SVOBODNA SLOVEN DA
LETO (AÑO) XLVI (40)	g™ | jf*%\§ g* gk g IM BI g®| g“»	BUENOS AIRES
štev. (No.) 21	c O LU w C IM IA LI D K EL	4-junija 1987
- r ^ 5S
Spomin in zaveza Nova ofenziva na Slovence
Spomin na trpljenje in smrt dvanajst tisoč domobrancev zavezuje na iracionalen način . ..
Drago Jančar, Slovenski eksil; Nova revija 57, str. 228
Dejal bi, da vsak dogodek, tako vesel kot žalosten, bodisi tudi ona tragedija ali smrt, zavezuje racionalno. Ko človek spozna, kaj je prav, ko doume, da je stvar, za katero je kdo moral umreti, bila pravilna in pravična, ga poštenost in um silita, da ,se ji pridruži, da se zaveže pra' vilni ideji. Kajti resnica je tista sila, ki privezuje nase vsakega poštenega človeka, ki hoče priti stvari do korenin, ki daje pravo ceno dogodkom in dejanjem; in resnica je objektivna, spontana, resnica nas potegne za seboj, da se ji najprej ukloniš in nato jo skušaš oživiti, utelesiti v sebi in v svetu, v družbi in v zgodovini.
Tako je tudi z nami. Tisoči, ki so se pred desetletji uprli krvavi krivici, so svoja življenja tudi dali za pravico in resnico. In mi smo to resnico spoznali, smo jo sprejeli in smo zato tudi navezani nanjo, zavezani smo nanjo s svojimi življenji in dejanji, kjerkoli smo in karkoli delamo — dokler smo pošteni in resnicoljubni. Laž in neresnica lahko varata enega človeka dolgo časa ali mnogo ljudi malo časa, a nimata daljšega obstoja, kajti nenaravni sta in se mislečemu človeku upirata.
Tudi doma nekateri že spoznavajo laž in neresnico ter resnico; nekateri si to upajo javno spraševati in tudi že trditi. Resnica, zapečatena s krvjo, vpije glasneje kot cenzura in tiranija. In nova generacija ima odprta ušesa in jo sliši, čeprav bi jo drugi rajši prevpili s tišino prisile.
A pisatelj naslovnega stavka ima po drugi strani tudi prav: Nismo samo racionalno, razumsko, zgodovinsko navezani na one tragične dogodke in žrtve medvojnih in povojnih ret; ti nas zavezujejo tudi po drugi strani.
Biološko smo nasledniki, sorodniki, smo del njihovega življenja. Skoznje prihaja kri, ki so jo prelili, v naše žile in nam daje življenje in moč, da smo zvesti njih ideji.
Dragi!
Vnovič Ti voščim blagoslovljene velikonočne praznike, enako tudi vsem Tvojim in znancem.
Od daleč sledim Vašim razmeram. Veliko pohvalo je izrekel Jančar v znani NOVI REVIJI, ki je zadnje čase tako zaslovela tudi izven Slovenije zaradi ostrih besedi proti sedanjemu režimu. Ta je podal pretresljivo sliko naše emigracije, pa ne samo politične, ampak tudi gospodarske po vs^m svetu. Ko je omenjal Argentino, je dejal nekako takole: Poglejte, kdo so ti ljudje. To niso naši izdajalci, ne izrodki. Po 40 letih izseljeništva jih je še vedno skoraj toliko, kot jih je odšlo od doma. Otroci naših zavrglih bratov so ostali Slovenci. In mi naj bi se teh sramovali? Čas je, da jim vrnemo čast. — To je bridka klofuta vsem našim oblastnikom. In prišel bo čas, morda ni več tako daleč, ko bo o-pljuvani emigrant ali njegov potomec svobodno stopil na slovenska tla in izprašal vest Kajnovim potomcem.
V naši domovini vre. Mladina, večina razumnikov in Celo nekateri partijci hočejo razčistiti našo zgodovino. N« vem, če se jim bo posrečilo. Južni bratje besnijo nad Slovenci, ker se tr preveč upajo. Slovenci pa hočejo vžtrajati, čeprav vedo, da gredo še težjim časom naproti. Do kdaj? Nihče ne ve.
Živim ob meji in imam sedaj to
A „iracionalno“ lahko tudi pomeni, da biva v nas nekak podzavestna želja po pravičnosti; podzavestna ljubezen do domovine in njene dobrobiti; čutimo z njo in z vsemi, ki ji želijo dobro.
Tragedija, ki je kruto zadela v srce del slovenskega naroda in slovenskih mater, je postavila tudi življenjsko osnovo naši miselnosti. Kakor je nekoč pokol na Kosovem polju dal moči srbskemu narodu, da ni klonil pod turškim jarmom, tako nam je tudi komunistični zločin in genocid — po začetnem obupavanju ’in grozi ter poznejšemu objokovanju — dal tudi ponos in moč, trdno moč v globini duše in srca, kajti molitev umirajočih v roških breznih in junaški pogled postreljenih vojakov in civilistov nas je naučila, da je prvo zavest resnice in opravljene dolžnosti, odločitev za pravico in dobro. Tu ni prostora za materializem in lagodnost, za oportunizem in pri-skledništvo; malenkostnosti ni mesta na morišču nedolžnih in v delovanju njihovih potomcev in somišljenikov.
In zato še vedno živimo, živimo tako v slovenski besedi in kulturi, v vseodpuščajočl ljubezni in veri, živimo v naši mladini in naših domovih; a enako živimo tudi v našem spominu ’in naši volji, v našem prepričanju in naših naporih za resnico in pravico v Sloveniji. Živimo v naši iracionalnosti in v naši racionalnosti.
Morda ni ravno enako naše mnenje s piščevim, morda naše razmišljanje ni istovetno z njegovo idejo o iracionalnosti; a naše življenje je v skladu z našim mišljenjem in z našimi spomini in z našimi predhodniki in našimi mučenci. V nas je razum in volja, misel in kri, v nas je moč, ki izhaja iz tistih krvavih dogodkov in ki nam daje zavest, da ravnamo prav in da nam daje prav tudi že domovina in zadnji dogodki v njej.
Srce se je zvezalo z razumom; nekdanja tragedija smrti se je povezala s simbolom življenja,
za mrtve nismo mrtvi — iz njih
srečo, da si lahko ogledam tudi Slovenijo. Nekajkrat na leto grem domov, tiho in skoraj skrivaj, da ne bi padel komu preveč v oči. Zadnjikrat sem bil za božič. Kakšno srečo imam! Bil sem zopet pri polnočnici. Cerkev polna in novi obrazi. Bil sem med ljudmi, nikogar nisem poznal, verjetno tudi ni nihče mene prepoznal. Lepo je bilo. Med mašo je župnik odprl magnetofon in na ves glas je še enkrat predvajal božični nagovor nadškofa Šuštarja, ki ga je imel po dolgem času prvič po radiu. Ob koncu je župnik pozval vaščane, naj se postavijo v vrsto kot za obhajilo, da bo vsakemu stisnil roko in mu voščil srečen božič. Dolga je bila vrsta, čakal sem, da so se vsi zvrstili. Zadnji sem stopil tudi jaz, saj sem v duhu še vedno v vasi. Takole sem rekel župniku: „Kot zadnji vam voščim jaz v imenu vseh vaščanov, ki žive po svetu in ki so morali zapustiti ta kraj. čestitam k prelepi polnočnici, obenem pa želim, da bi tu še kdaj zaživelo tako prosvetno delo, kot smo ga imeli mi nekoč pred revolucijo.“ Župnik mi je od zadovoljstva stisnil roko in me vprašal, kdo sem. Odgovoril sem mu: „Eden od prijateljev pobitih vaščanov.“
Ta božič mi bo ostal v spominu. Naj sedanji župnik ve, da so po svetu še Slovenci, ki mislijo na domačo farno cerkev. Ti in ostali pa mi oprostite, če sem se drznil tudi v vašem imenu izreči božična voščila.
Še enkrat lep pozdrav!
V Jugoslaviji pripravljajo novo u-stavo. Pripravljajo jo po vsej verjetnosti zato, ker sedanja ne zadovoljuje komunistične partije, ki ima v rokah vodstvo države in sploh vse življenje državljanov. Čeprav je besedilo sedanje ustave eno najobšir-nejših izmed vseh ustav, so se po objavi te ustave iz leta 1974 pokazale mnoge pomanjkljivosti 'in nevšečnosti. Sestavljalci ustave so tedaj spregledali mnogo zadev, katere jim sedaj hodijo narobe. Po mnenju vodilnih partijcev je potrebno z novimi ustavnimi določili onemogočiti razne zahteve narodov, ki so vključeni v Jugoslavijo, in povečati centralistična stremljenja v gospodarstvu in kulturi.
Kaj nameravajo spremeniti?
Iz pisanja domovinskih časnikov 'in revij ter govorov partijskih funkcionarjev je razvidno, da vsebuje u-radni načrt nove ustave močno gospodarsko centralizacijo, ki se kaže v več smereh. Predvsem se kaže .v odpravi republiških ali narodnih go. spodarstev. Odpraviti hočejo kar največ — že do sedaj zelo omejenih — gospodarskih pravic republik in pokrajin. Vso besedo v gospodarskih vprašanjih (investicije, razdelitev deviz, gradba novih tovarn, pokrivanje izgub itd.) bo imela samo centralna vlada t. j. partijsko vodstvo v Beogradu.
... mi dovolite, da predlagam redakcijo spornega odlomka 'iz Ivana Cankarja, mislim tako redakcijo, ki bo primerna za srečanja predvojnih in medvojnih, morda celo povojnih komunistov. Da bomo lažje primerjali, najprej citiram odlomek iz Kurenta v originalu in vljudno vas prosim, da ne prekinete mojega nastopa.
„O domovina, ko te je Bog ustvaril,-te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje. Skopo je meril lepoto, ko je trosil od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje, — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava pa do Gorjancev in je rekel: veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — zrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce stre-peče od same sladkosti; zakaj gore in polje .oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenem pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvoč-nejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo in se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!
Ves veličasten, kakor prerok in glasnik, je stopil Kurent v dolino.“ ------------------x-----
Tako Cankar! Naj omenim tudi, da piše besedo Bog z veliko. Zdaj pa dovolite, tovariši in tovarišice, da predlagam redakcijo teksta, ki bo primerna tudi za srečanje predvojnih in medvojnih (.morda pa mirnodobskih) komunistov v Mariboru. Ali tudi kje drugje!
Dalje je med gospodarskimi načrti nove ustave določilo o preliva, nju dohodkov in o okrepitvi odgovornosti republik za skupni razvoj.
To se lepo sliši. Tiči pa v tem velika nevarnost, da se bodo dohodki bolj razvitih republik še močneje kot doslej prelivali v manj razvite republike (ki so manj razvite tudi po svoji lastni krivdi) v taki meri, da se bo vsa država izenačila ne na višji ravni, ampak v •— revščini.
V ljubljanskem Delu z dne 29. a-prila je na to skrito past opozoril Boris Jež, ki pravi, da iz teh načrtov izhaja, da naj torej enako živita tisti, ki pridno in krepko dela in daje kot tisti, ki prejema. Gotovo je pomoč manj razvitim in ne po lastni krivdi revnim potrebna, kar je krščanska dolžnost, toda v taki meri, kot je to prav, ne da bi se podpiralo razsipjanje premoženja in lenoba. Jež pravi v omenjenem članku, da pravi zdrava pamet, da bi vsakdo moral dobro gospodariti najprej „doma“. Vemo, da marsikatera federalna enota v minulih obdobjih ni plačevala svojih računov, sedaj pa glasno zahteva, da je treba okrepiti odgovornost za skupni razvoj. Ni težko uganiti, zakaj.
Pretok delavstva
Nadaljnja velika past pa tiči v načrtu ustave, da naj se napravi „skup. ni proizvodni program z mobilnostjo
„O, domovina, ko te je Partija u-stanovila, te je trdo prijela z obema rokama in rekla: Tod bodo živeli zavedni ljudje! Skopo je merila lepoto, ki jo je trosila od vzhoda do zahoda. Šla je mimo silnih pokrajin in se ni ozirala nanje — puste leže zdaj na zahodu, strme proti vzhodu in prosijo milosti. Nazadnje ji je ostalo perišče zavesti; razsula jo je na vse štiri strani, od štajerskih agrokombinatov do strme tržaške obale ter od Triglava pa do Gorjancev. .. (V oklepaju: ko že omenjamo radodarnost Partije do strme tržaške obale, pa seveda le ne smemo pozabiti, da tam živi desničarsko orientiran pisatelj, ki bi se sicer rad skril za boljševiškim imenom Boris, a mu to ne bo uspelo...) In je rekla: Zavedni ljudje bodo živeli tod in njih pesem bo ‘Od Triglava pa do Vardara’. Kakor je rekla, tako ,so se stvari dialektično razvijale. Setev je pognala kal — zrasle so osnovne organizacije pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom, srce vztrepeče že ob sami članarini; zakaj gore in poljane oznanjajo, da ¡e ustvarila raj na zemlji... Zavednemu rodu, zavednejšemu pred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekla, se je zgodilo. Bogatejši so res drugi narodi! Bogatejši so drugi jeziki, primernejši za skupno rabo — ali slovenska beseda je beseda govorov, resolucij in proslav. Iz zemlje same zveni, o, ne velikonočno potrkavanje kot pri 'Cankarju, ampak zavijanje socialističnih siren vsako soboto in zvezde sij o s petimi kraki in tudi to svetlobo nam utegne zaračunati elektrogospodarstvo... Zavedna domovina, pozdravljena iz zavednega srca...
Ves ponosen, kakor tovariš iz ce-kaja, je stopil Kurent na sončno stran Alp.. .“
To je moj predlog, upam, da ne bom zaradi njega razpet in da ne bo „završalo“ med mojimi predhodniki — predvojnimi in medvojnimi komunisti.
Po Ivanu Cankarju copyright Tone Partljič
iz Teleksa, 7. maja 1987, okrajšano
delavstva“. To je v učenih besedah povedano, naj se z novo ustavo pomaga uzakoniti preseljevanje delavcev iz „proizvodnih“ razlogov iz e-nih republik v drugo, največ v Slovenijo, ki si je najbolje uredila svoje gospodarstvo. Če bo potem kdo protestiral zoper to vedno večje naseljevanje neslovenskih delavcev v Slovenijo, bo kaznovan, ker dela proti ustavi.
Zapet „učna jedra“
Za Slovence, pa tiči še posebna nevarnost v ustavnem, predlogu „naj se napravijo skupni izobraževalni temelji v Jugoslaviji“. To pa ni nič drugega kot v nove besede skrita ponovitev partijske zahteve, da se uvedejo zloglasna „učna jedra“, ki so jih Slovenci svoječasno odločno odklonili. To so učni načrti, s katerimi naj bi se učenje slovenščine in slovenske literature zmanjšalo v šolah skoraj na ničlo, če se to določilo sprejme v ustavo, se bo vsak protest smatral za protiustaven in temu primerno kaznoval.
Najbolj žalostno pri tem pa je, da je slovenska skupščina sprejela to pobudo in s tem spet pokazala, da je brez lastne hrbtenice in zgolj sluga beograjskega partijskega režima.
Kaj pravijo primorski Slovenci?
Strah pred novimi ustavnimi določili v Jugoslaviji je prevzel tudi primorske Slovence. V tedniku „Gospodarstvo“, ki je sicer naklanjen matični Sloveniji, je dne 13. marca njegov stalni sodelavec in znani javni delavec' Jože Pirjevec zapisal, kar je ugotovil tudi „Primorski dnevnik“, ki je glasilo slovenskih komunistov na Primorskem, da so jugoslovanski narodi na razpotju: ali gredo v nadaljnji razvoj pluralističnega socializma (to je takega socializma, ki bo sodeloval z vsemi Slovenci dobre volje) ali pa gredo v centralizacijo močne in represivne (prisilne) države. če zmaga centralizacija v najhujši meri, bi to pomenilo, da bo v kali zadušena sodobna intelektualna renesansa - prerod - slovenskega naroda in bo Jugoslavija in skupaj z njo seveda tudi Slovenija zdrknila na raven nepomembne nerazvite države.
Odnos primorskih Slovencev do matice bo postal po mnenju omenjenega Pirjevca problematičen, „ker se včasih zdi, da je laže biti Slovenec na tej strani (v Italiji) kot na oni (v Jugoslaviji).“ To nas v zdomstvu ne preseneča, saj nismo nikdar verjeli, da bi bilo mogoče najti v komunistični ideologiji oporo za narodov razvoj in obstanek. Tisti rojaki pa, ki so kljub temu le pričakovali, da bo partija predpostavila narodne interese svojim lastnim, bodo morda zdaj spoznali, da je obstoj slovenskega naroda odvisen od povezave slovenskih narodnjakov, ki hočejo živeti kot Slovenci, v svobodi in demokraciji.
Nam Slovencem je bil še vsak totalitarizem in centralizem škodljiv. Tudi z novo ustavo ne bo drugače. — Pomagajmo rojakom v domovini v tej novi protislovenski o-fenzivi!
Rudolf Smersu
Mogoče ne veste, da ...
— dai so bili člani fašistične skupine, ki so med božičnimi prazniki 1936 v Podgori s strupenim napojem povzročili smrt Lojzeta Bratuža, svoječasno vpisani v komunistične organizacije...
da je Mitja Ribičič na nekem partjiskem sestanku rekel, da je množično obiskovanje Plečnikove razstave, ki je bila nedavno v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, klerikalizem...
MLADIKA Trst, št. 2-3 1987
zmmo!
TDml.

PISMO OD DOMA
aprila 1987
0 domovina, ko te je Partija blagoslovila
(Komentar k cenzuri Cankarja med proslavo predvojnih komunistov
v Mariboru)

LJUBLJANA — Naziv doktorja znanosti so si pridobili: Nataša Golob, dr. zgodovinskih znanosti, z delom „Poslikani leseni stropi na Slovenskem od začetkov do konca 17. stoletja“; Vladimir Kralj, dr. literarnih znanosti, z delom „Pojem ekspresionizem v nemški in slovenski literarni vedi“; Andrej Kranj, dr. geografskih znanosti, z delom „Recentni fluvialni jamski sedimenti, njihovo nastajanje in vloga v speleogenezi“; Božo Otorepec, dr. zgodovinskih znanosti, z delom „Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov v slovenskem prostoru“; Ljubinka Teržan, dr. arheoloških znanosti, z disertacijo „Starejša železna doba na slovenskem Štajerskem“; Janez Vrečko, dr. literarnih znanosti, z delom „Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem“; Slavko Rex, dr. tehniških znanosti s področja gradbeništva, z delom „Raziskava optimalnih postopkov zasnove tovarn za proizvodnjo velikih gradbenih- betonskih elementov“; Branko Rojc, dr. tehničnih znanosti s področja geodezije, z delom „Prispevek k raziskovanju percepcije vsebine karte“; Mirko Doberšek, dr. metalurgiških znanosti, z delom „Konstrukcija trokomponent-nih sistemov Pd-Au-Zn, Bd-iCu-Zn, Au-Cu-Zn“; Marija Gorenšek, dr. tek-stilnotehniških znanosti, z delom ,,A-gregacija nekaterih anionskih barvil v vodnih raztopinah“; Bojan Mohar, dr. matematičnih znaniosti, z disertacijo „Grafi v kombinatorični topologiji“.
LJUBLJANA — Uporaba zastav narodnosti Jugoslavije je bila obravnavana na seji predsedstva Republiškega komiteja SZDL (iSioc. zveze delovnega ljudstva). Izjavili so, da, je za skupni simbol suverenosti vseh narodov Jugoslavije nesporno najprimernejša peterokraka rdeča zvezda.
MARIBOR — 17. srečanje slovenskih lutkarjev so priredili v tem kraju. Na 2-5 predstavah je nastopilo več kot 250 lutkarjev. Kot gostje so sodelovali tudi lutkarji z Dunaja in iz Italije.
NOVO MESTO — Veter v mreži nosi naslov film Filipa Robarja-Dorina, ki ga bodo v kratkem posneli. Ta slovenski režiser je avtor celovečernega dokumentarne Opre Roma (o Romih-ei-ganih na Dolenjskem) in Ovni in mamuti (o Bosancih v Ljubljani). „Veter v mreži“ je napisan po romanu Mirana Jarca Novo mesto.
LJUBLJANA — Dejavnost na področju slovenske glasbene kulture, zlasti na poustvarjalnem področju, je precej razvejana. Letos so bili prirejeni tudi Slovenski glasbeni dnevi, kombinacija strokovnega posvetovanja v povezavi s predstavitvami slovenskih skladb. Bilo je pet koncertov: Nastopil je Komorni ansambel Simfonikov RTV Lju-
bljana, ki je izvedel dve noviteti skladateljev Božidarja Kantušerja in Igorja, Štuhca, kakor tudi delo Alda Kumra. Na programu je bil koncert solistične glasbe, na katerem so predstavili nekaj del iz t. im. ptujske zbirke, to je zbirke skladb, ki so se «hranile na ptujskem gradu in ki jih zdaj v ustrezni strokovni redakciji izdaja Državna založba Slovenije. Kvartet Toneta Janše je nastopil s slovenskimi jazz kompozicijami. Pozornost pa je vzbudil skladatelj Božidar Kos, ki živi in ustvarja v Avstraliji, s svojim delom.
LJUBLJANA — Teatrska dejavnost
je razgibana. V Drami so uprizorili Shakes-pearjevo pravljično igro Vihar, ki jo je na novo prevedel Milan Jesih, režiral pa Mile Korun.. Ekspresionistična enodejanka Apokalipsa Stanka Majcna pa je bila uprizorjena v Eksperimentalnem gledališču Glej, v režiji Matjaža Zupančiča.
KOPER — Agencija za ločitve, komedija Andreja Jelačina, je privabila mnogo gledalcev. Uprizorili so jo igralci Gledališča brez tretjega.
SLOVENCI v ARGENTINI
Osebne novice
Krsti: V župni cerkvi sv. Miklavža, v San Justu je bil krščen Martin Filipič, sin Andreja in Lidije roj. Maček. Botrovala sta Jože Maček in Elena Mateja Hribar. Krstil je župnik Matija Borštnar.
V	farni cerkv; Sv. Gabrijela, (Vicente López) je bila 23. maja krščena Katarina Neža Eiletz, hčerka Roberta in Nore González. Botra sta bila lic. Marjeta Eiletz in Jorge González. Krstil je dr. Jure Rode.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil 23. maja krščen Ezekijel Stanislav Marinček, sin Janeza in Alicie Jorgeli-ne Cordero Buchmann. Botra sta bila inž. Jože Mozetič (namestnik Stanko Marinček) in Marta Cordero de Pidal. Krstil je dr. Jure Rode.
Vsem iskrene čestitke!
Poroki: V cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji sta.se poročila 21. maja Liliiana Kadivec in Angel Cortese. Za priči sta bila nevestin oče Ivan Kadivec in ženinova mati, poročil pa je župnik Tone Rant. Čestitamo!
V	cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši sta se poročila 30. maja Jože O-blak in Helena Loboda. Za priče so bili ženinova mati Francka roj. BožnaT ter bra.t Dominik Oblak ter nevestini starši Marjan Loboda in Albina roj. Žonta. Poročil ju je dr. Jure Rode ob somaševanju sup. Ladislava Lenčka CM. Čestitamo!
Smrt: V José León Suárezu je v soboto, 30. maja, umrl kot žrtev prometne nesreče Janez Šušteršič, star 26 let. Hudo prizadeti družini dr. Darka Šušteršiča izrekamo globoko sožalje!
„Zadnje čase sem vas imel nekoliko zapuščene,“ tako se je izrazil predsednik Alfonsin, ko je pred dnevi sprejel glavnega tajnika CGT Ubaldinija, kateri je pohitel v vladno palačo v zastopstvu delavskega razreda. Sestanek ni imel posebnih posledic. Takrat so sicer vsi izražali zadovoljstvo nad medsebojnim razumevanjem, katerega so hitro poslali v arhiv, kakor hitro se je na obzorju pojavila prva težava in se na poti prikazal prvi kamen spotike. Oglejmo s! to zadevo nekoliko po-bliže. Bralci naj piscu oprostijo, če se včasih ponavlja v teh razlagah. A težko je razlagati sedanjost, če se ne omenja vsaj temeljnih podatkov iz preteklosti.
ADIJO, PA ZDRAV OSTANI
Dejansko, da ne gremo predaleč, se je vse pričelo v začetku leta, ko je vladna gospodarska ekipa predvidevala mesečno inflacijo, ki naj bi v nobenem, slučaju ne presegla tri odstotke. Seveda je že meseca januarj? inflacija poskočila kar za 7,6%. To je bil prvi udarec. Že sredi februarja je bilo vidno, da je položaj vladi ušel, iz vajeti. Zato je e-kipa, ki jo vodi minister Sourouille pripravila drugo izdajo avstralskega plana, nekoliko zmanjšano 'in omiljeno, a katere temelj je bil, kot v prvem poizkusu, zamrznjenje cen in plač.
Da'se stvar ni obnesla je razvidno iz poznejših dogodkov. Zamrznjenje se nikakor ni obneslo. Že f&-bruarja je inflacija dosegla 6,5%, marca pa 8,2%. S tem je bil dejansko podminiran vladni načrt. Ako-ravno je aprila inflacijski sunek popustil (inflacija je bila le 3,4%), za maj računajo nad 4% inflacijo, in za junij še večjo, zlasti zaradi poskoka cen mesa.
Medtem, .ko se je vse to dogajalo, je vlada sprožila široko ofenzivo na sindikalni fronti. V to okolje je treba vpisati sporazum med radikali in staro peronistično sindikalno gardo, ki ima pod kontrolo največje argentinske sindikate. Posledica, tega sporazuma je bila zamenjava na delavskem ministrstvu, kamor' je bil postavljen ' peronistični sindikalist Carlos Alderete. Ubaldini je popustil v svojem opozicionalnem boju in se zabarikadiral med zidove CGT1.
Takoj je bilo vidno, da bo prej ali slej prišlo do nesporazuma med delavskim in ekonomskim ministrstvom. Ta nesporazum je prišel do viška ob zadnji povišici plač, ki velja od 1. junija naprej. Povišlca (6%) ne sme biti manjša od 30 av-stralov. Vprašanje je bilo, ali 30 av" stralov vključiti v tkim. „temeljne plače konvenija“. Delavsko ministr-
stvo je z dekretom to že odločilo, a reakcija gospodarskega ministra je bila tako huda, da so dekret spremenili, ko je bil že podpisan in objavljen. Nov dekret s predsednikovim podpisom je ukinil prejšnjega in spremenil ves položaj.
To spremembo je izrabil Ubaldini. Sam in osebno je pohitel na letališče Ezeiza in dejansko ob lestvici letala prepričal delegacijo, ki naj bi pohitela v Ženevo na zasedanje Mednarodne organizacije za delo, da je opustila svoj namen in ostala doma. Vladni zastopniki so odrajžali sami. . .
PROCENTI, VEDNO LE PROCENTI
Seveda moramo razumeti to sindikalno potezo. Tradicionalno so argentinski sindikati uporabljali letno pot v Ženevo kot pritisk na vlado. Gre za mednarodni prestiž vlade. Z delavci je ena, brez delavcev je druga pesem. Vsaka vlada si je nad vse prizadevala, da bi uradno delegacijo sestavljali tudi sindikalisti. Največji uspehi vojaških vlad na tem področju so bili, kadar so mogli v delegacije vključiti vsaj kakega vidnejšega sindikalnega zastopnika. Poraz pa je bil, kadar je CGT poslala „vzporedno“ delegacijo, ki je pred tem mednarodnim forumom kritizirala postopanje diktatorialnih vlad.
Sedanji prekinjeni polet je treba zabeležiti kot novo posebno Ubaldi-nijevo zmago. Ne vemo kako se bo ta pripetljaj naprej razvijal. Dejstvo je, da vse vladne koncesije na področju delavske zakonodaje niso bile dovolj močne, da bi si zagotovile popolno voljo sindikalizma. Kadar gre za povišice, za večje ali manjše procente v delavskih plačah, tedaj se dejansko v resnici odloča usoda razmerja med vlado 'in sindikati.
Zakaj je tako važno, ali je 30 av" stralov vključenih v „temeljne plače konvenija“? Tu ne gre le za za 30 avstralov, marveč za večje procente. Reči je treba, da vlada nima problema kar se tiče privatnih podjetij, problem so državni uslužbenci. Vsako državno podjetje in marsikateri sektor državnih uradnikov i-ma poleg „suhe“ plače še marsikateri nameček, katerega razmerje teče vzporedno (po procentih) s „temeljno“ plačo. Neko državno podjetje ima baje kar 19 takih „na-mečkov“, kar plačo in povišice dvigne vsaj za 50 odstotkov. Tistih 30 avstralov bi tako lahko postalo 40, 45 in še več, odvisno od doklad in procentov. Tega pa sedanje finančno stanje vlade ne prenese. Odtod taka jeza gospodarskega ministra in sila, k'i je povzročila, da je bil ukinjen že podpisani dekret in nadomeščen z novim.
A to ima globoke politične posledice. Ubaldini je znova pridobil na moči 'in ugledu. Delavski minister in ves njegov krog so se blamirali pred javnostjo, in si zlasti zagotovili nejevoljo in antipatijo širokih množic državnih uslužbencev. Celotna stvar pa kaže kaj malo resnosti, če se dekreti podpisujejo in u-kinjajo po mili volji — gospodarskega ministra...
VSAJ EN GLAS... ZA VBOGAJME
Vsa ta zadeva med vlado in sindikati, pa še vedno rastoča afera o-koli zakona „pokorščine“, poriva nekam v ozadje vprašanje volitev, ki so že — pred vrati. Danes nalašč o vojaški zadevi nismo hoteli pisati, da ne bi preveč dolgočasili bralcev. Kar se tiče volitev, se bo pričelo pravo delovanje šele, ko bo parlament prešel v dobo dopusta 'in tako politikom dal priliko, da organizirajo mitinge, objavljajo obljube in tré-petajo za možne prejete glasove.
Volilna kampanja je vidna le po nekaterih zadnjih notranjih volitvah strank in pa vsled plakatov cestne kampanje peronistov, ki so v provinci Buenos Aires prehiteli radikale.
Za konec naj omenim še zadevo kongresa. Zapisali smo, da si bodo poslanci vzeli dopust za uspešnejše izvajanje svojega političnega poklica. Še prej mora seveda poslanska zbornica potrditi spremembo, ki jo je v zakon o „pokorščini“ vrinil senat. Ta sprememba vključi v območje pomilostitve tudi polkovnike in generale izza leta 1976, to je naknadnih 50 oseb. Ali bo pozneje ta pomilostitev še razširjena ne vemo. Trenuten problem je ta, da je vodja radikalnega bloka v poslanski zbornici, polemični César Jaroslavky izjavil,' ob prvem glasovanju poslancev, da ne bo pristal, da bi se v tekstu spremenila „niti vejica“. Sedaj pa pridno agitira naj se potrdi sprememba, ki pomeni razširjeno pomilostitev. če ga kdo vpraša po i-sti „vejici“, odgovori, da stvari ne smemo vzeti preveč dobesedno. Tudi tako se piše zgodovina.
PRVI KORAKI
ANEKDOTE IZSELJENCEV V ARGENTINI
18.
Martin je iskal nek naslov. Vprašal je moža, ki ga je srečal, kje je ta in ta hiša.
„Poznam jo. Pojdite naravnost „hasta la curva“,* nato dvajset metrov na desno!“
Martin je debelo gledal in ko mu je mož še dopovedoval, ga je vprašal.
„Kako pa naj spoznam, katera je kurba?“
* do ovinka
•awaaaaaBaaasBaaaBaBaaaiiaBBBBBaa ■■■■■■■■■■■
BaBaaaaaBaaaaaaaaaaiaaBaaaaaaBBaaaBRaaaaBaaaaaBBBaaa«aaasaaaaaaaaHCBaaaBaaaaBaRaaaaaaBaB«aaanaaaBaBaaaBaBaaaaaBBaBaBaaaaaaaaauiaaaaaaaBaaaaaaaaaanaaBaa«BaaaBaaBaBDaaaaaaaaaaraaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaBaaaaaaaaBBauaaBaBi
■■■MIBBBBBIB
NOVA REVIJA 57	Dr. Katica Cukjati
Oblike slovenskega samomora
NIKO GRAFENAUER
Zadnja številka Nove revije (1. 1987) nam že v samih uvodnih mislih razloži, da so razprave in eseji filozofskega in družboslovnega značaja iz različnih vidikov avtorjev v zvezi s problem,atko slovenskega naroda. Presenetljivo je dejstvo, da je vodilna ideja in zaključek razprav zahteva po slovenski samostojnosti in svobodnem življenju Slovencev v demokratičnih družbenopolitičnih strukturah.
V tej izdaji Nove revije je problematika slovenskega človeka kot posameznika 'in kot člana naroda razsvetljena iz različnih zornih kotov: v nekaterih primerih na podlagi kulture in zgodovinske preteklosti slovenskega naroda; v drugih esejih v znanstvenih analizah slovenske socialne, politične in gospodarske realnosti. Iz analize slovenske preteklosti in sedanje vsesplošne krize se iščejo in nakažejo v prispevkih rešitve za bodočnost našega naroda.
Po besedah uredništva „gre za pobudo za drugačno razmišljanje o Slovencih, za novo koncepcijo slovenstva, ki naj bi se konstituiralo v ustanovah potencialno suverenega naroda in v njegovem vsakdanjem
življenju — glede na zahteve nove zgodovinske epohe“.
Pod temo O narodni eroziji je znani in priznani analist Niko Grafenauer razvil svoje misli in zaključke v jasno zastavljeni temi Oblike slovenskega samomora (str. 228-244). Ko se je avtor te zanimive sociološke analize v uvodnih stavkih lotil vprašanja o vzrokih samomora, sklepa, da „najbolj nedoumnih, a vendar umljivih človekovih skrajnih dejanj, kakršno je samomor, ni mogoče zvesti ne na filozofsko, ne na sociološko, ne na biološko, ne na psihološko ali psihoanalitično, ne na ideološko ali epistemološko raven. Vsi ti odgovori ostajajo načelni in ne morejo obseči individualnega eksistencialnega bistva.“ Niko Grafenauer razvija dalje svoje misli o e-tičnosti samomora v shematičnem a jasnem pregledu filozofskega stališča do tega vprašanja. Ustavi se ob stališču Platona, Sokrata, sv. Avguština, Descartesa in sodobne filozofije do življenja — samomora. Avtor te razprave zasledi „epohalne spremembe v zgodovinskem, dogajanju v Evropi“ in o modernem individualizmu, ki se na literarnem pod-
ročju razodevajo v stvaritvah — od Goetheja do Holderlina — od Cankarja (zgodba o Slivarju v Tujcih) do Kocbeka (zaključni verzi Ob sveči).
Po filozofskem, zgodovinskem in literarnem pristopu k tej temi Grafenauer ugotavlja: „samomor prikazuje kot posledica nemožnosti takšnega tvegajočega, kreativnega, izpostavljenega, notranje in zunanje ne~ zavr.tega življenja. V njem se na eni strani nedvomo izraža klic po takem družbenem svetu, kjer bi bil človek lahko na ta način res doma, na drugi strani pa tudi odgovornost, ki jo za odsotnost tega in takega sveta sprejema nase. V samomoru se razodeva tako najgloblja človekova eksistencialna zgroženost spričo družbene oglušelosti, kar ga potiska v socialno tujstvo^ kakor tudi težnja po ohladitvi njegovega lastnega družbenega erotizma do indiferentnosti, kakršno nosi s sabo smrt kot temeljna in nepremakljiva resnica bivanja. Želja po polnosti biti se tako per negationem udejanji v smrti, v kateri se z žrtvovanjem posamične eksistence zrcali celovita resnica družbe, ki venomer pozablja nanjo.“
FENOMENOLOGIJA SLOVENSKEGA SAMOMORA
S filozofskega in literarnega področja se Niko Grafenauer poda na konkretne podatke slovenske sodobne stvarnosti v zvezi z grozno pro-
blematiko, ki jo predstavlja samomor za posameznika in družbo. Ta boleča točka samouničevanja pripadnikov slovenskega naroda v Slovenski republiki postaja tem bolj zaskrbljujoča, ko se primerjajo podatki z redkimi pojavi samomorov v preteklosti in tudi kadar se primerjajo statistike z ostalimi narodi v Jugoslaviji, saj je v ostalih republikah pojav daleč za slovensko samomorilno lestvico. Seveda moramo ob tem priznati, da so podatki o samomorih n* Slovenskem pred letom 1960 pomanjkljiva in zato nezanesljiva. Grafenauer je osvetljitev problema o suicidnosti Slovencev deloma le e-nostransko razlagal, ker nima odgovora na to, zakaj je pri ostalih jugoslovanskih narodih, ki živijo v podobnem politično-socialnem okolju kot Slovenci število samomorov znatno nižji. Kar naj bi razodevalo, da poleg družbeno-režimskih faktorjev so tudi odločilni psihološki faktorji (o tem je marsikaj odkril znani psiholog dr. Trstenjak).
Celotno in temeljito preučevanje problema samomora med Slovenci bi bilo možno, če bi se parametri in statistike na matičnem ozemlju primerjali z drugimi podatki o Slovencih izven matičnega ozemlja, kateri pa zaenkrat niso registrirani.
Pravilno pojasnjuje Niko Grafenauer, da ne gre v tem članku le striktno za primere samomora temveč tudi za druge pojave samouničevanja, kot to, „da imamo v naši
republiki desettisoče alkoholikov, da smo prodali lani 150 milijonov tablet pomirjeval, da imamo eno najvišjih stopenj samomorov v Evropi, da i-mamo v Jugoslaviji med aktivnimi zavarovanci več kot 11% delovnih invalidov, četrtino med njimi na o-snovi psihiatričnih diagnoz, da je stres vzrok polovici vseh obolenj, s katerimi se zatekajo ljudje k zdravnikom splošne medicine, itd. K temu je treba prišteti še čisto poseben fenomen, da srečamo danes vedno več bolnikov brez simptomov, ljudi, za katere je značilna majhna intenzivnost doživljanja, čustvovanja, veselja nad življenjem, nizka stopnja kritičnosti in odgovornosti, zato pa toliko večja mera egoizma, brezobzirnosti, rivalitete, sovražnosti, primitivizma, zainteresiranosti za udobje in telesne potrebe, konformizma in strahu, da bi izgubili svoj materialni standard.“
Pravtako je zaskrbljujoče dejstvo: „To ugotovitev na ravni tako imenovane biološke reprodukcije še posebej zgovorno ilustrira tudi dejstvo, da nezadržno upada število živih rojstev, saj se je od leta 1980, ko smo v Sloveniji našteli 29.900 novorojenčkov, v letu 1985 to število spustilo na 25.670, kar znaša komaj 1,3% vse populacije.“
Grafenauer, se v svoji razpravi ne zadovolji z opisom slovenske situacije, kot odličen sociolog išče vzroke temu pojavu — patološki lestvici samomorov. Med najvažnejšimi činite-
Še o obisku s Primorske
Pri Slovencih pod Aconcaguo
Vneto in z vso ljubeznijo in nestrpnostjo smo se v Mendozi pripravljali na obljubljeni obisk škofa dr. Janeza Jenka iz Kopra v spremstvu msgr. Boleta in dr. Alojzija Starca.
Vkljub delovnem popoldnevu se je za njihov prihod 14. maja na letališču El Plumerillo zbrala kar lepa skupina rojakov s svojimi predstavniki. Prisrčno nasmejani obrazi prispelih gostov so nas vse na mah obvladali in bili smo kar brž — prijatelji.
Zvečer smo se zbrali v dvorani našega Dcma. Ob strani odra nas je pozdravljala s svojim blaženim smehljajem. Marija Pomagaj, ob zavesi sta stali obe narodni zastavi, na o-dru pa je nestrpno stopicala naša najmlajša mladež.
Ob prihodu gostov, ki sta ju spremljala tudi župnik Tomažič in naš dušni pastir v spremstvu narodnih noš, so navzoči dolgotrajno ploskali v pozdrav. Ob odru nameščeni pevski zbor je pod vodstvom lic. Marka Bajuka navdušeno zapel Tom-čevo „Glejte, veliki duhovnik!“ Nato je učenec Bajdov Friderik z odra pozdravil Prevzvišenega in otroci so mu izročili slovenski šopek.
Pred oder je stopil nato naš dušni pastir dr. Horn 'in izrekel v kratkih besedah dobrodošlico, saj „kot popotniki solzne doline izven Slovenije potrebujemo takih obiskov, da si z njimi kot slovenski verniki zagotovimo srečen pristan v nebeški domovini.“ Nato so šolski otroci zapeli pet pesmic, ki jih je pripravila Marjanca Bajda.
Sledil je pozdravni govor društvenega predsednika arh. Božidarja Bajuka, iz katerega podajamo nekaj misli:
„Povezava s Slovenijo je za našo rast in našo bodočnost vsak dan po-trebnejša. . . Poteka že 42. leto zdomstva in 38. leto našega Društva. Ves čas skušamo ohranjati in gojiti 'najvišje vrednote vere, upanja in ljubezni.“
Nato se je podrobno pomudil pri opisu naših današnjih razmer, ko štejemo v zdomstvu že tri rodove: starše, ki so se morali odtrgati od-doma; mlajše, ki so v mladih letih zapustili domovino; in končno naši otroci, že' tukaj rojeni.
„Presajati zdomstvo v naše potomce je težka naloga! Najtežja pa je pri mešanih zakonih, pri katerih doživlja pač samo eden od: zakoncev pripadnost slovenski kulturi... In v tem se trudimo in skušamo razjasniti pojme, iščemo poti.
Predragi gospod škof! Prihajate med nas z geslom: Vera zmaga. Slovensko mendoško občestvo se nocoj pridružuje vašemu življenjskemu na-
črtu. Iskreno prosimo našo Mater Marijo, naj nam Sv. Duh poglobi vero in tako pomaga k zmagi!“
Sledil je nato pozdravni spored, ki ga je vsebinsko povezal inž. agr. Marko Bajuk.
Najprej je v pozdrav škofu-Go-renjcu zbor zapel „Pozdrav Gorenjski“. Sledila je — kot rojaku Sorškega polja Simona Jenka deklamacija „Na Sorškem polju“ (inž. Jožko Šmon). Zbor je nato zapel dve gorenjski pesmi. S. Grebenc pa je recitiral Stanka Janežiča „Domovina“, za sklep je zbor zapel „Slovenija v svetu“. Vodil je lic. Marko Bajuk.
Z radostnim in zadovoljnim nasmeškom je toplo pozdravljen stopil na oder dr. Jenko. Zahvalil se je za prelep sprejemni pozdrav in navezal misli na Kremžarjev klic v zadnji zapeti pesmi „Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!“ Omenil je naš usodni križev pot, ki smo ga znali vzeti nase. Pomudil se je tudi pri moralnih težavah v našem narodu in poudaril, da smo drug drugemu potrebni pomoči.
V	kratkem odmoru so fantje namestili mize in sledila je skupna večerja ob sočnem asadu ter v živahnem, razgovoru tja v pozne nočne ure.
V	petek je bil škof dr. Jenko dopoldne sprejet v avdienci pri men-doškem nadškofu msgr. Rubiolu, potem pa je v spremstvu nekaterih
odhitel v avtu med naše- gorske velikane. Obiskali so grob prvega slovenskega dušnega pastirja v Argentini župnika Jožeta Kastelica in naravno čudo Puente del Inča. Potem so se pa oddahnili in odteščali v Slovenski planinski koči „Jože Kastelic“.
Zvečer je bila v Domu maša in nato razgovor msgr. Boleta z našo mladino.
V	soboto so gostje obiskali bodego, da so videli, kako se „stiska“ vino — na veliko in obiskali težko bolno gospo Gregorčičevo. Zvečer je bil razgovor s starši, ki ga je vodil msgr. Franc Bole.
V	predvečer pa ga je obkrožila vsa srenja in mu navdušeno za god zapela: „Zadoni nam, zadoni.“ Gospod škof se je presenečen zahvalil.
Višek obiska pa je dosegla nedelja, 17. maja s slovesno koncelebri-rano mašo, kateri sta se pridružila poleg treh gostov tudi naš župnik Ivan Tomažič in dušni pastir Jože Horn. Med mašo je škof v jasni besedi razložil in poudaril pomembne bese nedeljskih beril in zlasti evangelija ter duhovno pripravil botre in birmance. Sledili so obredi sv. birme; imeli smo osem, birmancev. Ves čas je pel naš zbor pod vodstvom lic. M. Bajuka Tomčevo mašo.
Po končanih obredih smo spet ob mizah napolnili dvorano in njeno preddverje za skupno kosilo. Za sklep so sledili zahvalni pozdravi. Zvečer pa so gostje spet v avioriu odhiteli v Buenos Airesu.	Bb.
Obisk v Bariločah
Res so nam coprnice, ki delajo patagonsko vreme, šle tokrat na roko. Prav, ko je pristajalo letalo, ki nam je prineslo evropska gosta in dr. Starca, so se začeli razgrinjati oblaki, ki so že teden dni trosili moker dežek po mestu in ki so nasuli tudi nekaj snega po gorah. Precejšnja skupina rojakov in mladina v narodnih nošah je pričakala goste 19. maja na letališču. Po prisrčnem sprejemu in živahnem razgovoru so jih Bariločani naložili na avtomobile in odpeljali na . tipično argentinsko kosilo ob izlivu Limaya. Popoldne pa so šli pogledat še južni predel parka vse do slapa Alerce, kajti dan se je razbohotil v jasnini in luči.
Zvečer se je urednik Bole- razgo-varjal z mladino v Planinskem stanu. Za naše planince je zvenelo dokaj zanimivo, da se je „Ognjišče“ porodilo ob taborjenju v prosti naravi — od tod ime revije, ki predstavlja danes eno najpomembnejših slovenskih izdaj, vsaj kar se naklade tiče. Bole je tudi poudaril, da je znanje več jezikov zelo koristno za vse ljudi, in pozival mladino, da se
izobrazi v materinščini.
Zvečer so bili gostje povabljeni k Žužkovim.
V sredo dopoldne je prišel na vrsto obisk smučarskega središča Ce-rro Catedral, kosili pa so pri Kambičevih, ki stanujejo v zgodovinski hiši, kjer je pol stoletja živela družina bariloškega pionirja Emilia Freya.
Proti večeru so gospodje Jenko, Bole in Starc obiskali Aljažev šolski tečaj. Gospe Marnova in Janova sta pripravili lep spored, ki se je sestavljal 'iz priložnostnih verzov in kratke veseloigre o Pavlihovih dogodivščinah. Za to igrico je pet sodelujočih otrok pokazalo veliko navdušenje, a tudi tisti, ki so gledali, so bili jako zadovoljni.
Ob osmih zvečer je škof Jenko maševal skupaj z vsemi drugimi duhovniki (sodelovala sta seveda tudi bariloška duhovnika M. Cukjati in
B.	Jan) v lepi kapeli pri sestrah, kjer se zdaj že dolgo vrsto let opravljajo slovenske službe božje. Krstil je tudi Godeevega fantiča Marjana.
Kljub delovnemu dnevu se je zbralo pri maši veliko število rojakov in škof Jenko je v pridigi vse spodbujal, naj ostanejo zvesti veri in narodu iz katerega so izšli. Po maši je zbrana družba krenila v Planinski stan, kjer so pridne roke pripravile tečno večerjo.
Žal se je v petek že iztekel kratki
čas bariloškega obiska in po izletu v Začarano dolino je komaj še ostal čas za kosilo pri Arnškovih in že so morali na letališče. ,
Tudi ob slovesu se je zbrala družba rojakov, ki je gostoma želela srečno pot v upanju na ponovno snidenje na tej ali oni strani Atlantika.
VA
JV« sestanku z mladimi v Slovenski hiši
Na predvečer Marijinega praznika in na dan žrtve za mladino, smo se mladi zbrali v Slovenski hiši. Najprej pri sv. maši, katero je daroval škof dr. Janez Jenko, ob asistenci spremljevalca msgr. Boleta in mladinskega vodje Francija ‘Cukjatija.
Gospod škof nam je dal primerne napotke za življenje ob razlagi nedeljskega evangelija. Ubrano petje ob spremljavi orgel in kitar je slovesnost sv. maše še povzdignilo.
Na ta način je mladina počastila Marijin praznik in se ji znova izročila v njeno varstvo. Sledil je kratek odmor in vsi smo se podali v zgornjo dvorano, kjer nas je že čakal msgr. Bole.
Bilo nas je toliko, da smo zasedli dvorano do zadnjega kotička. (Kar po tleh smo posedli, ker je bilo sedežev premalo.) Urednik Ognjišča se ni mogel načuditi, da se nas je toliko zbralo na sobotni večer in nam čestital k propagandi za ta večer. Kajti povsod so bili napisi z njegovim imenom.
Predsednik Fantovske zveze in predsednica Dekliške organizacije sta ga pozdravila.
Predstavila sta slovensko mladino z njenimi organizacijami ter podala na kratko nje delo v Argentini. Tako v verskem, kulturnem in športnem. udejstvovanju.
Predavatelj nam je govoril o delu in življenju mladine v Sloveniji, ki se zbira pri veroučnih skupinah.
Mogel je ugotoviti, da smo tukaj bolj utrjeni v veri in naj v tem vztrajamo, kar je bilo za nas zelo vzpodbudno. Da pa v tem nadaljujemo pa moramo veliko brati verskega, tudi kar pride iz Slovenije. Bil je zelo vesel, da ima med nami toliko naročnikov „Ognjišča“. Posebno pa je poudaril, naj skrbimo, da bo med nami živa tiskana beseda.
Povedal nam, je tudi zakaj se je odločil za ta mladinski mesečnik: potrebe za mladino. Vzgajati je zelo velika naloga in le po tisku se veliko doseže, čeprav se sadovi niso takoj pokazali.
Rad je odgovarjal na vprašanja, k'i smo mu jih stavili, čutili smo se tako blizu mladine v. Sloveniji, ker smo imeli med seboj enega glavnih pionirjev dela za njo.
Pozno v noč se je raztegnil razgovor z urednikom Ognjišča, pa še bi trajal, če ne bi šla ura že na polnoč. To je bil dokaz, da je bilo srečanje potrebno in koristno.
Ob koncu se je zahvalil predsednik SFZ Dominik Oblak za dragocen čas, ki ga je podaril slovenski mladini v Argentini in mu izročil za spomin „poster“ z napisom „g. uredniku Ognjišča msgr. Boletu slovenska mladina v Argentini“. Zagotovil nam je, da ga bo obesil v svoji pisarni na častno mesto.
Poslovili smo se v upanju, da se spet vidimo, nas vse pa je povabil na obisk v Slovenijo.	Manica
Srečanje s primorskimi rojaki
Nekateri primorski rojaki so prihajali v stik s škofom dr. Janezom Jenkom in njegovim spremljevalcem msgr. Francem Boletom ob različnih priložnostih (sprejem na letališču, „Slovenski dan“, birma, srečanja v krajevnih Domovih), k posebnem srečanju z njima pa- so se zbrali v nedeljo 24. maja.
Škof Jenko je bil od 1964. leta pa do velikega četrtka letos koprski škof in dobro pozna Primorsko, njene kraje, ljudi in razmere, zato je bilo to srečanje obojestransko pomembno. Srečanje je bilo v cerkvi sv. Rafaela v četrti Devoto, kjer i-mamo' že 10 let podobo svetogorske Marije in kjer se zbiramo k mesečni slovenski maši.
Ob petih popoldne je v polno cerkev vstopil škof Jenko v spremstvu skupine narodnih noš, ministrantov in somaševalcev: delegata dr. Aloj-
zija Starca, msgr. Boleta, Jožeta Škerbca in Jožka Repovža SDB. Pred podobo Marije s Svete gore ob oltarju je pozdravila predstavnika slovenskih škofov in njegovega spremljevalca ga. Mari Keržičeva v narodni noši, otroka Gabrijela Pahor in Niko Možina, tudi v narodni noši, pa sta gostoma izročila slovenski šopek.
V začetku maše je dušni pastir primorske skupnosti Jože Škerbec podčrtal navezanost primorskega vse-ljenca na Marijo s Svete gore, h kateri se obrača v vseh življenjskih preizkušnjah in težavah zdomskega oz. izseljenskega življenja, ter izrazil veselje ob obisku cerkvenih gostov ,s Primorja. Mašni napovedovalec je bil Tone Bidovec, berili sta brala Jože Korošec in ga. Francka Koroščeva, prošnje za ¡ vse potrebe (Nad. na 4. str.)
lji je zasledil tele: industrializacija, razslojevanje, razporoke, izkoreninjenost ljudi iz tradicionalnega kmečkega sveta ter splošno desin-tegracijo sveta, kjer ni več identitete med družbo 'in domovino. S pogumom dodaja še druge vzroke: dogajanje v zvezi z informbirojem in čistko, in partijsko vodena družbeno koruptivna kampanja za boljši standard. Kar se tiče generacijske meje samomorilnosti trdi avtor, da „se generacijska meja samomorilnosti od ljudi, ki so doživljali podor svojih mladostnih vrednostnih sistemov — bodisi da gre za konzervativno kmečko populacijo in iz nje rekrutirano delavstvo, bodisi za revolucionarno, a v deziluziji nasedlo kategorijo ljudi — vse bolj pomika navzdol, kar je nedvomno tudi posledica družbenega stanja.“
Grafenauer pa zaključuje to podtemo z zanimivem dognanjem:
„Očitno je, da opisane krizne družbene razmere, ki so sicer del splošnega socialnega dogajanja v Evropi, a jih vendarle močno zaznamuje tudi zelo specifičen položaj Slovencev kot naroda brez prave zgodovinske retrospektive in zelo nerazv'idne nacionalne perspektive, na moč negativno vplivajo na samo-zavest Slovencev, torej na njihovo eksistencialno moralo, ki se nenehoma iznakazuje v moralizem.“
Ob tem splošnem tragičnem problemu samomora, ki je daleč prerasel osebne kritične situacije, je oči-
vidno, da stanje sodobne slovenske družbe, ki razodeva beg pred življenjem, zadobi oznake „družbene patologije“.
PATOLOŠKA DRUŽBA
Pod tem naslovom se Grafenauer sprašuje za temeljne vzroke, za katere naj bi bil odgovoren posredno ali neposredno družbeno-političnl okvir slovenske republike, ki se nedvomno v marsičem razlikuje od demokratične Evrope.
Prva ugotovitev je ta, „da je pri nas zaposlena tako rekoč vsa dela-zmožna populacija (okrog 42'%, v o-stali Jugoslaviji pa le okrog 25% prebivalcev) 'in da marsikdo dela tudi zunaj rednega delovnega časa (12 ur na dan dela 2/3 žensk in 1/3 moških), potem je več kot na dlani, da je bistveno okrnjena individualna družinska vzgoja otrok.“
Iz tega sledi drugi zaključek: „Slovenski otrok je že v zgodnji mladosti izpostavljen pritisku dveh (Cerkev in partija oz. Z. K.) v marsičem izključujočih se ideoloških sistemov vrednot. Ker je vmesni člen, ki naj bi ga predstavljala družina kot primarno vzgojno vozlišče med tem in onim sistemskim blokom, največkrat zakrnel in nezadosten, nastajajo v otrokovem doživljanju sveta, ki ga obkroža, nenehne blokade 'in izkrivljanja, kar seveda ni brez posledic za mentaliteto, kakršna se iz tega poraja.“
V okviru znanja in vzgoje Grafenauer zasledi še druge številnejše pojave režimskega totalitarizma: ukinitev klasičnih gimnazij v duhu „egalitarizma“, kadrovske komisije, ki preverjajo moralno-politično neoporečnost profesorjev, znaten del visoko izobraženih Slovencev, ki so odšli v tujino (leta 1972 kar čez 1200), znižana raven akademskega znanja, itd.
Tudi na gospodarskem področju sedanja slovenska družba vodi v razočaranja, saj se stalno izvajajo u-krepi in zakoni, ki niso soglasni s slovenskimi nacionalnimi interesi. Politično polje pa je ideološko usmerjeno, kar pomeni v konkretni situaciji stalna trenja in nihanja. Saj kadar se vrh političnega sistema povezuje z nacionalnimi interesi „toliko bolj uhaja z vajeti internacionalistič-ni razredni ideologiji, ki ga podreja transnacionalni hierarhiji oblasti. Jasno je, da si skuša s tem povezovanjem zagotoviti čim večjo avtonomijo v svojem političnem odločanju, hkrati pa je tudi res, da se prav zaradi pripadnosti razredni i-deologiji, ki ga vzdržuje na oblasti, nikdar ne more in tudi ne želi docela in zares osamosvojiti. Posledica tega je, da deluje obenem za nacionalne interese in proti njim, kar pomeni, da oboje konfigurira v tako imenovanem družbenem 'interesu. Ta shizoidni položaj oblasti se na Slovenskem izraža v celi vrsti pojavov. Na eni strani oblast trpi in do neke
mere celo sprejema kot politično relevantne nekatere pobude in družbena gibanja, ki se porajajo mimo izdelanega političnega sistema in jih zaznamujejo proevropske družbene opcije, kot so neposredne volitve, u~ stavna pravica delavcev do stavke, Civilno služenje vojaškega roka, pravica do drugačnega mišljenja, odprava verbalnega delikta, ekološka o-sveščenost, evalvacija in dezideolo-gizacija usmerjenega Izobraževanja, zavračanje „skupnih jeder“ in drugih unitarističnih manifestacij, s parado, štafeto in enotnim srbohrvaškim jezikom v vojski vred, mirovna in protijedrska gibanja itd.“
Iz vse te kaotične situacije sledi, da posameznik ne živi v družbi, ki je zaprta zanj, saj se prej ali slej vsak državljan vpraša, „kakšne so naše možnosti ne le za preživetje, ampak tudi za življenje v svetu kot interesni realiteti našega družbenega prebivanja.“
Ob zaključku članka navede Grafenauer vrsto sklepov, ki jih je možno razbrati že v samem razvijanju idej ob pogumni 'in odprti kritiki, ki jo avtor predstavi bralcem. Vsem pa pusti odprto pot za nova razmišljanja za rešitev iz tega položaja sodobnega slovenskega trenutka, ko je slovenski človek ogrožen pod pritiskom tradicionalne oblasti, po drugi strani pa s strani znanosti v ki-bernetizacijo. V tem obdobju se že nahaja po mnenju Grafenauerja:
„"Pri Slovencih je naraščajoča stop-
nja samomorilnosti nemara odločilno povezana z dezintegracijo, ki temelji v razkoraku med sistemom pro-klamiranih družbenih vrednot in stvarnostjo, saj so te vrednote postavljene nad človeka in nad družbo, realnost sama pa se godi mimo njega kot nekaj anomičnega, kaotičnega, brezperspektivnega, zaradi česar nastaja med njima tisti tujski prostor, v katerem vladata nomična praznina in gluhota, to je odsotnost inter-ess(e)nega sveta.“
Odprta ostanejo vprašanja, katerih odgovor avtor v svojih izvajanjih nakazuje:.za kakšne vrednote naj se navdušuje slovenski sodobni človek, kakšna naj bi morala biti družba, ki bi posredovala te vrednote. Sedanji režimski slovenski sistem onemogoča razvoj slovenskega naroda na vseh področjih. Grafenauer je prepričan, da je ta pot sledeča:
„Če torej hoče nacija doseči opisano avtonomijo, ki se izraža v zadovoljevanju njenih celotnih potreb, potem mora koordinirano razvijati vse sestavine svoje kulture. To pa je možno samo, če je zagotovljena optimalna družbena svoboda, ki je rezultanta različnih individualno izpostavljenih interesov in njihove so-ciallzacje, kar je osnova civilne družbe.“
■ Za dosego teh konkretnih sprememb v slovenskem narodu morajo živeti ne samo Slovenci v domovini temveč tudi v zamejstvu in zdomstvu.
MALI OGLASI
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-1656.
ZA DOM
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martínez de Hoz 116, San Miguel, T. E. 664-1656.
ADVOKATI
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-mán 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgrano 123 -
17.	nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do
19.
arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T. E. 659-1413.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Veirnet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E.
312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA —- Bmč. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od
18.	do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SIOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr.
J.	Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 Tel. 651-1760 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9,30	do 11,30 (gdč. Julka Moder).
Cena največ štirih vrstic A 4.- za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 10.-*
DOBRODELNI SKLAD ZSMŽ
Darovali so: Žene iz San Justa od butaric A 155; ga. Marija Eiletz v spomin ge. Hribarjeve A 30; gospe iz Hur-linghama A 60; ga. Kopač A 5; N.N. A 30; N. N. A 150.
Vsem lepa hvala!
NEDELJA, 7. JUNIJA 1987, OB 16. URI	SLOVENSKA HIŠA
POČASTITEV SPOMINA SLOVENSKIH JUNAKOV
Udeležba: častna dolžnost!	Vabi ZEDINJENA SLOVENIJA
ESLOVENiA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Slovenska kulturna akcija
4. KULTURNI VEČER	XXXIV. SEZONA
Slovenska simpozij v Mew Orleansu
DR. KATICA CUKJATI
Predavanje bo v soboto, 13. junija ob 20 v gornji dvorani
Slovenske hiše.
Moviee iz tiskarne
Tednik Svobodna Slovenija se že dolgo vrsto let stavi v tiskarni Vilko na tradicionalni način z linoti-pom. Sedaj pa ima lastnik Janez Čeč namen vso tiskarno modernizirati, seveda počasi, po stopnjah. Že nekaj časa tiskamo slikovno prilogo na offset tehniki, kjer pridejo slike lepše do izraza.
Druga stopnja je bil poskus stavljenja na kompjuter in kompozicije z laserjem. Tako je kot prvi članek v slovenskih listih v Argentini postavil na kompjuter lastnikov sin Marko. To je bil v prejšnji številki tiskan sestavek „Prvi slovenski zemljevid“.
Prosimo vse bralce, da oproste morebitne nedostatke, ki bodo nastali zaradi poskusov v novi tehniki. Tako bo list v bodoče lahko boljše slu. žil Svojemu namenu.
Uredništvo
■ ■ ■ ■
Rožmanov dom
: Asoc. de beneficencia dr. G. Rožman : ■ ■
:	s
■ ■
■	bo imel v nedeljo, 14. junija ob 10. ! E uri, 18. redni občni zbor v lastnih ■
prostorih.
» Martín Fierro 4260 - San Justo ■
■	■ ■ ■
MRVICE IZ SLOVEMIJE
'LJUBLJANA — Gasilci potrebujejo vsaj še dvajset delavcev. Lansko leto je bilo 375 požarov; gasilci pa so sodelovali tudi pri drugih akcijah.
PIRAN — Norveški študentje so se nastanili v Domu učencev. Gre za, deset študentov visoke šole za oblikovanje iz Beragena. Njihov namen je, da bi se seznanili s kulturo (predvsem z upodabljajočo umetno,st j») v Sloveniji in I-stri.
'LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije je imel na svojem sedežu seminar o darovanju delov človeškega telesa. Govorilo se je o vsebini zakona in pravilnika o presajanju delov človeškega telesa, v zdravstvene namene.
SREČANJE S ¡PRIMORCI
(Nad. s 3. str.)
sta vodila Tone Kcstelec in ga. Draga Kovač, darove so prinesli ga. Jel. ka Pahor, g. Stanko Troha, inž. Justin Pahor in ge. Herminija Bevčič ter Elba Komel, pel pa je med mašo zbor „Svetogorski zvon“ pod vodstvom organista Gabrijela čamerni-ka.
V pridigi je škof Jenko ob mašnih berilih poudaril zvestobo Bogu, če-ščenje Matere božje in važnost včla-njenosti v slovensko versko skupnost. Velik del zbranega občestva je pristopil tudi k obhajilu.
Po maši je bilo družabno srečanje v okrašeni dvorani ob pogrnjenih mizah. Pozdravne besede je povedala ga. Dragica Mizerit, zbor pa je zapel napitnico. Škof se je prijateljsko pogovarjal z rojaki, ki so ga obkrožili, nato pa obšel vse mize, segal v roke udeležencem in sprejemal pozdrave za sorodnike in prijatelje na Primorskem. V prijetni domačnosti, ob bogatem prigrizku in narodni pesmi ter prijateljskem pomenku je hitro potekel čas na srečanje, ki bo vsem ostal v lepem spominu.
Pozdrav Mari Keržičeve
Preteklo je že stoletje, odkar smo prišli v Argentino.
So babice, dedje, očetje in matere iz domovine.
Nam, daleč je zdaj že Primorska, in Istra in Trst in Gorica, a z nami je še Svetogorska Marija, Primorcev Kraljica!
Ona nam vero brani in jezik in običaje, slovensko zavest v nas hrani, spomin na slovenske kraje. —
Od tam ste prišli, Vladika, obiskat svoje čredo, potrdit nam vero v Rešenika, potrdit slovensko besedo.
Pozdravljeni, ki s Primorske prihajate pod1 naš krov.
Pod praporom Svetogorske vas prosimo za blagoslov!
OBVCSTILG
NEDELJA, 7. junija
Počastitev spomina slovenskih junakov v Slovenski hiši ob 16. uri.
ČETRTEK, 11. junija:
Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši ob 17. Govori ga. Anica Loh.
SOBOTA, 13. junija:
Redni pouk iSlov. srednješolskega, tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Kulturni večer SKA: dr. Katica, Cu-kjati govori o Slovenskem simpoziju v New Orleansu. Ob 20 v Slov. hiši.
NEDELJA, 14. junija:
Proslava šolskih otrok na čast mladinskemu zavet niku sv. Alojžiju ob 16. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 27. junija:
Redni pouk Slov. srednješolskega, tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V Slovenski hiši ob 16 nadaljevanje filozofskega ciklusa pod vodstvom univ. prof. dr. Milana Komarja.
NEDELJA, 28. junija:
Procesija presv. Rešnjega telesa ob
15.30	v Don Boskovem zavodu v Ramos Mejia.
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA ‘ Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 20.446	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 50; pri pošiljanju po pošti A 56; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GiRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UN3DOS 425, 1,101 - BUENOS AIRES ■
T. E. 362-7215
PRIDOBIVAJTE
MOVE MAROČM1KE!
f
Sporočamo, da je 21. aprila t. 1. umrl v New Orleansu
Toussaint Hočevar
redni član Slovenske kulturne akcije
univerzitetni profesor in ugleden znanstvenik ekonomskih ved.
Globoko bomo občutili njegovo izgubo Slovenska kulturna akcija
t
Zaspal je v Gospodu dne 26. maja 1987 v 78. letu dragi mož, oče in stari oče, gospod
Ivan Levar
Zahvaljujemo se dr. Alojziju Starcu, ki je pokojnega obiskoval v bolezni in mu delil zakramente; krajevnemu župniku p. Felipeju, ki mu je prinašal obhajilo in za molitve ob krsti; dr. Filipu Žaklju za molitve ob krsti; Jožetu Škerbou za opravljeno mašo ob krsti in vodstvo pogreba na pokopališče v Claypole.
Nadalje vsem, ki so ga obiskovali v bolezni in ga prišli kropit, molili zanj in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Justina,
hčeri Majda por. Selan; Cvetka por. Berlot;
sinova Janko in Jože z družinama.
San José, Adrogué.
FRAN MILČINSKI	'	(59)
Ptički brez gnezda
Le-ta se je popraskal za desnim ušesiom. „Kaj pravite, če bi...“
„Ja!“ je vljudno pritrdila Nanča, še preden je končal gospod Kobilica svoj preudarek.
„No, potem sva si pa enakih misli! ¡Sestra je le sestra, kajne? — če je prav nesreči. Obe skupaj bosta laže živeli, kakor vsaka zase. Saj sem vedel, da imate dobro srce, zelo me veseli, da se nisem motil.“
Nanča se je zavzela: ali so to res njene misli? Tako se ji je zdelo, kakor da jo gospod Kobilica po nosu navzgor boža. Pa se vendar ni mogla ustaviti njegovi silni ljubeznivosti. Pravkar ji je bil pihnil mogočen oblak dima v o-braz, ko j nato pa vzkliknil: „Oprostite, gospodična, čisto sem pozabil vas vprašati za dovoljenje, če smem kaditi! Skozi okno jo vržem, pipo grdo!“ In že je eno roko del na, naslonilo, kakor bi hotel vstati, pa je Nanča kar glasna postala od same prijaznosti in mu ubranila.
Res, silno galanten gospod!
„O, gospodična,“ je rekel, „vi ste pametna gospodična,, z vami se lahko govori! še danes vam pošljem vašo sestro... Kaj sem hotel reči — toda to bodi samo za vaša ušesa in za nikogar drugega. Vaše sestre mož Kocmur ne sme v hišo; če bi se prikazal, koj mi
pridite povedat! Vse drugo bo moja briga!“
Gospod Kobilica je vstal, dal pipo iz ust, strogo pogledal Nančo in ji za-žugal, kakor da ne stoji ona pred njim, ampak Kocmur: „Meni se ne bo nikdo upiral! Grom in strela in blisk!“ Udaril je z desno pestjo po mizi in še enkrat z očmi predrl Nančo. Potem je spet sedel, za,puhal in prijazno izjavil: „Tako je, moja ljuba gospodična, le brez strahu! Skrbel bom za vas kaksor za svojo sestro. Pa z Bogom!“
Pomolil ji je roko. Nanča se mu je pokorno poklonila, rekla: „Pa z Bogom!“ in odšla. Občutki pa, ki jih je imela, so bili namešani iz radosti nad obilno častjo, iz strahu pred mogočnostjo novega varuha in končka odpora zoper sestro.
Diplomatični gospod varuh je bil tako previden, da je sam privedel Koc-murko v Korenovo hišo, in je bila njegova prijaznost tako odločna, in nepremagljiva, da ni Nanča ne z besedo u-govarjala, ampak segla v roko jokajoči se sestri in jo celo poljubila, kajpada ne brez silo ljubeznive spodbude po gospodu varuhu.
Pričeli sta torej gospodinjiti in sta dobili — takisto po prizadevanju imenovanega svojega pokrovitelja — celo pomočnico, in sicer dražestno gospodič-
no Irmo Koemurjevo, imenovano general Radecki, ki je z njo napravila policija zadnji poskus v dobrem in jo izročila materi z grožnjo, da gre * koj in brez usmiljenja v hišo prisilnega dela, če bi ušla in se potikala po mestu.
Na vse tri je vplivala kruta ljubeznivost prijaznega gospoda, nadstraž-nika s tako silo, da so bile druga bolj krotka od druge in je kazalo, kakor da-bodo živele v najlepši slogi.
O starem in mladem Kocmurju pa ni bilo ne duha ne sluha.
* * *
¡Slavni ameriški cirkus Šparenblek je, kakor je kazalo, res obetal Stanku najsijajnejšo bodočnost. Prvi večer — že kapelnik. Nekaj ur pozneje, komaj da je nakrmil konjiča z ukradeno deteljo — že nadkonjar s pravico do svetlih škornjev in dolgega biča, brž ko si jih omisli, in z dolžnostjo, sprejemati klofute neumnega Avgusta. In še s.o ga čakale višje in višje časti...
Druga predstava v Logatcu je imela enak spored kakor prva; obljubljene nove, presenetljivo učinkovite točke so žal izostale po krivdi občinstva, ker ni hotel niti eden iz njegove srede tvegati zahtevanih pet sto kron za užitek, da vidi, kako se da gospod ravnatelj trgati konjem ali si s skalo in kladivom drobiti črepinjo.
Po tej drugi predstavi je namignil ravnatelj Stanku in stopila sta v kraj.
„Gospodine nadkonjar,“ je rekel, moja družina bo večerjala doma. Jaz pa
grem v gostilno — veš, zaradi občinstva, — občinstvu daš prijazno besedo, vljudno ga povabiš, pa je cirkus poln. Ti si nadkonjar, nadkonjar ima pravico, da gre z ravnateljem v gostilno. Zato ti dovolim, da greš z mano — ako imaš novcev.“
Stanka je mikala gostilna, hitro je pritrdil: „Imam.“
„Torej pojdiva!“ ga je naklonjeno pozval ravnatelj in mahnila sta v vas.
Spotoma je uvajal mladega nadko-njarja v tajnosti glumaškega življenja. „Mlad si, toda imaš dobro glavo. Mene poslušaj, hitro se priučiš vsemu! Torej čuj! če pride ravnatelj z nadkonjarjem v gostilno, je nadkonjar njegov blagajnik, zato plačuje nadkonjar. Ali si razumel? O, srečen si, bistro glavo i-maš!“
Dospela sta do prve krčme in stopila sta v slabo razsvetljeno gostilniško sobo. Za mizo sta sedela dva goloroka gosta, krčmar jima je delal druščino.
S pokroviteljskim glasom in s primerno kretnjo roke jih je pozdravil ravnatelj: „Gospoda moja — poklon! Ne dajte se motiti! Moj gospodine nadkonjar, sediva semkaj!“
Sedla sta v nasprotni kot.
Naročil je jedi in pijače in ko sta se zalagala in primakala, je z donečim glasom povedal marsikaj zanimivega, kratkočasnega in spodbudnega, kar je lahko bilo tudi možem pri drugi mizi v razvedrilo in dragocen pouk. Tako o svojem konju, ki sam turški sultan nima lepšega in ga je dobil v dar od
princesinje, ki se je vanj zaljubila in ga hotela za moža, pa ji ga je oče branil in je moral sredi noči zapustiti kraljestvo, da, niti ni utegnil vzeti s seboj strehe svojega cirkusa. In o svoji moči je pravil, kako so ga napadli trije roparji, ko je šel navsezodaj sam po cesti v mesto — denar je nesel v hranilnico, pet tisoč goldinarjev samega srebra v močni vreči, za en cent ga je bilo gotovo. Pa ga sredi gozda napade pet tolovajev. On pa, ne bodi len, zavihti vrečo s srebrom onim sedmim po glavi in že se je vseh devet valjalo po tleh kakor enajst mladih mačkov, on pa je šel naprej, še ozrl se ni za onimi trinajstimi.
Mladi nadkonjar je z očmi in usti požiral prečudovite dogodbe in že je gledal samega sebe sredi enakih pustolovščin.
¡Snedla sta. in popila in ravnatelj je dregnil Stanka in mu zašepetal: „Pripravi denar!“ Potrkal je s prsti po mizi: „Onda — plačava!“
Krčmar se je leno zasukal na stolu in zaklical v vežo: „Katra,!“
Stanko se je pripognil, skrivaj je izza čevlja privlekel desetkronski bankovec. Gostilničarka je napravila račun in menjala in gospod ravnatelj je hladnokrvno spravil drobiž v svoj žep. „Gladek račun, dobri prijatelji!“ je izjavil in gostilničarka mu je z vljudnim nasmehom pritegnila.
Dvignila sta se in šla k počitku, ravnatelj v voz, Stanko v šotor pod milo nebo.