„Gorh-a44 izhaja vsaki lorek in soboto. Ako pad« na ta dncva praznik, dan poprej. TriMlniUvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", tilica Vettiirini St. 9, kamor je uaslavljati pisma. N c frail kirn u ;i pisma se nc sprejcmajo, enako si' nc uvažiijejo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vraeajo. GORICA „liorica" stane na leto 10 K, za p<»l Icta 5 K, za četrt leta 2"/). I ]ira\ ništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", nlica Vetturini il. 9. Za <•« jis« se plačuje od čvetorostopm- petit vrste po 11 vin.. za večkratni natis primeren popust. Pdsaniezne številke stanejo 8 vin. in se prodajajo v ra/nih ^oriških trafikah. St. 26. V Gorici, v torek dne .SO. marca HM)i). Leto XI. Dolznosti in pravice. iVlinuli tcdcn jc poslanska zbornica na Dunaju razpravljala mod drugitn tudi o nujncin predlogu demokratidiega so- cijalca poslanca dr. Adlerja. ki jc po- zival vlado. naj v/postavi vsc svojc mod v to. da se ohrani mir nicd Av- stro-Ogrsko in Srbijo. kakor smo uže v zadnji štcvilki poročali. K tcmii prcd- mctu hi sc vec nc vrnili, da naiii ni dal povoda ministcrski prcdscdnik baron Bicncrtli, ki jc poscgel v razpravo o tcm nujncm predlogu. Ministcrski prcdscd- nik jc pri tcj razpravi malo govoril. a nmogo povcdal. poscbno kar sc lice nas avstrijskib Slovanov. Rckcl jc. da Avstrija jc bila in jc vcdno za mir s Srbijo. Ako hi pa mint res nc bilo mo- go če obraniti, potcm hi morala vlada a p c I i r a t i n a p a t r i j o t i z c m s v o j i h n a r o d o v in v I a d a j c p r c p r i č a n a, d a b i n a š c 1 t a a p c 1 pri a v s t r i j s k i h n a r o d i b g 1 a s n c n i n n a v d n s c n o d m c v. Tako jc jjovoril ministcrski prcd- sednik Bicncrtb. Kajpa. ko sc gre za bran državc. za njeno cast in slavo. takrat pozna naša vlada tudi druge na- rodnosti v državi, takrat sc jib spomni, takrat sc trdno zanaša, da jo bod;1 bra- nile. ji stale zvesto ob strani, sie v ogenj za njo. pošiljalc kri prclivati svoje sinovc in ino/e. za njo, ki jib sicer v mirncm času nc pozna. jib prczira in zapostavija in prote/.ira le one. katcrib patrijotizem ni nič večji kakor tistib. katcri so se za njeno cast in slavo uže borili. Spominjamo se časov, ko sc je naša država nabajala v lindib skripcih, ko jc bila zapletena v razne ncljubc za- deve. tudi takrat je apelirala vlada na svoje narodnosti in jim obljttbljala mar- sikaj. Poscbno na Slovane sc je obra- čala v najhujših trenutkib. ki so jo v rcsnici rešili in ji priborili slavo. Kaj pa so dobili Slovani za svojo brabrost, za sve junastvo, kaj so dobili kot odškod- nino, ko je na tisoče slovanskih sinov kri prelilo za državo, ko je na tisoče otrok osirotelo. na tisočc žen obudovelo, ko jih tudi poprej ni upoštevala tako, kakor je upoštcvala Ncmcc ? Vprasamo, zakaj ni vlada poskrbcla, da bi se isti narodi tako povspeli v izobrazbi, kakor so se Nemci, ki niso za državo toliko žrtvovali kot Slovani ? Zakaj ni usta- navljala Slovanom sol, gradila železnic. test in s tern pospcsevala njib blago- stauja ? Mari niso ti Slovani ravno taki avstrijski državljani kakor Nemci, mari nc pladijejo vcč davka krvnega in de- narnega? in kljub temu nasa vlada noče in noče spoznati. da slovanskim narod- narodnostitn v Avstriji dela krivico s svojim ravnanjem in delenjem pravicc. Ko pa pride ncvarnost za državo. morajo ravno Slovani biti tisti. na katere dr- žava največ zida in sc zanaša. Tako jc tudi z zadnjo Bicnerthovo izjavo v parlamcntu. Hiencrtb sc torej trdno zanaša na avstrijske narode. da bodo branili svojo ljubo Avstrijo v slu- čaju vojske. Kcr jc v Avstriji največ na- rodov slovanskib. so veljale kajpa tc be- scde ponajveč istim. Scvccla. v casu nevarnosti se bo treba za državo zrtvo- vati, sc bojevati in kri priliti. Kajpa. tudi Slovani bi šli v boj za istn dr/.avo. od katere niniajo tega, kar dajc Ncmceni. S takim ravnanjem se slovanskih na- rodnosti v Avstriji nc pridohiva. sc nc goji v njib patrijotizem. Saj avstrijski Slovani gledajo ravno v Bicnerthovo vlado z nezaupanjem. ko ima v svojem ministcrstvu mo/.e. ki bi radi Slovane uto- pili vžlici vodein bitirali radi tako politiko, kakoršna bi bila le Xemcem v korist. Slo- vanom pa na skodo. S k a ko r šii o pra- v i c o z ah t c v a d r ž a v a o d S I o v a n o v. n a j j o b r a n i j o v s t i s k i. s t a k Š n o z a h t e v o smejo s t o p i t i p r c tl njo S1 o v a n i i n z a h t e \' a t i s v o j e n a- r o d n c p r a v i c e. Vlada naj jc prepri- cana. da ko bi sc Xemcem lako "godiiu v Avstriji kakor se godi nam Slovanom. b i A vst r i j e vcč n c b i 1 o. kajti Nemci bi znali drugace postopati kakor Slo- vani v takili slučajih in bi sc nc pu- stili tako zapostavljati kakor sc pustimo mi krotki. dobri in potrpežljivi Slovani. Država. ako zahteva kaj od nas. naj nam tudi da. kar nam gre! Vsakemu svoje! Dosedaj se je kazala vlada vcdno nasprotna slovanstvu in jc vcdno pro- težirala Nemce. Za vzgled vzemimo samo en slucaj n. pr. solstvo pri nas v (io- rici. Boj za slovensko solo v (iorici bi- jemo Slovenci užc mnogo let, od onega časa, ko je bila v (iorici le pcščica Nem- ccv, kolikor jib jc tudi dancs, Tisoc slo- venskib šolodolžnib otrok iniamo v (io- rici. slovenske državnc sole nobene. Za pet Nemccv. ki so prišli s trebubom za krubom k nam pa vzdržujc vlada nem- Sko ?;olo! Ustanovila jim jo je s po- močjo našcga d e n a r j a! Ali j e to p r a v i čn o ? Ne, to je krivica za Slo- vence! In tako sc godi tudi drugod. Da smo s takim vladanjem avstrij- ski Slovani nezadovoljni. menda ni treba povedati in dokler se bode gori na Du- naju tako vladalo slovanske narode. ni pričakovati. da si vlada pridobi pri istib zaupanje. Ponavljamo šc enkrat. da če za- btcva vlada od nas. da jo moramo v stiskah braniti prcd napadi sovraznikov. smemo mi od nje zabtevati. da nam da kar nam gre. da nam da. kar imajo Xemci. da nam da sol srednjih. visokih. trgovskih. da nam da pravicc v ura- dib. pospešuje kmctijstvo. obrt. gradi pr unetne zveze. cestc. itd. Potcm bo šelc namestu apcl vlade na slovanske na- rode. in slovanski narodi v svoji znani bvaležnosti ne pozabijo nikoli pravičnega delitelja pravicc. Dopisi. Z dežele. O propadanju kmeta Ceb- lja;o nckaj vajenci ..Kmcčkcga glasa" v zadnji štv.. da živ krst nc more ra- zumcti. Komaj se spozna le po naslovu. da hocejo nckaj ugovarjati in da niso vrcdni jahati pegaza marveč le r o- z i ii ¦). n t a. Obracajo in zavijajo oči proti nebu /. verskimi citati. kakor bi bili pravi rcdovniki. Dasiravno nisem ..re- ser.". kakor on; prav.jo. vendar so skoro eel ..Km. glas" meni posvetili brez da bi kaj povcdali in dokazali. Zato •^oiTiHwjcm !':uotf in .«Glas", <}r\ w naše vodstvo v tako plitvib močeh. \'prašam le : Zakaj *<-¦ nc pokažejo mojstri na dan v tcm kritidiem mo- mentu. kcr jc pod njih cast, da pustijo iziti kmečko glasilo tako spakedrano in zmrcvarjeno! Agrarni poslanci in vo- ditclji. kje ste. da pustitc samega ured- nika brskati za vas po žerjaviei! Čemu smo vam položili mandat pred noge ? L'rednik nam je sam povedal, kaj je bil in kaj je. Njemu priznavamo. da ima dobro voljo. vi pa še tc ne. akoravno voljo ima vsak dobro ne samo urednik. marveč vsaki bebec in bi rad postal celo minister. Vslcd tega mi se ne za- dovoljujemo samo z dobro voljo. a m- p a k z a li t e \' a in o d c j a 'i j. kajti volja jc eno. dejanje je drugo. Mi nismo krivi. da poleg dobre volje manjka sola uredniku. Zato pa naj vsak le toliko sue. kolikor se upa požreti. Nikar pa da bi se kdo solal. vadil in telovadil po nasib brbtib in z nasimi zulji! Zategadclj naj si ured- nik „sjlasa" ne vzame za zln. Ce se kdo tti pa tarn dotakne njegove oschu. ker on zastopa stranko in nosi nje odgo-Ä vornost. Xi vrag. da bi se ga nesmelo do- takniki radi njcgovih Cudnili naukov. Tu velja se vcdno stari izrek: ..Dovolj modcr je. kdor sam sebe spozna". livo. s tcm je vsc povedano! 0 naCinu oranja nisem navajal v glavnem. da vam. urednik. manjka sole, ampak hotel sem obvarovati kmeta ne- srcčc po vascni nasvetu. ker tako se ne podpira kmefti. kakor na Danskem. ampak se ga popolnoma ubija. \'sled tega bi bilo dobro za vas in stranko. da odložite to. čemur niste kos. ker voditclj stranke mora stokrat dobro pre- misliti. predno kaj izusti ali objavi. Tako pa ugonobite sc'uu stranko in gla- silo vaše. To me je nagnilo h kritiki. kcr se mi km. stranka smili pod tern vodstvom, nikar pa vaša oseba. Po tern potu ne rešite niti muhe iz moCnika. tern manj pa kmeta. In tega so krivi poleg vas neizšolanega največ agrarni kolovodje in poslanci. ki so se po izvolitvi poskrili kot Jčurki. Xe poznajo več ne nas nc vas. Hdino dobro je. da stranka po dveletnem životarcnju umira. ker škodila je že dovolj. K m e t. Politični pregled. Dogodki na Balkanu. F}oložaj na Balkanu se je torej vsaj za zdaj popolnoma spremenil. Sodeč po vesteh vsega časopisja smemo se nade- jati. da je mir zagotovljen. Xajprej jc Rusija priznala aneksijo. a potem sta se sporazumela nas minister za zuna- njc zadeve baron Aerenthal in pa angle- ski minister (irey. Obliko med Aerentha- lom in (ireyeni dogovorjenega teksta so potrdile u/.e drugc velevlasti. Srbija. vi- dcč, da nima od velevlasti pričakovati nr.bene pomoči. je začela uže odpuščati i'eserviste. .Jedino vprasanjenastane. kake razmere nastancjo sedaj v Srbiji! ^irijo se uže vesti. da misli Srbija pomesti z dinastijo Karagjorgjevicev. in ako bi se to zgodilo. ali nenastanenevarnost. da iz- bruhne v Srbiji revolucija! In kaj po- tem? Xe bi stali li v tern slucaju zopet pred novimi komplikacijami ? Pa pusti- mo za danes taka razmisljevanja in po- dajamo dtatcljem le porodla raznih listov. LISTEK. „Matica Slovenska" 1. 1908. Slovensko leposlovje. (Knezova knj., zabavna knj. in prevod „Fausta".) (Dalje.) Pugclj Milan je napisal trojc črtic s prav čudnimi naslovi. Menda je iskal tukaj efekta, kajti s črticami ga ni do- segel. 5e vedno se kažc povsod le neko iskanje, tavanje. liočc analizirati vsega vraga. pa ne grc. Pripovedujte čisto pri- prosto in živo dogodke, razvijajte lo- gično eno iz drugega, opazujtc narod, kako živi, drugo bo že slo. A navadno se podtikajo priprostim ljudcm take me- ditacije, ki jib res niso zmožni. Prof. luintek nam je prevedel „Fau- sta". Skoraj sem vskliknil: „kaj pa je tebe treba bilo" ? Za kmr;i \n nmv/n. prav ta prevod? Za inteligenco. ki je citala in se čita Fausta v izvirniku? Ali morda za nižje sloje, ki nemški ne znajo ? Ne za te, nc za one. Kaj pa ima trgovee na vasi ali v trgu od Fausta. naj ga dta petkrat v prevodu ? N i č. Faust jc tako zamotan umotvor. da ga najboljši nemški razlagalci niso se prav razmotali in sedaj naj ga dta naše sred- nje ljudstvo, kajti za to je menda v prvi vrsti namenjen. Kako bo to šlo. sem res radoveden. Četudi je Funtkov prevod do- ber, vendar je bil in bo original vcdno bolj razumljiv za tega, ki ga pač sploli more razuincli. I'o mojem mnenju je prevod prav brezpotreben. In to je že drugi tak prevod, tako „za voljo lep- šega".Lani „(iorski vence", letos „l;aust". Da se je preložilo „(iorski venec", to jc dejstvo. ki je ravno n a s p r o t n o „Ma- tičnemu" programu. po katercm izdaja ta vsako leto po eno brvasko knjigo. poleg prevod iz srbohrvasdne. Čcmu ? Zakaj bi ne bil izšel „(iorski venec" v latinici z dobrim komentarjem. To bi menda ravno tako povspesevalo brva- ško-slovcnsko vzajemnost. Ali se morda smatra Srbc kot kaj drugega? Ti niso uasi bratje. ergo „(iorski venec" prevod iz „svetovne književnosti". A da se vrnem k Faustu. Rckcl sent zc. da je brezpotreben. kakor sploh smatram vsak prevod iz nemščine za nepotreben, če ni ravno za priprosto ljudstvo. Drugič pa moram red, da je „uvod". ki naj bi nam podal zgodovino. pomen in bistvo „Fausta" dosti prekratek. Če je treba za Ncmcc obsirnib komentarjev. ko jim jc vendar snov Že kot domač umotvor do- sti bolj blizo. tedaj je treba za Slovencc podati tudi nek'ij vcč. Za tiste, ki se niso nikdar pečali s „Faustom" in nje- govo literaturo je F'uutkov uvod neza- dosten. in vendar se je v prvi vrsti po- Fausta v originalu ni dtalo in ga ne more čitati radi ncznanja jezika. In tern bo Faust labirint. pa naj bo se tako lepo preveden. Omcnil bi rad se par stvari. Zakaj se nc prevaja nic iz sosedne nam ita- lijansdne, zakaj ne iz anglešdne. Tain je dovolj krasnib umotvorov. ki so nam steer res nedosegljivi. Ravno tako do- bra t'rancoska dela. Posebno nam je an- gleska literatura španska vas, in vendar bi se gotovo dobili prevajalci. ravno tako tudi za lasko, katera je tuja večini slovenske intelligence. Kar se tiče lepo- slovja sem bil in tudi moram biti bolj negativen, zato pa prav z veseljem pri- bijem, da jc letos v znanstvenib publi- kacijah ..Matica" res storila svojo dolž- nost; „Savinjske planine", „Zbornik", „Narodnc pesmi" to so res dela. s ka- tcrimi se lahko postavimo; sicer o tern vec prihodnjič. neki L C. Ravno ko so naročili še liter vina, sc zgradi omenjeni na tla pod mi/.o. Tovarisi so mislili. da jo pijan, a koj so sc prepričali, da ga jc zadcla kap. Mrtvega so prcnesli iz gostilne. Rabijaten vojak. V nedeljo zvečer jc čakalo vcč ljudi na zadnjo predstavo v kinematograt'u „Central". Mod občinstvom je bilo tudi več voja- kov. 1'dcn teh se jc jako ncspodobno in nasilno vedel tako, da jc moral po- sredovati navzoči narcdnik. To ga je sc bolj razkačilo in morali so ga spra viti iz preddvorane na dvorišče, od tain pa na .losip Verdijevo tekališče. kjer se je vojak vrgel na tla, razsajal in ni hotel dalje. Prijelo ga jc pet vojakov za rokc in noge ter ga ncsli na Trav- nik. kjer ga je sprejela patrulija. ki ga jc odvedla v zapor. Napad. Tc dni je bil napaden od neznancga človeka 30-letni delavec v podgorski papirnici Pcterin I:nnene- gild. Napadovilec jc Peterina ranil na levi roki tako. da jc ranjencc moral iskati zdravniske pomoči v bolnišnici usmiljenih bratov. — Požar. Iz Mima iiam poročajo, da jc v soboto predpoludne začelo go- reti pri . gospej vdovi Faganeli. pri „Graben". Zgorelo je poslopje za skla- discc in kar je bilo v njern namrcč drva, innogo sena in vee drugih reči. Ogenj je bil velik. Domačini so pridno gasili in 1c istim se je zahvaliti, da ni ogenj vpepelil tudi poslopja. ki služi za stanovanje. Poklicani so bili tudi go- riški ognjegasci. a so prišli na lice mesta, ko je bil ogenj uže pogašcn. Sreča. da je bilo mnogo vode na raz- polago ker se nahaja tik pogorišča Vipava. Porotno sodisče v Trstu je ob- sodilo 36-letno M. P ušne r, doma iz Tolmina radi požiga na 10 mesecev jefo in povrnitev škode v zncsku 4580 K. Zaradi požiga je bila uže večkrat kazno- vana. pa tudi kot pridna tatica je znana v Trstu. Najrajše se nahaja v zaporu, kjer jc edini kraj, ki se dobro počuti. Tako je rekla pri obravnavi. Zaradi roparskega napada so stali pred tržaškim porotnim sodiščem J. Rauber. Fr. Pipan in A. Obersnel, vsi trije doma iz Tomaja. Sodišče je vse tri obsodilo vsakega na 4 leta ječe. Obtoženi so bili roparskega napada na 45-letnega Jožefa Š t o k a iz Dutovelj. — Znani Födransberg, ki je obtožen, da je svojo ljubimko Fabro zaklal, ji odsekal glavo in jo potopil v morje, kakor smo svoj čas poročali, stoji danes pred tržaškim poratnim sodiščem. Za trpeče istrsko ljudstvo. Iz posebnega dopisa iz Istre je bilo po- sneti, da sc jc poslancc dr. Laginja obr- nil z odprtim pismom na deželnega gla- varja istrskega dr. Rizzija, naj isti nc- mudoma skliče ljudske zastopnike na konferenco, kjer naj se v odpomoe tr- pečemu in stradajočemu istrskemu ljud- stvu vse potrebno ukrene. Apel dr. La- ginje je imel uspeh. Dežclni glavar dr. Rizzi je že sklical od dr. Laginje pred- lagano konferenco. Program te konfe- rence bo, sklcpati o tern, kako bi se dalo ljudstvu zaslužka z javnimi deli in naprositi vlado, da priskoči ljudstvu s podporo od nje strani na pomoč. — Volitve v Trstu. Tržaška vla- dajoča kamora je kot po navadi tudi takrat izpustila polovico opraviče- nih Slovcnccv iz volilnega imenika. Za- dostuje. da ima kdo slovensko ali hr- vasko ime. pa ga italijanski fanatiki na magistratu izpustc oziroma pre- skočijo. Prodaja kolekovanih knjig. Vslcd razpisa finančnega ministrstva z dnc 30. januarja 1909. St. 80.819 nače- loma ni ovirc proti temu. da prodajalci trgovskih in obrtnih knjig predlagajo te knjige v kolekovanje. Za prodajo kole- kovanih knjig pa je treba posebnega do- voljenja financne oblasti. Z razpisom z dne 25. aprila 1850. St. 10.315. je finančno minist.rstvo pooblastilo finančne deželne oblasti. v lastnem delokrogu pod goto- vimi kautelami podeljevati tako dovo- ljenje knjigovezom. imetnikom zavodov za rastriranje in za litografijo ter trgov- cem s papirjem. V mornarsko akademijo na Reki se sprejnie prihodnjc šolsko leto (po- čenši s 16 kimavcem) okroglo 70 gojen- cev in sicer v prvi letnik 50. v ostala 2 pa po 10. Pogoji za vsprejem se lahko naroče pri vodstvu mor. akad. na Reki po 20 v. Slepcev v Avstriji je bilo 1. 1908. 13.070 in sicer 7627 moških in 6343 ženskih. Od teh je bilo sleporojenih 2077, radi bolezni ali nesreče jih je pd oslepilo 10-993. V zavodih za slepce jih je bilo komaj 1003. Gospodarske vesli. Kako se odpravijo uši pri goveji živini. ¦¦•- Uši pri živini se prav dobro in zanesljivo uničijo z močno tobakovo vodo. V to svrho je najbolje kupiti to- bačnega izvlečka. ki se dobiva v vsaki večji prodajalni tobaka. Vzame se 2 žlici tobačnega izvlečka na liter vode ter se vse skupaj dobro pomeša. S tobakovo vodo se ušiva mesta dobro zmoeijo. ker le tista uš pogine, ki jo ta voda zmoči. (inid. t. j. tisjih jajec. pa tobakova voda ne uniči in čez nekaj dni se izležejo nove usi. zato je to sredstvo vsakih pet dnij toliko časa ponavljati, dokler uši ne izginejo. „Km. Pr." Nekaj o dobivanju in o uporabi gnojnice. Najdražja redilna snov je dušik in rastline ga ne inorejo dobiti zlahka zadosti. Nobena druga redilna snov ne uhaja tako lahko kot ta; zato je treba. da ji povečamo največjo po- zornost. Na dušiku bogata gnojnica je scainica, ki se je precedila skozi gnoj in ki jc že deloma pokipela. (jnojnica vsebuje poprcčno P5 od sto dusika, 4.9 od sto kalija in 0*1 od sto fosforove kislinc. Seveda jc odvisa vrednost gnoj- nice tudi od načina krniljenja. „Čim boljsa krnia, tem boljši gnoj". Dušik sc nahaja v gnojnici v ob- liki spojin. ki jih premenijo bükterije v amonijak in soliterno kislino. Da se pri tcj izpreinembi izguba kolikcr mogoče prepreči, moramo dobivanju in oskrbo- vanju gnojnice posvetiti posebno skrb. (inojnica naj se izteka iz hlevana- ravnost na gnojišče, ki naj ne bode preoddaljeno od hleva. Za nastilj upo- rabljajmo kolikor mogoče kratko slamo, ker se ta bolje napoji z gnojnico. nego dolga. Prav dobro se sponaša kot na- stilj šota. ker sc napaja s tekočino in s plini, n. pr. z ogljenčevokislim amo- nijakom. Šoto bi morali rabiti za nastilj povsod, kjer se dobiva po zmerni ceni. Hlevska tla morajo biti neprodirna. da se scainica ne poizgublja. V hlevu mo- ramo napraviti več gnojniščnih žlebov. ki naj vodijo naravnost na gnojišče. 0- ster duh. ki ga čutimo. ko stopimo v hieve, provzroča amonijak. Da veženio ta plin in da razkužimo zrak. posi- pajmo po hlevu supersfofat gipsa ali kajnit. Supersfosfat gipsa pomnoži tudi fosforove kislino v gnojnici. Ako hočemo gnojnico pravüno ra- biti. moramo napraviti kompostne kupe (mešanec) s primerno globokimi udrti- nami. ki v nje vlivamo gnojnico. Pri prekopavanju kompostnega kupa mu lahko priinesämo zajedno tudi za gno- jenje trav.nikov in deteljišč potrebno Tomasovo žlindro. ker doseženio s tem dobro. porazdelitev Tomasove žlindre in ker ta gnoj potem tudi hitreje učinkuje. Travniska brana nam najbolje služi v to. da porazdelimo kompost enakomerno po travniku. Z ostrim bra- nanjem odpremo tudi zajedno zemljo. da zamorata lažje odstopati zrak in to- plota in da so zemlja hitreje osusi in segreje. „Km. Pr." Monno krmljenje pred porodom. Po raznih krajih dajejo kravam pred porodom bolj moeno krmoin sicer zato. da imajo po porodu vcč mleka. (ilede inočnega krmljenja pred porodom so ninenja različna. Nase mnenje je pa sledeče. Tarn. kjer se krave sploh dobro redijo. ni treba nobenega močnega krmljenja pred porodom. ampak prej nasprotno. Tarn pa. kjer je reja v (»bče slaba. krave kumerne in slabe za molžo, tarn pa bo gotovo ugodno vplivalo. ako dobi krava kak priboljsek. Telicam se v obče priporoča. dajati v zadnjem času boljšo krmo. da se vime kolikor mo- goče razvije. „D. N." Zgodnja piščeta so najboljša za rejo. ker nam tako dobljene jarčke do sejeni že lahko neso. Naj se tedaj po- trebne živali za picnic odbirajo iz zgod- njih gnezd. To velja za jarčke kakor tudi za peteline. ,.D. N'" Pretakanje vina. Opozariamo. naše vinogradnike. da jc zadnji čas. da svoja vina pretočijo. Mnogo je še vina po klcteh. ki leži od jeseni na drožeh. Ne pustimo ga dalje lezati. ker se nam oh bližajoči se toploti lahko vzdignejo droži. Pri letošnjih \inih bi bilo to zelo nevarno. Kdor nima potrebne posode, naj si jo za prvo silo izposodi pri sosedu. ..I). N." I>odpisani Blaž Čater, Cerovec st. -*- 1. občina Sv. Jurij ob j. I., imam svoje posestvo 61 oralov, med temi 40 ora- lov lepe hode in 10 oralov travnikov, na prodaj. IJosestvo leži med Sv. .Jurijem in Celjem. 3;\ ure od trga Sv. Jurij ob j. ž. v lepi legi. Cena je nizka. po do- govoru. Prodam ga. ker sem podedoval drugo v obužju Celja. Kdor bi želel posestvo kupiti. naj si ga pride ogledat do 15. aprila. V slucaju. da se nihee ne oglasi. bi se posestvo razkosalo in razprodalo. Kupci naj se oglasijo pri gostil- ničarju Adam K"i n e 1. trg Sv. Juriji ob j. ž. Loterijske številke 27. marca. .....14 42 64 10 12 ..... 27 52 63 14 16 Line Trst Gostilna „Pri pošti" v BOVCU odda se v naj em s 1 majem ali junijem. Računa se le na izurjene kremarje. Podrobnosti poizvedo se pri Leopoldu Jo >ko istotam. Prodaj am 400 do 500 komadov smrekovega stav- benega lesa ali tudi manj, po nizki ceni in postavim les tudi do kolodvora Sv. Lucija. Leopold Jonlio v Bovcu. Došlo je spomladno ¦ letno blago v velikanski izberi. Zbirke vzorcev 80 vedno na razpolago zastoii] in poštnine prosto. = ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STALNE. Posfrežba slrogo poštena. „Krojaška zadruga" Gorica. **»*$ Gosposka ulica štev. 6 in 7. Tr^ovina. && nahaia v novih ürostorih. Skupščina je dne 2S. t. in. z vsemi proti glasu mladoradikalca Markoviča vzela na znanje zapisnik nedeljskega kronskega sveta o abdikaciji prestolo- naslednika (ijorgja v prilog princu Aleksandru. Markovid je protestiral proti postopanju skupsčine. ki da je protiustavno. Kcr je skupsčina vkljub protestu ostala pri sklepu. je abdika- cija prestolonaslednika sedaj dovrSeno dejstvo. Sobo'na popoludanska posebna izdaja srbskega uradnega lista je pri- občila proglas kraljev o abdikaciji prestolonasludnika (ijorgja in progla- šenje princa Aleksandra prestolonasled- nikom. Proglas so podpisnli vsi mi- nistri. Proglas je občinstvo vsprejelo z apatičnim ravnodušjem. Vojno ministerstvo srbsko jcizdalo odredbo. da nimajo na orožnc vaje pozvani reservisti nastopiti vojaške službe. Anglesko novinstvo. niej temi oso- bito ..Westmünster (iazete" in ..Times" napadajo Rusijo. ker je odnehala v vpra- šanju Bosne in Hercegovine. očitajoč jej. da se je udala pritisku Nemčijc. lsto- dobno pišejo isti listi. da Rusija gotovo ne pozabi sramotnega poraza. ki ga je doživela njena diplomacija v vprašanju aneksije. ter da se gotovo osveti za to ob primerni priliki. Ruski zunanji minister lzvoljski je demisijoniral. Tako javljajo nekateri ru- ski listi. Njegovim namestnikom bo baje imenovan čarikov.' Tekom včerajšnjega predpoltidne so angleškemu in t'rancoskemu odposlancu dospela navodila radi koraka. si ga imajo vlasti skupno storiti v Belemgradu. V vladnih krogih izjavljajo, da izpolni srbska vlada zahteve velesil, ker je pre- pričana. da se stavi Srbotn le take za- hteve. ki ne bodo žalile cast neodvisne države. Naše ministrstvo zunanjih del objav- lja komunike. v katerem naglasa. da se je na temelju angleškega predloga doseglo sporazumljenje med velesilami. Danes bodo velesile nasvetovale srbski vladi. naj pošlje Avstro-Ogrski noto. odgovar- joco formuli, za katero so se zedinile vse velevlasti. Sporazum med Avstro-Ogrsko in Rusijo. „Neue Freie Presse" javlja: Spo- razum med Avstro-Ogrsko in Rusijo je gotova stvar. Rusija prizna aneksijo in avstrijsko-turško poravnavo. Avstro-Ogr- ska preneha z vojnimi odredbami proti Srbiji. dokler ne bo končana akcija. ki bo jo podvzela Rusija v Belgradu ne oziraje se na paralelno akcijo drugih velesil in ki meri na to. da se Srbija razoroži ter izjavi. da bo opustila vse. kar bi ne bilo v skladu s pravicami in interesi Avstro-Ogrske v Bosni in Her- cegovini. V diplomatskih krogih so mne- nja. da je sklep Rusije priznati aneksijo narekovai car Nikola] sam, ne da bi se o tern preje sporazumel z Izvoljskim. Darovi. Za „Šolski Dom" je došlo našemu upravništvu: .Josip Golja. župnik v Kožbani 10 K (ravno toliko za Sirotišče); dr. Franc Žigon, profesor bogo- slovja v (jorici namesto venca na grob prečastitega mons. dr. Jos. Oabrievčiča 20 K. l:r. (iregorčič na Vrsnem je izročil za prodane razgledniceS. (iregorčič-a 6K. ril z velikanskim vspehom 1. 1S()5 v dvorani „(ioriske Čitalniee" v korist po potresu poskodovanim Ljubljančanom in se je potem se enkrat ponovil. V soboto dne 3. aprila se začne predstava ob 8. uri zvečer. v nedeljo dne 4. aprila pa ob 5. uri popoludne po znižani ceni. Na ti dve predstavi opo/.arjamo slo- vensko meščanstvo in nase okoličane. da v obilnem stevilu obisčejo to krasno prireditev. Ne bo jim žal. Pri igrokazu nastopi kot ..Sneguljka" z glavno vlogo naša znana pevka g.čna Kiementina Hro- vatinova. učiteljica ..^olskega Doma". Da bo užitek popolen, inenda ni treba posebej povdarjati. Saj se se vsi spo- rn in jamo. ki smo posetili prireditev „Sne- guljke" pred leti, kako smo se divili lepemu petju in živim slikam. Z obilnim posetom pa pripomoremo tudi nasemu ..Solskemu Domu", odgojevališču in og- njiščii goriskega slovenstva do podpore. Posebno nase okolicane opozarjamo na nedeljsko prireditev, katerim je v prvi vrsti namenjena. Začne se ob 5. uri pop. kakor uže omenjeno. Torej na svidenje pri „Sneguljki" v dvorani „Trg. Doma" v soboto in nedeljo! Po v vč. mons. in prelatu flr. Jo- žefu Gabrievčič se vrši v sredo 31. t. m. ob 8. uri zjutraj osmina s slovesno sv. mašo zadusnico v kapeli tukajšnjega osrednjega semenišča. Smrtna kosa. Yceraj zjutraj je umrla v (iorici v visoki starosti visoko- rodna grofica Jožefa At terns, mati dvornega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva goriskega gospoda Henrika grofa A 11 e m s a. Obbinske volitve po deželi bodejo v oči „Sočo". kajti v zadnjem času ji ne gredo karte pri ten volitvah nic kaj po godu. Tukaj zmagujejo klerikalci. tain zgubljajo liberalci itd. To gre kar zapore- doma. V svoji obupnosti poziva liberalce. naj se postavijo na noge in naj ne poznajo nobene obzirnosti do niko- gar. ..Soči" poveino mi. zakaj gredo libe- ralci pri občinskih volitvah rakovo pot. zakaj jih ljudstvo podi iz občinskih za- stopov. zakaj jim izreka nezaupanje in jim obrača hrbet. Bridko skusnjo ima namreč nase ljudstvo z naprednjaki: po- zna tcmeljito njih občinsko jgospodarstvo. ve. kako gospodarijo z obči^skim premo- ženjem. pozna njih osahnost in prazno glavo. pozna njih izrabljenje županske časti v osebne namene, pozna njih terorizem in zlorabljanje županske- ga iinena. zato jih brca iz občinskih zastopov. Prav ima! Liberalec nima srea za ljudstvo. za nasega kmcta. to spozna- vajo ljudje v nasih občinah. Poglejmo le na tužni Kras. kaj so nekateri župani uganjali s trtami! In kmalu spravimo na dan spet neko čudno afero nekega naprednega kraškega županstva, da bo ljudstvo videlo. kako brezvestno posto- pajo liberalni župani z nasim ljudstvom. Potcm se ni diditi, da ljndstvo podi libe- ralce iz občinskih zastopov. „Soča" skruni spomin moža. ki je pretekli teden zatisnil svoje trudne oči. Dokler je živel prelat dr. (iabrievčič. je „Soča" molčala. zdaj pa. ko mu je smrt zaprla usta. piše 0 njem med drugim tudi to-le: „Ob razkolu 1. 18()9 in dalje je znal prav ločiti verske koristi od politike in je dejal ob vsaki priliki. da je (Iregorčič veri in cerkvi več škodo- val nego vsi dosedanji „liberalci" na Slovenskem". Da „Soča" izkorišča politično tudi tega mrtveca. ki ga je v življenju toli- kokrat napadala. ni pri njej nič čud- nega: koliko vere pa gre njenim bese- dam. je razvidnožeiz izjave. ki jo je po- kojnik predl. v „Soči" objavil. Pisal je med drugim: Radi sumničenja. ki se širi. izjavljam tukaj javno, da smatram izvolitev veleč. g. prof. dr. Gregorčiča Novice. „Sneguljčica". Ta velezanimi igrokaz s petjetn, živimi slikami in dc- klamacijami se vprizori v "oboto in ne- deljo v dvorani „Trgovskega Doma" v korist „^olskega Doma" v (iorici. Vpri- zore ga učiteljice „Šolskega Doma" s sodelovanjem ženskega zbora, „Pevskega in glasbenega društva" v (iorici. Ta igro- kaz s petjem, živitni slikami in dekla- s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in ----------- vsemi časovnimi potrebščinami = vGORICI r\a korsu Jos. Verdi štev. 32 v hišl siavne v^, „GENTiRALNE PO5OJILNIGE ' . ~*%* Trvdka n. & f. HNDERWflLD priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo vsako- vrstne kave, riža, olja, sladkorja, čajev, likerje itd. Moka iz Peter Majdič-evega ralina v Celju je pripoznano najboljsa! Kupujte in ^amn tarn' Vedno sveže blago [ OCIIIIU ICIIII . za vsaiiOgar najskraj- nejše cei^e. Kdor enkrat kupi, ostane tudi za naprej stalen odjemalec. — ¦=--------- _=— _^,_ Prepričajteseinpridit«\:rT vsakdo najbolje došel in se jednako dobro postreže deželanu, kakor meščanu. ==^= —-------------------=: Nase gesloje: Nuditi slavnemu oučinstvu za nizko c e n o, dobro in vedno sveže blago! Z začetkom prihodnjega meseca posebno uljudno vabimo p. n. prečastito duhovščino in slavno meščanstvo za prav mnogobrojni obisk ter bilježiva z najodličnejšim spostovanjem fl. & F. flnderwald. prepotrebno v sedanjili raznierah. in to ne iz oscbnih. teinveč iz stvarnih nagibov. ter zavračam najodločnise ono neosnovano podlo sumničenje, da sem osnoval jaz politični komplot proti dr. (iregorčiču". Kdorjese predlanskim takosodilo dr. (iregorčiču. ta ni mogel izustiti besed, ki mu jih zdaj „Soča" podtika. No, stara hiena brska po svežem grobti! Kako neslano ! V „Kmečkeni (ilasu" čitaino večkrat take nezmisel- nosti. da se prav čudimo. da „agrarni" inteligenti ne opozorijo „urednika" na tako očitne atentate na zdravo pamet. Zadnjič enkrat smo se pošalili z „(ila- sovim" naskokom na „gosposke" stran- ke. naperjenim seveda na, našo ljudsko stranko. Ker je pa pri nasi stranki go- tovo mnogo več kmečkega ljudstva nego „gosposkega", pri „agrarni" stranki pa ravno nasprotno, nain ni bilo težko obrniti kopje in zavrniti oni „naskok" na naslov „agrarnih" prvakov advo- katskega in učiteljskega, torcj „gospo- skega" stanu. Danes naj uvekovečimo zopet en „salto mortale" „Kmečkega (ilasu"! Ta piše: „Kar je klerikalna" stranka naredila. ni naredila za kmečko ljudstvo. marveč za svojo „stranko". (iorostasni klepetač. ki je to za- pisal! Kaj pa je stranka? Menda nič! Ljudje so, ki jo tvorijo. Kar je torej naša stranka storila. je storila za ljudi, v prvi vrsti za svoje somisljenike. Zdaj pa naj nam g. „agrarec" pove, za ka- tere ? Za duhovnike ne, ker ti ne po- trebujejo gmotnih podpor. Za meščane tudi ne. ker ti sc s kmetijskim gospo- darstvom ne ukvarjajo. In vendar je inenda vse izven politično delovanje naše stranke vcčinoma kmetijsko-go- spodarsko! Komu naj to koristi, če ne kmetu ? Ali misli g. „agrarec", da se služijo nasi kmečki somišljeniki nažih gospodarskih ustanov, ne da bi sebi s tern kaj koristili ? Preneumno! Ali misli ta g. „agrarec", da gredo čisti dobički naših gospodarskih akcij v žepe naSih voditeljev. ki take umazane dobičkarije niti potrebni niso, osebito še naš na- čelnik. ki stoji glede denarne požrtvo- valnosti v narodne namene brez primere med političnimi voditelji na Primor- skem! ? Ali misli dalje g. „agrarec", da koristi. katere imajo nasi kmetje od naših gospodarskih ustanov, nehajobiti koristi, če on reče. da ne koristijo kme- tom, ampak le „stranki?" In če se bo „agrarna stranka" enkrat mogla pona- ^ati z gospodarskimi deli, enakimi na- sim, ali poreče g. „agrarec" tudi, da so jih „agrarci" naredili za svojo stranko, in ne za kmeta ?! Prosimo odgovora. Vojaki planinci so se podali včeraj zjutraj, kakor navadno vsako leto v naše hribe, kjer ostanejo čez poletje do meseca septembra. Iz mesta jih je spremljala godba in mnogo čast- nikov goriške garnizije. Osnovalo se je novo „kolesar- sko društvo Danica" s sedežem v Go rici. Pravila je že c. kr. namestništvo v Trstu potrdilo. Med občinstvom je ve- liko zanimanje za to novo kolesarsko društvo. Kakor se vidi, bode imelo to novo športno kolesarsko društvo veliko članov iz mesta kakor tudi z dežele. Prvi obeni zbor se pravočasno naznani v časopisih. Zabavni vlak med Trstom in Korminom prične voziti s 1. aprilom vsako nedeljo in praznik. Iz Trsta bo odhajal ob 2*45 pop. in pride v (iorico ob 4-22, v Kormin pa ob 4*44 pop. Iz Kormina bo odhajal ob 9-27 zv., iz (jo- rice ob 9'SM in pride v Trst ob 11*47 zvečer. Kinematograf v dvorani „Cen- tral" ima ta teden vclezanimiv program. Posebno pozornost vzbuja svetovno zna- na tovarna klobukov Borsa'ino v Italiji in pa ljubezen očeta delavca. Občinstvo se opozarja na ta kinematograf, ki daje res zanimive in lepe predstave. Pri vinu umrl. V nedeljo Kinematograf Salon Central. FROGRAM: Za vidoti samo oil 28. marcy. <1<> 4. aprila. Sloveča tovarna klobukov v Italiji. — Ljubezen očeta delavca, pre- tresljivo! Delilec reklamnih listov, komično. — Državna tajnost, sen- zationelno! Elektrizirani policist. Xajnovejse! — Moderni klobuk. za gospel 'Anizane cene! Predstave ob delavnikih ob 5, 6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob '.,11 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Cerhvena mizarsha dela v rimstom in gotisiern slogu izdeluje V fl. Cernigoi - Oorica. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Proda a fctroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoca se slav. občinstvu Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica delta Croce St. 8 (poprej v Kopačevi his) se toplo priporoca za vsa stavbena in garanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Joslp Patek, V naslednik Karola Cufer priporoca se tudi vsem gg. odjemalceni, posebno pa kmetovalcem. Y zalogi ima: mehe za žveplanje, zadivji sistoni škropilnic za vitrijol. polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. poprave se izvršujejo točnn in po najnižji eeni. Svqji k svojim! Staroznana narodaa tvrdka: Anton Iv. Pefanho GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s ppistnimi be- limi in örnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivora „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne ", in izbornim proti- vinsk m pi vom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrskc države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja. Peter Cotič GORICA - čevljarski mojster - GORICA. Zaloga (Vvljev zvezana z ilelavnico v Kastelju stev. 32 .. Tvosposki ul. 1. ¦V* Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. *wi Velika zaloga otroških čevljev po zlo nizki coiii. *r- --'-ii—, Cene zmerne. ^^^^^^ Edino zastoptstvo aajboljšega čistila za čevlje 'a usnie- Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va- lentina in na drugih sličnih boleznih, ta naj se obrne na privilegirano lekarno S c hwanen-Apo th e ke, Frankfurt A. M. Tu dobitozadevno brošuro brezplačno. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. 6. Oznanilo. Miklauš Fie^l je od naše ^lužbe odslovljen, on nima pra- victi za nas pogodbe sklepati ali denar pobirati, vsa njemu dana plačila so neveljavna. C. kr. priv. vzajcmna zavarovalniea proti požartii škodi v Qradeu. IToTana Ua. ofllikpyana na okrtii I at razstavi t Gorici L1900 K I I FRANC KRAU I C Gorica, Kapucinska ulica St. 9 s « priporoca cenj. gg. trgovcem razno- L ¦ vrstnega kisa. Cene zmerne, po- V % strežba točna in poštena. š Jediina mast 7 Jaz rabim „ceresove jedilne niasti" le tričetrtine tega, kar bi morala rabiti druge živalske inasti in pri vsem tern napravi ----------- jedi jako okusne----------- Südno drevje več tisoč lepih visokoizgojenih hrtišk. jablan, češenj in breskev najplemeni- tejših vrst odda po nizki ceni takoj „Vinarsko sadjavsko društvou v Rihenberku. Pristni kranjski I lanenoljnah" firnež' Oljnate barve ] v posodicah po Va 1 kg* kakor ' i tudi v večjih posodah. j iFasadne barvei I za hiše, po vzorcu. i I Slikarski vzorci j == in papir za vzore?. = [ Iiaki ! pristni angleški za vozovc, | za pokištva in za podc. | 1 Steklarski klej1 ' (kit) priznano in strokovno ' | preizkušeno najboljši. j iKarbolinej vprrsv,ee| IMHVEC (gips)I I za podobavje in za stavbe. j I Copiči I I domačega izdelka za zidarje | -----in za vsako obrt ===== I priporoca .. ¦„ ¦ \ : Molf Haiilitiiii; ! v Ljubljani. , Prva krajska tovarna I oljnatih barv, firnežev, la- I \ kov in steklarskega klej a. t ) —— \ I Zahtevajte cenike! « CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že sivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Oriflin&l-Yiktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. ^^^^m^. letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so nep^kosijiv. za aa^ domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroi so naipnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Qriginal-ilictorla stroi so najboijš. izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. I Edina zaloga „Original-Victoria" I strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piaza Duomo] št.9. t Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.