gerulaitisa Srečanje je odločIJ šele po petih setih igre Dež še vedno povzroča preglavice orgauizatorjeat LONDON — Po presenečenju, ki ga je na teniškem turnirju v Wim-bledonu predsinočnjim pripravila komaj 15 let stara Američanka Andrea Jaeger, ki je nepričakovano premagala veteranko Virginio Wade, je za presenečenje sinoči poskrbel Poljak Fibak, ki je po petih setih v izenačenem in zaradi dežja večkrat prekinjenem dvoboju odpravil Američana Gerulaitisa. Mlada Jae-gerjeva pa včeraj ni zmogla ponoviti zagrizene In napadalne igre in je v četrtfinalnem srečanju za posameznice v samih dveh setih gladko klonila proti rojakinji Evert-Lloyd. Kot v prejšnjih dneh. je tudi včeraj slabo vreme zelo oviralo tekmovanje, tako da je zelo verjetno, da se bo zaključilo šele prihodnji teden. Med moškimi so v okviru Osmine finala odigrali nadaljnja štiri srečanja, in sicer: - V Mc Enroe (ZDA) — Curren (Juž. Afr.) 7:5, 7:6. 7:8 Fibak (Polj.) - Gerulaitis (ZDA) 3:6, 4:6, 6:3, 6:3, 8:6 Fleming (ZDA) — Parun (N. Zel.) 6:3; 6:2, 6:7, 7:6 Borg (Šved.) — ■.<; Taroczy (Madž.) 6:1, 7:5, 6:2 Med ženskami pa so v četrtfinalu dosegli sledeče izide: Evert-Lloyd (ZDA) — Jaeger (ZDA) 6:1, 6:1 Goolagong (Avstral.) — Tumbull (Avstral.) 6:3, 6:2 Austin (ZDA) — Stevens (Juž. Afr.) 6:3, 6:3 ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiitiiitKiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiititHititiiiiiiitiiiiimtiiiiniitiiiitii»iiiitii«ititnt*ttiiiiiiiiiit«iitiiiiiiiiitiiiiitfiittii ATLETIKA V SKEDNJU Gregori brez tekmecev Pri moških }e videti dokaj ostra | ** znamka na 100 m. če jemljemo «e-« 17 .. , . . . . . * .. lektrično* merjenje časa, lažja pa V SVOJI KaMOri 1 Sl MeZ tCZEV DribOHl DrVO mCStO le «ročna* norma, katero mrv * ° • * je »ročna* norma, katero je ms-gače, med drugim, tudi lažje prikrojiti. Norma pri palici dokazuje izreden razvoj (tudi tehnološki) te panoge. Med finalnim tekmovanjem lahko mimo pričakujemo, da bodo tisti, ki bodo startali na zmago, začeli nekje pri 5,30 m. Nekoliko radodarne norme v metih in v troskoku. Za ženske norme je v glavnem značilno, da so precej bolj od moških odmaknjene od vodilnih rezultatov, kar tudi pomeni, da »njjmi stlfrnllirajd udeležbo. * “ •*-* * Bruno Križman KOŠARKA ZA TEKMO V IZRAELU Primo sklical «Evropejcc» RIM — V okviru mednarodnega košarkarskega srečanja Maccabi Tel Aviv - Evropa, ki bo v Tel Avivu 4. septembra, je trener evropske reprezentance Giancarlo Primo (Italija) zbral naslednje igralce: Klaus Zander (Nemčija), Way ne Brabender, Juan Antonio Gor-balan, Rafael Rullan. Juan Antonio san Epifanio (Španija), 1 rve Dcbuisson (Francija), Panagiot Yannakis (Grčija), Sten Feldreich (Švedska), Pierluigi Marzorati, Di-no Meneghin, Renato Villalta. Fa-brizio Della Fiori (Italija) in tehničnega vodjo Manuel Saniz (Špu ni ja). Rekreacijsko igranje košarke pri ŠZ Dom Športno združenje Dom iz Gorice, tudi letos, kot v prejšnjih letih, prireja v poletnem času rekreacijsko igranje košarke. Trenutno so treningi le enkrat na teden in sicer ob sredah od 20.30 do 22. ure na odprtem igrišču Slov. Dijaškega doma «Simon Gregorčič* (Ul. Montesanto 84). V primeru, da bo zanimanje večje bo organizator poskrbel, da bodo treningi tudi večkrat tedensko. V primeru slabega vremena pa trening odpade. Zainteresirani se lahko za rekreacijsko igranje košarke prijavijo ob sredah zvečer na igrišču Dijaškega doma. Vse ostale informacije pa za- V nedeljo je bilo v Skednju tekmovanje v teku in hoji, veljavno za 7. izvedbo »Palio dei Kioni*. Tekmovanja je organiziralo tržaško društvo San Giatomo, s pomočjo ške-denjskega Pro Loco. To je bila hkrati tudi prva preizkušnja celotnega ciklusa tekmovanj, ki bo poleg tega obsegal še krožne teke po Sv. Jakobu, Sv. Soboti in verjetno Sv. Ivanu. Ob koncu vseh tekmovanj bo nato sestavljena lestvica za društva, ijj £ • • • *> Na tej prvTjprelzkušnji krožnega’ teka po škedenjskih ulicah je nastopila tudi lonjerska Adria, čeprav j le z enim atletom, ker so bili vsi ostali zaposleni s tekom po boljun-skih ulicah. Edini član je bil torej David Gregori, ki se je udeležil teka na 2000 m za dečke. Kljub temu, da je bila tekma deželnega značaja, je Gregori brez težav zmagal s polminutnim naskokom, pred drugouvrščenim. Njegova izredna vzdržljivost pa mu je dovolila, da .je čez pol ure že spet startal na tekmi v Boljuncu, kjer seveda spet ni imel nasprotnikov. Torej kar dve zmagi v eni uri. REZULTATI DEČKI Hoja: 1. S. Battiston (S. Giacomo) 16'35” Tek: L David Gregori (Adria) 7'34"5 NARAŠČAJNIKI Hoja: 1. C. Chiarelli (S. Giucomo) 24'30"2 Tek: 1. G. Buttinar (Marathon) 18*30” ČLANI Hoja: 1. F. Lorber (S. Giacomo) 25'23”8 Tek: 1. A. Novacco (Marathon) 16*42’'8 DRUŠTVENA LESTVICA 1. SAN GIACOMO 2. MARATHON 3. SAAT + CUS 5. ADRIA 5. CIVIDIN - CSI R. F. Rekreacijsko Igranje košarke pri ŠZ Dom Športno združenje Dom Iz Gorice, tudi letos, kot v prejšnjih letih, prireja v poletnem času rekreacijsko Igranje košarke. Trenutno so treningi le enkrat na teden in sicer ob sredah od 20.30 do 22. ure na odprtem Igrišču Slov. dijaškega doma »Simon Gregorčiči (Ul. Montesanto 84). V primeru, da bo zanimanje večje bo organizator poskrbel, da bodo treningi tudi večkrat tedensko. V primeru slabega vremena pa trening odpade. Zainteresirani se lahko za rekreacijsko Igranje košarke prijavijo ob sredah zvečer na I-grlšču Dijaškega doma. Vse o-stale informacije pa zainteresirani lahko dobijo na sedežu ŠZ Dom (Gorica) v UL Malta 2, Gorica, telefon 26-44. Anglež Coe svetovni rekorder tudi na 1000 m OSLO — Na mednarodnem atletskem mitingu v Oslu je sinoči Anglež Sebastian Coe popravil še en svetovni rekord, in sicer v teku na 1.000 m, v katerem je zmagal s časom 2*13"4. Prejšnja svetovna znamka, ki je bila za polovico sekunde slabša, je pripadala Američanu Rickeu Wolhuterju, ki jo je dosegel pred šestimi leti ravno v Oslu. Sebastian Coe je tako najhitrejši človek na svetu na razdaljah 800 m (1'42"33), na 1.000 m, na 1.500 m (3'32”1) in na eno miljo (3*49). NA ČETRTEM REKREACIJSKEM TEDNU ŠK KRAS Kar trinajst ekip v malem nogometu V ponedeljek so v Zgoniku v o-kviru 4. rekreacijskega tedna Krasa prišli na svoj račun ljubitelji nogometa. Turnir v malem nogometu, ki predstavlja novost letošnjega tekmovanja, je vzbudil veliko zanimanje in navdušil številne gledalce. Štiričlanske ekipe so se pomerile na odbojkarskem igrišču z malimi vrati, vsak pa je trajal po 10 minut. Prijavilo se je kar 13 ekip, kar pomeni, da je skupito z rezervnimi igralci stopilo na igrišče kar 60 priložnostnih nogometašev. Posamezni boji so bili zelo zanimivi, v prime- ru neodločenega izida pa so streljali 11-metrovke. Znana so že imena štirih polfinalistov, ki se brdo pomerili za končno zmago v petek od 20. ure dalje. Sinoči je bil na vrsti turnir v badmintonu za dvojice, drevi pa bo ob 20.30 turnir v bližanju za dvojice in pa tekmovanje v ruskem kegljanju. • B. S. OLlIVlPlJSKE^lGRE' KOŠARKA PRED NASTOPOM NA OI Intenzivna priprave italijanske reprezentanre RIETl — Po treh tednih intenzivnih priprav na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi, se je v Rietiju zbralo 15 najboljših italijanskih košarkarjev, ki bodo pod vodstvom trenerja Sandra Gambe sklenib ten-nično in telesno pripravo pred nastopom na bližnjih olimpijskih igrah v Moskvi. V Sovjetsko zvezo bo sicer odpotovalo le 12 igralcev, vendar se je Gamba odločil, da jih sedaj skliče nekaj več. To je naredil zato, kot je sam pojasnil, da bi med igralci ustvaril tekmovalno vzdušje, ker si bo vsakdo z večjo prizadevnostjo skušal zagotoviti potovanje v Moskvo. Od tega pa bo imela korist celotna ekipa. _ Glede forme reprezentantov je Gamba dejal, da je zadovoljiva. S tehničnega vidika se bodo zlasti z agresivno in hitro igro skušali zoperstaviti ekipam, ki imajo v svojih vrstah višje igralce. Zato posebno pozornost posvečajo zlasti protinapadu. V Rietiju so se zbrali naslednji igralci: Meneghin, Generali, Zam-polini, Solfrini, Marzorati, Della Fiori, Villalta, Brunamonti, Silvester, Gilardi, Ricci, Bonamico, Bo-selli, Vecchiato in Sacchetti. V okviru priprav bodo odigrali tri prija teljske tekme z ameriškimi košarkarji «Nit AH Starš*, medtem ko sta odpadli mednarodni srečanji z jugoslovansko državno reprezentanco, ki sta bili na programu 10. in 12. julija v Rosetu Večina jugoslovanskih reprezentantov te znana BEOGRAD — Jugoslovanska reprezentanca v Mcskvi ne bo štela več kot 2C0 članov, cd katerih je 259 že znanih, ostali pa si morajo še prislužiti dovoljenje za vozovnico. Jugoslovani imajo velike možnosti za osvojitev kolajn predvsem v ekipnih športih, kot v nogometu, moškem in ženskem rokometu, v boksu (tu nastopajo s petimi svetovnimi podprvaki), judu, grško -rimski in prosti rokoborbi, streljanju, vaterpolu in predvsem v košarki (kjer so zasedli drugo mesto v Montrealu). V atletiki imajo samo dva tekmovalca: evropskega rekorderja v skoku v daljino Nenada Stekiča (8,45 m) in Vladimira Miliča, ki ima v metu krogle osebni rekord 21,14 m. tilitiiiil 11111111111111111111(11111111111111111 HiiiiiirtmiiiiiiiittiitiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiHiiiiiiiitiititHI Občni zbor športnikov dolinske občine n . iv* Poročali smo že o tem, da je Imelo ŠD Breg svoj redni občni zbor pred dnevi pa so v Dolini tudi ustoličili novi odbor. Na slikah vidimo delovno predsedstvo občnega zbora (zgoraj) in članstvo (spodaj) Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. (040) 79 48 72 (4 Unije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVMIK Za SFRJ DZS ■ 61000 Ljubljana, Oglasi Poštni tekoči račun zo Italilo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2. julija 1980 žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožolia 400 Ur za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske kra|ine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Čfan Italijanske|j fzdajazveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg V VARNOSTNEM SVETU OZN PREVLADAL RAZUM SVETOVNA ORGANIZACIJA OBSODILA IZRAELSKE NAMENE V JERUZALEMU ZDA so se le vzdržale - Ostre reakcije v Tel Avivu Vatikan zagovarja mednarodni status svetega mesta NEW YORK - Politika sile, kršenja osnovnih mednarodnih norm in nespoštovanja sklepov najvišjih mednarodnih fo-umov je ponovno doživela jasno in odločno obsodbo v Združenih narodih. Varnostni svet OZN je obsodil I-zrael zaradi aneksionističnih namer do Jeruzalema in zaradi »dolge okupacije arabskih ozemelj, ki jih je zasedel leta 1967». Štirinajst predstavnikov VS je podprlo to resolucijo. nihče ni bil proti, le predstavnik ZDA se je vzdržal. V Združenih narodih je prevladala ocena Marnskih držav, da so vse izraelske pobude na zasedenih arabskih ozemljih «flagrantna kršitev» osnovnih mednarodnih norm in predstavljajo «resno zapreko pri u-resničevanju splošnoobsegujočega, trajnega in pravičnega miru na Bližnjem vzhodu». Sedanja resolucija predvideva tudi sankcije proti I-zraelu, če ne bo upošteval določil varnostnega sveta in skupščine O ZN, in bo vseeno proglasil Jeruzalem za svojo prestolnico. Sklep varnostnega sveta OZN je že sprožil ostre reakcije v Tel A-vivu. Beginovo vlado moti predvsem dejstvo, da se je predstavnik ZDA tokrat vzdržal in se ni poslužil pravice veta, kot so si želeli v Tel A- vivu. Beginov namestnik, podpredsednik izraelske vlade Jigael Jadin je obsodil ravnanje varnostnega sveta in z zagrenjenostjo omenil a-meriško vzdržanje. Zagovarjal je sklep zakonodajnega odbora izraelskega parlamenta, ki je odobril zakonski predlog o proglasitvi Jeruzalema za «večno in nedeljivo* izraelsko prestolnico. Jadin je tudi dejal, da se Izrael ne bo zmenil za sedanjo resolucijo in bo parlament verjetno že prihodnji teden izglasoval zakon, ki bo «dokončno rešil jeruzalemsko vprašanje*. Tudi vladni komunike zavrača resolucijo varnostnega sveta OZN in trdi. da lahko le Izrael zagotovi nemoteno romanje vernikov v sveto mesto. Tel Aviv pa še ni reagiral na pisanje vatikanskega glasila «Osser-vatore Romano*, ki je v eni izmed zadnjih številk zagovarjal tezo, da je vsak enostranski sklep o usodi svetega mesta nedopusten. Vatikan je ponovno odkril stališče, ki jih je imel leta 1947, in sicer: Jeruzalem je sveto mesto za tri mono-teistične religije in le mednarodni status tega mesta lahko zagotovi kristjanom, mpšlimanom in Židom pravično in objektivno zaščito nji-lioVih interesov, ki jih ne omejuje ozko mestno obzidje. Jeruzalem je torej za Vatikan last vseh treh mo-noteističnih religij in ne sme postati posvetna prestolnica. Zadeva Isman-Russomanno: zagovornika zahtevala prizivni proces PO SKLEPU Z ZADNJI SUC MINISTRSKEGA SVETA Olajšave pri pokojninah in okrepitev služb INPS Amnestija za stavkajoče nadzornike zračnega prometa in nujna namestitev šoferjev za sodnike RIM — Ministrski svet je na pred-sinočnji seji obravnaval vrsto vprašanj državne uprave, med katerimi so najpomembnejša zadevala teme socialnega zavarovanja, zdravstvene reforme in ureditve letošnjega državnega proračuna, Računovodski dokument so morali namreč prilagoditi, z ustreznimi spremembami v postavkah, večjim stroškom za državni zdravstveni sklad in za zneske, ki jih bo državno osebje prejelo na račun pogodbenih poviškov v triletju 1979 - 1981 ter večjim dohodkom, ki izhajajo predvsem iz nepredvideno visokega davčnega priliva. Odobrili so tudi obračun za lansko leto, ki izkazuje primanjkljaj 35.265 milijard lir, za o-krog 9.000 milijard manjši od predvidenega. Na predlog ministra Aniasija je vlada odobrila dokončen prehod pristojnosti za zdravstveno varstvo k deželam in 7 ustreznih odlokov, na predlog Foschija pa preložitev na 30. november roka za izplačilo socialnih dajatev, ki so jih dolžni delodajalci. Vlada je z odobritvijo u-streznega odloka o amnestiji, ki ga bo moral podpisati predsednik republike, rešila vprašanje kazni, ki b! jim mogli biti podvrženi nadzor niki letalskega prometa zaradi stavk, s katerimi so dosegli prestop v civilno službo. Odločili so se tudi najeti z nujnim postopkom 1.200 šoferjev za potrebe sodstva. delavci in uradniki industrijskih podjetij, ki so bili odpuščeni zaradi krize med 14. februarjem letos in koncem prihodnjega ■ leta, naprositi za predčasno upokojitev, s pogojem, da so moški starejši od 55, ženske pa od 50 let. Za predčasno upokojitev bodo mogli zaprositi tudi delavci, ki so bili postavljeni v dopolnilno blagajno. RIM — Zagovornika novinarja Fa-bia Ismana in podnačelnika tajne službe Sisde Russomanna, sta včeraj predstavila tajništvu rimskega sodišča utemeljitve za prizivni proces. Oba zavračata razsodbo prvostopenjskega procesa po hitrem postopku, s katero so novinarja obsodili na poldrugo leto zapora, državnega funkcionarja pa na dve leti in 8 mesecev, vedno, zaradi objave zasliševanj bivšega brigadista Pe-cija. Ismanov zagovornik v svojem dokumentu, ki obsega 35 tipkanih strani ugotavlja, da je bil sklep rimskih sodnikov v nasprotju s pravili kasacijskega sodišča. Ti zakoni predvidevajo v primeru objave državnih tajnosti le obsodbo javnega funkcionarja, razen če je oseba, ki je prejela tajnosti, ščuvala funkcionarja k kaznivemu dejanju. Ker tega Isman ni storil, sploh pa ni niti dokazano, da mu je zapisnike izročil Russomanno, zahteva Ismanov zagovornik popolno oprostitev svojega varovanca. Tudi Russomanno v branilec zavrača sklepe prvostopenjskega procesa ter za podnačelnika Sisde zahteva oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov oziroma znižanje kazni, če že ne zato, ker je Russomanno 30 let služil državi. Spet atentat v Parizu KAIRO — Zdravstveno stanje bivšega iranskega šaha se je izboljšalo, da bo čez tri dni lahko zapustil kairsko bolnišnico Maadi. BUENOS AIRES - Po 13 urah se je mladi Argentinec, ki je včeraj preusmeril letalo «boeing 737» letalske družbe «Aerolines Argenti-nas», predal policiji. S svojim dejanjem je hotel opozoriti na neumestnost gospodarske politike ar gentinske vlade. V zameno za talce je zahteval 100.000 dolarjev in prepustnico za Mehiko. Ko je končno izpustil vse talce razen dveh in vzdržal med napadom s solzivnim plinom, Je. dovolil, , da so na letalo stopili odvetnik in nekaj letalskih častnikov, ki so ga odvedli na komisariat. Seja glavnega odbora SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) Zaradi vsega tega moramo vztrajati v zahtevi, da je treba naši manjšini priznati vse nacionalne pravice, na ozemlju 35 občin ne glede na njeno številčno stanje v posameznih občinah, ali na odstotek, ki ga slovensko prebivalstvo tam predstavlja. Desničarska teroristična skupina je prevzela odgovornost za eksplozijo močnega peklenskega stroja, ki je popolnoma razdejal trgovino znanega modnega kreatorja Daniela Hecheterja. Policija je že aretirala 11 članov organizacije (Telefoto AP) Nevarnost postopnosti Ne moremo se strinjati s predlogom, po katerem naj bi bil zakon splošen in ohlapen, morda v nekaterih stvareh le programski, in da hi šele izvršilne norme določale obseg nekaterih bistvenih pravic. Proti taki obliki zakona smo zato, ker bi se ob njegovem sprejetju znašli malone praznih rok. Ne strinjamo se tudi zato, ker bi se morali še leta in leta boriti za nekatere osnovne pravice in tudi za^ to, ker bi se postopnost prikradla skozi okno. Postopnost smo doslej vedno odklanjali, ker bi do nekaterih pravic prišli šele čez desetletja. Predstavljamo si čimbolj konkreten in podroben zaščitni zakon, ki naj ima obliko predloženih osnutkov. Opozarjamo, da bi demokracija v Italiji doživela velik poraz če bi bili Slovenci prisiljeni napovedati vojno zakonu, ki naj bi jih »zaščitil*. Predsednik Race je prešel nato na obravnavanje drugih vprašanj, ki so bila in so še v ospredju vsestranske prisotnosti zveze in njenih članic. Ocena volitev Ko je govoril o zadnjih upravnih volitvah je poudaril, da je imela iiiiiiiiiiiiiiiiMiMiMiiMiHiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiuiiaiiiiiiiiiiiuiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiintiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiii MEDTEM KO SE VRSTIJO POGREBNE SVEČANOSTI ZA ŽRTVAMI Skrivnost strmoglavljenega letala DC-9 ostaja tri kilometre pod gladino morja Parlamentarna komisija, ki preiskuje vzroke nesreče, si je včeraj ogledala ostanke letala ■ Do sedaj so ugotovili istovetnost 34 trapel ■ Včeraj slikali globino s posebnim filmskim trakom PALERMO — Ministrska komisi-1 jasniti dinamiko nesreče. Tudi če ja, ki preizkuje vzroke strmoglav- je to delo izredno problematično, bi 1 jen ja letala DC-9 družbe Itavia, KABUL — Afganistanski režim je včeraj zavrnil predlog «sedmerice» o reševanju afganistanske krize kot »nedopusten poseg v notranje zadeve Afganistana*. med katerim je umrlo 77 potnikov in 4 člani posadke, se je včeraj spet vrnila v Palermo. Komisarji so pregledali ostanke letala, nato pa na vojaškem letališču Boccadi-falco še zadnji del repa DC-9, ki so ga iz Neaplja prepeljali v Palermo. S pregledovanjem vseh delov, ki so jih reševalne ekipe potegnile na suho, skuša komisija po- inimiiiiiimiMiniitniiNimiiiiiiiiimini*iiiiiMi»i‘«“»»'iiiiMiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii............................ ............... Črnogledost na občnem zboru Fiata Za širšo javnost je najbrž najpomembnejši zakonski predlog o o-krepitvi služb pri državnem zavodu za socialno zavarovanje in o poenostavljenih postopkih za izplačevanje pokojnin. Starostna pokojnina bo odslej vsekakor potekala od dopolnitve let, potrebno dokumentacijo bo mogoče pa vložiti tudi pozneje, ali pa jo nadomestiti s po zakonu potrjeno izjavo prizadetega. Novo je tudi določilo, po kateren morejo ....................................................milili.............................................................................m......... TURIN - Kljub čistemu zaslužku skoraj 40 milijard lir je bilo poročilo predsednika Fiata Glannija Agnellija občnemu zboru črnogledo. Za težave italijanskega avtomobilskega koncerna je krivil neugodno svetovno konjunkturo In delavstvo, od EGS in vlade pa je zahteval podpor. Niti besede o napakah vodstva (Telefoto AP) Pomen in smotri seminarja o slovenski kulturi LJUBLJANA - Zanimanje za slovenistiko in slavistiko sploh se na svetu vse bolj širi. Potrdilo prihaja tokrat iz Ljubljane, kjer se je te dni ob raznolikem in strokovno vsestransko zahtevnem programu zbralo 130 se-minaristov iz 25 držav na 16. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Dvotedensko delovno srečanje slovenistov poteka od 29. junija do 12. julija na ljubljanski filozofski fakulteti v organizaciji njene pedagoško znanstvene enote za slovanske jezike in književnosti, ki je le malo prej, od 26. do 28. junija, gostila mednarodni simpozij na temo «Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi*. Simpozij, ki so ga v uvodnih nagovorih slovesnega začetka pozdravili profesor dr. Bratko Kreft, pod predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti, prof. dr. Slavko Hodžar. rektor univerze «Edvard Kardelj* v Ljubljani in dekan filozofske fakultete prof. dr. Janko Pleterski, je združil priznane znanstvenike iz raznih evropskih držav ob številni udeležbi slovenistov doma iz vseh jugoslovanskih republik. Romantiko, obdobje vrhunca slovenske poezije, velikih duhov in novih, v marsičem revolucionarnih i dej, čas Prešerna in Čopa, so predavatelji orisali s snovno - nazorsko širokih gledišč v jugoslovanskem in širšem evropskem kontekstu, kar je pomenilo obenem tudi dopolnitev pomembnega poglavja v vrsti simpozijev o obdobjih slovenske kulture, ki so se in se bodo še vrstili v prihodnje. Simpozij — njegovi zaključki in posamezna predavanja bodo objavljena v posebnem zborniku — je bil obenem uvod v sedanji seminar. Po neuradni nedeljski ekskurziji, ki je udeležence popeljala na Gorenjsko, je bil v ponedeljek na vrsti slovesen začetek seminarja, ki ga je uradno odprl podpredsednik seminarskega pripravljalnega odbora prof. dr. Jože Toporišič. V u-vodnem govoru je rr. 1 drugim de jal: «Zbrali smo se. da počastimo naš vsakoletni praznik slovenske besede, pa malo revijo slovenske misli umetnostnega, do neke mere pa tudi gospodarskega in političnega hotenja, kar vse naš seminar slovenskega jezika, literature in kulture v določeni meri gotovo je*. Prisotnim so govorili predsednik SAZU prof. dr. Janez Milčinski, dekan filozofske fakultete prof. dr. Janko Pleterski, namestnik predsednice republiškega komiteja za vzgojo izobraževanje ter telesno Kulturo Leopold Kejžar ter predsednik mednarodnega slavističnega centra v Beogradu dr. živojin Sta nojčič. Program seminarja je, kot smo uvodoma naglasili, bogat in pester. saj zajema poleg literature in njene znanstvene obravnave tudi druga kulturna polja: glasba, dramatika, film, ogledi nekaterih slovenskih muzejev in galerij bodo sestavni del vsakodnevnega popoldanskega sporeda. Dopoldne bodo udeleženci poslušali predavanje slavističnih strokovnjakov, predvidene pa so tudi obvezne lektorske vaje slovenskega jezika (deljene so po stopnji posameznikovega znanja in obvladanja slovenščine), posebni tečaji, kjer se bodo udeleženci seznanili z zgodovino slovenskega knjižnega jezika (nrof. Martina Orožena) in z razvojem slovenskega jezika ob pregledu slovenskih narečij (prof. Tine Logar), poleg tega pa so za u-deležence brez slavistične izobrazbe pripravljena predavanja iz slovenske umetnosti in književnosti (dr. Nace šumi, Špela Kink). Uvodno predavanje letošnjega seminarja je pripadlo prof. dr. Jožetu Toporišiču,, ki je orisal Kopitarja kot slovničarja, včeraj pa sta podala svoje misli prof. Jože Koruza (Starejše slovensko posvetno pesništvo) in prof. Andrej Rijavec (Beseda in ton v slovenskem glasbenem razvoju in storitvi), medtem ko bosta danes predavala prof. Boris Paternu na temo Poezija na prelomu iz romantike v realizem ter prof. Franc Jakopin o Kopitarjevem izročilu v Miklošičevem delu, Njihova dognanja so s prispevki ostalih predavateljev zastopana v zborniku seminarja. Želja organizatorjev je, da bi se vtisi, ki jih bodo udeleženci odnesli z letošnjega seminarja zaokrožili*, kot je dejal prof. Toporišič, «y obstojno podobo, ki naj vas spominja na nas, ko se boste vrnili, od koder ste prišli*. In prišli so resnično od vsepovsod. Poleg udeležbe iz evropskih držav so tu zanimiva predstavništva iz Avstralije, Argentine, Japonske, Kitajske in ZDA. Med njimi so najštevilnejši udeleženci iz Italije in Avstrije, kjer iz leta v leto raste tudi prisotnost zamejskih Slovencev. Zamejci s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije bodo tako lahko spremljali potek seminarja, navezali nove, sveže stike z matično domovino, poglabljali in podrobneje spoznali svojo kulturo in jezik, da bi skupaj z drugimi udeleženci seznanjali z njo širšo javnost v korist plodnejšega sožitja med. narodi' Seminarju je to le eden izmed smotrov. MIRAN KOŠUTA lahko tip odloma in’ 'H jejte ve značilnosti vsaj delno razsvetlile neznanko. Devet članov komisije, med katerimi so funkcionarji civilnega letalstva, častniki vojnega letalstva, predstavniki italijanskega letalstva registra in strokovnjaki ter dva pilota, si je včeraj ogledalo ostanke letala, sedeže, kose plastične pene in lesa, torbe, kovčke in čevlje. Med razbitinami je tudi kovinsko ogrodje z dvema kolesoma, kar je dajalo misliti na trčenje DC-9 s kakim letalom. Vendar so to vest za sedaj popolnoma demantirali, saj sta kolesi premajhni za katerikoli tip zračnega plovila in je zato najbolj verjetno, da je strmoglavljeno letalo to ogrodje prevažalo skupaj s prtljago. Medtem pa se še vedno nadaljuje delo reševalcev. Nad tirenskim jarkom, kjer je morje globoko več kot 3 tisoč metrov, sta ostali le križarka «Andrea Doria» in fregata »Rizzo*. V štirih dneh po nesreči so posadke številnih ladij in helikopterji prečesale kraj nesreče, ki meri v premeru do 38 kilometrov in našle 42 trupel. Zelo malo je možnosti, da bi našli preostalih 39, ki verjetno ležijo v trupu letala 3 tisoč metrov pod gladino. Pozornost reševalcev je sedaj uperjena na letalo »cessna 410 executive», ki je včeraj z višine 200 metrov slikalo s posebnim filmskim trakom «water penetration* globino morja. Vendar je tudi to le poskus, kajti strokovnjaki dvomijo, da bodo posnetki (izvedli bodo 50 posnetkov na sekundo), ki jih bo letalo naredilo, koristili pri ugotovitvi mesta, kjer leži trup letala in verjetna preostala trupla potnikov in posadke. Na inštitutu za sodno medicino v Palermu so sorodniki do sedaj u-gotovili istovetnost 34 trupel. Sledijo si tragični prizori, ko v ostankili trupel spoznajo le po kaki mali podrobnosti ali značilnosti, kot so kožni madež, brazgotina ali prstan, svojega dragega, V Palermu so včeraj proglasili dan žalovanja, saj je bilo veliko potnikov doma prav iz tega mesta, nekaj pa iz bližnjih vasi. Sicilija je bila v zadnjih o-smih letih že tretjič močno prizadeta zaradi letalskih nesreč. Več deželnih svetovalcev je zato te dni naslovilo na odbor zahteve po var-nostnejših letalskih povezavah med otokom in celino. V krogih italijanskega letalskega registra (RAI) so tudi demantirali, da bi prepovedali polete vseh DC-9 serije 10, kot je bilo strmoglavljeno letalo. Tako odločitev I i lahko sprejeli le po koncu tehnične preiskave, ki jo vodi ministrska komisija. V tem primeru pa ne bi zajela samo italijanskih letal tega tipa, ampak tudi letala drugih držav. V I-taliji ima sedaj samo družba Itavia še taka letala, in sicer štiri. Preostali DC-9, ki jih ima tudi A-litalia, pa so serije 30, kar pomeni, da so stari devet let. Takih je v Italiji okrog 30, na svetu pa več kot 800. milj jugovzhodno od Rta Spartiven- to v Jonskem mq;;ju. Vseh 17 članov posadke male 1.600-tonske la- dje je rešila neka danska ladja, ki se je odzvala pozivu na pomoč, Neapeljska ladja je prevažala avtomobile iz Antvverpna v Bejrut, ko je v Jonskem morju iz nepojasnjenih razlogov izbruhnil požar v podkrovju. Ves trud posadke je bil zaman, prav tako so se izjalovili poskusi vlačilcev, ki so priskočili na pomoč. Preiskave o nastanku Floridskega polotoka GAINESVILLE - Trije znanstveniki z univerze iz Floride preizku-jejo lastnosti nekaterih vzorcev kamenin, da bi dokazali, da je bila Florida nekdaj del Afrike. Ob dejstvu, da oblika Floride ni karakteristična za neki kontinent, znan- Brodoiom trgovske ladje: vsi člani posadke rešeni MESINA - Trgovska motorna lati 'a «Maddalbna io Fani* iz Neepl.ia se je po požaru včeraj- potopila 30 V TURISTIČNEM CENTRU BLIZU BENETK zveza jasno izkristalizirano stališče in izrazil prepričanje, da člani glavnega odbora soglašajo s tem, da «podpiramo slovenske kandidate vseh strank, da poleg tega podpiramo tiste politične sile, ki se bore za demokratične odnose v italijanski družbi in ki so Slovencem naklonjene ter lahko mobilizirajo italijanski del prebivalstva v boju za naše narodnostne pravice*. Glede samih volilnih izidov na našem narodnostno mešanem področju je dejal, da so bili v glavnem pričakovani z dvema izjemama: negativno — ponoven dvig glasov Liste za Tret, pozitivno — uveljavitev enotnih občinskih list v Benečiji in Reziji. Lista za Tret je nesporno prva stranka v Trstu. Zadržanje njenih predstavnikov, pisanje njenih ideologov v času formiranja tega gibanja, predvsem pa strupena kampanja njenega glasila, označujejo njen protislovenski značaj, čeprav ni velik del njenih volivcev do nas Slovencev sovražen in voli za listo iz drugih razlogov. Tržaški župan se trudi dopovedati, — je dejal Race — da lista ni proti Slovencem. Toda če želi župan Cecovini priznanje, da Lista za Trst ni protislovenska, potem bo moral dajati drugačne izjave od tistih, ki jih daje in to dokazati z otipljivimi dejanji, najmanj v glasilu liste, potem v tržaški občini, predvsem pa s podporo našim zahtevam po globalni zaščiti in ne bo smel več strašiti z «nadvlado nad italijansko večino*, ki je še vedno nacionalistično geslo proti globalni zaščiti naše manjšine. Race je nato ponovil kritično oceno, da je bilo v tržaški pokrajinski in goriški občinski svet izvoljenih na listah vsedržavnih strank premajhno število Slovencev v primerjavi s prejšnjimi volitvami. «Res je — je dejal — da je padlo absolutno število izvoljenih na listah teh strank. Prav tako je res, da je mogoče razpravljati o umestnosti, kdo naj bo edini izvoljen na listi. Ni pa dopustno, če je bilo kaj r.krenjeno brez merodajnega sklepa. Graditi politični kapital na tej stvari je najmanj neučinkovito.* enotni šolski odbor. Ko pa je govoril o slovenskem šolstvu v Beneški Sloveniji je dejal: «V pričakovanju uvedbe slovenske šole v videmski pokrajini smo začeli pripravljati teren in pogoje za slovenski pouk. Pravzaprav so tečaji slovenskega jezika prvi korak, množične mladinske akcije Moja vas in Mlada brieza pa navajanje in dokazovanje otroku, da se tudi domača govorica lahko zapiše. Uvedba poklicnega tečaja je uvod v slovenski pouk v videmski pokrajini. Za šolo v videmski pokrajini moramo pridobiti starše, potrebna je torej dolgoročna prepričevalna akcija. Za učenje v slovenski šoli moramo usposobiti — in s tem smo letos že začeli — izključno domačine, vrtnarice in absolvente špetrskega učiteljišča.* Ugrabili so priletnega zemljiškega posestnika ERACLEA MARE (Benetke) — V nekem turističnem centru blizu Benetk so prejšnjo noč ugrabili petinosemdesetletnega zemljiškega posestnika Marca Aurelija Pastija. V zadnjih letih so v deželi Veneto neznanci izvedli že enajst ugrabitev. Priletnega zemljiškega posestnika so štirje kriminalci presenetili na domu. Vdrli so v hišo, kjer so takrat bili poleg Pastija še žena, sin, hči, nočni čuvaj in bolničarka. Ugrabitelji so najprej onesposobili sorodnike in osebje ter nato odvedli Aurelija Pastija v avto, verjetno znamke «alfa romeo 2000» in izginili brez sledu. Kmalu po ugrabitvi je Pastijevemu sinu uspelo obvestiti policijo, ki je takoj začela preiskavo in postavila več cestnih blokov, ki pa so bili brezuspešni. Marco Aurelio Pasti je znan v okolici kot precej premožen človek, saj ima poleg velikega posestva še restavracijo in živinorejsko farmo. Nekaj tednov pred tem dogodkom so v bližini njegove hiše večkrat opazili bel «fiat 128» in njegovega voznika, ki je po več ur dnevno sedel v avtu in navidezno bral časopis. Sorodniki ugrabljenca zatrjujejo, da so Pastiju v preteklosti neznanci že večkrat grozili. stveniki trdijo, da je Florida že 50 milijonov let del Severne Amerike, da pa je bila še prej 150 milijonov let pritrjena Afriki. Čez vse poletje bodo znanstveniki preiskovali vzorce kamenin iz vseh juhovzhod-nih ameriških držav. TOKIO — Napoved, da se bo ameriški predsednik Carter udeležil pogreba za premierom Ohiro je v tokijskih krogih sprožila prepričanje, da se bo lahko pogreb spremenil v sestanek državnikov. Proti referendumu o industrijski coni V zvezi z vprašanjem industrijske cone na Krasu je Race, izhajajoč iz znanih stališč SKGZ dejal, da če hočemo biti dosledni, moramo biti danes tudi proti referendumu oz. ljudskemu glasovanju v zvezi s cono. Ekološki argumenti, predstavitev cone, celo pripravljenost .sodelovanja z Jugoslavijo v proizvajalni dejavnosti, toda ne na Krasu, vse to je le fasada, za katero se skrivajo pravi režiserji nasprotovanja kakršnega koli obmejnega sodelovanja z jugoslovanskim gospodarstvom. V tej zvezi je Race ugotovil, da podžiga-nje sovraštva, predvsem pa demagogija, žanj:ta še vedno uspehe, zato stranke, ki so svoječasno odobravale ali celo še odobravajo pobudo in lokacijo cone, na ta ali drugačen način pristajajo na glasovanje, kar iskreno obžalujemo, ker to krepi protiosimske sile. V naši gospodarski politiki vztrajamo že mnogo let pred osimskimi sporazumi na odprti meji, na krepitvi gospodarskega sodelovanja in na gospodarskem integriranju obeh področij. Ko je govoril o naporih za krepitev in obrambo gospodarskih pozicij naše skupnosti, je predsednik Race poudaril, da so SKGZ in njene članice bile v zadnjem obdobju zelo aktivne. Razvojna politika gospodarstva naše skupnosti na celotnem nacionalnem mešanem ozemlju zasleduj-) značaj dolgoročnih rešitev na osnovi vztrajnosti in strokovnih pristopov. V prepričanju, da je mogoče oživiti in ohraniti kmetijsko gospodarstvo na manj plodnih območjih le z združevanjem, so SKGZ in njene organizacije podprle pobude zadružnega značaja. Strokovno kvalificirani so bili nastopi naših predstavnikov na tržaški pokrajinski konferenci za kmetijstvo. Iz leti v leto raste pomembnost naših članic - strokovnih organizacij. Glede deželnega razvojnega in finančnega načrta za obdobje 1979 82 je Race dejal, da so ga SKGZ in njene članice odločno kritizirale predvsem v zvezi z nacionalno mešanimi območji videmske pokrajine, ki jim načrt ne namenja nobenega gospodarskega razvoja. Proti neutemeljenim razlastitvam Posebno poglavje je predsednik Race v svojem poročilu namenil u-resničevanju načrta za cenene ljudske gradnje (PEEP), ki je — tokrat na Tržaškem, zopet postavil na dnevni red obrambo plodne slovenske zemlje: «Uprli smo se že samemu načrtu — je dejal Race — in dokazali njegovo neutemeljenost, toda še o-dločneje se je bilo treba upreti njegovemu uresničevanju. Prizadeti lastniki so sprejeli kompromisno rešitev v prepričanju, da več v takih razmerah ne morejo doseči in da bi njihovo vztrajno odklanjanje vmesne rešitve škodovalo njim samim in celotni naši skupnosti. Zasluge za tako rešitev imajo v prvi vrsti prizadeti lastniki sami In Kmečka zveza, ki jih je združevala in učinkovito zastopala. Izkušnje iz tega primera narekujejo očitek prizadetim zadružnim graditeljem, da ne zadostuje v principu priznavati krivičnost razlaščanja, marveč terja tudi doslednost takrat, ko jim razlaščeno zemljo nudijo.* Glede šolstva na Goriškem in Tržaškem je Race dejal, da se je dejavnost omejevala na razreševanje tekočih vprašanj. Spričo številnih. tl problemov, ki jim moramo skupaj v oživiti I ši Ovrednotiti delovanje prosvetne organizacije Na kulturnem področju je SKGZ poudarila vlogo Kulturnega doma, ki mora — je dejal predsednik Race — postati spremljevalec in oblikovalec kulturnega življenja v Gorici, navajati ljudi V aktivnemu sodelovanju in biti važna postavka pri posredovanju slovenske kulture italijanski skupnosti. Ko je govoril o problemih Slovenske prosvetne zveze oz. Zveze slovenskih kulturnih društev, je dejal, da so le-ti predvsem v iskanju načina, kako ovrednotiti delovanje naše prosvetne organizacije ter vzbuditi v ljudeh zanimanje za delo v društvih in zavest, da prosvetno delovanje ni drugorazredna kulturna dejavnost. V prosvetnih vrstah je občutiti pomanjkanje mladih sil, kar tudi vpliva na uresničevanje programov, ki jasno kažejo težnjo po kakovostni rasti in iskanju novih pristopov. Ob pregledovanju opravljenega dela in tega, k;u- je še mogoče in treba narediti za kulturno uveljavitev slovenske narodnostne skupnosti v Trstu, je Race poudaril ugotovitev, da je proces odpiranja in priznavanja naše stvarnosti počasen, da pa ga vsekakor ni mogoče zanikati. Predsednik Race se je potem v svojem poročilu dotaknil vprašanja sredstev množičnega obveščanja in izpostavil kot poglaviten cilj vsakodnevno obveščanje italijanske javnosti o problemih naše skupnosti. O mladini je dejal, da je v «naši zvezi nadaljevala z uspešno dejavnostjo na področju povezovanja z drugimi slovenskimi mladinskimi organizacijami, z mladino v matični domovini in z organizacijami večin-skegamanoda. Poleg ustaljenih oblik delovanja se je mladina orientirala na intenzivnejše zbiranje mladih za mladinske delovne akcije v Sloveniji. V zvezi s športom in telesno kulturo pa je poudaril, da bo treba intenzivneje vnašati v športne kroge teme, ki so splošne za celotno manjšino in razširiti organizirani slovenski šport v videmsko pokrajino. Povezovanje s političnimi dejavniki doma in čez mejo V nadaljevanju je Race govoril o uspešnih povezavah z raznimi političnimi dejavniki v našem prostoru in v matični deželi. Pri tem je omenil srečanja s predstavniki Unije Italijanov za Reko in Istro, z obmejno in hrvaško SZDL. Še posebej pa je dejal, da je imela SKGZ najtesnejše delovne stike s predstavniki strank in organizacij, ki sestavljajo enotno slovensko delegacijo. «To je popolnoma razumljivo — je dejal, ker se je treba sproti dogovarjati o stališčih, ki jih naj zavzamejo člani posebne komisije v Rimu. Ponoviti moramo dejstvo, da je doslej prišlo brez večjih težav do skupnih stališč. Prepričani smo, da se bo to nadaljevalo v bodočnosti, ker se vsi zavedamo, kako je za celotno našo skupnost enotnost stališč potrebna.* Skrb za mlade Svoje poročilo je predsednik Race sklenil z besedami: »Naše delo bi bilo brez perspektive, enostransko in improvizirano, če nc bi imeli stul-no pred očmi skrbi za usposabljanje mladih na najrazličnejših področjih. Naše dejanje najširšega in dolgoročnega značaja je sistematičen pristop k analizi in ugotavljanju kadrovskega potenciala pri nas In k analizi zaposlitvenih potreb. Drugo tako dejanje je ustanovitev Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje.* V razpravi, v katero so posegli Živa Gruden, Mirko Križmančič, Dušan Košuta, Klavdij Palčič, Adrijan Semen, Franc Škerlj, Samo Pahor, Jože Cej, Stanislav Renko, Pavel Stranj n drugi ter sama poročevalca Race in šiškovič, so bila poglobljena in dodatno osvetljena nekatera vprašanja iz obeh poročil. Posebno zanimiv je bil prispevek Žive Gruden o vprašanjih šole v Beneški Sloveniji. Mirko Križmančič je še posebej opozoril na namero tržaške občine, da dovoli odprtje kamnoloma na planoti pri Bazovici in na odločno nasprotovanje Bazovcev tej nameri. Glavni odbor je soglasno sklenil podpret’’ napore Bazovcev, da se odprtje kamnoloma prepreči. Po razpravi je glavni odbor obe poročili odobril. V nadaljevanju seje glavnega odbora je tekla še razprava o bližnji 60-letnici požiga Narodnega doma (Balkana) in bil je sprejet program pobud SKGZ in njenih članov, predvsem Narodne in študijske knjižnice. Prav tako je bil govor o septembrski 50-letnici bazoviških žrtev in primerni počastitvi tega tragičnega dogodka v uporniški zgodovini primorskih Slovencev proti fašizmu. Ugotovljeno je bilo, da je do obletnice na razpolago zelo malo časa in da je treba Pospešiti vse pobude, ki so teku In se čimprej dogovoriti za najti rešitev, pa bi bilo treba oživiti I širšo akcijo.