PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 156 (8558) TRST, petek, 6. julija 197.1 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SUMORBO KMALU SESTAVIL SEZNAM NOVIH MINISTROV VLADNA KRIZA V KONČNI FAZI Tajnik PRI La Malfa sprejel mesto zakladnega ministra Polemike o številu podpredsednikov vlade - PSD1 še vedno vztraja pri predlogu o policijskem priporu RIM, 5. — Vladna kriza je stopila v zaključno fazo. Stranke leve sredine so odobrile sporazum o vladnem programu, odprta ostajajo le še nekatera vprašanja v zvezi s podelitvijo ministrskih mest. Pričakovati je torej, da bo mandatar za sestavo nove vlade Rumor v najkrajšem času, najkasneje pa v prvih dneh prihodnjega tedna, odšel k predsedniku republike s seznamom novih ministrov. Po vodstvu PSDI in centralnem komiteju PSI sta danes proučili rezultate pogajanj med strankami levega centra PRI in KD. Vsedržavni svet PRI je formalno sklenil, naj stranka vstopi v vlado; tako bo strankin tajnik La Malfa postal za- kladni minister, Bucalossiju pa bodo verjetno poverili ministrstvo za znanstveno raziskavo. V svojem poročilu na seji vsedržavnega sveta priporu, o katerem naj bi po sporazumu razpravljali v sklopu splošne preureditve preventivnih ukrepov. Socialdemokratski predstavnik meni, da je to nesmiselno, ker se preventivni ukrepi nanašajo na ljudi, ki so bili že obsojeni, medtem ko policijski pripor predvideva možnost aretacije oseb, ki ne samo, da še niso bile obsojene, ampak je La Malfa ugotovil, da ostale k' sploh še niso zakrivile nobe-stranke levega centra niso sprejele neSa zločina. Jasno je, da bi njegovega predloga o neposrednem vztrajanje PSDI na predlogu o po-sodelovanju tajnikov štirih _strank, litijskem priporu, proti kateremu v vladi, zaradi česar mora PRI izraziti «prvo obžalovanje*. Vsekakor pa to še ne more biti vzrok, da ne bi republikanci vstopili v vlado, kateri je La Malfa izrekel priznanje, da je postavila javne stroške kot bistveni element krize in inflacijskega procesa. La Malfa je opozoril, da bo nova vlada prevzela zelo težko dediščino, ki bi lahko postala še težja zaradi nekaterih obvez, ki jih je sprejela Andreottijeva vlada in ki jih bo treba spoštovati. Predvsem pa je tajnik PRI poudaril potrebo po preprečitvi nadaljnjega naraščanja cen, kar pa bo mogoče doseči le z odpravo globljih vzrokov inflacijskega procesa. Tudi republikanci torej, kot že včeraj socialisti, so že izrekli nekatere pridržke o sporazumih za sestavo nove vlade. Toda tudi socialdemokrati niso povsem zadovoljni, kot priča današnje pismo predsednika poslancev PSDI Ca-riglie strankinemu tajniku Orlan-diju. Cariglia se pritožuje, ker je med pogajanji prišlo do praktične opustitve 'predloga o policijskem so vzdignile svoj glas vse demokratične sile, lahko povzročilo novi vladi hude preglavice. Socialdemokrati pa se jezijo tudi zaradi predloga, naj bi podpredsedniško mesto v vladi podelili predstavniku PSI. Senatna skupina PSDI je danes objavila poročilo, v katerem trdi, da bi morali imenovati dva podpredsednika — enega socialdemokrata in enega socialista — ali pa nobenega. Danes se je sestala tudi senatna skupina PSI, ki je določila svoje kandidate za ministrska mesta. Tako naj bi postali ministri senatorji PSI Pieraccini, Corona in Viglia-nesi. Kongres CGIL BARI, 5. — Na osmem vsedržavnem kongresu CGIL so imeli danes zjutraj besedo gostje iz tujine, ki so izrazili solidarnost in podporo delavcev in sindikatov njihovih držav italijanskim delavcem. Med drugimi so pozdravili delegate predstavnik sovjetskih sindikatov Pro-korov, sekretar francoske CGT Moynot in predsednik svetovne sindikalne federacije Enrique Pasto-rino, ki je potrdil interes svoje organizacije za združevalne procese, ki so v teku tudi na mednarodni ravni. Pastorino je izrekel popolno podporo akciji CGIL in vseh italijanskih sindikalnih sil, ki se potegujejo za napredek sindikalne enotnosti v Italiji in za nove odnose sodelovanja med sindikati na mednarodni ravni. Na popoldanskem delu kongresa pa se je nadaljevala razprava o poročilu generalnega tajnika CGIL Lame, v katero so posegli številni govorn'ki, med njimi generalni tajnik kovinarske zveze Trentin. HHMMJM jSegMgggMBf K 1 MJMjti : : s, ^ ^ 5V. > . Ofc. m \ r ' Mi i V :W Ameriški državni tajnik Rogers ob prihodu Helsinkih v konferenčno palačo v SEJA REPUBLIŠKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Posvetovanja o organiziranju javne razprave o novi republiški ustavi Naloge SZDL v zunanji politiki - Novi člani izvršnega sveta LJUBLJANA, 5. - V Ljubljani sta se sešla na skupni seji predsedstvo in izvršni odbor republiške konference socialistične zveze. Posvetila sta jo organiziranju javne razprave o ustavi. Člane obeh teles konference socialistične zveze je z glavnimi dopolnitvami tako osnutka zvezne kot republiške u-stave seznanil predsednik republiške ustavne komisije Sergej Kraigher. Ob koncu seje so sprejeli sklepe in stališča o usmerjanju in spremljanju ustavne razprave. Na skupni seji so precej časa in pozornosti posvetili tudi nalogam te organizacije v zvezi z zunanjepolitično dejavnostjo Jugoslavije. Mir v Vietnamu, dogovarjanje in sodelovanje med velesilami, prvi del evropske konference o sodelovanju in varnosti, zlasti pa priprave na konferenco neuvrščenih v Alžiru — vse to so procesi, o katerih so najvišji vodstveni organi države, ZK in družbenopilitičnih organizacij že razpravljali. Poudarili pa so, da je bilo o teh ključnih vprašanjih vse premalo razprav v vrstah najširše družbenopolitične organizacije — socialistične zveze. Da bi presegli zaprtost pri obravnavanju zunanjepolitičnih dogajanj, so sklenili ustanoviti pri republiški konferenci socialistične zveze poseben svet za spremljanje zunanje politike. Poleg tega naj bi v jeseni v aktivih socialistične zveze na terenu spodbudili širšo razpravo o zunanjepolitičnih problemih, pri tem naj bi še posebej podčrtali mesto in vlogo Slovenije in Jugoslavije pri njihovem reševanju. Sploh naj bi bili aktivi v prihodnje globlje in podrobneje obveščeni o prizadevanjih Jugoslavije za aktivno vključevanje v najnovejše evropske in svetovne politične in gospodarske tokove. Republiški in gospodarski zbor republiške skupščine Slovenije sta danes na skupni seji obravnavala gradivo izvršnega sveta o ekonomskih stikih Slovenije s tujino. Uvodno obrazložitev je imel podpredsednik izvršnega sveta Rudi Čačinovič. Orisal je gospodarsko stanje na svetovnem trgu in pa trenutna gospodarska gibanja v Jugoslaviji. Opozoril je na še vedno nerešeno denarno stanje in poudaril, da dinar ne bi smel menjati vrednosti do zlata zdaj, ko nemška marka raste in ameriški dolar pada, pri nas pa še vedno previsoko cenimo dolar, je dejal Rudi Čačinovič. V Sloveniji so razmerja med gibanjem izvoza in uvoza še manj u-sklajena kot v državi. V petih mesecih letos je Slovenija v primerjavi z enakim obdobjem lani prodala za 17 odstotkov več blaga, kar iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER MEDICI POUDARIL POTREBO PO POPOLNI RAZOROŽITVI Popuščanje napetosti v ospredja posegov zunanjih ministrov na evropski konferenci Tajnik za zunanje zadeve Minic predložil deklaracijo o načelih, na katerih naj bi temeljili odnosi med udeleženkami konference - Rogers o pomenu srečanja med Brežnjevom in Nixonom RIM, 5. - Generalni tajnik PSI De Martino je sprejel danes na sedežu stranke tajnika britanske laburistične partije Rona Wawarda, ki mu je izročil poslanico Harolda Wilsona. HELSINKI, 5. - Na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju je prišlo danes do prvega incidenta, ki pa ni imel nobenih posledic. Po posegu ameriškega zunanjega ministra Rogersa je namreč danski zunanji minister Andersen, ki je trenutno vodil diskusijo, prekinil zasedanje in sporočil delegatom, da jim mora poročati o temi, ki ni na dnevnem redu in je zato zahteval, da časnikarji, fotografi in številni snemalci zapustijo dvorano ter da se razprava nadaljuje za zaprtimi vrati. Seja za zaprtimi vrati je trajala nekaj manj kot pol ure. Ob koncu so glasniki nekaterih delegacij sporočili, da je na predsedstvo konference prispelo pismo Izraelske vlade, v katerem je rečeno, da zahteva Izrael prisotnost svojega delegata na konferenci, če bodo sprejeli zahtevo malteškega miinstrske-ga predsednika Mintoffa, ki je predlagal, da bi se zasedanja udeležili tudi Alžirija in Tunizija. Min-toff ni dovolil predsedniku Ander- ........ Urednik dnevnika «Messaggero» prijavljen sodnim oblastem Alessandro Perrone naj bi nasilno preprečil Barziniju, da bi opravljal funkcijo novega odgovornega urednika - Dnevnik zavrača obtožbe RIM, 5. — Boj za vodstvo rimskega dnevnika «11 Messaggero* se je danes še bolj zaostril. Časnikar Luigi Barzini, ki ga je novi lastnik polovice delnic dnevnika, reakcionarni založnik Rusconi, imenoval za novega odgovornega urednika, je vložil sodno prijavo proti sedanjemu odgovornemu uredniku «Mes-saggera* Alessandru Perroneju. Barzini obtožuje Perroneja, ki je tudi lastnik druge polovice delnic dnevnika, da mu je nasilno preprečil opravljanje svoje funkcije ter da je kršil zakon o tisku, ko je še naprej podpisoval dnevnik, tudi po razsodbi rimskega sodišča, da je Barzinijevo imenovanje s formalnega vidika pravilno. Po trditvah Barzinija naj bi do nasilja prišlo, ko je 2. julija zvečer obiskal uredništvo «Messaggera», kjer naj bi mu Perrone preprečil, da bi se nastanil v uradu odgovornega urednika. Jutrišnji «Messaggero» pa bo objavil noto, v kateri odločno zavrača trditve Luigija Barzinija. Nota se sklicuje na poročilo, ki ga je objavila tiskovna agencija ANSA o Barzinijevem obisku na sedežu «Messaggera» ter na intervju, ki ga je sam Barzini dal nekemu kronistu milanskega «Corriere della Sera*. V tem intervjuju je Barzini dejal, da je bil Perrone z njim izredno vljuden ter da ga je ob koncu razgovora pospremil do vrat, za kar mu je Barzini hvaležen, pa čeprav je prepričan, da ga nihče od kolegov «Messaggera» ni mislil napasti. Glede druge obtožbe, da je namreč Perrone nezakonito podpisoval časopis, pa nota poudarja, da so Perronejevi odvetniki obrazložili Barziniju in notarju, ki ga je spremljal med obiskom v uredništvu, da sklep sodišča o pravilnosti Barzini-jevega imenovanja ni polnomočen, ker je treba počakati na izid priziva, ki ga je Perrone formalno napovedal. Nota «Messaggera» se zaključuje s trditvijo, da bodo sodne oblasti prav gotovo ugotovile ne-vzdržnost in neutemeljenost prijave, ki je samo nova in prav gotovo ne še zadnja epizoda v poskusu «eskalacije» proti «Messaggeru» in proti genovskemu dnevniku «Seco-lo XIX*. Rimski časnikarji, ki podpirajo politično linijo vsedržavnega časnikarskega združenja v polemiki z reakcionarnimi stališči rimskega deželnega združenja, so se danes zbrali na zborovanju skupaj z u-redniki cMessaggera*. Ob koncu so odobrili resolucijo, kj poziva orga, ne časnikarskega sindikata, naj sprožijo konkretne pobude, da bi pokazali solidarnost z uredniki «Messaggera», ter naj bi v tej zvezi stopili v stik s sindikalno fe- deracijo CGIL, CISL in UIL, s sindikati tiskarjev in RAI-TV ter s sindikalnimi predstavništvi prodajalcev časopisov za skupne akcije. Rimski časnikarji so tudi podprli predlog vsedržavnega časnikarskega združenja po «zamrznjenju» sedanjega položaja na področju tiska v pričakovanju organskih in nujnih zakonskih pobud, kar naj bi preprečilo nove manevre proti svobodi tiska, časnikarji so končno pozvali vodstvo rimskega združenja, naj sproži disciplinski postopek proti Barziniju, ki je tudi predsednik rimskega ’ združenja, zaradi proti-sindikalnega ravnanja. senu, da bi prebral pisma in zahteval, naj konferenca zavrne izraelsko zahtevo. Po posegu nekaterih delegatov so nato sklenili, da bo o tem razpravljala posebna komisija, ki so jo ustanovili, da bi sklepala o prisotnosti alžirskega, tunizijskega in morda tudi izraelskega delegata. sedskih odnosov. S tem v zvezi je Minič opozoril na vprašanje nacionalnih manjšin, katerih pravice se ne spoštujejo povsod. Poročal je konferenci tudi o pripravah na konferenco neuvrščenih držav na vrhu ter dejal, da so načela, za katere se Jugoslavija za-Današnje zasedanje se je začelo ,vzema "a. konferenci o evropski envnrnm nredstavniko kneževine I varnosti in sodelovanju ista, za katere se bo zavzemala tudi na konferenci neuvrščenih. Minič je z govorom predstavnika kneževine Monaco, na kar so med drugimi spregovorili tudi zunanji ministri Velike Britanije, Islandije, Jugoslavije, Avstrije, ZDA in Italije. Britanski minister Douglas Home je podčrtal dejstvo, da- evropska konferenca o varnosti in sodelovanju ne zadeva samo države, članice obeh vojaških blokov. Poudaril, je velik prispevek, ki so ga dale med pripravljalnim delom konference nevtralne in neuvrščene države. Dodal • je, da konferenca o varnosti ne pomeni pogajanj med obema vojaškima blokoma temveč srečanje držav na podlagi enakopravnosti. Za njim je spregovoril jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič, ki je poudaril, da bi odnosi med evropskimi državami morali biti v bodoče odnosi med svobodnimi in enakopravnimi narodi. Jugoslovanski zvezni tajnik se je ozrl na trenutno stanje v Evropi in opozoril na dejstvo, da se struktura, ki je nastala v dobi hladne vojne postopoma spreminja, čeprav je Evropa še vedno razdeljena na bloke in gospodarske grupacije, še vedno obstajajo velike vojaške sile in imajo razne države vojaška oporišča na tujem ozemlju. Proces popuščanja napetosti ni enakomerno zajel vso Evropo, še manj pa ostali svet, kjer so še vedno ostanki kolonializma in plemenske diskriminacije ter vmešavanja v notranje zadeve tujih držav. Posebno je opozoril na nevarnost krize na Bližnjem vzhodu, na stanje v Indokini, kjer še ni miru ter na prepad med razvitimi in nerazvitimi državami. S tem v zvezi je opozoril na nevarnost, da ustvarijo evropske države s svojimi prizadevanji, da bi premostile medsebojna nasprotja, temelje za še bolj nevarne konfrontacije. Za krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi je po mnenju jugoslovanskega zveznega tajnika še zlasti pomemben razvoj dobrih so- državami. V imenu jugoslovanske vlade je predložil osnutek deklaracije o načelih, ki bi jih države udeleženke konference morale spoštovati v medsebojnih odnosih. Odnosi med državami bi morali temeljiti na načelih enakopravnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, politične neodvisnosti. Države bi se morale vzdržati uporabe sile in groženj ter si prizadevati za zmanjšanje oborožitve. Obvezati bi se tudi morale, da bodo reševale spore na miren način ter da bodo spoštovale osnovne svoboščine, svobodo misli, vere in prepričanja. Spoštovati bi morale nadalje pravice narodov do samoodločbe ter si prizadevati za vsestransko politično, gospodarsko, socialno, kulturno, znanstveno, tehnološko in drugo sodelovanje. Danes je spregovoril tudi italijanski zunanji minister Medici, ki je dejal, da so moskovski in varšavski sporazum ter sporazum o Berlinu in tisti med obema Nemčijama odločno prispevali k izboljšanju političnega ozračja v Evropi in da so olajšali pripravo na konferenco v Helsinkih. Konferenca o varnosti in sodelovanju bi morala biti, po besedah ministra Medicija, zgled ljudstvom drugih celin, ki naj bi sledila evropskim narodom na poti varnosti in sodelovanja. Medici je poudaril, da je vojaška plat odločilna v iskanju politične varnosti. Popuščanje napetosti zahteva popolno in splošno razorožitev, ki pa ne more biti omejena samo na Evropo. Evropske države lahko sprejmejo nekatere ukrepe, da bi dokazale svojo dobro voljo nmimmiiiiiiiiiuiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimMiiiiiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimuiuimmiiiimmiiiiimiiiiiiiMmniiiimiiiiiii del svojega govora posvetil sodelovanju na področju kulture, informacij in stikov med državami. Ob koncu je predlagal, naj konferen- in da bi okrepile medsebojno zaupanje. Med temi ukrepi je omenil medsebojno obveščanje o vojaških manevrih. Ameriški državni tajnik William Rogers je v svojem govoru predložil načrt v petih točkah, v katerem omenja med drugim sporazum o izmenjavi vojaških informacij, o mirni rešitvi nasprotij med državami udeleženkami, razvoj izmenjav in sodelovanja na znanstvenem in tehnološkem področju ter ukrepe za olajšanje svobodnega kroženja informacij. Ob koncu je Rogers poudaril velik pomen srečanja na ca sprejme dokument o načelih na vrhu med predsednikom Nixonom katerih naj temeljijo odnosi med in generalnim tajnikom KP SZ Brežnjevom, ki sta v skupnem zaključnem sporočilu izjavila, da je zagotovitev trajnega miru v Evropi ena osnovnih nalog politike obeh držav. Po odobritvi doseženih sporazumov o vladnem programu s strani vseh štirih strank leve sredine je vladna kriza stopila v zaključno fazo. Treba bo še rešiti nekatera vprakanja v zvezi s porazdelitvijo ministrskih mest, nakar bo lahko Rumor odšel k predsedniku republike in mu sporočil sestavo nove vlade. Na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju sta včeraj posegla tudi italijanski zunanji minister Medici in jugoslovanski zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič. Medici je dejal, da je za utrditev popuščanja napetosti potrebna popolna in splošna razorožitev, medtem ko j« tdane$' _______ Minič predložil deklaracijo o načelih, na katerih bi morali temeljiti odnosi med državami, ki se udeležujejo konference v Helsinkih. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Zanetti je včeraj o-risal nekatere osnovne smernice konference o manjšinah, ki jo bo prihodnje leto organizirala tržaška pokrajinska uprava. Komunistični svetovalec Iskra je v tej zvezi podčrtal zahtevo, da mora biti zasedanje posvečeno predvsem slovenski manjšini v I-taliji, kot to izhaja iz sklepa pokrajinskega sveta in da se ne sme dopustiti, da bi vse skupaj «razvodenelo v visoki abstraktni razpravi*. V Vidrni^ je deželni odbor PSI soglasno potrdil osnovne politične smernice, ki izhajajo iz resolucije, ki jo je stranka sprejela na deželnem kongresu o politični usmeritvi deželne uprave. Deželni odbor je ponovno izvolil za svojega tajnika Tringaleja, svetovalska skupina PSI pa za načelnika Pittonija, imenoval je tudi desetčlansko skupino za pogajanj«. je celo nad predvideno dinamiko, vendar je hkrati kupila v tujini kar za 54 odstotkov več. Tako Slovenija pokriva z izvozom samo še 58 odstotkov vrednosti uvoza, medtem ko so v petih mesecih lani pokrivali z vrednostjo izvoza že tri četrtine. Čačinovič je poudaril tudi pomembnost sodelovanja z deželami v razvoju, saj se je treba za vedati, da je Slovenija slaba surovinska baza. Gospodarsko sodelovanje z obmejnimi državami pa je še toliko bolj pomembno, če vemo da živi vel’ko naših rojakov prav v teh predelih, je dejal tudi Čačinovič. Predsednik republiškega izvršnega sveta Andrej Marinc je na današnji seji republiškega zbora slovenske skupščine predložil nekatere spremembe v republiškem izvršnem svetu. Zaradi izteka mandatne dobe oziroma zaradi prevzema novih dolžnosti, je predlagal da razrešijo Toneta Tribušona, Tomaža Bizajla, Marjana Dolenca, Franca Razdevška in Zoro Tomič. Za novega podpredsednika je predlagal dosedanjega člana izvršnega sveta Zvoneta Dragana, za ponovno izvolitev dosedanje sekretarje Borisa Mikoša, Jožeta Novinška in Milovana Zidarja, za nove člane slovenskega izvršnega sveta pa: generalmajorja Miho Butara za republiškega sekretarja za narodno obrambo, direktorja zdravstvenega doma Celje zdravnika - specialista Antona Fazarinca za republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo, političnega delavca v CK ZKS magistra ekonomije Vlada Klemenčiča, za člana izvršnega sveta, predsednika častnega razsodišča CK ZKS Marjana Lenarčiča za člana izvršnega sveta, dosedanjega pomočnika glavnega direktorja živilskega kombinata Žito —< Ljubljana diplomiranega ekonomista Draga Petroviča za republi škega sekretarja za gospodarstvo in poslanko republiškega zbora di' plomirano politologinjo Elo Ulrih za republiško sekretarko za prosveto in kulturo. Republiški zbor je predloge predsednika izvršnega sveta soglasno potrdil. DRAGO KOŠMRLJ Šejk Rahman obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 5. — Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Dže-mala Bijediča bo predsednik vlade LR Bangla deša šejk Rahman od 26. do 31. julija bil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Med obiskom bo Rahmana sprejel tudi predsednik Tito. V zvezi s tem obiskom je danes podpredsednik Z1S dr. Jakov Sirotkovič sprejel veleposlanika Bangla deša Dehuja na njegovo zahtevo in se z njim razgovarjal tudi o gospodarskih odnosih med obema državama. v * Lou Nuiova vlada je mobilizirala tudi otroke, da bi ustavila napredovanje osvobodilnih enot PISMO II RIMA F enomen Ta je pa dobra! Letos poleti, ko bo nebroj turistov z vsega sveta preplavil Rim s svojimi sandali, slamnatimi klobuki in fotografskimi aparati, jim bo občinska uprava pripravila lepo presenečenje ter zaprla vse muzeje. Uradna razlaga je, da je premalo paznikov, in še ti morajo na počitnice. Menda ni treba poudariti, da je to groteskni položaj s samomorilskimi aspekti, če upoštevamo, da je turizem praktično edina tindu-strija», s katero razpolaga tako imenovano mečno mesto*. V takem položaju, če malo pomislimo, je bila znana ponudba nekega ameriškega finančnega mogotca, da bi kupil Kolosej (ali se spominjate, zgodilo se je lani), konec koncev še kar sprejemljiva. Lahko si namreč mislimo, da bi tujci bo,je upravljali znamenite rimske spomenike ter jih ne bi zapirali v poletnem času. Nekdo bo mogoče oporekal, da je v Rimu dovolj stvari, ki si jih lahko turisti ogledajo na prostem. Toda to je iluzija: izkopanine, parki, palače, dvorci, cerkve itd. so v veliki meri le razvaline, obdane s pregradami, da bi se jim fcdo ne približal, ali pa celo zaprte v jeklene kletke, da se ne bi dokončno podrle. Kar se tiče Kolo-seja, je vstop dovoljen samo v majhen del parterja; cesarski jo-rumi so zaprti, ker ni osebja; arheološko področje na Preneslinu je popolnoma zapuščeno ter ga postopno izpodriva mesto, ki se širi; znameniti vodovodi, ki jih lahko vidite na vseh starih slikah, počasi razpadajo, ker ni denarja za popravila; Appia Antiča se počasi spreminja v smetišče in zavetišče za plačano ljubezen; galerijo antične umetnosti v palači Barberini je tmanu militari* zasedel neki krožek častnikov, medtem ko umetnine, ki so krasile sobane, že 25 let ležijo v skladišču. Na zadnje pa so še ugotovili, da je Konstantinov slavolok — verjetno najbolj znamenit slavolok na svetu — okužil rak izpušnih plinov avtomobilov, tako da se že nevarno maje. Tudi tu so že začeli postavljati pregrade, da bi ga izolirali. Takšen je torej položaj, fci se u dneva v dan slabša. Kaj se bo šele zgodilo čez dve leti, ko bodo ob priliki svetega leta prispeli v Rim milijoni in milijoni romarjev-turistov? Govori se o 13 milijonih oseb, nekateri trdijo celo, da jih bo od 20 do 25 milijonov. Kaj bomo torej pokazali tem ljudem, poleg papeža? Dovolite mi, da sam nekaj predlagam: veste, da obstajajo muzeji strahot, z najdebelejšo žensko, z dvoglavim psom in podobnimi fenomeni. Lahko bi priredili nekaj podobnega! Lahko bi organizirali avtobuse in pokazali turistom, kako se neko mesto ne sme razvijati; lahko bi odprli razstavo » naslovom *Kako se ne sme upravljati mesta*; lahko bi po vzorcu ttunela strahu* organizirali za turiste krožno pot skozi prometni kaos. Druga zanimivost bi lahko bila obisk po ministrstvih, oziroma poučen ogled italijanske birokracije. Toda najzanimivejši komad tovrstne razstave bi lahko postavili na ogled — pod šotorom ali leseno lopo — v samem središču mesta. Fenomen, ki bi ga lahko s ponosom razkazali turistom, je neki vodilni funkcionar ministrstva za prevoze, ki prav v teh dneh odhaja v predčasni in prostovoljni pokoj na osnovi žalostno preminule An-dreottijeve vlade. Kaj pa je čudnega v njem, boste vprašali. Takoj vam razložim: možakar je s*ar 47 let, pri upokojitvi pa so mu izračunali, da je delal 49 let. In zagotavljam vam, da ne gre za pomoto! No, upam si trditi, da se bodo turisti po ogledu takšnega fenomena lahko vrnili domov več kot zadovoljni! MARIO DEZMANN Kambodža bo prosila Izrael za pomoč TEL AVIV, 5. - Kamboški veleposlanik v Izraelu je izjavil, da bo njegova viada zaprosila Izrael za vojaško pomoč, če ji bodo ZDA odrekle svojo. Dodal je, da bo Kambodža zaprosila naj Izrael pošlje svoje vojaške izvedence za borbo porti osvobodilnim silam ter za urjenje kamboških pilotov. Kamboški veleposlanik je de-jal, da je prošnja v zvezi z odločitvijo uprave da preneha z bombardiranjem Kambodže 15. avgusta. da 86 ^Ptno kamboški pilob unjo v ameriških oporiščih Ldlfn^b1" LiUŽnem Vietnamu- Z* sedaj m kamboška prošnja še uradna, saj čaka Lon Nolova vlada na razplet dogeokot v ZDA in še vedno upa, oa bodo Američani nadaljevali svojo pomoč. HOTNI SKLEPI DEŽELNEGA VODSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE V VIDMU Tringale ponovno izvoljen za deželnega tajnika PSI Za načelnika skupine so izvolili Pittonija - Imenovana 10-članska delegacija za pogajanja ■ Potrjene osnovne smernice deželnega kongresa PSI in obveze do Slovencev V Vidmu se je sinoči sestal deželni odbor PSI, ki je potrdil o-snovne smernice socialistične stranke o politični usmeritvi deželnega sveta in deželnega odbora. Štirideset članov deželnega odbora PSI je bilo soglasnih, da predstavlja osnovo resolucija, ki je bila soglasno sprejeta na deželnem kongresu PSI v Lignanu in obveze, ki so bile sprejete v tem okviru ter obveze generalnega tajnika stranke De Martina. Gre torej tudi za jasne obveze socialistov do slovenske narodnostne skupnosti. Deželni odbor PSI je nato ponovno soglasno izvolil deželnega tajnika Tringaleja, svetovalska skupina pa je imenovala za načelnika skupine Pittonija. Tako Tringale kot Pittoni bosta torej načelovala socialistični delegaciji, ki se bo pogajala z drugimi strankami za obnovitev vodstvenih organov deželnega sveta. Deželni odbor je tudi — vedno soglasno — izvolil delegacijo za pogajanja, v kateri so poleg Tringaleja in Pittonija tudi Fortuna, Gioffre, Tosolini, Vazzoler, Castiglione, Ghersi, De Carlo in Angeli. Za druga mesta v deželnem vodstvu stranke pa so se sporazumeli, da bodo o njih odločali po izvolitvi deželnega odbora, po vsej verjetnosti šele jeseni. Sinoči še ni bilo znano, kdaj bo prišlo do prvih uradnih razgovorov med strankami leve sredine. Vse pa kaže, da bodo kriz rešili hitreje, kot se je prvotno pričakovalo. Zelo verjetno je namreč, da bo predsedoval deželnemu odboru Comelli, deželnemu svetu Berzanti, istočasno pa naj bi prišlo do resnih sprememb v političnih odnosih, ker se bo okrepila vloga strank, deželnih odborov in s tem tudi vloga deželnega sveta. Poročilo seje sv«ta SS «V sredo, 4. julija, je bila seja sveta Slovenske skupnosti. Seja — je rečeno v poročilu za tisk — je bila posvečena predvsem zadnjim deželnim volitvam. Na začetku Se je deželni svetovalec dr. Drago Štoka zahvalil vsem, ki so se trudili in kakorkoli pomagali za uspeh volitev. Izrazil je zadovoljstvo, da je SS ohranila glasove in mestoma tudi napredovala. Poudarjeno je bilo enotno šlališče in ožje sodelovanje na volitvah med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini. SS bo težila 'Una, da čimprej raztegne svoje delovanje na vso deželo, od Milj do Trbiža. Za tem je svet podrobno analiziral volilne rezultate. Drugi del seje je svet SS posvetil razgovoru o novem deželnem vodstvu, o sestavi novega deželnega odbora in o zadržanju SS do nove deželne vlade. Nato je razpravljal o načelnih smernicah za široko pre-osnovo SS. Svet se je pomudil še pri regulacijskih načrtih in pri avtoportu pri Fernetičih. Na koncu je z začudenjem vzel na znanje sklep, ki se je bil sprejet na zadnji seji ZSŠD dne 3.7.1973, s katerim se je začela rušiti enotnost slovenskih športnih organizacij* *. Zadnji stavek tiskovnega poročila o seji SS se očitno nanaša na sklep Združenja slovenskih športnih društev, da vstopi v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Kot smo obveščeni se je za vstop v SKGZ na seji 3.7. t.l. izrekla velika večina društev (8), proti vključitvi v SKGZ je bilo le eno društvo, štiri pa so se vzdržala z obvezo, da se bodo glede vstopa izrekla do letošnjega novembra. V nasprotju s tem. kar trdi poročilo SS, je večina slovenskih športnih društev, včlanjenih v ZSŠD, očitno mnenja, da predstavlja prav vključitev ZSŠD v SKGZ jamstvo za ohranitev enotnosti slovenskih športnih organizacij. Obvestilo pevcem partizanskega zbora Vse člane Tržaškega partizanskega pevskega zbora vabimo, da se v nedeljo ob 18. uri zberejo na prireditvenem prostoru na Vrhu pri Doberdobu. JUTRI OTVORITEV XI. FESTIVALA ZNANSTVENE FANTASTIKE Spored obeta nekaj zanimivih filmov V kinu Excelsior retrospektiva z naslovom «Od Golema do robota» Jutri, v soboto 7. julija ob 21.15 bo na Gradu sv. Justa otvoritev XI. mednarodnega festivala znanstveno - fantastičnega filma, ki bo trajal teden dni. Tekmovalo bo 10 celovečernih in 15 kratkih filmov. Skupno bo na sporedu 42 filmov 11 držav. Poleg večernih predvajanj bodo še popoldanska v kinu Eicelsior v okviru retrospektive, ki je letos posvečena temi «od Golema do robota», in serije znanstvenih filmov. V celoti obeta spored nekaj zanimivih del, tako da lahko upamo, da bo letos nivo predvajanih filmov rahlo boljši kot prejšnja leta. Predvajanja na Gradu sv. Justa, ki bodo vedno ob 21.15 (ob priliki slabega vremena pa bodo v kinu Eicelsior), se bodo torej začela jutri z dvema italijanskima kratkima filmoma: Carla di Carla «Fantapittura di Enrico Prampoli-ni» in Giorgia Trevesa «R ads 1001». Sledil bo vzhodnonemški film Hermana Zschocheja «Eolomea». že NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA Predsednik Zanetti o obsežnih pripravah za konferenco o narodnostnih manjšinah Odbornik Volk je napovedal, da bo pokrajina postavila dvojezične napise na vseh pokrajinskih cestah in tudi v tržaški občini • Številni sklepi upravnega značaja Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila zadnja pred počitnicami, so bila na dnevnem redu poleg običajnih u-pravnih, tudi nekatera pomembna vprašanja ter med njimi zlasti dve, ki neposredno zadevajo slovensko narodnostno skupnost. FTedsednik Zanetti je odgovoril na vprašanje svetovalcev KPI Štoke, Juriševiča, Iskre in Collija o pripravah za konferenco o narodnostnih manjšinah in o značaju tega zasedanja. Komunistični svetovalci so se v svojem vprašanju sklicevali na sklep pokrajinskega sveta iz 1971. leta, da mora biti konferenca posvečena izključno slovenski manjšini. Zanetti je odgovoril, da je prišlo do političnega dogovora med skupinami o vsebini in o obliki te zanimive pobude, da sedaj izdelujejo dokončni program in da bodo podrobnosti, lahkouinane čez nekaj tednov. -Krmfrmtea bo imela značaj evropskega znanstvenega zasedanja o vprašanjih manjšin S tem so razšiciSf.' pnmW£f!!okvir, da bi nudili političnim krogom znanstveno utemeljen in preučen material za konstruktivne rešitve. Zanetti je bil mnenja, da je bilo v korist slovenske manjšine, da so celotno tematiko razširili na evropski okvir, ker gre za sorodna MiiiiilliiiiiiiiiiliiMliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiu PRESELILA SE JE IZ UL. GEPPA ODPRTI NOVI PROSTORI KMEČKE ZVEZE V TRSTU Novi sedež v UL Cicerone 8 - V Dolini podelili nagrade vinogradnikom Včeraj popoldne je bilo uradno odprtje novega sedeža Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8, kamor se je preselila v udobnejše prostore iz Ul. Geppa 9. Odprtja so se udeležili zgoniški župan Josip Guštin, ve, razdeljevanja nagrad vinogradnikom. ki so s svojim vinskim pridelkom sodelovali na letošnji občinski vinski razstavi v Dolini. Župan Dušan Lovriha je pozdravil goste in izrazil pohvalo vinogradni- sič, predsednik SKGZ Boris Race in tajnik dr. Cupin, predsednik SGZ Stanko Bole, predsednik SPZ Klavdij Palčič, načelnik gozdarskega nadzorništva dr. Bellarosa, predsednik Zadružne zveze Slovenije inž. Petelin, predstavnik kmetijskega nadzorništva Tagliaferro, predstavnik deželne ustanove ERSA dr. Pavlin, predsednik goriške Kmečke zveze Štekar, predsednica pokrajinske zadružne zveze Libera Sorini, tajnik deželne organizacije Allean-za dei contadini Simsig, strokovnjaki inž. čok, dr. Baša, dr. Oblak in, dr. Gregorič, občinski zdravnik dr. Fabiani ter člani predsedstva in izvršnega odbora Kmečke zveze. Goste je pozdravil tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk, ki se je zahvalil predstavnikom organizacij in ustanov ter oblasti, s katerimi imata Kmečka zveza in njen patronat stalne zveze. Kmečka zveza, je o-menil Volk. je imela najprej svoje prostore v Ul. Filzi, nato v Ul. Geppa, od koder se je preselila v nove prostore tudi zaradi tega, ker prejšnji niso več ustrezali potrebam zlasti po ustanovitvi patronata, ki je dal novega zakona delovanju KZ v prid članstva. Kot za vse sindikalne organizacije na splošno, je pripomnil Lucijan Volk, niso bila ta leta lahka za našo strokovno organizacijo kmetov, ki so v ogromni večini Slovenci. Boriti smo se morali večkrat z nerazumevanjem oblasti, z vsesplošnimi, zlasti materialnimi težavami, toda moremo trditi, sicer skromno, toda obenem ponosno, da je naše delo prineslo tudi rezultate in smo zato pridobili naši organizaciji vedno večjo navezanost članov, kmetov s Tržaškega, in vedno večjo upoštevanje tudi javnih oblasti, da je bilo na splošno vseh 23 let življenja Kmečke zveze v znamenju napredovanja. Predstavniki raznih organizacij in ustanov so se potem udeležili, skupno z vinogradniki in predstavniki dolinske občinske upra- repentabrski župan Miha Guštin, i kom, nato pa je podelil nagrade, pokrajinski odbornik inž. Milan So- Prvo nagrado za belo vino je ■■ ■ —r^r, r, - „—'prejel Boris Bandi, drugo Andrej Hervat, tretjo pa Anton Bandi. Za črno vino je prejel prvo nagrado Angelo Veglia, drugo Damijan Mau-ri, tretjo pa Josip Sancin. Splošna ocena komisije in tudi pivcev pravi, da je bila kakovost vin na letošnji dolinski razstavi precej boljša kot na prejšnjih, prireditelji pa so popolnoma pravilno dali več poudarka in veljavo tistim vinogradnikom, ki se pretežno ukvarjajo z vinogradništvom. Razen prej omenjenih nagrad so prejeli priznanja in darila za belo vino Josip Sancin, Karlo Slavec, Mario Canziani, Klavdij Kofol, Cecilija Pettirosso por. Schiozzi, Albert Derganc, Josip Rapotec, Stanislava Smotlak vd. Bandi, Mario Zobec in Anton Pettirosso, za črna pa Avguštin Dobrila, Albert Derganc, Josip Rapotec, Štefanija Smotlak vd. Bandi in Josip Žerjal. • Zakladno ministrstvo je odredilo, da morajo izplačati danes, 6. julija, pokojnino invalidom v Trstu in v večjih mestih. • V nedeljo bo v Čamporah festival Umta, med katerim bo govoril senator Šema. Danes bodo zasedale tri rajonske konzulte Danes se bodo sestale kar tri konzulte. Ob 20. uri se bo sestala na sedežu Rotonda del Boschetto 3/F, svetoivanska konzulta, ki bo izvolila predsednika in nato razpravljala o občinskem proračunu. V Ul. del Vento 13 se bo ob 20. uri sestala šentjakobska konzulta, ki bo proučila občinski proračun in nato razpravljala o petletnem načrtu 1973-77. Ob 20.30 se bo na Stari istrski cesti sestala rajonska konzulta za Valmauro - Naselje S Serg o. Konzulta bo ustanovila šolsko komisijo in nato razpravljala o občinskem proračunu 1973. vprašanja in ker gre pri tem tudi za uveljavljanje slovenske manjšine v italijanskem in v evropskem prostoru. V ta okvir je predsednik pokrajine povezal tudi razširitev tematike na obravnavo manjšin na splošno, oziroma na obravnavo onih družbenih skupnosti, ki jih je družba osamila ali izključila. Glede mednarodnega zasedanja pa je povedal, da se bodo priprave vršile v dveh fazah in da je prišlo do ustanovitve pripravljalnega odbora. V imenu komunistične skupine je Boris Iskra ugotovil, da tudi ta odgovor potrjuje bojazen, da bi se prvotna pobuda izrodila in da bo prišlo do razprave o najrazličnejših vprašanjih, ne pa do poglobljene razprave o slovenski manjšini, kot je bil prvotni sklep pokrajinskega sveta. Obžaloval je, da pokrajinski svet ni bil podrobno'obveščena o 'pripravah ter da pri tem ne gre samo za kritiko načina dela temveč tudi za razpravo o vsebini. Treba je govoriti o slovenski manjšini in se pri tem zavedati, da predstavlja osnovo za rešitev njenih vprašanj ustava, ki jo morajo izpolniti občina, pokrajina, dežela in država. Treba je prisluhniti, kaj pravi manjšina in se zavedati, da gre za vprašanje, ki je temeljno za demokracijo v Italiji. Iskra je zaključil, da bo komunistična skupina naredila vse napore, da bodo na konferenci vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v ospredju in da se konferenca ne bo «razblinila v visokih abstraktnih sferah*. Na vprašanje pokrajinskega svetovalca Slavka Štoke o dvojezičnih cestnih znakih na pokrajinskih cestah tržaške občine je odgovoril pokrajinski odbornik Lucijan Volk. Povedal je, da je pokrajina do sedaj postavila razne prometne znake na pokrajinskih cestah in nekatere tudi na pokrajinskih cestah v tržaški občini in da glede tega vprašanja obstaja soglasno in načelno stališče pokrajinske uprave. Do sedaj niso imeli podrobnega pregleda, ki so ga v teh dneh dokončno izdelali in bodo postavili dvojezične napise na pokrajinskih cestah v tržaški občini in tudi v drugih občinah tržaške pokrajine, kjer jih še niso postavili. S tem delom bodo pričeli v kratkem in pričakujejo, da bo opravljeno do konca leta. Svetovalec Štoka se je zahvalil za odgovor in ugotovil, da predstavlja obvezo pokrajinske uprave in da pričakuje, da bo ta čim prej izpolnjena. Pokrajinski svet je nato sprejel več sklepov. Med drugim je imenoval 30 kandidatov za člane davč- pri- bo ne komisije druge stopnje pri zivnem sodišču, med katerimi sodišče izbralo deset članov. Med temi kandidati je tudi nekaj Slovencev: Milan Sosič in Franc Pisani (SS), Silvan Mesesnel (PSI) in Miloš Budin (KPI). Svet je odobril jamščino za 250 milijonov lir posojila za Teatro stabile. Ob zaključku seje so odobrili tri resolucije: prva se nanaša na pristojnost pokrajine glede uslužbencev srednjih šol, druga na neposredno izvolitev poslancev evropskega parlamenta in zadnja na sistem in na poenostavitev nadzorstva nad krajevnimi ustanovami. pa so sporočili, da je odpadel eden od najzanimivejših filmov, ki je bil na sporedu v nedeljo in ki ga bodo morda predvajali le pozneje. Gre za ameriški film Richarda Flei-scherja tSovlent Green» (v Italiji bo izšel z naslovom «2022: i sn-pravvissuth), v katerem igrajo Charlton Heston, Leigh Taglor • Young, umrli Eduiard G. Robinson (v svoji zadnji interpretaciji), Joseph Cotten. V nedeljo, 8. t.m. bo na sporedu francoska slikanica, ki je uspešno nastopila na zadnjem festivalu v Cannesu: «Planete sauvage* (Divji planet), ki jo je režiral Rene La-ioul po risbah Rolanda Topora. Sledili bodo kratki filmi. V ponedeljek, 9. t.m. se bo večer začel z jugoslovansko slikanico Borisa Kolarja «Utopija». Sledila bosta še dva kratka filma: francoski Pierra Chabatiera «Le regi-stremenU (Registracija) in sovjetski D. Rodjova tSrečanje z Marsom 1 in z Marsom 2». Nazadnje bo na sporedu celovečerni bolgarski film Georgija Stojanova «Tretji po sonem. V torek. 10. t.m. bodo predvajali tri kratke filme (Američana Captona Edivardsa «Blue Planet». Italijana Magdala Mussia tUmano-meno» in čehoslovaka Jana Svank-majerja «Leonardov dnevnik») ter celovečerni belgijski film Harrpja Kiimela Malpertuis», v katerem nastopajo uveljavljeni igralci Orson Welles, Susan Hampshire, Michel Bouquet, Mathieu Carriere, Jean-Pierre Cassel, Sjjlvie Vartan, V sredo, 11. t.m. bodo na sporedu trije kratki filmi: Belgijca Patricka Ledoma «lsabel und die Lokomotive», Madžara Gaborja Viteza *Szep uj vilagt (čudoviti novi svet) in Italijana Alberta Grifija tVigilando reprimere». Sledil bo ameriški celovečerni film Johna Landisa tSchlock*. V četrtek, 12. t.m. bosta na vrsti dva celovečerna filma: italijanski film Corrada F arine (Hodnik), Jugoslovana Rudolfa Bo-rosaka «Astralis» in dobra jugoslovansko - italijanska slikanica, ki smo jo že videli v Pulju: Nedeljka Dragiča in Reginalda Raparellija «Tup-tup». Sledil bo celovečerni a-meriški film, zadnji iz serije dili nacizmtt',' po vojnt 'pa se spčt prilagajajo svobodnejšemu življenju, ki pa se pokaže kot brezobzirno in egoistično življenje. Tako se nam torej z romanom pokaže podoba Leni in družbe okrog nje. Ta družba je več ali manj negativna, zato pa je Leni videti toliko bolj človeška, poštena do sebe in svojih bližnjih in je več ali manj žrtev razmer, če nam pisatelj na eni strani predstavi celo galerijo likov nemške družbe s katerimi pisatelj plastično naslika podobo te družbe, pa je gospa Leni, s svojim nepokvarjenim srcem, že skoraj simbol dobrote in poštenja. Pisatelj si torej prizadeva prikazati ljudi resnične, take kot so bili in kot so sredi vojne in nje- nih posledic do današnjih dni. Roman je Boli napisal v originalni obliki. Pisateljevo pripoved prebiramo kot zapiske nekega pisca, ki se je lotil zbiranja gradiva, ki zbira dokumente in se pogovarja z najrazličnejšimi ljudmi, ki poznajo Leni in žive okrog nje. Tako nam v romanu cela vrsta ljudi pripoveduje neposredno v prvi ;> sebi. Iz tega gradiva, predvsem pa iz intervjujev se torej bralcu prikazuje podoba Leni in Nemčije, kakor so ju videvali in doživljali najrazličnejši ljudje. Pripoved je živahna, vseskozi zanimiva, realistična, pa vendar psihološko poglobljena, z jasnimi značaji prikazanih ljudi; skoraj bi rekli, da je dokumentarna. Slovenski prevod je skrben, tekoč, prevajalec pa je dodal tudi spremno besedo o avtorju in njegovem delu. Sicer pa sta roman Skupinska slika z gospo izdali založbi Mladinska knjiga in Pomurska založba v Murski Soboti, kar je dober a redek primer sodelovanja dveh slovenskih založb. Sl. Ru. IZ FILMSKEGA SVETA | PROTIOFENZIVI CENZURE Pred kratkim smo brali dve novici, proti katerima je odločno nastopilo vse napredno javno mnenje. Kasacijsko sodišče je izdalo sodbo, na podlagi katere so filmi zaplenjeni, dokler sodišče ne izrazi o njih dokončne sodbe. Na podlagi te razsodbe so zopet za plenili Pasolinijev film d racconti di Canterbury». Pozneje pa smo brali o sodbi prizivnega sodišča, na podlagi katere je bil obsojen Ber-toluccijev film dJltimo tango a Pa-rigi», ki je torej zopet zaplenjen. O obeh zadevah so že veliko pisali, tako da se nam ne zdi potrebno ponoviti vse argumente, ki so bili iznešeni proti obema razsodbama. Potrebno pa se nam zdi poudariti, da je treba obe odločitvi zavrniti ne v imenu «umetnosti)>, temveč v imenu civilnega napredka. Zato se nam ne zdi mogoča postavitev absolutnih kriterijev za razlikovanje med komercialnimi, •».pornografskimi* deli in umetninami. Bralci vedo, da smo Pasolinijev film ocenili negativno, Ber-toluccijev pa ne povsem pozitivno. Kljub temu menimo, da gre za deli, ki pomenita pomemben napredek v formiranju javnega mnenja in v rušenju zastarelih dabujev». In to velja (seveda v manjši meri) tudi za številne pornografske filme, ki preplavljajo (ali bolje so preplavljali do pred ktatkiih, kajti zdi se, da je moda prešla) filmska-platna. Seveda so slabi filmi dčorežno orožje, kajti obenem uveljavljajo spačeno, rekli bi celo represivno podobo spolnosti. Toda pred takim pojavom so administrativni, zatiralni ukrepi najslabši, ker ne dopuščajo, da se občinstvo v celoti samo vzgaja, da samo izbira in odloča. Saj ne mitiziramo svobodo izbire P naši družbi; nesvoboda pa je nevarnejša od pogojene svobode. Zato se povsem strinjamo z Ber-toluccijem, ko izjavlja, da je prozi razlikovanju med umetninami in pornografskimi filmi. Priznati mu moramo pogum, kajti dosti bolj bi se mu bilo splačalo zatrjevati, da bi moral imeti njegov film, kolikor je umetnina, določene privilegiie, S. G. Rekordne hitrosti lokomotiv Britanska uprava za železniški promet je pred kratkim objavila, da je neki vlak z dieslovo lokomotivo dosegel rekordno hitrost 227 km na uro. Prejšnji rekord je pripadal nemški lokomotivi na dieselski pogon, ki je že pred 34 leti dosegla hitrost 214 km na u-ro. Obe omenjeni hitrosti sta še daleč od one, ki jo je bil dosegel francoski eksperimentalni vlak, ki ga je vlekla lokomotiva na električni pogon. Dosegel je rekordno hitrost 331 km na uro. Horoskop V vasi Pasjak, ob cesti proti Reki, so zdaj vaščani ponovno ustanovili pevsko in tamburaško drpštvo «Danica», kot se je imenovalo tudi pred vojno. Njegovo ponovno ustanovitev so omogrčili tako sami vaščani kot nekmere delovne organizacije. Tudi mladinci na češkem sodijo med strastne ljubitelje glasbe na ploščah *■ to edino razliko, da tam, razen plošč lahke in plesne glasbe, radi poslušajo tudi resnejša glasbena dela. Sodeč po vsem, Kar opazimo na tem dekletu, pa se na Češkem obenem ustrezno dviga tudi življenjska raven sebam, ki z vami sodelujejo. Možnost postranskega zaslužka. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zadovoljivi uspehi poklicnega značaja. Opravka boste imeli z neka-teritni neprijetnostmi. KOZOROG (od 21. 12. oo 20. 1.) Nastopil je trenutek, da resno preučite svoj položaj. Sprostitev v simpatični družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Skušajte se izogniti naglim ukrepom, ki utegnejo povzročiti znatne neprijetnosti. Prijetno pismo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odličen dan za špekulativne posle, ven -dar ne tvegajte preveč. Vaše ideje bodo zelo cenjene. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ob-doDje velike produktivnosti in osebnega zadoščenja. Večer posvetite družinskim članom. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaš prestiž se bo povečal zaradi organizacijskih sposobnosti. Previdnost v sentimentalnih odnosih. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne skušajte prehitevati dogodkov, čas sam bo rešil nekatere probleme. Srečne ure z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Po--no: "a ip na vaši strani. 1 vati .) pošimno zdru- ženje. Večer s prijatelji LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vaše zamisli ooste dokončno realizirali. Zadovoljivo obdobje za svoeodne poklice. Kriza v srčnih zadevah. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V dopoldanskih urah zanimivo srečanje z neposrednimi ugodnimi posledicami. Bodite bolj potrpežljivi. TEHTNICA (od 23. S', do 23. 10.) V poklicnem delu boste naleteli na ovire. S pomočjo sodslavca se bo vse dobro izteklo. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Vaši nasveti bodo zelo koristili o PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 6. julija 1973 NOGOMET NA DIRKI «T01IR DE FRANCE* V Z SLOVENSKI USI ■ ZAHOD NOGOMET SABLJANJE KOLESARSTVO Včeraj se na prvih vzponih favoriti niso preveč izkazali Zopet hud poraz domačih tekmovalcev - Skupna lestvica brez sprememb MULHOUSE, 5. — Francoz Char-ly Grosskost je bil protagonist današnje etape, ki bi morala po mnenju izvedencev popolnoma spremeniti skupno lestvico. Na sporedu je bil namreč vzpon na več prelazov, med katerimi je bil tudi Grand Ballon. Protagonisti bi morali biti gorski vozači, ki pa so popolnoma {»pustili in razočarali. Grosskost je ubežal po 75 kilometrih dirke, si nabral v 110 kilometrih samotnega bega preko pet minut prednosti prav pred ciljem pa ga je glavnina ujela. Francoski kolesar je v popolni samoti vozil preko prelazov Schlucht, Grand Ballon in Si-berloch. Ko pa je manjkalo deset kilometrov do cilja v Mulhousu, je ves njegov naskok splahnel in vodstvo je moral prepustiti hitrim belgijskim sprinterjem. Čeprav je bil pri vhodu na d rkališče najhitrejši Nizozemec Vianen, je zmagal Godefroot, ki je premagal elito sprinterjev, ki sodelujejo na tem »Touru*. Domači kolesarji so znova doživeli pekoč pOraz na svoji dirki, čeprav je Catieau ohranil rumeno majico. Zaostanki so ostali nespremenjeni, čeprav je Catieau padel pri spustu z Grand Ballona, vendar pa ni nihče izrabil njegove nesreče. Jutri bo na sporedu šesta etapa, Nemfort — Divonne les Bains, ki je dolga 244,500 km. Vrstni red na cilju etape Nancy — Mulhouse (188 km): 1. Walter Godefroot (Bel.) 5.1219” 2. Cyrille Guimard (Fr.) 3. Jan Krekels (Niz.) 5. Van Roosbroeck (Bel.) 5. Frans Verbeeck (Bel.) 6. Herman Van Springel (Bel.) 7. Teirlinck (Bel.) 8. Martinez (Fr.) 9. Vianen (Niz.) zaost. 1215 10. Gilson (Luks.) 1219 ’ Skupna iestvica: 1. Jose Catieau (Fr.) 26.11’58” 2. De Geest (Bel.) zaost. 118” 3. Mortensen (Dan.) 1’34| 4. Guimard (Fr.) 1’39” 5. Van Springel (Bel.) Ufi 6. Ocana (Šp.) 159” 7. Zurano (Šp.) 227 8. Van Roosbroeck (Bel.) 2’50” 9. Delepine (Fr.) 10. Zoetemelk (Niz.) 3’36’ 4’04’ NA DIRKI «PO JUGOSLAVIJI* Suhov osvojil etapo in rumeno majico 21-letni sovjetski reprezentant Pavel Suhov je zmagal v 7. etapi 29. mednarodne kolesarske dirke po Jugoslaviji. Današnjo etapo od Tetova do Ohrida (170 km) je prevozil v 4.7’31”. Suhov je prevzel od Francoza Leleuja tudi rumeno majico. Najboljše uvrščeni Jngoslovan v tej etapi je Zakotnik, član A ekipe Jugoslavije, ki je prišel na cilj deseti, na skupni lestvici pa je najbolje uvrščen Frelih, ki je na devetera mestu. Italijan Rosani je tretji v skupni lestvici. TURIN, 5. — Italijanska atletska reprezentanca bo 17. in 18. julija nastopila v Turinu proti državni reprezentanci ZDA. Moški reprezentanci Italije in ZDA sta se doslej srečali samo enkrat, leta 1967, ko so Američani zlahka zmagali s 133:90 in so si domačini zagotovili le tri zmage. V teh zadnjih letih pa je italijanska atletika precej napredovala, tako da bi moral biti izid srečanja nekoliko drugačen, čeprav si nihče ne upa trditi, da jim bo uspelo premagati svetovne »velikane* v tej disciplini. Srečanje v Turinu bo za ZDA drugo na turneji, ki jo bodo pričele v Evropi 11. julija, ko 'bodo nastopili v Mttnchnu proti Zahodni Nemčiji. ■mwiHna«nniimiiiimmniiiminnn„„„„nilnmiM|IMUtM|m||||||||||||||||||H|||||||||m||t|mM||nt|m|| nnmH KITAJCI v RIMU Kitajska odbojka dinamična in pestra Prvi večer so pri moških zmagali Italijani, pri dekletih pa Kitajke RIM, 5. — V italijanski prestolnici je bilo odigrano prvo srečanje od treh med reprezentancama Italije in Kitajske v obeh konkurencah. Za prvi nastop odbojkarjev iz te vzhodne države je vladalo veliko zanimanje, športna palača v Rimu je bila za to priložnost nabito polna in prvi spopad se je končal neodločeno. Pri članicah so zmagale gostje, domačini pa so bili boljši v članski konkurenci. Kitajska odbojka ima podobno šolo kot japonska. Njena igra sloni na veliki dinamiki, duhovitosti, presenečenjih in je izredno kombinatoma ter pestra in raznolika. To je prav tisto kar napravi igro odbojke še posebej pestro, dinamično ter za gledalca lepo španski kolesar Ocana v pogovoru s časnikarji pred etapo Reims - Nancy in privlačno. Manjkajo pa Kitajcem nastopi na velikih tekmovanjih in izkustvo, kar pa je za vsako igro izredno važno. To pa moramo pripisati njihovi dolgoletni izolaciji in odmaknjenosti te države od velikih športnih dogodkov, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre. Ima pa vse možnosti, da se v najkrajšem časovnem obdobju povzpne v sam svetovni vrh, saj je ta športna panoga pri njih dokaj priljubljena in ima izredno visoko število registriranih igralk in igralcev. Kitajke so premagale italijanske sovrstnice s čistim 3:0. Domačinke so bile enakovredne nasprotnice samo v drugem setu. V prvem in tretjem delu pa je bila premoč nasprotnic precejšnja. Pri članih je bila premoč Italijanov večja, saj so se seti končali na 3, 6 in 10. V tem prvem srečanju so se napovedi gostiteljev uresničile, ko so izjavili, da so domači odbojkarji bojjši, {iti gostjah pa odbojkarice. Preostala dva spopada bosta to po vsej verjetnosti samo potrdila, če seveda ne bo prišlo - do kakšnih presenečenj. G. F. OBVESTILA ŠD Primorje priredi v nedeljo, 8. julija celodnevni izlet na otok Krk. Vpisovanje v tobakarni Uči le še danes. — Na razpolago je še sedem prostih mest. Tomos vedno bližji cilju Trenutno vodi z dvema točkama naskoka ■ Nadaljevanje prvenstva 25. avgusta Košarkarji so, preden so dobili prepotrebni počitek, odigrali še prvo kolo jesenskega dela prvenstva, ki se bo nadaljevalo 25. avgusta. Prvo povratno kolo je poteklo zelo mirno in brez kakršnihkoli razburljivih dogodkov ali posebnih naprezanj. Skratka, vse tekme so že potekale v počitniškem in miroljubnem vzdušju. Edino v Cerknici je bilo nekoliko bolj vroče, ko so se igralci TIK iz Kobarida prizadevali, da bi iztržili drugi letošnji par točk. Tomos iz Kopra nadaljuje z zmagami in je še vedno najresnejši kandidat za prvaka. Grosist tesno sledi Koprčanom in čaka na morebitni pravi trenutek, tolminski AET in Salonit pa se borita za še vedno prestižno tretje mesto. Ostala moštva so več ali manj tam kjer so bila pred tednom dni. Edino kobariški TIK se je še bolj usidral na dnu lestvice, saj je visoko zgubil zaostalo tekmo s Plamenom iz Krope. Tudi letošnje tekmovanje je ponovno potrdilo, da je ta liga zelo zanimiva in za razvoj košarke potrebna in koristna. Tekmovalni komisiji s sedežem v Novi Gorici pa gredo za vzorno vodenje tekmovanja vse čestitke. Poteza KZS, ki je pred tremi leti prenesla to tekmovanje v kompetenco novogoriških košarkarskih delavcev se je izkazala za pravilno in umestno. REZULTAT ZAOSTALE TEKME: Plamen — TIK Kobarid 91:50 REZULTATI 10. KOLA: Sava — Tomos 78:103 Cerknica — TIK 65:62 AET Tolmin — Kladivar 82:59 Salonit — Plamen 65:53 Grosist — Idrija 84:38 LESTVICA PO Tomos 10 10 10. 0 KOLU 928:587 20 Grosist 10 9 1 742:518 18 AET 10 7 3 718:612 14 Salonit 10 7 3 691:676 14 Cerknica 10 4 6 621:686 8 Idrija 10 4 6 590:686 8 Sava 10 3 7 703:742 6 Plamen 10 3 7 663:706 6 Kladivar 10 2 8 601:802 4 TIK 10 1 9 601:144 2 Prejšnji te3en so prekinili s tekmovanjem tudi košarkarji v višjih ligah. Tudi oni so odigrali prvo jesensko kolo in si vzeli dopust do 25. avgusta. V 1. A slovenski ligi sta primorska predstavnika igrala spremenljivo in se nahajata v spodnjem delu lestvice. Fructal, ki je v nedeljo gostoval v Ljubljani in izgubil z ekipo Trnovega z rezultatom 7p,:56t je osmi, z osmimi točkami: Lešonit iz Ilirske Bistrice, ki je predzadnji, pa je doma napravil pravi podvig, ki je z rezultatom 84)% premagal, tretjeuvrščeni kranjski Triglav. Vl.B ligi sta primorska predstavnika Postojna in sežanski Kras v nedeljskem kolu zgubila v gosteh. Postojna je ostala praznih rok v Šoštanju v tekmi z Elektro (111:98), Kras pa ni bil kos košarkaricam Prul iz Ljubljane (92:65). Po desetem kolu je Postojna solid- iiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmiinMiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMETNA TURNIRJA NA GORIŠKEM Zaključili turnir barov startajo javne ustanove V turnirju barov se je odlikoval tudi slovenski nogometaš Radikon V soboto se je na nogometnem igrišču pri stolnici zaključil turnir barov, na katerem je sodelovalo precej ekip z Goriškega. Turnir je osvojila ekipa Bar Municipio, ki je v finalni tekmi odpravila Mobil-casa s 7:2. V drugem srečanju, za tretje in četrto mesto, pa je Edilmarmi premagal Mobildondo s 3:1. V prvi ekipi sta igrala dva obetajoča mlada slovenska igralca, Plesničar iz Štandreža in Radikon z Oslavja. Ob koncu tekme je odbornik za šport Moise izročil pokal občine kapetanu Bara Municipio. Pokal sta prejela tudi dva najboljša strelca turnirja, Forchiassin (Edilmarmi) in Sossol (Mobildonda). Povedati je treba, da se je Radikon uvrstil v tej lestvici na najvišja mesta. Jutri, v soboto, pa se bo na igrišču Baiamonti s pričetkom ob 17.30 zaključil turnir javnih ustanov. V finalni del tekmovanj so se uvrstile štiri ekipe: SIP - Telve, La Giulia, ITE in SITE. Ob 17.30 se bosta srečali ekipi SIP - Telve in La Giulia za tretje in četrto mesto. Ob 19. uri pa bo finalna tekma za prvo mesto med ITE in SITE. " P. R. na Šesta s petimi zmagami, Kras pa je na repu s skromnima dvema točkama. Edina ženska primorska ekipa — Postojna, ki tekmuje v 1. SKL -zahod, je, kot vse kaže, preslaba za to konkurenco in je po 10. kolu zadnja, ne da bi vsaj enkrat okusila slast zmage. Emil Hvalica Tudi Veljko Ro/ošic na plavalnem maratonu od Caprija do Neaplja NEAPELJ, 5. - Petnajstega julija bo na sporedu plavalno maratonsko tekmovanje od Caprija do Neaplja, ki bo veljalo tudi za svetovno prvenstvo. Svoje prijave je poslalo že precej plavalcev, med njimi tudi svetovni prvak Jugoslovan Veljko Rogošič, ki je že dvakrat zmagal na tej neapeljski maratoni, Najhujši nasprotniki jugoslovanskega plavalca bodo prav gotovo Sirci, ki bodo poskušali osvojiti po več neuspelih poskusih naslov svetovnega prvaka. Skupaj bo nastopalo približno štirideset plavalcev iz dvajsetih držav. MILAN, 5. — Milan in Ajax, zmagovalca na tekmovanju za pokal pokalnih prvakov in na turnirju za pokal nogometnih prvakov, se bosta srečala v »super* nogometnem srečanju. Potem ko sta se e-kipi med seboj zmenili za tekmo, je to odobrila tudi UEFA, ki je določila 31. avgust kot skrajni datum za določitev dneva prvega in povratnega srečanja med obema enajstericama. . GOTEBORG, 5. - V Goteborgu se je danes začelo ekipno tekmovanje v floretu. Jutri bodo Italijani igrali proti Zah. Nemčiji za vstop v finale, medtem ko bo SZ igrala proti Japonski, Madžarska proti zmagovalcu med Romunijo in Av- Str j jo La Ln mAnnln v* _ pa proti Poljski. Včeraj je italijanski sabljač Mario Aldo Montano osvojil naslov svetovnega prvaka v sabljanju, potem ko je odpravil sovjetskega predstavnika Sidiaka. LONDON, 5. — Sovjet Metreveli je prvi finalist wimbledonskega turnirja. V polfinalu je premagal Američana Majerja (ki je izločil Nastaseja) s 6:3, 3:6, 6:3, 6:4. Drugi finalist je postal čehoslo-vak Kodeš, ki je (po dvajsetminutni prekinitvi zaradi dežja) premagal Britanca Taylorja z 8:9, 9:7, 5:7, 6:4, 7:5. HAVANA, 5. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Havani je Kuba premagala Bolgarijo z 90:73, Jugoslavija Kanado z 71:69, Češkoslovaška pa Panamo s 76:72. Igralci mlnibasketa Poleta in Bre ga so se pomerili med seboj v okviru Poletovega »športnega tedna* na Opčinah PO ZAKLJUČKU KOŠARKARSKEGA TURNIRJA ZA »TROFEJO LA* V TRSTU JUGOSLOVANSKI IGRALEC PLEČAŠ NAVDUŠIL S SVOJO IZREDNO IGRO Proglasili so ga za najboljšega igralca te prireditve Lloydov turnir Lloyd Adriatico je zmagal na svojem mednarodnem košarkarskem turnirju v Trstu, veljavnem za «1. trofejo LA*. O tem tekmovanju nam je trener Forsta, Taurisano izjavil: »Turnir po svoji kakovosti m prav nič zaostajal za najboljšimi italijanskimi poletnimi turnirji.* »Toda vaša ekipa je na tem turnirju nekoliko razočarala...* «Mi smo na tem turnirju v bistvu le preskušali dva nova ame-medtem ko bo morala Fran-1 riška igralca. Nismo igrali cija igrati proti Veliki Britaniji ali 1 zmago. Hoteli smo preskusiti Dy- aiiiinimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimiiiiiiiiimiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiimii Balinarski turnir PD Slavec S podelitvijo nagrad zmagovalcem se je v soboto zaključil v Ricmanjih balinarski turnir, ki ga je organiziralo domače PD Slavec. Na turnirju je nastopilo 20 Igralcev, ki so tekmovali le v konkurenci posameznikov. Vsa srečanja so bila bolj ali manj izenačena, konkurenca za prva mesta pa zelo ostra. Pokale PD Slavec so osvojili: 1. Ruggero Schiozzi, 2. Silvester Komar, 3. Federico Burlan sana in Doyleja. Moštvo je igralo izključno za ta dva igralca.* Sales: »Plečaš enostavno Izreden* «Kaže, da nimate sreče v Trstu* smo dejali trenerju ekipe Mobil-quattro Salesu. »Objektivno povedano, smo igrali najslabše. Sicer pa je večina igralcev utrujena.* «Kaj pa ostala moštva?* «Igrala so, kot se pač igra na podobnih poletnih turnirjih. Forst je preskusil Amerikance, Snaide-ro tudi, Lloyd pa je igral ojačen.* «In vaše mnenje o Plečašu?* »To je izreden košarkar, ki se posebno dobro znajde na takih turnirjih, kjer lahko igra sproščeno. Tako pride do izraza njegova izredna telesna zmogljivost in izpiljena tehnika. Ponavljam: izreden jel* Hlodi.:.. iK •Zabaval sem se* Dolgolasi in brkati Plečaš je nBVdt/Štr obffnstVo. Thžko se je bilo pogovarjati z njim. Stalno so ga obkoljevali občudovalci s prošnjo za podpis. »Koliko avtogramov si dal v svoji karieri?* Plečaš: »če bi za vsakega dobil samo eno liro, bi bil že milijonar.* »S svojo igro si res navdušil gledalce...* »V Trst sem dopotoval, da bi igral za ekipo, ne pa, da bi bil najboljši. Res, le zabaval sem se.» »Rad igraš v Italiji?* »Ljubim Italijo in Italijanke...* «Kaj misliš o Plečašu?* »Simpatičen in izreden košarkar.* Američan Hall (Snaidero) je resen fant. Dobro se je naučil itali- OBVESTILO TEČAJ V SEČI Združenje slovenskih športnih društev v Italiji obvešča vsa zainteresirana društva, nnj čimprej opravijo vse formalnosti v zvezi s tečajem v Seči. Trenerski tečaj bo od 8. do 12. julija v Seči. Odhod iz Trsta bo ob 6. uri (zjutraj) s Trga Ober-dan In sicer v nedeljo, 8. julija. Tečaj za košarkarje pa bo od 12. do 20. julija prav • o v Seči. Odhod avtobusa bo: s Konto-vela (6.00), z Opčin (6.15), s Trga Oberdan (6.30). Vse informacije nudi ZSŠDI, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. b. I. janščine. študira na univerzi. Povedal nam je to: »Turnir je potrdil, da se italijanska košarka razvija. Igra je hitrejša in bolj dinamična, če jo primerjam z našo, potem je ameriška le tehnično bolj dovršena.* LESTVICE TURNIRJA LA 1. Lloyd Adriatico, 2. Forst Can-tu, 3. Snaidero Videm, 4. Mobil-quattro Milan. Najboljši igralec: Plečaš. Najboljši strelec: Jura (Mobil- quattro) 92 točk. Najboljši Italijan: Brumatti. Najbolj borben: Kenney. In še izid zadnje finalne tekma za 1. mesto: Lloyd Adriatico — Forst 86:77 (53:36) LLOYD ADRIATICO: Plečaš 35. Brumatti 18, Poli, Pozzecco, Ja-cuzzo 5. Millo, Čepar 6, Kenney 22, Crisafulli, Bassi. FORST: Recalcati 27. Meneghel, Farina 8, Vendemini, Uenhard 14, Marzorati' 11, Guanziroli, Dyson 7, Doyle 12. Sodnika: Brunelli in Rosada (Trst). Prosti meti: Lloyd 13:24 Forst 13:18. b. 1. ZURICH, 5. — Čile in Peru sta predlagala Sovjetski zvezi, da ni odigrali odločilno tekmo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 9. septembra v SZ in 24. septembra v Čilu ali Peruju, odvisno od tega, katera ek pa bo zmagala v direktnem srečanju južnoameriških reprezentanc • • * GENOVA, 5. — Vest, da je Samp-doria ponudila v enem zadnjih srečanj A lige Atalanti dvajset milijonov nagrade, če zmaga proti Vi-cenzi, je presenetila nogometne kroge v Genovi in v Bergamu. Ge-novežanom grozi sedaj izpad v B ligo, če bi se izkazalo, da so obtožbe, ki jih je prinesel neki ji* tranjik, resnične. KOLESARSTVO MILAN, 5. — Belgijski kolesar Patrick Sercu, večkratni svetovni prvak v dirkališčnih disciplinah, ki se sedaj ukvarja s cestnim kolesarstvom. bo skušal od 27 do 29. septembra potolči svetovni rekord v vožnji na en kilometer z letečim startom in s startom z mesta. Oba poskusa bo izvedel na stadionu VI-gorelli v Milanu. KOŠARKA ODBOJKA PLAVANJE KOŠARKA TENIS ATLETIKA Partizanski Gala - Peter Z^VIli k Spomini iz bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika že drugi dan sva se Jelko in jaz odpravila s kurirjem naprej za brigado, ki je krenila čez šentviško planoto in Bačo v Knežke Ravne. Bila je nedelja in lep sončen dan. Kurir, domačin iz Slapa ob Idrijci, je bil mnenja, da Je situacija povsem čista. Daleč naokoli ni bilo sovražnika. V varstvu grmovja bi se lahko mirno spustili proti dolini vse do Idrijce. V hiši, ki je stala ob vodi, je bil kurir doma, zato nam bi tam lahko postregli s kosilom in nato zvečer nadaljevali pot čez bližnji most na drugo stran proti šentviški planoti. Vendar ni bilo tako. Previdno smo se spuščali po strmini. Na lepem smo skoraj vsi trije hkrati zagledali italijanskega vojaka, ki se je ravno pokazal Izza grmovja kakih sto metrov levo od nas. Gledali smo nekaj hipov in ugibali, od kod se Je vzel. Previdno smo se umaknili bolj v desno in nadaljevali pot proti hiši v dolini. Nad hišo smo se poskrili v košato grmovje. Kurir je dal onim v hiši dogovorjeni znak, da je v bližini in da naj prinesejo kosilo. Ni trajalo dolgo, že se je majhna deklica vzpenjala v hrib s košem v rokah. Ležali smo za grmovjem na toplem soncu in uživali oh dobri mineštri. Tedaj se je izza vogala zagnal v strmino pes. Tekel je po kamen, ki ga je nekdo vrgel ravno v smeri proti nam. Zgrabil ga je in ga odnesel gospodarju, šele tedaj sem o- pazil, da sta se za psom prikazala dva karabinjerja. Ustavila sta se natanko pod nami, slabih 100 m daleč. Gledala sta v strmino in metala kamenje zdaj eden zdaj drugi. Pes je veselo tekal po kamen in jima ga nosil. Karabinjerja sta bila ves čas obrnjena proti grmu, kjer smo tičali, tako da že nismo vedeli, ali sta nas opazila ali ne. Na srečo nas nista videla. Počasi sta odšla za hišo in se izgubila. Izkoristili smo trenutek in se jeli urno vzpenjati nazaj v hrib. Z Jelkom sva prišla že do ceste in jo mahnila kar po njej proti Vratom, da se nekje na primernem mestu potegneva v gosto grmovje nad cesto. To sva storila ravno v zadnjem trenutku. Bila sva 15 do 20 m nad cesto. Zasopla sva se spustila na tla, da sl odpočijeva. Tedaj se izza ovinka prikaže najprej dolga pušica z nasajenim bajonetom in nato italijanski vojak v srajci z zavihanimi rokavi in s čelado na glavi. Napravi še nekaj korakov, nato se ustavi in zre v strmino nad seboj v smer, kjer sva bila midva. Obnemela sva in čakala, kaj bo. Vojak sede na obcestni kamen in še vedno nepremično gleda v strmino ter naenkrat zakriči: «Vigliacchi venite glu!» že sem bil prepričan, da naju je opazil. Vendar sva ostala nepremična. Le vsak za svojo bombo sva zagrabila in čakala, kaj bo. Toda to je bil le trik, kot se je pokazalo že v naslednjem trenutku. Zaokrožil je nekajkrat z levico, kot da nekoga kliče k sebi. In res, čez nekaj hipov je zaropotala pod nama cela kolona. Bilo je dvesto vojakov, do zob oboroženih In z mulami, natovorjenimi z minometaloi in težkimi strojnicami. Mimo naju so šli naveličani vojaki, kar sva sklepala iz tega, da se niso zanimali za okolico. Opazovala sva jih z olajšanjem. Kasneje smo zvedeli, da so prišli ta dan na Grudndoo; verjetno so še vedno iskali brigado, ki je že lep čas ni bilo več tu. Kasneje sva tudi zvedela, kdo je bil Usti «vojak», ki smo ga zjutraj samega srečali nekje pod Grudnico. Bil je kurir Stanko, doma z Grudnice. Z bratom Julijem sta vzdrževala zvezo z oblastnim komitejem. Do takrat ga še nisem poznal in ker je bil oblečen v Italijansko uniformo, srno ga zamenjali za sovražnega vojaka. Zvečer sva z Jelkom nadaljevala pot. Kurir naju Je peljal čez most na Idrijci, kot da ni bilo nič. Rekel je, da je zdaj še bolj varno, ko so bili Lahi tu. Prepričali so se, da partizanov ni več v okolici, zato bomo tudi mi varneje hodili. Vso pot dd kurirske karavle na šentviški planoU naju je močil dež. Bil je že dan, ko smo prišli v karavlo, ki Je bila tik nad kasarno v Kneži. Vsa mokra sva se spravila pod improviziran šotor in legla k počitku brez spanja. Tiščala sva se drug drugega, da bi pregnala mraz in mokroto, da se je kar kadilo od naju. «Kako morete živeti tako blizu kasarne?* sem vprašal enega od kurirjev: «Mar se nič ne bojite?# «Tu smo še najbolj varni,# mi je zatrjeval. Bili so že na mnogih mestih, pa so se morali umakniti iz tega ali onega razloga. «Tu pa nas ne bodo iskali.# Razločno Je bilo slišati ropotanje in druge glasove iz kasarne. Od kurirjev sem izvedel, da je tudi na šentviški planoti pripravljena konspirativna bolnica, sanitetna postaja št. 4. Nahajala se je blizu Pečin v žlebih, v strmini nad desnim bregom Idrijce. V njej je bilo prostora za kakih 15 ranjencev. Doslej je še niso uporabili, ker šentviško planoto zelo pogosto kontrolirajo Lahi. Nekaj ranjenih partizanov so odnesli v varnejšo sanitetno postajo št. 5, ki je bila pod Liscem v globoki grapi pod Nemškim Rutom. V začetku Julija, ko sem se vračal skozi te kraje, je bila ustanovljena druga postojanka za to področje. Vodil Jo je Nace (Ignac Prvanja), takratni referent sanitete v VT. brigadi Ivana Gradnika. Nahajala se je pod previsnimi skalami blizu Praprotnega brda, na kraju, imenovanem «Pod krogom#. Takrat se je zdravilo v njej 8 bolnikov in 1 ranjenec. V začetku avgusta so jo ukinili. Ker v bolnici ni bilo ranjencev in tudi ni bilo preveč varno hoditi po šentviški planoti, sem se ob prvi priložnosti pridružil kurirjem, ki so šli proti Knežkim Ravnam. še vedno Je padal dež, ko smo se z Jelkom in kurirjem še isti večer spuščali proti Kneži. Tu Je bilo treba prečkati progo, vodo Bačo in cesto. Bilo Je že jutro, ko smo prispeli do karavle. Kurirjev ni bilo nikjer. Sele čez čas se Je pojavil eden, ki je prišel v karavlo zaradi zveze. Povedal je, da Je bila prejšnji dan v Prodih borba med aipind in Gregorčičevo brigado in da je bdi prt tem ranjen Iztok (Ivan Turšič), komisar brigade. Za ta dan pričakujejo ponoven napad s še večjimi silami. Italijani bodo skušali obkoliti brigado. Zato se je karavla začasno premaknila na drugo stran grape v strmino pod Vogel. Sele zvečer me bodo lahko odpeljali na Javko za bolnico, sanitetno postajo št. 5, ld nd bila daleč od tam. Spet smo se vzpenjali po skoraj navpičnem pečevju, poraslem z grmovjem in nizkim, krivenčastim drevjem. Bolj plezali smo, kot hodili. Ko smo bili dovolj visoko, smo se spravili v gosto grmovje in zajahali vsak svoje deblo, ki so kot kljuke rasla iz strmine. Noge so mi bingljale v praznoto, s hrbtom sem se naslonil na strmino, poraslo z gostim vresjem. Končno malo počitka! Se od Vrš se nisem pošteno naspal. Zato me je premagal spanec za kako uro. Okoli osme ure zjutraj je bilo opaziti pod nami kolono in slišati streljanje. Ostali smo na mestu, dokler se sovražnik nd izgubil v strmini proti Kobilji glavi. Sele kasno popoldne, ko Je sovražnik odšel, so se razvezali jeziki in pričeli smo se meniti to in ono. Močnik, ki Je prišel z Gorenjske, Je pravil, kako naporna je pot prek teh hribov proti Gorenjski in da Je na Gorenjskem hudo sa partizane. Nemci so dosti bolj načrtni od Italijanov. Stalno preiskujejo gozdove in samotne kmetije. Represalije nad nedolžnimi ljudmi so strahotne. (Nadaljevanje sledi) Dr. Aleksander Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. julija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» * DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trsi RAZSODBA ŠPANSKEGA VOJAŠKEGA S0D1SCA Skoraj dvesto let zapora za 8 baskovskih rodoljubov letalo je pristalo v Havani Obtoženi so bili sodelovanja pri ugrabitvi tovarnarja Fe-lipeja Huarteja - Nove aretacije v baskovskih pokrajinah SANTANDER, 5. — Špansko vo- j Guipuzcoa dva Baska, ki baje pri- ja.ško sodišče v Santaderju je obsodilo pet Baskov na 30 let zapora zaradi »ugrabitve in terorizma*. Pet mladeničev, Jose Maria Yarza, Lorenzo Eguia, Miguel Agustin La-scurian, Manuel Isasa in Fernando Isaguirre, je bilo obtoženih, da so sodelovali pri ugrabitvi industrialca Felipeja Hurteja, do katere je prišlo 16. januarja letos v Pam-ploni. Poleg omenjenih petih je sodišče obsodilo še Luisa Cirizo na 16 let zapora, Angela Amiga Quinconees in Mario Esther Redondo pa la 15 let zapora. Obtožili so jih istega dejanja kot ostale, vendar pa je bila njihova »krivda* manjša. Poleg tega so bili vsi obtoženci obsojeni na skupno globo 50 milijonov peset (skoraj pol milijarde lir)', to je na isto vsoto, kot so jo prejeli od ugrabljenčeve družine za odkupnino. Največjo odgovornost za ugrabitev pa je nosil benediktinski menih Eustaquio Mendizabal, ki je umrl med spopadom s policijo letos spomladi. Sodna obravnava je potekala v zelo vznemirjenem vzdušju. Obtoženci so jasno povedali, da pripadajo baskovski rodoljubni organizaciji ETA, ki se bori za enotno baskovsko državo, vendar pa niso priznali, da so sodelovali pri ugrabitvi Huarteja. Tudi njihovi odvetniki so se zelo trudili, da bi jih oprostili, saj so predlagali oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Dejstvo je, namreč, da je bilo dokazov zelo malo, pa še pri teh je šlo vedno le za sum ali za indi-cije. Slednji bi ne smeli privesti do nobene obsodbe, vendar se da sklepati, da so sodniki že pred začetkom obravnave določili kazen. Proces je bil torej le farsa in tega so se dobro zavedali tudi obtoženci sami, saj je eden izmed njih izjavil sodnikom: »Vse, kar želim povedati je to, da je ta o-bravnava smešna, in vi ste jo pripravili brez vsakršnega dokaza.* Po tej izjavi so začeli obtoženci vzklikati «ETA ! ETA !», Jose Maria Yarza pa je dejal, da odobrava ugrabitev Huarteja. Po teh dogodkih je dal predsednik spdišča izprazniti dvorano in ni bilo mogoče izvedeti, kako se je razprava zaključila. Vsekakor pa je iz obsodbe jasno, da so sodniki skoraj popolnoma sprejeli zahteve tožilca (predlagal je SKupno kazen 210 let zapora, baskovske rodoljube pa so obsodili na 196 let). S tem je še enkrat dokazano, da se ni v Španiji nič spremenilo in sodniki so le potrdili fašistični žig, ki ga nosi Francova diktatura že več kot 35 let. n Bilbaa pa smo prejeli vest, da je policija aretirala v pokrajini padata organizaciji ETA. Tako poroča krajevna agencija »Europa Press*. Aretiranca se imenujeta Vincente Serrano in Roberto Fer-nandez Palacio in ni znano, česa sta obtožena. Minister Medici o aretacijah v Grčiji RIM, 5 — Italijanski zunanji minister Medici je poslal italijanskemu veleposlaniku v Atenah brzojavko, v kateri ga naproša, naj intervenira pri grški (Vblasteh zaradi aretacije bivših ministrov Ave-roffa in Garufalisa in opozarja na veliko vznemirjenje italijanskega javnega mnenja, ki je predvsem Averoffa zelo cenilo in spoštovalo. Nacistični izgred BARCELONA, 5. - Včeraj so štiri osebe, ki pripadajo neki neonacistični skupini, vdrle v sedež liberalne kulturne revije »El ciervo* in povzročile za približno štirideset milijonov lir škode. Predmo so odšli, so premazali stene z nacističnimi parolami. CIUDAD GUATEMALA, 5. - Bivši predsednik gvatemalske vlade polkovnik Enrique Perralta se je po sedmih letih vrnil v domovino. PO NOVEM PODVIGU ZRAČNEGA GUSARSTVA Srečen konec preusmeritve: Argentinska vlada ni hotela izplačati odkupnine - Dogodek utegne vplivati na odnose med Kubo in Argentino HAVANA, 5. — S pristankom na letališču glavnega mesta Kube se je zaključila dolgotrajna preusmeritev potniškega letala boeing 737 argentinske državne družbe «Aero-lineas Argentinas*. V Santiagu de Chile, kjer je letalo pristalo sinoči, se gusarji niso hoteli dolgo ustavljati. Založili so se le z gorivom, nato pa veleli pilotu, naj odleti v perujsko prestolnico Limo. še pred tem pa se je funkcionarjem čilske vlade posrečilo, da so prepričali preusmerje-valce, da so osvobodili 47 potnikov: na letalu je bilo tako še 17 potnikov in 7 članov posadke, vendar pa to število ni uradno, saj nasprotuje podatkom, ki so jih vodi- telji argentinske družbe objavili kasneje. Med postankom na letališču «Jor-ge Chavez* v Limi so gusarji ponovili zahtevo, naj izročijo argentinske oblasti 200.000 dolarjev o-troški bolnišnici v Bunenos Airesu. Ker je bil odgovor buenosaireške vlade negativen, so gusarji vsoto znižali najprej za polovico, nato pa na 80.000 dolarjev. V Argentini pa so ostali gluhi na vse te zahteve in sam predsednik Cam-pora je dejal, da ne nameravajo kloniti in prepovedal družbi »Aero-linean Argentinas*, da izplača vsoto. Po tem poročilu je predstavnik perujske vlade svetoval gusarjem, naj izpustijo še preostale pot- •..MIHI.lili.....MIHI.IIIMIMIMIII...1.HHIIHHHI.HHIHIHMIHHI.■HMIHHI.HHIHIHIIHHHIII.IHIIHIIIIHIM.HIMMIMIIMMIMI TRAGIČEN ZAKLJUČEK POPOLDANSKEGA SPREHODA ŠTIRJE OTROCI IZGUBILI ŽIVLJENJE PRI EKSPLOZIJI GRANATE NA SICILIJI Peti deček se bori s smrtjo v bolnišnici «Trigona» v Notu PACHINO (Siracusa), 5. — štirje otroci so izgubili življenje in eden je hudo ranjen pri eksploziji granate, ostanek iz druge svetovne vojne. Ni še znano, kako se je pripetila nesreča. Večina otrok iz Pachina je bila zdoma; nekateri so šli na kopanje, drugi pa so se sprehajali po gmajnah. Kar naenkrat so v vasi zaslišali eksplozijo. Ko so karabinjerji pritekli iz vojašnice, so videli samo visok steber črnega dima in takoj tekli proti kraju nesreče. Vendar pa za štiri dečke, 11-letnega Salvatorja Zocca, 12-letnega Sebastjana Cannarel-lija, njegovega 8-letnega bratca .Antonia in 10-letnega Angela Giannona ni bilo več pomoči. lO-letni1 "Angelo Cannarelli. ki je v nesreči izgubil dva brata, pa leži v bolnišnici «Trigona» v Notu s strogo' pridržano11 prognozo in zdravniki imajo le malo upanja, da bo ostal pri življenju. Drobec granate mu je namreč prebil lobanjo in če bo ostal pri življenju, ne bo mogel več rabiti r.e rok ne nog. Eksplozija je bila tako močna, da so jo slišali po vsej vasi. Med drugo svetovno vojno so se v bližini Pachina izkrcali zavezniški vojaki nekaj dni pred podpisom premirja, do katerega je prišlo v bližnjem kraju Cassabile. Mlade žrtve so sinovi poljskih delavcev. Vest o nesreči je povzročila v vasi pravi preplah, saj so bili, kot že rečeno, skoraj vsi otroci zdoma in trupla so bila tako razmrcvarjena, da jih ni bilo mogoče prepoznati. Vsi so se torej bali, da so bili prisotni tudi njihovi otroci in več mater, ki niso mogle priklicati svojih sir.ov je omedlelo in so jim morali nuditi prvo pomoč. Pretor iz Pachina dr. Pietro Ga-lasso je odredil preiskavo. Sam je odšel na kraj nesreče in izdal dovoljenje, da odstranijo trupla. Tako se je razvil dolg sprevod, na čelu katerega so sorodniki umrlih nesli štiri krste v domačo cerkev. ai;c «Pokol na italijanskih cestah: 17 mrtvih in 11 ranjenih PIACENZA, 5. — «Pokol» na italijanskih cestah, tragična veriga prometnih nesreč, ki ji ni videti konca in ki terja samo v Italiji vsako leto na tisoče žrtev se nadaljuje: tudi včeraj je izgubilo življenje 17 ljudi, 11 pa je bilo hudo ranjenih. Hitrost, intenziven promet, neprevidnost, vročina, spanec terjajo težak krvni davek, ki ga plačujejo v dnevnih obrok;h motorizaciji. | .nimam............................................................................................m............................................................................................... TRŽAŠKI DNEVNIK VELIKAN IZRUVAL DREVO Najhujša in najbolj značilna je prometna nesreča na avtocesti sonca pri Piacenzi, ki je terjala štiri smrtne žrtve in 6 ranjenih. Vzrok: verižno trčenje, ki ga je povzročil šofer nekega tovornjaka, ker ni spoštoval varnostne razdalje. Zaradi nasilja in upiranja javnemu funkcionarju Karabinjerji aretirali sedem delavcev NEAPELJ, 5. — Karabinjerji iz Pomigliana d’Arco so aretirali sedem delavcev, ki so obtoženi nasilja in upiranja javnemu funkcionarju. Kaže, da sta dva cjelavca najprej odpovedala službo v tovarni «Samagas», nekaj dni kasneje pa sta zahtevala, naj ju vodstvo tovarne ponovno zaposli. Ker jima vodstvo ni ugodilo, sta skupno s petimi tovariši zaprla vhod v tovarno in onemogočila prehod številnim tovornjakom. Zato so karabinjerji aretirali vseh sedem manifestantov, eden izmed njih se .je baje upiral in udaril agenta v trebuh. Pasja vročina in neurja v Franciji PARIZ, 5. — Pasja vročina in neurja so močno prizadela Francijo, kjer ponekod živosrebmi stolpec niha med 30 in 36 stopinjami C v senci, drugod razsajata veter in toča. Najbolj prizadeto področje je Bretanija, kjer sta dve osebi izgubili življenje, sedem je ranjenih in materialna škoda je ogromna. Zahtevali so višjo plačo: odpuščeni MANAGUA, 5. — Zaradi stavke ,e nikaragujska vlada odpustila vseh 5.000 delavcev, ki so obnavljali glavno mesto, porušeno ob nedavnem potresu. Delavci so zahtevali večje plače. Vlada generala Se može je naročila vojski, naj nadzoruje delavce. Govori se celo, da bodo stavkajoče prisilno vključili v oborožene sile. DAKAR, 5. — Suše v Senegalu je konec: po dolgih mesecih se je sno-či ulil blagodejen dež, ki je začasno pregnal moro žeje. Dr. Rossini še vedno v rokah ugrabiteljev SAN MARINO, 5. — Vse kaže, da se je nekaj zataknilo v pogajanjih med družino Rossini in ugrabitelji. Kronisti ne vedo kako bi lahko drugače tolmačili izjavo, ki jo je župnik Sergio Foschi, velik prijatelj ugrabljenega zdravnika, naslovil ugrabiteljem. Duhovnik je prisegel na svojo čast, da so Rossinijevi uničili magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov z ugrabitelji. Zvečer pa je priznal nekemu časnikarju: »Danes ponoči se je zgodilo nekaj tragičnega, velika nevarnost grozi Rossinijevim*. Ni pa hotel pojasniti, kaj pomenijo te besede. nike, češ da jih po tako odločnem odgovoru predsednika Campo-re ne morejo več porabiti za talce. Zračni pirati, ki so, kot kaže, pripadniki argentinske gverilske organizacije «Ejercito revolucionario del pueblo* (ljudska revolucionarna vojska), pa so pristali le na izmenjavo šestih potnikov z živili in gorivom in tri ure po pristanku odleteli proti Panami, kamor so dospeli čez kake tri ure. Tudi tu so takoj po pristnku zahtevali živež in gorivo. Na panamskem letališču je letalo pristalo daleč od vseh drugih letal in gusarji so dovolili, da se mu približata le po dva uslužbenca letališča. Izredno živčnost v letalu je bilo moč razbrati tudi iz pogovora, ki ga je imel pilot s podrav-nateljem panamskega civilnega letalstva, kapetanom Miguelom von Siedlitzem. Med postankom v Panami se je tudi izvedelo, da so gusarji že v Limi zahtevali gumijast čoln in dvajset rešilnih pasov, ker pa jih niso prejeli, so svojo zahtevo ponovili tudi vodstvu panamskega letališča, ki pa baje ni u-godilo njihovi zahtevi. Ob vzletu je bilo, po nekaterih vesteh, v letalu še 17 oseb, po drugih pa 25. Kaže. da je bila na ugrabljenem letalu zelo velika vsota denarja, verjetno 700.000 dolarjev, ki so bili namenjeni krajevni upravi v mestu Jujuy v severni Argentini, vendar pa je le malo verjetno, da so gusarji za to vedeli. Pravzaprav pa je bil menda gusar le eden, oborožen s kratko puško. Takoj po pristanku v Havani je kubanska policija aretirala gusarja, vendar se o njem ne ve še ničesar. Baje sta se kmalu nato po telefonu pogovorila argentinski predsednik Campora in kubanski predsednik Dorticos, ni pa še znano, če bo buenosaireška vlada zahtevala izročitev gusarja. Potnike in osebje letala so začasno namestili v hotelih na letališču in verjetno se bodo že jutri vrnili domov. Petletni Cindy Kavanaugh se je utrnila solza, ko je poslušala mater, kako je na tiskovni konferenci govorila o trpljenju pokojnega narednika Larryja Kavanaugha. Narednik si je vzel življenje, ker je bil obtožen sodelovanja s sovražnikom med petletnim ujetništvom v Severnem Vietnamu. Njegova žena Sandra pa trdi, da so ga obtožili le, ker se je uprl pobijanju žena in otrok ter bombardiranju DRV. ....................................................................IIMIMIIIIMHIIIIIII.IIIIIIIMMIIMIIIIMH.....I................................................................................... VČERAJ V PRVIH JUTRANJIH URAH Državni udar v Ruandi: vojska prevzela oblast Kaže, da je udar posledica krvavih spopadov med plemenoma ttutu in Tutsi NAIROBI, 5. — Poveljniki državne trdil predsednik Kayibanda, je sku-garde so danes ponoči strmoglavili šalo spraviti državo v kaos. predsednika . Ruande Gregoira Kayi-bando in prevzeli oblast vdržavi. Vse kaže. da državni udar ni terjal človeških žrtev. V prestolnici Ruande, Kigali, so vojaki zasedli strateške točke a vse kaže, da je položaj v državi miren. Glasnik novega ruandskega režima je sporočil, da bodo vojaki obdržali oblast v rokah dokler se r.e bo izboljšal politični in gospodarski položaj. Dodal je, da je vlada predsednika Kayibande podala ostavko in da jo nadomestuje odbor za mir v državi. Poudaril je tudi, da je vojska razpustila vse organizacije vladne stranke. Začasno bo predsednik Ka-yibanda formalno še obdržal oblast, dejansko pa bodo vladali poveljniki državne garde, ki so prevzeli mesto podpredsednikov. Po mnenju političnih opazovalcev je državni udar posledica krvavega spopada med plemenoma Hutu in Tutsi. Marca letos, ko so izbruhnili v državi krvavi neredi, je predsednik Kayibar.da zagrozil, da bo kaznoval s smrtjo vse, ki ne bodo spoštovali njegovih ukazov. Predsednik je prebral to izjavo le nekaj tednov potem, ko se je zaključila vrsta krvavih spopadov med pripadniki plemena Hutu (ki so v večini) in Tutsi (ali Vatusi, ki so v manjšini). Aprila je vlada napovedala vrsto ukrepov, da bi zatrla neko prevratniško gibanje, ki, kot je Kljub temu je bil položaj v Ruandi v zadnjih mesecih vsaj navidezno miren. Najostrejši spopadi med nasprotujočima si plemenoma so iz-brulinili v bližnji državi Burundi, kjer so visoki Tutsi, čeprav v manjšini, na oblasti. Burundijska vlada je večkrat obtožila Ruando in Tanzanijo, da podpihujeta nerede v državi in v zadnjih tednih je prišlo do številnih obmejnih »prask*. Vojska je prevzela oblast v Ruandi le dva meseca pred političnimi volitvami, na katerih bi moralo prebivalstvo izvoliti novo poslansko zbornico in novega predsednika. Doslej pa je bil Kayibada, ki je na oblasti od leta 1962, ko je država dobila neodvisnost, edini kandidat. Po vesteh iz Nairobija pa kaže, da bi Kayiban-da ne mogel biti ponovno izvoljen, ker je že imel tri predsedniške mandate. Zaradi tega naj bi skušal spremeniti ustavna določila, kar naj bi izzvalo upor poveljnikov državne garde Vojska je prevzela oblast v Ruandi v Trenutku, ko je že stoletni spopad med Hutu in Tusti zanetil spore tudi v Organizaciji afriške enotnosti in bil vzrok ostrih spopadov med državami, ki podpirajo Ruando, oziroma Burundi. Svet ni dolgo let vedel za krvavo bitko med plemenoma zaradi strateške nepomembnosti teh dveh afriških držav in zaradi njune oddaljenosti od civiliziranega sveta. Belgijski kolonialisti, ki so uprav- Na odseku trbiške ceste, ki se spušča s kraškega roba proti Katina-ri in industrijski coni se je že pripetilo veliko prometnih nesreč. Bolj poredkoma pa se dogaja, da bi tovornjak, ki se le s težavo vzpenja po brežini, zavozil s ceste in silovito trčil ob drevo. To se je v prvih popoldanskih urah pripetilo Novogoričanu Zvonku Preglju. ki je šofiral tovornjak s prikolico last prevoznega podjetja »Primorje eksport*. na katerem je bilo naloženo veliko jeklenih opornikov. Nekaj sto metrov po velikem katinarskem o-vinku, je zavozil preveč na levo, zračnica zadnjega kolesa mu je počila in težko vozilo se je silovito zarilo v obcestno akacijo, ki jo je izrulo z zemljo in asfaltom vred. Drevo je popolnoma skrotovičilo kabino, v kateri je bil šofer in potisnilo volan do sedeža. Na srečo pa se Pregelj ni hudo poškodoval, saj se je samo udaril in porezal po kolenih. Vozilo seveda je pri trčenju utrpelo precejšnjo škodo. Morali so pose- či gasilci, ki so odvlekli prikolico do bližnjega parkirnega prostora, medtem ko bo tovornjak ostal na kraju vse dokler ne bodo vsaj zasilno popravili osi prednjih koles, ki se je pri silovitem trčenju zlomila. Požar na železniški postaji v industrijski coni Tržaški in miljski gasilci so morali poseči v železniški postaji industrijskega pristanišča, ker se je vnelo pet velikih skladovnic lesenih železniških prečnic. Požar je izbruhnil malo pred 15. uro verjetno zaradi isker, ki so uhajale iz dimnika lokomotive. Plameni so v kratkem zajeli vseh pet skladovnic tirnic, ki so prepojene s ka-tramom, zaradi česar je bila vsa okolica ovita v gost. črn dim. Prihiteli so gasilci s trem: motornimi brizgalkami, ki so pod vodstvom podčastnika Del Fova gasili plamene vse do 18. ure. . II,Ml, nmil.m HM.,. MIH. ■IIIIMMIMH, MM MIMI«, MIIMMMMMIM.IMM Illllll.lllllllllllllllllllllinllllllllllll ...HIHIH.HHIMIHIHI I II,MIHIH. I* II.... SREČEN KONEC NEVERJETNE PUSTOLOVŠČINE 2000km križem po Pacifiku z «orehovo lupino Po brodolomu sta britanska zakonca preživela 4 mesece na rešilnem čolniču LOS ANGELES, 5. — Britanska zakonca Michael in Linda Bailey sta preživela 117 dni sredi Tihega oceana na majhnem rešilnem čolnu; preplula sta okrog 2 tisoč kilometrov, ne da bi srečala žive duše in med potjo sta se hranila s surovimi ribami in sta pila deževnico. Ko so ju včeraj zjutraj rešili mornarji neke južnokorejske tovorne ladje, sta bila že tako izčrpana, da nista mogla skoraj govoriti. Dovolj bi bilo, da bi ju našli le dan ali dva kasneje, pa bi bila nesrečneža verjetno mrtva. S svojo jahto sta odplula pred pe- timi meseci iz Southamptona. Srečno sta preplula Atlantik, nato pa sta jo preko Panamskega prekopa mahnila na Tihi ocean. Obrnila sta premec proti Novi Zelandiji, a nedaleč od Ekvadorja ju je zajel vihar. Valovi so premetavali njuno ladjico kot orehovo lupino dokler je niso razbili na dvoje. Zakonca sta se v zadnjem trenutku rešila v majhen čolnič, v katerem je bilo za nekaj dni živil in vode. Od takrat nista več srečala žive duše. Preživela sta na oceanu 117 dni. Hranila sta se s surovimi ribami, ki sta jih ujela po sreči, saj nista imela niti opreme za oceanski ribolov, odžejala pa sta se z deževnico. Tako sta živela dan za dnem, mesec za mesecem, dokler ju niso včeraj zjutraj rešili mornarji južnokorejske ladje, 117 dni po brodolomu, 400 milj od Acapulca. Bila sta silno izčrpana, poleg tega pa nista upala več, da bosta srečala kakšno ladjo. Težave prvih dni sta pogumno prenašala. »Srečala bova kakšno potniško ali tovorno ladjo*, sta se prepričevala drug drugega, a sta'se bridko motila. Preteklo je de set dni, preteklo dvajset, minil je mesec in nato še drugi: na obzorju se ni prikazala nobena ladja. Upanje, da bi ju kdo pravočasno rešil je splahnelo in s tem je splahnela tudi volja do življenja. Sele ko sta se vdala usodi so ju našli mornarji južnokorejske tovorne ladje. Bila sta tako izčrpana, da je moral takoj poseči zdravnik: z upa njem jima je splahnela tudi zadnja trohica energije. Rešitelji so ju takoj identificirali in snornčili ameriški obalni straži v San Fianciscu, da so-ju našli. Ijali kakih 40 let državi, se tudi niso potrudili, da bi spore poravnali ampak so jih še podpihovali po starem rimljanskem načelu «divide ed impera* Na zadnjem zasedanju organizacije a-friške enotnosti v Adis Abebi sta predsednik Zaire Mobutu in predsednik Tanzanije Njerere dobila nalogo, naj posredujeta med vladama obeh držav in naj preprečita vojno, ki je v zadnjih sedmih letih terjala okrog 150 tisoč mrtvih. V Ruandi je na oblasti pleme Hutu, ki se je leta 1962, le nekaj mesecev preden je Belgija priznala državi neodvisnost, uprlo svojim starodavnim gospodarjem Tutsi in jih skoraj vse poklalo. V Burundiju pa je manjšina Tutsi (okrog 15 odstotkov celotnega prebivalstva) obdržala oblast in prisilila Hutuje, da živijo v skoraj srednjeveškem suženjstvu. Lani so se mali Hutu skušali uspeti a predsednik Micombero je v krvi zatrl upor. Govori se, da je vlada dala pobiti vsaj 100 tisoč upornikov. Pred nekaj dnevi je skupina katoliških škofov iz Burundija pozvala vse države sveta, naj posežejo in naj preprečijo genocid, ki bi lahko zanetil vojno med številnimi afriškimi državami. Odkar jima je bila priznana nedvis-nost, Ruanda in Burundi dobivata majhno podporo od Belgije. Brurelj-ska vlada pa je v zadnjih letih podprla predvsem Ruando, kjer je zgradila vrsto industrijskih in turističnih objektov. Ruanda pa je pred nekaj leti zaprosila za pomoč tudi Izrael, kar je izzvalo ostre proteste ugandskega predsednika Amina in libijskega premiera Gedafija. Oba sta podprla burundijskega predsednika Micombera in zagrozila, da bosta u-ničila Ruando, češ da je postala središče izraelskega prevratništva v A-friki. Druge afriške države niso hotele doslej poseči v krvave spopade med Ruando in Burundijo. Tudi Tanzanija, ki je dala zatočišče tisočem beguncev Hutu, iz Burundija, se ni odkrito zavzela ne za Kayibando ne za Micombera, čeprav je burundijsko letalstvo bombardiralo obmejna tanzanijska področja. SANTIAGO DE CHILE, 5. — Nobelov nagrajenec za literaturo Pablo Neruda je davi zapustil bolnišnico; kaže, da se je tja zatekel na običajen pregled. * * * RAWALPENDI. 5. — Pakistanski predsednik Ali Bhutto je zahteval od visokega državnega sodišča, da se izreče o priznanju Bangladeša. « * # TEL AVIV, 5. — Davi se je zaključila stavka izraelskih zdravnikov, ki je v zadnjem času paralizirala skoraj vse bolnišnice v tej državi. * * # CARACAS. 5. — Venezuelski predsednik Rafael Caldera je proglasil amnestijo, zaradi katere so izpustili na svobodo 331 zapornikov, med njimi tudi precej političnih. CIUDAD MEXICO, 5. — Hude poplave v okraju Tamaulipas so terjale sedem žrtev, na stotine ljudi je ostalo brez strehe. Škodo ocenjujejo na približno 40 milijonov dolarjev. V obalnih mestih Mante, Reynosa in Tampica so prebivalci v pripravljenosti zaradi bližajočega se ciklona Aliče. ŽENSKAM «Res je, moški so krepkejši, o če podležemo, smo si same krive nesreče. Ne smemo se poslužiti njihovega orožja, to je pesti. Ugriznimo jih in spraskajmo jih brez milosti. S to taktiko sem ukrotila vse svoje moške, da so se prelevili v jagnjeta». To je nasvet, ki ga daje vsem sovrstnicam lepa in ljubka filmska umetnica Eva Aulin. Do pred kratkim je bila znana zaradi drznih vlog, ki jih je podata na filmskem platnu, pred časom pa je postala aktivna članica gibanja za osvoboditev žene. «Če bi se po nesreči kdaj zaljubile, ne priznajte nikomur svoje norosti. Počakajte rajši, da se on zaljubi do ušes. Padel vam bo pred noge kot zrelo jabolko z drevesa: to je trenutek, da mu postavile vse svoje pogoje.* 1 IZUM Znanstveniki vsega sveta Že nekaj let govorijo o energetski krizi in opozarjajo, da bomo v teku 50 let porabili vse rezerve petroleja. Kje najti nadomestilo za to dragoceno gorivo? Kalifornijski študent Mike Greenhalgh trdi. da je našel rešitev. S cenenim kemičnim postopkom naj bi pridobival iz kokošjih odpadkov plin, ki je odlično gorivo za motorje z notranjim izgorevanjem: ni strupen, ne onesnažuje zraka in ima večjo kalorično vrednost od bencina. Ima še to prednost, da je zelo cenen: s 5 dkg odpadkov lahko prevozite do 600 km. Iznajdljivci, na delo!