DNI IC KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. p. |>„ ! LETO XXIV / ŠTEVILKA 35 CELOVEC, DNE 31. AVGUSTA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Dravograd: most kmalu gotov Gradnja novega 216 metrov dolgega mo-stu čez Dravo na severni magistrali v D razgradil je v zaključni fazi. Investitor tega, *a izboljšanje prometne povezanosti Korone z drugimi območji izredno pomembnega ofc)jekta, je Cestni sklad Socialistične repu- % Komaj dan po občinski seji v škocijanu, kjer je župan V. Jesse zatrjeval, da so njegovi občani enakopravni in da se tudi slovenskemu pevskemu zboru „Danica“ ne godijo nobene krivice, je razposlal na razne družine svoje občine vabilo na tako imenovani koroški večer (Karntner Abend) v Žirovnici. Torej le ni resnica, da prireja te večere brez slovenskega zbora neki odbor za turizem, marveč občina sama in tako je tudi vsa odgovornost slej ko prej na ramenih župana in občinskega odbora. Zopet torej prireditev občine brez Slovencev in zopet zapostavljanje občanov, ki govorijo slovensko! Na prvi hip izgleda tudi ta slučaj kot Nismo objekt, s katerim se baranta, marveč subjekt! spodrsljaj, toda če seštevamo vse le „slučaje“, enega v tej občini, drugega spet v drugi, potem vidimo, da je to metoda. Vsakoletne proslave 10. oktobra Potem tudi niso slavja „v čast pad-!im junakom ali v spomin zmagoslavnega glasovanja", marveč naj bi Slovencem v deželi leto za letom povedale, da niso zaželjeni, da so deželam drugega razreda, ki se jih Pusti pri miru tako dolgo, kot so tiho in se pustijo asimilirati prostovoljno. Folklorno skupnost, ki jo Pač od časa do časa pokličejo, naj Pokaže svetu, da je vse v najlepšem redu, se tolerira, vse drugače Pa postane tedaj, kadar je treba razmišljati o dejanski zaščiti in dejanskih pravicah. Prva domneva je, da so tisti ljudje, ki hočejo pravice, gotovo samo infiltriranci iz Jugoslavije, ki hočejo motiti dobre sosedske odnose, če so pa že Korošci, tedaj pa gotovo nahujskani... če človek primerja dejansko stanje na Koroškem z reševanjem člena 7 avstrijske državne pogodbe, Potem vidi, da vsak izvršni zakon — od šolskega do najnovejšega, ki ureja dvojezične topografske napise — bolj kapitulira pred hujskači in narodnimi nestrpneži na Koroškem. Tako se pa z ustavo ne ravna in tako se tudi ne izpolnjujejo mednarodne pogodbe. Ker republika Avstrija svojih obveznosti iz člena 7 državne pogodbe ni izvršila, še več, nikoli jih niti ni začela izvrševati, naj nam nihče ne zameri, če bomo začeli iskati zaslombo pri tistih silah, ki so dale Avstriji svobodo, nam pa so v mednarodni pogodbi zasidrale naše pravice. W. blike Slovenije, dela pa izvaja ravenska poslovna enota ljubljanskega Gradisa. S pripravljalnimi deli za gradnjo mostu so začeli aprila lani, promet po tem novem mostu pa bo stekel, kot računajo, 15. septembra letos. Most v Dravogradu so gradili po najsodobnejših metodah. Pri gradnji so uporabljali elemente iz prednapetega betona, dolge skoraj 36 metrov in visoke 2 metra. Tako je lahko veliko delo opravilo malo delavcev, saj njihovo število ni presegalo 35. V most so vgradili 36 nosilcev iz prednapetega betona, postavljen pa je na 17 podpornikih. Za gradnjo mostu v Dravogradu so porabili okrog 200 ton armatur in jeklenih žic ter blizu 3000 kub. metrov betonov. Most je pravzaprav že dograjen, saj je treba urediti le še instalacije ter položiti na cestišče ter na hodnike za pešce asfalt. Slabo vreme zadnje dni sicer nekoliko ovira urejanje cestnih priključkov, vendar so izvajalci del prepričani, da bodo dela skon-čali do predvidenega roka, to je do 15. septembra, ko mora po novem mostu v Dravogradu že steči promet. Most, na katerem bo vozišče široko od 7 do 11 metrov, na vsaki strani pa bodo po poldrugi meter široki hodniki za pešce, bo veljal s priključki vred okoli 10 milijonov dinarjev. Nov most čez Dravo v Dravogradu, na starem je vpeljan enosmerni promet in omejena nosilnost, bo odpravil številne ovire v prometu na Koroškem, med Slovenijo in Avstrijo ter na severni magistrali. Vozniki motornih vozil zato že komaj čakajo na 15. september! Seja NSKS Dober promet v avgustu Po ocenah gostinsko-turističnih delavcev so v avgustu obmorski turistični kraji Jugoslavije doživeli pravi boom. Na območju od Ankarana do Molunata je sredi avgusta bivalo več kot 510.000 domačih in inozemskih gostov, tako da so bile zasedene vse hotelske zmogljivosti. Tej številki pa lahko prištejemo še goste v divjih avto kampih ali pri sorodnikih in prijateljih, teh je še 40.000. Kaže, da je Supetar v turističnem prometu Tožba proti Heimatdienstu Zaradi plakata Heimatdiensta, ki po vsej južni Koroški pravi, da bi ta sramotna rešitev dvojezičnih napisov privedla do brezpravnosti večine ter končno do slovenske Koroške, je dr. Matjaž Sienčnik vložil tožbo pri državnem tožilstvu v Celovcu. Svojo tožbo je utemeljil z argumentom, da ta plakat ne služi miru v deželi in med deželani slovenskega in nemškega jezika. Podobno pismo je poslal tudi deželnemu glavarju Simi, ki mu je tudi odgovoril, kanclerju Krei-skemu ter diplomatskim zastopnikom raznih drugih držav, med njimi Italije, Jugoslavije ter Holandije. Deželni glavar mu je odgovoril dvakrat. V prvem pismu pravi, da tudi on obsoja ta plakat, da pa nima možnosti, da bi posegel vmes. V drugem pismu pa je dejal, da je celotno zadevo predal tudi on državnemu tožilcu. Radovedni smo, kaj bo državni tožilec tokrat ukrenil, ali pa se bo držal »tradicije", da nič ne bo ukrenil. Spet Neronovi časi? Pretekli teden je v Škocijanu pogorel hlev posestnika Rabla. »Kleine Zeitung" pa je glede tega dogodka zabeležila, da bodo mogoče politični motivi vzrok za ta požar. Svojo teorijo je »Kleine Zeitung" utemeljevala s tem, da je Rabi znan kot izrecno »heimat-treu" ter da so z njegove gostilne pred nekaj dnevi neznanci potrgali koroško zastavo. Drugi »obtežujoči" moment pa je bil za »Kleine Zeitung" neki razgovor v gostilni o dvojezičnih napisih. Ne vemo, odkod ima »Kleine Zeitung" svoje informacije. Morda so bolje informirani kot policija ali »Naš tednik". Kljub temu se tako obtežujoče pavšalne dolžitve ne bi smele zgoditi, če pa so taka sumničenja v teku, pa bi časnikarska vest morala preprečiti, da bi take govorice, ki jih kvečjemu moremo imenovati zlobne in babje, mogli priti v časopis. Časopis je sredstvo za ustvarjanje javnega mnenja, In ravno od »Kleine Zeitung" bi najmanj pričakovali takih brezodgovornih vesti. Vprašujemo se, ali imamo zopet tiste Neronove čase? F. dalmatinski rekorder, saj so hoteli v tem kraju povečali število prenočitev v primerjavi s prejšnjim letom za 179 odst. V Dalmaciji je bilo sredi avgusta približno 260.000 gostov, računajo pa, da jih je bilo še 30.000 več, ki niso bili prijavljeni. šibeniško območje je imelo v tem času 30.000 turistov, to je 15 odst. več kot v istem razdobju lani. Na splitskem območju je bivalo 27.000 oseb, to je 5 odst. več kot lani, na zadarskem 20.000 na biogradskem pa približno 18.000 gostov. Absolutni rekod ima makarsko območje z 48.000 obiskovalci. V Dubrovniku in njegovi bližnji okolici je letovalo približno 38.000 do 40.000 domačih in inozemskih gostov, kar je približno toliko kot lani. Za 10 odst. se je povečal promet v Trogiru, ki je imel sredi avgusta 7000 gostov, na območju Ploč in Metkoviča je bilo približno 14.000 turistov, v Omišu pa približno 7000. Podobno stanje je bilo tudi na otokih, tako je Brač imel 20.000 obiskovalcev, Korčula in Pelješac 20.000, v samem mestu Hvaru pa je letovalo 8000 turistov. V drugih krajih otoka Hvara pa je bilo še približno 15.000 gostov, Vis pa je zabeležil promet približno 4500 obiskovalcev. Hrvatski turistični delavci pričakujejo, da bo izredno dober obisk v avgustu nadomestil slabo predsezono in začetek sezone. Upajmo pa, da bo promet zadovoljil tudi v septembru in v naslednjih mesecih. Odbor Narodnega sveta koroških Slovencev je imel v torek, dne 29. 8. 1972, svojo redno sejo, kjer je obravnaval vrsto perečih vprašanj. Najširša razprava je bila posvečena vprašanju dvojezičnih napisov in bili so sprejeti nadaljni ukrepi na mednarodni ravni. Tozadevne predloge bodo zastopniki NSKS stavili na posvetovanju koordinacijskega odbora Zvezi slovenskih organizacij. Nadalje se je odbor pečal s predstoječi-mi občinskimi volitvami in bil je prepričanja, da je to vprašanje tako važno, da mu bo Narodni svet posvetil vso skrb in delo. Odbor je v celoti odobril vse korake, ki so bili po zadnji seji storjeni v zvezi z av-strijsko zvezno vlado in z matičnim narodom. r Plakatna akcija Narodnega sveta Narodni svet koroških Slovencev je pričel te dni z novo plakatno akcijo. Poleg obstoječih plakatov, ki imajo za vsebino celotno besedilo člena 7 avstrijske državne pogodbe, je Narodni svet izdal še poseben ponatis odstavka 5 sedmega člena državne pogodbe, ki pravi, da se mora dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu in slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine prepovedati. Ponekod pa so razni nestrpneži začeli trgati te plakate, ker očitno nočejo gledati resnici v obraz in ker se čutijo prizadete. V. • V Beljaku se je vršilo te dni zborovanje predsednikov računskih dvorov, katerega so se udeležili zastopniki 14 držav. V ospredju razpravljanja so bila vprašanja tujskega prometa. Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Federazione unitaria dei gruppi etnico-linguistici europei (FUGELE) Vabimo Vas na KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI ALPE-JADRAN ki bo od 7. 9. - 10. 9. 1972 v Trbižu — Žabnicah (Hotel »Bellavista«) Otvoritev: 8. septembra ob 10. uri (italijanski čas). V prepričanju, da se boste tega mednarodnega srečanja udeležili, Vas lepo pozdravljamo. Za FUENS: Dr. Reginald Vospernik, podpredsednik Karel Smolle, član Centralnega odbora Abbiamo Ponore di invitarLa al CONVEGNO GRUPPI ETNICO-LINGUISTICI ALPE-ADRIA che avra luogo il 7. 9. - 10. 9. 1972 a Tarvisio — Camporosso (Hotel »Bellavista«). Apertura del convegno: 8. settembre — 10 ore. Siamo certi che vorrd onorarci con la sua presenza. Con cordiali saluti. Per la FUGELE: Dott. Reginald Vospernik, vicepresidente Karel Smolle, membro del Comitato direttivo Foderalistische Union europaischer Volksgruppen (FUEV) Wir laden Sie zum VOLKSGRUPPENKONGRESS ALPEN-ADRIA vom um 7. 9. - 10. 9. 1972 in Tarvis — Seifnitz (Hotel »Bellavista*) ein. Eroffnung: 8. September 10 Uhr (italienische Zeit). In der Envartung, da ji Sie an diesem internationalen Treffen teilnehmen werden, iibermitteln wir Ihnen die besten Gril/ie. Fiir die FUEV: Dr. Reginald Vospernik, Vizeprdsident Karel Smolle, Mitglied des Zentralausschusses NA TISKOVNI KONFERENCI OB VRBSKEM JEZERU Krei$ky o odnosih z Jugoslavijo in dvojezičnih napisih na Koroškem Avstrijski kancler dr. Kreisky je na tiskovni konferenci ob Vrbskem jezeru, kjer je na počitnicah, ponovno izjavil, da bo avstrijska vlada zelo temeljito proučila spomenico jugoslovanske vlade o delovanju skrajnih emigrantskih skupin in posameznikov v Avstriji. V izjavi celovški »Karntner Zeitung" je avstrijski kancler dejal, da je Avstrija zainteresirana za dobre in mirne odnose s svojimi sosedi in da so podatki v spomenici jugoslovanske vlade taki, da opravičujejo temeljito preiskavo, in če bo potrebno, da se tudi določeni krogi opozorijo, da ne bodo mislili, da so v Avstriji možnosti za pripravljanje kakršne koli dejavnosti. Kam taka dejavnost lahko pripelje, se je po besedah Kreiskega pokazalo na Švedskem. Podobno kot v izjavi v »Karntner Zeitung", je Krei-sky tudi na današnji tiskovni konferenci poudaril, da avstrijske oblasti nimajo možnosti nadzorovati dejavnost vseh 150.000 Jugoslovanov v Avstriji, da pa je naravno, da bo Avstrija zelo temeljito proučila jugoslovanske informacije. Na vprašanje časnikarjev v zvezi z novim zakonom o dvojezičnih napisih na jezikovno mešanem področju na Koroškem, je Krei-sky dejal, da je od okrog 200 slovenskih krajevnih imen spornih še okrog 50 in da se bodo tudi o tem nedvomno dosegli enotni pogledi. Kot je znano, je nedavna uradna objava slovenskih krajevnih imen povzročila veliko ogorčenje med slovenskim prebivalstvom, ker mnogim krajem niso dana izvirna slovenska imena. Poleg tega so koroški Slovenci nezadovoljni, ker se s sprejetim zakonom o dvojezičnih krajevnih imenih ne izpolnjujejo določila člena 7 državne pogod- Kljukasti križi v tržaški okolici Skupina neofašističnih mazačev, ki že več let nekaznovano oskrunja spomenike narodno osvobodilnemu boju in uničuje dvojezične napise v tržaški okolici, je pred dnevi ponovno opozorila na svojo pozornost. Ponoči so pomazali z nacističnimi kljukastimi križi dvojezični napis na stavbi občinske uprave v Dolini, napis na športnem igrišču in ob poteh po vsem naselju. Dolinski občinski odbor, ki se je sestal na posebni seji, je opozoril, da nedavni a-tentat na naftovod Trst-lngolstadt ter zadnja provokacija dokazujeta, da so v tem kraju na delu temne sile, ki hočejo povzročiti napetost in skaliti vzdušje sožitja na narodnostno mešanem in obmejnem področju. ..Zahtevamo, naj pristojni policijski in sodni organi izsledijo krivce tega in podobnih dejanj," so podčrtali v resoluciji in menili, da bi nova neuspešna preiskava zbudila dvome v politično pripravljenost, izročiti krivce pravici. Poslanec KPI Albin Škerk je v zvezi z akcijo neofašistov v Dolini poslal interpelacijo ministru za notranje zadeve. Protestu se je pridružila tudi občinska uprava iz Milj. Tednik „ll Meridiano di Trieste" je objavil fotografijo, ki priča o tem, da mazaške akcije pripadnikov desničarskih organizacij niso naperjene izključno proti ustanovam slovenske manjšine. Pred dnevi so drzno o-skrunili kamnito tablo z imenom Giovanija Amendole, uglednega voditelja in poslanca liberalne stranke, ki so ga v Monte Cattiniju fašisti linčali in je 1929. leta zaradi poškodb umrl. GOVORICE O RAZVREDNOTENJU LIRE Na borzi in pri italijanskih bankah je prišlo do določenega preplaha v zvezi z vestmi, da govore najvidnejši gospodarski svetovalci vlade ponovno o razvrednotenju lire. O tem vprašanju obširneje poroča tednik Europeo, ki pravi, da pripravljajo revizijo načrta Giolitti in da pri tem nihče noče po pravici povedati, da gre prav za razvrednotenje. Tednik trdi, da je minister za proračun v torek zbral strokovnjake, s katerimi je razpravljal o finančnem položaju. Na splošno se ministrstvo vedno bolj zavzema za razvrednotenje. be, ki predvideva uvedbo dvojezičnih krajevnih napisov v vseh jezikovno mešanih krajih in ne le v krajih, kjer živi nad 20 odstotkov Slovencev. * Poročilo o tiskovni konferenci kanclerja Kreiskega ni napisalo uredništvo »Našega tednika". Podrobnosti o tej tiskovni konferenci smo namreč pobrali iz drugih časopisov. Bralci NT si bodo gotovo mogli predstavljati začudenje uredniškega odbora »Našega tednika", ko smo ob obisku na terenu po radiu prvič slišali, da je kancler Kreisky sklical tiskovno konferenco in da se je na tej govorilo tudi o manjšinskih vprašanjih. »Naš tednik" namreč na to tiskovno konferenco ni bil povabljen, kakor tudi ne »Slovenski vestnik". Očitno Kreisky ni hotel ri-skirati, da bi kdo z neprijetnimi vprašanji motil idilo ob Vrbskem jezeru, kjer je kancler glede dvojezičnih napisov sicer dejal, da še obstojajo različna mnenja, da pa se bo že našla rešitev. Tako tudi nihče ni ugovarjal »avtentični" pisavi slovenskih krajev- V zamejstvu, na Primorskem in Koroškem, smo Slovenci nasproti deželnemu prebivalstvu v manjšini. Toda pojem manj-šinstva ni bistven, saj nihče ne dvomi, da nam po naravnih pravicah pripada enakopravnost v deželi ne glede na število, ker nam je dežela domovina že stoletja, oziroma več kot tisočletje. Borimo se torej za polno priznanje naše skupnosti in njene prisotnosti v deželi, za enakopravno zastopanje v oblastvenih, gospodarskih in kulturnih organizacijah, in to na osnovi naše samostojnosti, priznanju in zastopstvu naše narodnosti z vsemi njenimi značilnostmi, jezikom in kulturo. Če smo si enotni, da nam morajo drugi priznati našo narodnost in naše domovin-stvo v deželi, ali more biti potem še dvoma o tem, da moramo prvi korak najprej storiti sami in sami sebi priznati tisto, kar hočemo, da bi nam priznali drugi: nastopiti samostojno, vključno in predvsem na deželnih volitvah. Tuje stranke se nikoli ne bodo zavzeto potegnile za naše pravice, naj jih še toliko volimo. In tudi če bi se, mar zamejska skupnost nismo polna osebnost? Da bi moledovali druge in silili drugim v breme? Mar nismo tudi družbeni in politični dejavniki, kajti brez samostojnega političnega nastopanja ostajamo samo še folklora, kulturna zanimivost, ki kdaj zapoje in zaigra razvedrila željnim turistom. Mar bi hoteli biti taka skupnost? Res je, da smo danes različnih prepričanj in različnih pogledov na svet. Vsakdo ravna po svoji vesti. Sicer je čudno, da slovenski ljudje, zlasti izobraženci s tako vnemo sledijo, kaj se v svetu dogaja in da jih svetovna gibanja, socialistična ali zapadna ali tretji svet tako prevzamejo, kakor da bi bilo edino od nas Slovencev odvisno, po kakšni poti bo krenil svet. V resnici z vso svojo privrženostjo eni ali drugi ideologiji ne vplivamo prav nič na svet in bo ta šel svoja pota, z nami ali brez nas. BODO AVSTRIJCI STOPILI NA PRSTE USTAŠKIM TERORISTOM? Po pisanju dunajskega dnevnika „Die Presse" bodo državnemu tožilstvu na Dunaju prihodnji teden predložene prve prijave proti ustaškim teroristom, ki so na avstrijskem ozemlju storili kazenska dejanja. Po informacijah lista, še ni točno določeno, proti kolikim osebam bo sprožen postopek, kajti preiskava na podlagi jugoslovanskih dokumentov še ni končana. Postopek bo sprožen predvsem proti osebam, ki so nezakonito preko Avstrije potovale v Jugoslavijo. Avstrijski preiskovalni organi, kot piše „Die Presse", posvečajo trenutno glavno pozornost možnosti obstoja skrivališč in sestankov teroristov v neposredni bližini zahodne in južne meje Avstrije. nih imen. Nihče ni mogel tako prikazati v diskusiji ostalim, večji del dunajskim žur-nalistom, kakšno predrzno igro si dovolijo zvezna in deželna vlada z državno pogodbo in kako razumejo sodelovanje med manjšino in večino. ■ K sodelovanju še nekaj: Iz drugih ča- ■ sopisov smo tudi mogli razbrati, da je ■ Kreisky govoril o novouredbi plače (Ge- ■ haltsuberleitungsgesetz) za učitelje na ■ dvojezičnih šolah. Da pribijemo: ravna- ■ telj šole je slej ko prej prva zastopstve- ■ na moč (erste Vertretungskraft), zato je ■ tudi slej ko prej potrebno, da ima vodja ■ šole kvalifikacijo za poučevanje v obeh ■ deželnih jezikih. Novouredba tega zako- ■ na bi pomenila barantanje za drobtinice ■ manjšinske zaščite in manjšinskih pra- ■ vic, manjšinsko šolsko vprašanje pa je ■ preveč pereče, da bi ga rešili z baranta- ■ njem. Tudi to vest smo šele slišali prvič ■ iz drugih časopisov. Kreisky in njegov ■ team pa nista smatrala za vredno in po- ■ trebno, da bi informirala in povabila k ■ sodelovanju zastopnike manjšine. Svoje zanimanje in premišljevanje bi v resnici morali posvetiti bolj našemu slovenskemu svetu, dasi nam o njem primanjkuje v precejšnji meri pravega slovstva. Toda to ne pomeni, da smo tako revni, pomeni le, da moramo našo preteklost, naše vrednote šele odkrivati, šele raziskovati, osvetliti tudi to, kar je bilo zbranega. Nasproti zunanjemu svetu pa moramo nastopati enotno in samostojno. V tem ni ni-kakega kompromisa med nami. Ne nastopiti in ne voliti slovensko, pomeni zatajiti samega sebe v najbolj odločilnem in pre-iskušenem trenutku, kajti ob tej priložnosti najbolj odločno pokažemo deželi in svetovni javnosti, da obstajamo, da delujemo in živimo. Na vsakem od nas je, da se tega dejstva ne zaveda le on sam, ampak, da z njim prizadevno seznanja tudi druge. Vsak od nas mora biti dejaven, opozarjati na slovenske prireditve in zborovanja in širiti slovensko branje, zlasti naša tedenska glasila. Za- Ameriško letalstvo je obnovilo množično zločinsko bombardiranje Severnega Vietnama, ki je nekoliko pojenjalo v zadnjih dneh. Strateški bombniki so opravili 290 poletov nad Severnim Vietnamom in se podali skoraj do kitajske meje. Ameriško poveljstvo sicer sporoča, da so bombniki napadli železniške proge, mostove in druge »vojaške objekte". Hkrati pa govori tudi, da so napadli nekatere rečne objekte, „ki služijo za prevoz blaga". V resnici pa so ameriški bombniki v podobnih napadih doslej bombardirali tudi namakalne naprave, mesta, naselja, šole in druge civilne objekte. Američani pravijo, da so med temi napadi izgubili eno letalo »phantom", medtem ko se- SPORAZUM MED GRČIJO IN ZDA Med ZDA in grško polkovniško vlado je bil podpisan sporazum, da bodo lahko vojne ladje šestega brodovja uporabljale Pirej za svoje oporišče. V pristanišču se bodo najprej ustavljale ladje manjše, kasneje pa tudi večje tonaže. Istočasno so podpisali sporazum, da se bo v Atenah za stalno namestilo 500 družin ameriških mornarjev. WALDHEIM OBIŠČE JUGOSLAVIJO Generalni tajnik OZN Kurt VValdheim bo prispel 31. avgusta na uradni obisk v Jugoslavijo, kjer se bo zdržal do 3. septembra. Med obiskom ga bo sprejel predsednik republike Tito in predsednik vlade Bijedič, --------Citati---------------------- Immerhin, vvahrend tiber italieni-schen Protest P r a d e r seinerzeit das Bundesheer an die Sudtiroler Grenze geschickt hat, hat Liitgen-d o r f auf ahnliche MaBnahmen zum Schutze der jugoslavvischen Unfrei-heit verzichtet. Mit den Kompaniestar-ken von 30 bis 40 Mann, wie sie zum Teil in Karnten bestehen, ware eine Sicherung der Karawankengrenze auch kaum moglich. (Karntner Nachrichten o ukrepih Avstrije glede vdora ustašev v Jugoslavijo). Es ware vielleicht interessant zu er-fahren, vvarum man VVindisch Bleiberg mit Slovenji Plajberg ubersetzt. Dies verfalscht doch den Ortsnamen bzw. ist eine unrichtige Ubersetzung. Be-kanntlich ist Windisch etvvas anderes als Slovvenisch. Man kann VVindisch Bleiberg nicht als Slovvenisch Bleiberg bezeichnen. (Dr. Anton Miihler iz Celovca v pismu bralca v »Kleine Zeitung".) Nihče pa se ni pravočasno pobrigal, da bi bil zakon o krajevnih napisih izveden tako, kakor je bil zamišljen in zahtevan. Vse skupaj se grozi izroditi v farso tako s slovenske kot z avstrij-sko-nemške strani. Avstrijske oblasti so pokazale tako mero cinizma in zlobe ter hinavščine, da bi temu komaj našli primero. Seči bi morali precej daleč v prostor in čas. (Novi list o zakonu o dvojezičnih napisih.) vedajmo se, da je edino na nas samih, da si oblikujemo lastno osebnost, ustvarjam0 in si oblikujemo svojo življenjsko pot; da s® izognemo poti zaprtosti in potlačenosti, v katero bi nas ljubeznivo radi spravili tisti, k' nas sovražijo. Tisti, ki se bojijo, da bi nas samostojn0 pot mogla osamiti pred državno skupnostjo in družbo, morajo spoznati, da samostojn0 lahko z vsemi ustanovami prav tako sodelU' jemo, ne da bi se nam bilo treba posebej vključevati vanje. Pravzaprav šele sedaj, k° smo samostojni lahko sodelujemo, saj '°\ nam sodelovati sploh ne bilo mogoče, če b1 se vanje vključevali, ker bi bili tako ali tako že spojeni. Tedaj bi se lahko samo še pod' rejali. Prihodnje volitve bodo res šele drugo F mlad, toda časa ne preostaja. Prevzetnim0 pobudo, iščimo novih poti. vernovietnamska agencija sporoča, da 5° včeraj nad Severnim Vietnamom sestreli11 dva »phantoma". Okrog mesta Que Son v Južnem VietfiO' mu, ki naj bi ga po sajgonskih vesteh kol0' boracionistične sile ponovno zavzele, so v teku ostri boji. 60 kilometrov južno od Sona pa so partizanske sile napadle in ufli' čile nekaj sajgonskih postojank. Severnovietnamsko zunanje ministrstvi je ponovno uradno protestiralo proti am0' riškim množičnim letalskim napadom na S0' verni Vietnam. Zunanje ministrstvo pouda1" ja, da so ameriška letala vrgla mnogo bora0 tudi na Hanoj, Hajfong, Su Kien in dri# mesta. obširno pa se bo tudi razgovarjal z zun0' njim ministrom Tepavcem. | VValdheim si bo skupaj s soprogo ogled0 tudi Dubrovnik. PREPOVEDAN DDT V KMETIJSTVU Po 31. decembru 1972 bo v ZDA prep°' vedano uporabljati prašek DDT v kmetijstv^ S preparati iz tega praška so do nedavneP uničevali škodljivce v nasadih bombaža, ze meljskih oreškov in soje. Ta prepoved n, bo veljala le za javno zdravstvo. Na kmebJ stvo pa ne bo imela večjega vpliva, ker $ na tem področju že v rabi manj škodlj|vž_ kemična sredstva, ki se po določenem 00 su razkroje. Zakaj nastopati samostojno? Zaostritev ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam Sestreljena dva ameriška »phantoma" — Ostri boji pri Que Sonu ! SLOVENSKA redovna družba Marijine sestre čudodelne svetinje Naš tednik 35 — 31. avgusta 1972 i ^-------------------------gggg Nastala je leta 1926 sredi Slovenije v Ljub-tani, pa nam je tako malo poznana. Ustanovila jo je sestra Leopoldina Jožefa Srandis, prva vizitatorka avstroogrske province usmiljenih sester sv. Vincencija Pariškega, rojena v Gradcu, doma pa v Machom, kjer je njena družina imela svoja posestva. Sestra Leopoldina Brandis je bila plemiškega porekla, toda silno usmiljenega srca. hotela je pomagati tudi bolnim in zapuščenih po domovih, kajti usmiljenke sv. Vin-cencija Pavelskega so v smislu svojih pravil smele delovati izključno po bolnišnicah. y ta namen je začela zbirati mlada dekleta 'n jih pošiljati v strežbo bolnikom po domovih. Bilo je okoli leta 1878. Dekleta, ki so prevzela to postrežbo, so Pohajala največ iz družbe „Otrok Brezma-dežne“, ustanovljene na Marijino željo, ko Se je leta 1830 prikazala v Parizu sv. Katami Laboure. Takrat je bilo ob njenem dru-prikazanju tudi dano naročilo, naj se kuje posebna Marijina ..čudodelna svetinja". Ta svetinja je danes znak Marijinih sester, k' jo nosijo obešeno okoli vratu. Pravno ustanovljena, uveljavljena in pridana od Apostolskega sedeža je bila druž-ba leta 1940 na ravni škofijske pravne družba tedaj so bila potrjena tudi njena pravila. V Ljubljani so sestre imele svojo materino hišo Vincentinum na Vidovdanski ulici na Ta-b°ru, ki pa jim je bila po vojni odvzeta. V zarneno so dobile hišo zunaj Ljubljane na Dobrovi. Druge postojanke pa so danes: na območju Ljubljane v Stepanji vasi, v Mariboru v Mlinski in Kamniški ulici, nadalje v Predosljah, v Zagrebu, v Osijeku, Somboru, Beogradu, Smederevu in Dubrovniku. V upokojenskih domovih delujejo tudi v Loki pri Zidanem mostu, Preddvoru, Apatinu, Somboru, Prištini in Štimlju ter v Centru za rehabilitacijo slepih v Škofji Loki. V Italiji so sestre v Rimu, kjer vodijo gospodinjstvo v novem slovenskem zavodu Slo-veniku. V Gorici pa imajo lepo postojanko, pravi dom na Corsu Verdi 120. Tukaj s svojo dobrodelnostjo mnogo pripomorejo k vse-večjemu razumevanju slovenske in italijanske skupnosti v tem zamejskem mestu, ker požrtvovalno delujejo med ljudstvom obeh narodnosti in prihajajo v stik z najvišjimi krogi. Njihova požrtvovalnost je povsod hvaležno sprejeta. Sestre delujejo tudi med slovenskimi izseljenci v Kanadi, v Torontu in Montrealu, kjer oskrbujejo slovenske cerkve in poučujejo slovenske otroke materinega jezika ter pomagajo bolnim po župnijah. V Nemčiji je na župnijah v Stuttgartu pet sester, ki oskrbujejo bolnike. Slovenske Marijine sestre čudodelne svetinje so popolnoma slovenska redovna družba s slovensko vrhovno voditeljico in svetom. Izhodišče je materina hiša na Dobrovi pri Ljubljani. V svojo skupnost sprejemajo dekleta do tridesetega leta, kasneje s posebno prošnjo z utemeljitvijo. Poleg o- snovne dejavnosti, oskrbe in pomoči bolnikom po domovih, opravljajo še številna dela od gospodinjstva do vseh vrst socialnih dejavnosti, vse tisto in povsem tam, kjer in kar narekuje potreba in stiska. Za geslo si je družba izbrala Marijine besede: „Glej, dekla sem Gospodova!" Njihova nagrada je tista notranja polnost in mir, ki ga daje ljubezen do bližnjega in dela usmiljenja ter živi stik z Bogom ob vsakdanji maši. Slovenci bi morali biti ponosni, da imamo čisto slovensko redovno družbo, in naša slovenska, zlasti številna verska občila bi ji morala posvečati več pozornosti, kajti nerazumljivo je, da prinašajo toliko nepomembnih novic iz tretjega ali četrtega sveta, katera posnemajo iz tujih revij, ne vidijo pa domače stvarnosti, najsi je pogosto tudi svetlejša. -as- Dragi starši! Ob začetku novega šolskega leta vas hočemo ponovno opozoriti na možnost prijave Vašega otroka k dvojezičnemu pouku, kakor to predvideva manjšinski šolski zakon. Prosimo Vas, da trezno preudarite vse prednosti znanja dveh jezikov že v najmlajših letih ter se nato poslužite svoje pravice. Mislimo, da nam ni treba posebej razlagati koristi znanja dveh jezikov, ki se jih otrok lahko in hitro priuči. Kajti to je znanstveno dognano in povsod po svetu se trudijo v to smer. Tako šolanje priporočajo tudi najuglednejši pedagogi po vsem svetu. Koroški Slovenci imamo to možnost že doma, ko otroka učimo svojega materinega jezika. Okolica in šola pa ga naučita drugega deželnega jezika. Zato ima naš otrok pri vstopu v prvi razred najboljše pogoje, da se v obeh deželnih jezikih izpopolni in se priuči njune knjižne oblike, če torej hočete svojemu otroku dobro, potem mu ne jemljite te lepe možnosti, za katero ga bodo njegovi sošolci kasneje v življenju zavidali. Dognano je, da otroka učenje dveh jezikov v osnovni šoli nikakor ne obremenjuje, nasprotno, njegovo mišljenje s tem postane bolj razgibano in mu pozneje olajša učenje tretjega in četrtega jezika. To še posebej velja za učenje ostalih slovanskih jezikov, ki postajajo iz leta v leto bolj važni za mednarodne odnose. Čeprav drži, da je slovenščina jezik razmeroma majhnega naroda, je vendar za naše kraje v času odprtih meja in dobrega sosedstva poleg nemščine najpotrebnejši jezik. Kakor razvidite iz pisma na drugi strani, se je našemu priporočilu priključila tudi Avstrijska liga za človekove pravice. Svojega otroka lahko prijavite s priključeno prijavnico pri upravi šole v prvih desetih dneh po začetku šolskega leta. Za Krščansko kulturno zvezo Lovro Kašelj, predsednik Kot zaključek in vrhunec slovesnosti krške škofije je bilo preteklo nedeljo (na kratko Smo že poročali) jubilejno romanje koroških Slovencev h Gospe Sveti. Okoli 1500 romarjev se je zbralo pred in v cerkvi, kjer je daroval sveto mašo celovški škof ddr. Jožef Kostner, Sveta maša je bila docela v slovenščini. Slavnostni pridigar je bil naslovni škof mesta Virunum, nadškof dr. Žabkar Jože. V svojem nagovoru se je bavil o poslanstvu škofije, oznanjati Kristusa in ga prinašati vernikom. — Na sliki vidite dr. Žabkarja v spremstvu ddr. Jožefa Kostnerja. Za Slovensko prosvetno zvezo Hanzi Weiss, predsednik Turistični napotki za Primorsko (4. nadaljevanje) Ko se zdaj vračamo iz Istre ali Dalmacije stanemo kasneje na jugoslovanski strani p n® zamudimo ogleda Škocijanskih jam in °stojnske jame ter kobilarne Lipica, od oder izvirajo znani konji lipicanci, ki jih aK> tudi v Španski jahalni šoli na Duna-pri9rizek s' bomo naročili odlični kra-pršut s temnim vinom teranom, ki so ga ^av tako kot pikolit nekdaj čislali na cesar-dvoru. Primorska vina in jedila so o-usna, toda strokovno malo obdelana, šele |.adnji čas kažejo gostilničarji v tržaški oko-C| več pozornosti za stare kraške poseb-k°sti. Ob času Kraške, ohceti je tudi poseje teden kraške kuhinje pod nazivom: " ako so jedli naši nonoti (stari očetje)", ^gradniki v tržaški okolici odpirajo tudi ^ srnice11, podobno kot dunajski Heurigen. Sak ima namreč staro pravico točiti last-0 vino osem dni, brez nepotrebnih dovodi m davčnih težav. V začetku junija pri-®iajo dva praznika češenj, v Števerjanu na briškem in na Tržaškem v Mačkovljah že Pragu zelene Istre. V zimskem času je v stoliškem domu v Gorici verjetno naj bol j-siovenska zborovska prireditev Ceclll- janka, kjer nastopajo cerkveni zbori iz Benečije, Goriške in Tržaške ter iz predmej-stva. Prireditev je v novembru. Okoli Božiča ima Zveza cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem božični koncert pri Sv. Antonu Novem. V marcu pa je v tržaškem Kulturnem domu pevska prireditev s sodelovanjem pevskih društev iz predmejske in zamejske Primorske pod naslovom »Primorska poje", ki je približno ob istem času tudi v Ajdovščini, Tolminu, in Izoli. Primorci izredno ljubijo zborovsko petje in zdi se, da danes pesem še najbolj premaga usodno razcepljenost, ki jo je povzročila državna meja in različen ustroj dveh držav, ki tu mejita. * Zgodovina nas uči, da je sila duha močnejša od orožja. Znano je, kako so Rimljani premagali Grke v starem veku, toda sami so podlegli njihovi kulturi in duhu. Tudi Primorska je v preteklosti veliko prestala, fašizem je pustil za sabo strašno razdejanje, razdelitev na dve državi je pustila telo brez glave in glavo brez telesa ter povzročila ideološko razcepljenost, ki je kakor rak rana vrtala v zavest primorskih ljudi. Toda duh, ki so ga izoblikovali ljudje polni ideala za svoje rojake, ni izumrl. Duhovna dediščina Gregorčiča, Preglja, škofov Mahniča in Sedeja, politikov A. Gregorčiča, Besednjaka in Ščeka, skladateljev Vodopivca, Kogoja in številnih drugih, ta dediščina je o-stala. Če nam prej ni bilo čisto jasno, potem nam to postaja danes: ljudje dobre volje, vseh nazorov in prepričanj, obeh jezikov in kultur, živimo na tem prostoru že preko tisoč let. Naša bodočnost je sožitje. Samo v sožitju bomo lahko ustvajali. če tega ne bomo znali, bomo podlegli drugim, sili njihovega tehničnega in gospodarsko-social-nega vzpona. Toda s podreditvijo in privzemanjem se bo začelo tudi naše razosebljanje. (Potopis bi mogel biti tudi natančnejši in daljši, mogoče se ga bo kdo lotil enkrat kasneje. Toda zelo bi bilo potrebno, da bi se kdo od naših koroških Slovencev lotil in napisal potopis od Dravograda, ki je že na Koroškem, potem pa preko meje in križem kražem preko Celovca in Beljaka ter Zilje do Trbiža. Ta potopis bi bil zlasti potreben matičnim Slovencem, ki ne vejo, kje bi na južnem Koroškem videli in odkrili kaj slovenskega. S tem opozorilom naj bi tak potopis objavili. Vaš dopisnik Umrl je Francis Chichester Umrl je Sir Francis Chichester, jadralec, katerega ime je povezano z velikimi podvigi. Po vsem svetu so ga spoznali pred petimi leti, ko je s svojo jadrnico prejadral okoli sveta. Vedel je, da ga bo neozdravljiva bolezen kmalu strla, vendar ni popustil. Še in še je hotel na morje, in v svojem zadnjem poskusu je hotel prepluli ocean. Usoda pa mu ni bila naklonjena. Veter mu je zlomil jambor in moral se je vrniti domov. Slutil je, da ne bo več videl morja in ga je zato z mornarskim zamahom pozdravil. Njegove slutnje so se žal uresničile. Gemeinsam ins Europa der Zukunft! In der Allgemeinen Erklarung der Men-schenrechte heiBt es im Artikel 26, daB die schulische Ausbildung die volle Entfaltung der menschlichen Personlichkeit und die Starkung der Achtung der Menschenrechte und Grundfreiheiten zum Ziele haben solle; ferner soli sie Verstandnis, Duldsamkeit und Freundschaft zvvischen allen Nationen und allen rassischen und religiosen Gruppen fordern und die Aufrechterhaltung des Frie-dens begunstigen. Es vvurde uns mit Genugtuung erfullen, wenn wir diese hehren Ziele in Karnten, d as gern als Modeli eines Vereinten Eu ropaš hingestellt wird, vervvirklichen konnten. Zvveifellos kann die Schule sehr viel dazu beitragen, indem sie die Jugend von klein auf in dieser Richtung erzieht und ihr die Moglichkeit gibt, d as Zusammenleben zv/eier gleichberechtigter und gleich ge-achteter Volker bereits in der Klassenge-meinschaft zu praktizieren. Um in die Kultur des eigenen Volkes ei-nen tieferen Einblick gevvinnen zu konnen, ist es erforderlich, seine Kenntnis der Mut-tersprache moglichst zu vervollkommnen. Ebenso ist es fur d as friedliche Miteinander zvveier Volker und fur die Achtung der Kultur des Nachbarn von unschatzbarem VVert, sich mit den Grundlagen seiner Kultur und seiner Sprache vertraut zu machen. In Sudkarnten bietet d as Schulsprachen-gesetz jedem Kind die Moglichkeit, beide Landessprachen zu erlemen und sich damit die Grundlagen fur die Achtung der Men-schenvvurde des Nachbarn zu schaffen, ein Ziel, das seit jeher zu den vornehmsten Auf-gaben der Osterreichischen Liga fur Menschenrechte gehort. Helfen Sie mit, diesem Ideal naherzukommen, indem Sie von Ihrem Recht und Ihrer Moglichkeit Gebrauch machen und Ihr Kind zum zvveisprachigen Unterricht anmelden. LH a. D. Ferdinand VVedenig Karntner Landesleiter und Prasident der Osterr. Liga fur Menschenrechte SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »BILKA" V BILČOVSU vabi na PROSLAVO 60-LETNICE USTANOVITVE v nedeljo, 3. septembra 1972, s pričetkom ob 14.30 pri Miklavžu v Bilčovsu. Na sporedu bo: • jubilejna svečanost • srečanje okoliških pevskih zborov • zabava s plesom K številni udeležbi vabi odbor DARUJTE za tuk&anl sklad! P,i&na fcakev: POLITIKA NA POČITNICAH Beseda politika navdaja mnoge slovenske ljudi z bojaznijo. Če jo slišijo, se že pota-jijo in zaprejo vase, da ne bi imeli zveze s „političnim". In vendar ni politika nič drugega kot odločanje in ukrepanje, ki se začenja že v lastni hiši vsak dan sproti, nadaljuje pa se potem na občinski, deželni in državni ravni. čez poletje g rejo ljudje, ki se s politiko poklicno bavijo, odborniki in poslanci, na počitnice. Tudi Slovenci na Koroškem imamo svoje odbornike in poslanca, ki nas več ali manj posredno zastopajo. Ali to pomeni, da se naša dejavnost na občinah in v deželi čez poletje neha? Gotovo ne! Politika in javno nastopanje je ..umetnost možnega". Njegov uspeh je v tem, da nas javnost spozna, da se z njo seznanimo in jo prepričamo. Za narodnimi predstavniki, poslanci in odborniki, stoji naša celotna skupnost, naša društva in organizacije, mladinski klubi. Vsi moramo postati enotno gibanje s skupno zavestjo, vsakdo mora v mejah možnega narediti, kar je mogoče. Kulturne prireditve in športni nastopi ter tekmovanja imajo prav tako kot drugo delovanje svoj pomen. Mogoče je prav med počitnicami dana posebna priložnost, da domači in tuji turistični svet seznanimo z našim obstojem in ustvarjalnostjo, ki naj bi našla svoj odmev v našem deželnem in sosednjem matičnem tisku. Kot smo bralci pri „Našem tedniku" opazili, je list tudi med počitnicami dejaven. Z velikim zanimanjem sledimo dogodkom po posameznih občinah južne Koroške, o katerih nam tako zavzeto poroča. S tem postaja list zagotovo pomemben dejavnik na tem območju ne le za slovensko, ampak za celotno južnokoroško skupnost. O tem pričajo tudi odmevi na njegovo pisanje, tako da se razjasnjuje negotovost v mnogih zadevah, ki bi sicer utegnile kaliti mirno sožitje obeh skupnosti v deželi. Vsako glasilo išče stik s svojimi bralci in čim bliže je njihovim problemom, tem bolj postane njihovo, tem bolj ga bralci širijo in priporočajo. Želeti je, da bi bili koroški slovenski listi čim bolj verna slika koroškega dogajanja ter z njim seznanjali tudi slovenske ljudi ne le v zamejstvu, ampak tudi v matični domovini in svetu. Vire slovenskega poročanja danes lahko sklenemo v naslednji krog: Ljubljana, Maribor, Celovec, Trst in nastajajoči Koper. To se nekako sklada s prekotisočletno slovensko kulturno tradicijo in njenimi sestavinami: kranjsko, štajersko, panonsko, primorsko in istrsko. Iz teh sestavin je rasla pestra slovenska kulturna in narodna sinteza in bilo bi pravilno, če bi vse te sestavine, ki obstajajo tudi danes, našle v slovenskem poročanju svoj odmev. Gotovo bo zanimalo ljudi v matični domovini, kaj se dogaja po koroških vaseh in trgih in ne le na alpsko-jadranskih srečanjih in sejmih v Celovcu. Upamo, da bomo to pozornost našli na straneh ljubljanskega „Dela“ in mariborskega „Večera" v čim-večji meri. Koroški bralec pa naj bi na naših straneh redno bral o dogajanju v matični domovini. ..Primorski dnevnik" v Trstu je pred kratkim začel redno prinašati poročila s Koroškega in gotovo je ta pobuda našla pri njegovih bralcih ugoden odmev. Bilo bi za pozdraviti, če bi slovensko poročanje postalo čim bolj povezano. Na Koroškem pa bi bilo želeti, da bi vsa slovenska skupnost govorila z enim glasom koroški in sosednjim deželam ter svetu. To bi moralo biti vsakemu izmed nas pravzaprav samo po sebi umevno. Naravno je sicer, da obstojajo med nami razlike v zasebnem prepričanju in pogledih, toda, ko gre za slovensko celoto kot skupnost, ne more biti dvoma: nastopiti moramo enotno in samostojno. Med počitnicami imamo nekaj časa, da si lahko v miru oddahnemo in v miru razmišljamo. Prišli bomo do spoznanja, da se moramo odločiti med malodušnostjo, ki nas je doslej v veliki meri ovirala pri našem slovenskem odločanju, in med namišljenimi načrti in upi, kako bomo zasebno pridobili, če se bomo priključili kaki veliki stranki. Strankarstvo je stara skrajnost, ki jo imamo zamejski ljudje tudi v lastnih vrstah, a je nimajo nič manj tudi tuje stranke, četudi jo prikrivajo. Težava tega pojava je v tem, da na človeka pozabijo, ko so ga enkrat odrabili. Zlasti naš človek se v teh velikih vsedržavnih strankah izgubi. Več pa ima možnosti, da v slovenskih vrstah uspeš- Ribiško društvo Rebrca - Dolina Bele Prvo Ribiško društvo spodnje Koroške je bilo pred nekaj dnevi od oblasti dovoljeno in ustanovljeno. Že dalj časa je bila želja raznih tukajšnjih ribičev, da bi ustanovili lastno društvo, a zmeraj je prišlo do kakšnih razlik, da ni bilo možno priti do cilja. Se- daj pa so se Rebrčani, ki spadajo pod občino Železna Kapla, zbrali v Espresso Kreval-der in so po krajšem razgovoru sklenili in ustanovili sami svoje društvo. Društvo si je nadelo nalogo, da goji ribištvo oziroma ribolov in se drži svojih in od oblasti predpisanih pravil, med drugim tudi to, da pomaga v poletni sezoni tujim ribičem, da lahko tudi pri nas ribarijo in jim da navodila, kje se dobijo ribolovne karte in v katerih vodah lahko lovijo; seveda pa tudi pomaga svojim članom, pri nabavi lastne dovolilnice za ribarjenje. V vodstvo društva so bili izvoljeni: predsednik Lado Hajnžič; podpredsednik Bla-žej Mitsche; tajnik Alojz Arbeitstein; blagajnik Norbert Schlieber; nadzornika Severin Biersack in Albert Jerne. Prejšnji teden so naši dnevniki prinašali novice o vlovitvi velikih rib. A tudi naše društvo v tem ne zaostaja, čeprav je zelo mlado. Pred kratkim je namreč ujel kontrolor Severin Biersack tri zelo lepe ščuke; a le en teden nato je predsednik izenačil in tudi ujel tri, katere vam kažeta na tej sliki Hanjžičeva Izabela in Gotfrid. Slovenska kmečka zveza Gasometergasse 10/1 9020 Celovec—Klagenfurt Vljudno Vas vabimo na naš OBČNI ZBOR ki bo v petek, 8. 9. 1972, ob 9. uri dopoldne v dvorani I Delavske zbornice v Celovcu, BahnhofstraBe 44 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Referat inšp. Blaža Singerja: Gospodarska zakoreninjenost je eden osnovnih pogojev obstoja slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 5. Diskusija 6. Poročilo predsednika nadzornega odbora 7. Volitve 8. Določitev članarine 9. Razno Za slovensko kmečko zvezo predsednik Upravnega odbora Tone K r u š i c , I. r. no deluje, saj je žetev velika, žanjcev pa malo. Če se tega zavedamo, potem je potrebno, da odgovorne ljudi v naših zamejskih vrstah preveva duh prave miselne širine; da sprejmemo sodelovanje z vsemi ljudmi dobre volje, zlasti z mladimi močmi. Najde se sicer kak človek, s katerim je vsak pogovor zaman in ker je na tihem užaljen, da ga dogajanje pušča ob strani, poizkuša nagajati, vsi nesimpatični se ne držijo njegovih pravil in če so še drugačnih pogledov, mažejo tlak v hiši ali kaj podobnega. Taki primeri pa ne bi smeli preprečevati zbliževanja vseh moči v naši zamejski skupnosti, če je drugače dovolj zavesti in zavzetosti ter spoznanja. Premislimo na počitnicah o tem, kako bomo čimbolj strnili naše moči, kako se bomo vživeli v našo zamejsko koroško stvarnost, kako se bomo trudili za čimvečjo medsebojno povezanost. Opustimo vzvišenost starih mandarinov ali namišljenih mladih revolucionarjev, ki naj bi z revolucijo v kozarcu spremenili nas in svet. Bodimo le ena sama družina. Ime in naslov uredništvu znana. SPOŠTOVANI G. UREDNIK! Dovolil si bom samo kratko pripombo glede člankov koroškega slovenskega časopisja glede delovanja Heimatdiensta, Siidmar-ke in podobnih nemško-nacionalnih organizacij na Koroškem v zvezi s topografskimi napisi in volitvami. Piše se namreč toliko o tem delovanju brez ozira na dejstvo, da je gotova plast aktivnih članov teh protiavstrijskih in protislovenskih organizacij aktivno vključena v avstrijske politične stranke, bodisi v OVP, SP9 in FPO in ima tam celo odgovorna mesta. Samo iz tega zornega kota si morem namreč razlagati, da je mnenje Heimatdiensta skoraj vedno tudi mnenje Koroške deželne oblasti in da se mora ozirati celo zvezna vlada na njegove nazore, čeprav je po številu gotovo zelo šibek. Tu torej vidim protislovje: na eni strani se razburjamo čez Heimatdienst, na drugi strani pa smo (hvala Bogu samo nekateri!) nekje še kar zadovoljni s koroško in avstrijsko manjšinsko politiko. kafra, Rožek/Rosegg Domačini protestirajo proti .avtentičnim' oznakam SREDNJA VAS V zadnji številki NT sem bral, da dobi v občini Ruda tudi neka ..Spodnja ves" dvojezični topografski napis. Ker mi je zibelka tekla v občini Ruda, so mi vse vasi dobro znane, pa nobena s tem imenom. Verjetno je mišljena Srednja vas v Gorenčah, vas, ki stoji sredi med Šmiklavžem in Sv. Rade-gundo, zato ..Srednja vas". Odkar svet stoji, se ta vas tako imenuje, čemu so jo v Celovcu pri zeleni mizi preimenovali, mi je uganka, ki je ne moremo rešiti. Srednja vas je znana kot kulturno in tujskoprometno središče Gorenč: ima mini-vseučilišče (dvo-razredno ljudsko šolo), gasilski dom in hotel Lačen s kopališčem. Tu je bil tudi doma pokojni dolgoletni župan Rude Škorjanc, z g. deželnim glavarjem dobro znan. Vsak šolar na vasi bi lahko povedal gospodom v Celovcu pravo ime vasi. Napačna je tudi označba „ves“, ki severno od Drave ni običajna, temveč samo južno in to samo v dobrolski okolici: Dobrla ves, Sinča ves, Pribla ves, Goselna ves, Žita ra ves, Rikarja ves in konec! Franc Brumnik, rojak iz Srednje vasi, t. č. prošt v Dobrli vesi. SELE Z začudenjem smo brali, da se bo slovenski napis na dvojezičnih krajevnih tablah Slovensko prosvetno društvo „Dani-ca“ v Št. Vidu v Podjuni vabi na proslavo 60-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVENEGA PEVSKEGA ZBORA v nedeljo, 24. septembra 1972, ob 14.00 na vrtu gostilne pri Voglu v Št. Primožu. Na sporedu bo: Jubilejna svečanost — Srečanje podjunskih pevskih zborov — Zabava s plesom. K številni udeležbi vabi odbor. V primeru slabega vremena bo proslava ob istem času v farni dvorani v Škocijanu. „Falsch mformiert' In den letzten Monaten bildet d as „ Problem" um die zvveisprachigen Ortstafeln in Sudkarnten den Gesprachstoff Nr. 1 im Lan-de. Gesprache fuhrend oder verfolgend, kann man immer wieder bemerken, da3 die Bevolkerung diesbezuglich falsch informiert wird, was „gewisse Kreise" in ihrer Propaganda taglich besorgen. Man macht dabei auch nicht vor ort- und landesunkundigen Sommergasten halt. So erklarte mir z. B. ein deutscher Sommergast, der seinen Urlaub im zvveisprachigen Gebiet verbrachte, daB es ihm unverstandlich sei, daB man die jetzigen Ortstafeln entfernen will, um statt ihnen Tafeln mit slovvenischer Aufschrift an-zubringen und daB er daruber emport sei, daB Osterreich das Land Karnten den Jugo-slavven in den Rachen schieben will usw. Brst als ich ihm erklarte, daB im Staatsver-trag von 1955 die Rechte der volkischen Minderheiten schvvarz auf weiB verankert sind und so der Staatsvertrag unter ande-rem auch die Anbringung von zvveisprachigen Ortstafeln verlangt und das von einer Entfernung der deutschen Ortstafeln keine Rede sein kann, sondern an jenen nur zu-satzlich die slovvenische Ortsbezeichnung angebracht vverde, zeigte er sich sichtlich erleichtert und fand das in Ordnung. Er ha-be es ganz anders gehort und gelesen, war seine Begrundung fiir die anfangliche Ab-neigung. So kommt es, wenn dem taglichen Unsinn und Stiefel, den gevvisse Kreise bevvuBt reden und schreiben, und das nicht erst seit die Sache mit den Ortstafeln aktuell vvurde, za vas okoli cerkve glasil „Sele-Fara“. To je slabo posrečena prestava nemškega naziva „Zell-Pfarre“. Mi Selani imena Sele-Fara ne poznamo in ne uporabljamo. Za hiše od Grosa do Hudojamskega potoka se bere v župnijskih rojstnih, poročnih in mrliških knjigah že pred več kot 200 leti ime „b? der Kirchen". Ime „Zell-Pfarre“ je iz novejšega časa-Splošno vsi domačini imenujejo ta del župnije „Pri cerkvi". Edino pravilni napis je torej: „Sele-Cerkev“ ali „Sele-Pri cerkvi". Potok, ki izvira izpod Košute in teče proti severu v Homeliše, se imenuje Borovnica-Nemško ime „Freibach“ prihaja od tega, ker je bil do nedavnega prost za ribarjenje-Pozneje je za dovoljenje za lov rib dajale občina, sedaj je po novem deželnem zakonu pravica pridržana deželi in sme loviti ribe I® zakupnik. Od potoka je dobila ime tudi skupina hiš, nemško „Zell-Freibach“, slovensko pravilno „Sele-Borovnica“. Izlet na Sauleck Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet ^ na 3080 metrov visoki Sauleck vzhodno od Mallnitza. Zbirališče 16. septembra, ob 13. uri pred kolodvorom v Mallnitzu. Od tam se bomo peljali z avtomobili v dolino Dosental do planinske koče Konrad-hiitte (1500 m), odkoder je še pičli dve uri hoda do planinske postojanke Arthur v. Schmidthaus (2281 m) ob jezeru Dosenersee. V koči bomo prenočili ter naslednji dan obiskali naš cilj Sauleck (3 ure hoda). Razgled s tega vrha je prav posebno lep proti »kraljici Tur“ Hochalmspitze (3360 m). S planinskimi pozdravi! Odbor blind und ohne Skepsis geglaubt wird. Man konnte es Verdummungspolitik nennen, d'e jene Leute betreiben und so vor allem vet' suchen unsere Landsleute vollkommen zLl vervvirren und das dann vielleicht noch 3,5 Beitrag zum friedlichen Miteinander deklg' rieren. Die vorallem jetzt vvieder neu au>' flackernde negative und auch gehassig6 Einstellung in Teilen der Bevolkerung Qe' gen die Minderheit kommt nicht von irgend wo, sondern ist die beginnende Frucht je' ner Saat, vvelche diese Leute immer wieded ohne UnterlaB unter die Menschen des Lah' des saen und dann noch behaupten, sl, seien von Liebe und Treue zu Karnten uh seiner Bevolkerung erfullt. Heimatlied fangt wohl dort an, wo man ohne Unter schied der Sprache und Volkszugehorigke1' die Landsleute schatzt und achtet! Das, W3 sich jene leisten, ist jedoch nicht mehr ai dummer, nationaler HaB, den man versuc^ mit dem Mantel der Heimattreue zu deckeh Herbert Guttenbrunner, e- h- 2 Naš tednik 35 — 31. avgusta 1972 I ČUDNA, A PRETRESLJIVO RESNIČNA ZGODBA: Kako se je skotil in kako je izdihnil neki dr. Vseznal Ne vem kje, pač pa gotovo nekje, sem čul izrek starega kmečkega očanca. Naj toi nihče ne očita zlobne „jugoslavizacije“, če ovekovečim njegove besede v pismeni slovenščini in ne v slovenskem koroškem Narečju. Zvenelo bi gotovo bolj sočno, toča naj mi bo odpuščeno, če bom ukradel vse cenjene bralce NT izrednega jezikovega in duhovnega užitka, prave poslastice. Rekel je torej tisti stari učanec, poln zdrave kmečke modrosti: „Mislil je, da zna Vse, a šele v smrti je spoznal, da niti živeti ni znal.“ Mislil je nekega slovitega dr. Vseznala. Dejansko je ta dr. Vseznal res ne-taj znal. A čeprav se je pisal dr. Vseznal, Vsega le ni znal, da, niti živeti menda ni Znal. No, s tem dr. Vseznalom je bilo tako. Naj-Prej se je rodil. Sčasoma se je naučil bočiti, najprej je kobacal, nato je shodil. Tu-či govoriti se je naučil, najprej je „nokal“, "ato pa se mu je le razvezal jezik. Pot živ-tanjska ga je vodila najprej v okolico domače hiše, pozneje v šole in v še višje šole. ^°- ko je prišel mali — takrat še ni bil ne doktor ne Vseznal — v šolo, se je mar-I s'kaj naučil. In ker ni bil najbolj zapuščene Pameti in ker so tudi starši še nekaj zmrzni-j !'• kar so prikradli sebi in drugim otrokom, I® mnogo obetajoči dečko stopal po stop-, n'cah učenosti navzgor. Navzgor, navzgor, I čokler ni prišel na univerzo. Spomnil se je, , ča lahko rečemo univerzi tudi vseučilišče. , . Tam, na vseučilišču je mladi študent za-študirati. Študiral je nekaj, to je tudi 'Odiral, a vsega ni ne študiral ne doštu-či>"al. Celo doktor je postal. In ker je po-s*al doktor, se je vrnil v ožjo domovino. Ker [e spoznal, da v rodni vasi ne bi mogel več Zlveti, se je podal v središče svoje ožje domovine. Tam so živeli skorajda sami u-Cehi možje. Mnogo so znali. Tudi možje °blasti so živeli tam. Velika je bila njiho-^a oblast. Tako velika, da so se jim ljudje |clanjali, da so jim vedno znova izročili svo-6 zaupanje. Pa velike hiše so bile tam. Ve-'*e hiše, polne modrosti in učenosti. In ker 6 mladi doktor res nekaj znal, je zašel v eP° tako hišo modrosti in učenosti. Sami ččeni možje so sedeli tam in študirali in Odirali, v dolgem, napornem, zamudnem 'n izredno skrbnem delu so ugotavljali zanimivosti in dokazovali, kako da so modri, čdi mladi doktor je začel tam delati, se Za9rizel v delo, ogriznil marsikatero snov, j ker se je polagoma začel baviti z marsi-&m, pozneje z vsem, in ker je vsepovsod i1