45. štev. V Kranju, dne 7. novembra 1913. XIV. leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti sa celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 178. — Izdajatelj: Tiskovno društvo t Kranju. — Odgovorni urednik: Janke Strnad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer s Inserati se računajo t& celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat zna»el popust. — Upravaištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla« macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi baj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo- Ne bojmo se boja! Precej hud bo ta boj, ki se nam obeta za prihodnje deželnozborske volitve. To bo boj načel, boj na življenje in smrt. Armadi se koncentrirata. Druga vprašanja stopajo v ozadje. Na eni strani se zbira vse, kar je odpadlo in kar odpada od vere, na drugi strani pa stoji krščansko ljudstvo. Marsikak bojazljivec na naši strani trepeta, češ liberalci bodo na shodih in po časopisih ljudi grozno pohujšali. Nič bati! Ta boj bo tudi koristil, bo dvignil moralno moč ljudstva in versko zavest ter izbrusil značaje. Za danes navedimo le dva slučaja. Zadnjo nedeljo je imel v .Mestnem domu" v Ljubljani shod ljubljanski župan dr. Iv. Tavčar. Tu je Tavčar naenkrat začel dokazovati, da je nečistost grda, da je grešnik bil tudi kralj David, ki je živel z Urijevo. Pomislimo, kaj to pomenja! Imel je pred seboj ljudi, ki nobene reči za greh nimajo, najmanj pa, če žive z Urijevo, ljudi, ki zahtevajo številke 13, ki so prilezli iz Zvonarskih ulic. Poslušali so ga ljudje, ki nikdar v cerkev ne gredo in ne slišijo nobene pridige. Zdaj so pa naenkrat stali pred pridigarjem, ki je govoril o grešnih položajih, stali so, ne pred naprednim Janezom ž Visokega, ampak pred Janezom Krstni-kom, ki je govoril v liberalni puščavi, In navzoči so ga odobravali. .Narod" od ponedeljka je prinesel posnetek Janezove pridige, ki je prav podobna oni v rdeči brošuri. In tako je bila za ta advent pogugana in izkrtačena vest vsem na-prednjakom, ki imajo v svojem programu ločitev zakona. Telečjo kri morajo imeti ti ljudje, če so res katoličani, ako jim ta pridiga prvega proroka ne bo nič zalegla. Sedaj pa drugi slučaj, ki se je pripetil te dni. Znano je, kako liberalci'izrabljajo Johanco iz Vodic v politične namene. Naravnost pišejo, da so duhovni vedeli za njena sleparstva, da so se je pa namenoma posluževali, ker so hoteli priti do denarja. To je lopovstvo nižje vrste. Liberalci nimajo za svojo trditev, da so duhovni v Vodicah pomagali slepariti zaradi denarja, nobenega dokaza. »Gorenjec" je že povedal, da liberalci s svojim krikom hočejo prikriti le svojo ljubljansko Johanco, ki je požrla tri milijone kron. Po drugi strani pa hočejo liberalci z vodiško Johanco vzeti veljavo duhovščini in veri. Da, tudi veri, osmešiti hočejo vero v čudeže sploh, tudi vero v čudeže, katere je Kristus delal. Zadnji torek je prinesel »Slov. Narod" tele grozne besede: .Samo še najbolj zabiti ljudje verjamejo dandanes v čudeže, samo taki ljudje, ki sicer hodijo po dveh nogah, po pameti pa jih ni šteti za človeška bitja". Katoličani, ki verujemo v čudeže, s katerimi je Kristus dokazoval svoje božje poslanstvo, v očeh liberalcev tedaj nismo več Človeška bitja 1 Ta .Narodov" izrek je lopovstvo najvišje vrste, je lopovstvo kakršnega ne pozna slovenska zgodovina. .Narod" namenoma hoče spraviti ljudi ob vero. Janez Krstnik tedaj ne sme molčati in — če je dosleden — ne bo molčal. Janez ne bo strigel samo kuponov od delnic .Narodne tiskarne", ampak bo jasno in glasno povzdignil svoj glas rekoč: »V kanale z lopovi, ki jemljejo ljudem vero v Kristusove čudeže!" Druga dobra stran volilnega boja bo ta, da se bodo hinavski liberalci in socijalni demokratje pokazali take, kakoršni sov duši. Katoliški možje bodo pa izvedeli, zakaj in zoper koga gredo na vojsko. Prav umestne so tedaj besede načelnika Slovenske Ljudske Stranke: »Fantje! Nič bati! Nad nje! V boj!" Shod zaupnikov v Ljubljani. Zadnjo sredo dopoldne je bil v veliki dvorani .Uniona" v Ljubljani shod zaupnikov S. L. S. iz vse Kranjske. Dvorana je bila polna mož. Za predsednika zborovanja je bil imenovan bivši deželni poslanec primarij dr. Gregorič in za podpredsednike župani SvetličiČ, Matijašič in Finžgar. Pozdravil je zborovalce deželni glavar dr. Šusteršič z lepim govorom, v katerem je opominjal k složnemu naskoku na sovražnika pri bodočih volitvah. Omenjal je, da se ne gre toliko za osebo kandidata in ne za osebno prijateljstvo ali mržnjo, marveč za to, da zmaga S. L. S,, katero vodijo prava načela. S. L. S. je toliko koristnega že storila za deželo, da mora vsak pameten človek reči: .Dobro ste delali, prav ste delali!" V zadnjih petih letih se je na gospodarskem polju več storilo v deželi, kakor poprej v 30. letih, ko se je za povzdigo živinoreje dajalo za celo deželo le 628 K 28 vin. letne podpore. Liberalna stranka ni imela v deželnem zboru in odboru nobene veljave. Mož te stranke tedaj ni vredno voliti. Prav pisana pa postaja sedaj liberalna armada, ko so se zjedinili nasprotni življi in je razredni ponos pripeljal socijalno demokratične delavce v naročje buržoaziji. Tem se je pridružil .neodvisni* kmet, ki se prikaže pri vsakih volitvah, po volitvah pa izgine. Vsi ti se cbešajo na frak dr. Tavčarja, ki naj le gleda, da se mu frak ne utrga. Te nasprotnike je treba poraziti tako, kakor Še nikdar poprej. Kličem vsem kot general pred bitko: Fantje, nič bati! Nadnje! V boj! — Govor je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Nato je državni poslanec E, Jarc predlagal kandidate, katere bo si izbrali volilci po svojih zaupnikih. Ti kandidatje so: Za splošni voiivni razred: Sodni okraj Ljubljana: Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah. Sodna okraja Kamnik—Brdo: LavrenčiČ Iv., dekan v Kamniku. Sodna okraja Kranj—Škofja Loka: Evgen Jarc, državni poslanec v Ljubljani. Sodni okraji Radovljica—Kranjska Oota — Tržič: Piber Ivan, župnik v Gorjah. PODLISTEK. Tomaž Rlrc, sloveč zdravnik. Za stoletnico njegovega rojstva predaval v tržiškem katbl. izobraževalnem društvu P. Bohinjec. (Dalje.) i) Polde Gosar iz Sp. Dupelj pride k Pircu in mu potoži, da ga v grlu tišči. Imel je gožo (krof) in je bil že čez 70 let star. .Kaj misliš, da boš sodnemu dnevu trobil?" mu odvrne Pire. j) Zbolela je v Tržiču mlada gospodična iz imovite hiše. Pokličejo Pirca iri povprašajo, kako bolezen ima deklica. .To so koze!" odvrne zdravnik. .Ah," zakliče bolnica, .pa vendar ne take, kakor so kmečke?" ,Ne, ne, ne," odgovori Pire, .rogov vaše ne bodo imele." k) Šmartinski kapelan Val. Lah, ki je umrl pozneje po zavratnem napadu kot misijonar v Bosni, se je pogovarjal s Pircem o ljudskih strasteh. .Da bi ne bilo tistih, ki jim vi pravite naglavni grehi, bi ne bilo treba ne vas, ne nas," pravi Pire. 1) Duhovnik, ki je imel navado silno hitro hoditi in je prehodil hribe in doline, je nekega dne potožil Pircu, da ga tišči v prsih in da ga bole noge. Zdravnik ga hitro pogleda od vrha do tal in pravi: »Saj ni Čuda, da vas vse boli. Letate po hribih in jarkih kakor huda ura. Hodite tako, kakor ljudje hodijo, pa vas ne bo bolelo ne v prsih, ne kod drugod." Pire je uganil in gospod Matevž si je menda mislil: Kdo mu je neki povedal? m) Neka graščakinja je imela dve hčeri bolj piškavega zdravja. Starejša je bila že orno-žena, mlajša pa je bila v tistih letih, ki Ženskam sitnosti delajo. Tiščalo jo je, po obrazu se ji je spuščalo, kar je bilo mladi gospodični silno neprijetno. ,K Pifcu bo treba iti," pravi gospa in ukaže napreči kočijo. .Gospod doktor! ne vem, kaj bo z našo Jullko. Poglejte, kakšna je!" .Nič ne bo šile, gospa 1 Bo kmalu dobro." .Saj jo bote menda kaj preiskali, ali ne?" .Kaj vam pride na misel? Ali menite, da bom gospodično še tukaj v zadrego spravljal? Saj vem, kaj ji je. Bore zdravnik, ki mora bolezen še-le iskati in trkati tja okoli, kakor bi hotel zajca iz grma spoditi. Nič drugega ni treba, kakor da ji kuhate smrečja in s tisto vodo naj se umiva." .Kakšnega smrečja, gospod doktor?" »No, tistega smrečja, ki ga govedi sekate za šteljo. Kar v šupi zagrabite par pergišč, vrzite v lonec in za-vrite. S tisto v smrečju prekuhano vodo naj se gospodična umiva in kmalu bodo izginiti vsi izpuščaji in hraste." .Kaj pa naj Jullka uživa? Kave menda ne?" .Zakaj pa ne? Kaj vam je kava že kdaj kaj naredila? Le je* naj in pije, kar ji diši." Ko se graščakinja nekoliko oddahne, omeni svojo starejšo hčer: .Tudi Marica je zmerom nekaj bolehna; ne vem, kaj bo z njo." .Kaj bo? če ne more živeti, pa naj umrje. Saj tako človek nI za drugo, kakor za smrt, ako ima zmerom sebi in drugim biti na potu." Graščakinji je ta odgovor zaprl sapo. Vendar se ojunači in popraša še za-se: .Mene pa desna noga čedalje bolj boli v kolenu; ne vem, kaj je tO." »Saj vas bo tudi leva noga začela boleti, ako si ne boste dali miru. Kaj vam je treba vsako jutro na vse zgodaj ob hladu in rosi obležti vse hleve in svinjake in hoditi po polju za plevicami in žanjicami? Obe, obe nogi vas bodeta boleli ?" Gospa z gospodično se je poslovila in je rada pripovedovala, kako ji je Pire vest izprašal. Nasveti njegovi so pomagali. n) Tudi dobef prorok je bil Pire V kriškem župnišču je bolehala mlada dekla. Nagovorili so jo, da je Šla k Pircu vprašat za svet. »Le pojdi brž domov in lezi! Previdijo naj te, da ne umrje! brez zakramentov!" ji Pire ukaže. Prestrašena se dekle vrne domov in nt pol smejaje na pol jokaje pripoveduje, kaj Ji Je povedal neotesani padir. To je bilo v sredo. V nedeljo je dekla že ležala na parah. o) Zastaran pijanec pride k Pircu iskat zdravil. .Pusti Žganje, če hočeš Še kaj časa živeti. Ako ga ne puhtiš, bo tvoje poslednje olje v kakem jarku." Mož ni pustil žganja in ne dolgo potem je pal nad Lešami v neki jarek in tam umrl. p) Časih je pa Pircu seveda tudi izpodletclo, kar pa pacijentom ni bilo na žalost. Neki profesor mi je pravil, da ga je oče peljal k Pirca na pogled, ko je bil še majhen. »Le brž pojdi domov, drugače tit>o fant p6 potu umrl," reče Pire. Očetu njegovemu pa Je dejal: .Oče, vi imate samo pol pljuč.*1 Sodni okraj Postojna — Senožeče — Ilirska Bistrica—Vipava—Lož: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Sodni okraj Vrhnika—Logatec—Idrija—Cerknica: Kobi Anton, veleposestnik na Bregu. Sodni okraj Krško—Kostanjevica—Mokronog Trebnje: Hladnik Ivan, župnik na Trebeinem. Sodni okraj Litija — Višnja Gora —Radeče: dr. Zaje Ivan, zdravnik v Ljubljani. Sodni okraj Kočevje—Vel. Lašče—Ribnica— Žužemberk: Jaklič Fran, držav, poslanec v Dobre-poljah. Sodni okraj Novo Mesto—Črnomelj—Metlika: Mihelčič Alojzij, župan na Lokvici. Za splošni volivni razred Ljubljana proglasi kandidata osrednji izvršilni odbor stranke v sporazumu z izvršilnim odborom stranke za Ljubljano. Odstopivšima poslancema gg. Ravniharju in Matjašiču se je izrekla topla zahvala za njuno zvestobo in požrtvovalnost Kmetske občine. Ljubljana—Vrhnika: dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar v Ljubljani. Povše Franc, komerčni svetnik v Ljubljani. Kamnik—Brdo: dr. J. Ev. Krek, državni poslanec v Ljubljani. Kranj—Tržič—Škof j a Loka: Demšar Franc, državni poslanec na Češnjici. Zabret Ivan, posestnik v Bobovku. Radovljica—Kranjska Gora: vitez J. Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. Postojna—Logatec—Senožeče — Lož—Ilirska Bistrica — Cirknica : Drobnič Franc, posestnik v Novi Vasi pri Blokah. Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Vipava—Idrija: Perhavec Bogomir, posestnik v Vipavi. Novo Mesto—Kostanjevica—Krško: J. Zurc, župan v Kandiji. Trebnje—Višnja Gora — Žužemberk—Mokronog—Litija—Radeče: Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani. Košak Fran, posestnik in župan na Grosupljem, Vehovec Ivan, posestnik in župan v Žužemberku. Črnomelj — Metlika: Dermastia Karol, strokovni učitelj na slov. trgovski šoli v Ljubljani. Odstopivšima poslancema gg. Dularju in Bar-tolu se je izrekla topla zahvala za njuno delo v korist stranke. Za Kočevje—Ribnica—Velike Lašče se proglase kandidati v sporazumu z ondotnimi zaupniki pozneje. Mesta in trgi. Tržič—Radovljica—Kamnik: dr. Vinko Gre-gorič, primarij v Ljubljani. Za ostale skupine mest in trgov se proglase kandidatje kasneje. In vendar sta še danes oba živa, dasi je od tega več kakor trideset let. Sam o sebi je Pire natanko povedal dva meseca naprej, kdaj bo umrl. Tomaž Pire je zdravil najrajše z domačimi zdravili, zlasti kmečke ljudi. Z bolniki je imel potrpljenje in usmiljenje in vsakemu je znal povedati telažilne besede. Vsakemu je rad razložil bolezen in vzrok bolezni, le sitnežem in nerod-nežem je odgovarjal z robato besedo. Žal, da so si ljudje bolj zapomnili njegove karajoče, kakor poučujoče besede. Tudi izven dežele je segal njegov glas in trikrat je potoval celo na Dunaj. Prvič je šel zdravit soprogo dunajskega župana Zelinka, drugič so ga klicali k smrtni postelji državnega poslanca dr. Lovra Tomana, tretjič ga je klicala neka baronica N. Poskusila je že vsa zdravila, klicala že vse znane zdravnike, a nič ni pomagalo. Ko jo je obiskal Pire, je ležala vsa zavita v bato in nobenega svežega zraka ni bilo v sobi. Z lepo je nagovoril baronico, da je šla na zrak in je kmalu popolnoma okrevala. Vsako leto jb je potem obiskal na Bledu, kamor je zahajala na letovišče. 3. Njegovo učenje. Ko so Tomažkovega Tomaža', kakor so klicali sosedje malega Pirčka, po rojstvu prinesli na rotovž po francoskih naredbali, so ga zapisali v rojstno knjigo za Šimna. (To je bilo 28. oktobra na dan sv. Šimna in Jude, ne 29. 10., kakor je pisano v krstni knjigi.) Ko dete botri prineso domov, pravi oče: Veš, kaj, Šimen pa Nato je sledila volitev načelnika stranke in vodstva stranke. Na predlog dr. Gregoriča je izvolil zaupni shod med velikanskim odobravanjem zopet g. dr. Ivana Šusteršiča za načelnika S. L. S. za na-daljna tri leta. Nazadnje so se sprejele nekatere izpremembe glede volitev v vodstvo stranke. V zvrševalni odbor je bil namesto g. Podlesnika izvoljen deželni tajnik dr. Lovro Pogačnik. Na shodu se je pokazala enodušnost in velika navdušenost, ki obeta zmago. DOPISI. Iz Tržiča. Naše pokopališče je bilo te dni podobno cvetočemu vrtu. Kar tekmovali so posamezniki, kako bi lepše okrasili grobove rajnih. Tudi obisk pokopališča je bil izredno velik, k čemur je mnogo pripomoglo lepo vreme. Na nedeljo zvečer in ponedeljek na vse zgodaj zjutraj je bilo pokopališče čarobno razsvetljeno. Na tisoče raznobarvnih lampic in sveč ter velikih in malih svetilk je gorelo na grobovih. Pevci društva sv. Jožefa so po končanih večernicah zapeli tri ža-lostinke pred kapelico. Lahko trdimo, da ga ni kraja, kjer bi imelo ljudstvo toliko ljubezni do rajnih, nego v Tržiču, kar se pokaže zlasti 1. in 2. novembra. — V spoštovani družini Schweiger-jevi so obhajali 4. t. m. lep spomin. G. Schweiger je obhajal z g. soprogo srebrno poroko, sin, ki je učitelj, pa ravno ta dan enoletnico poroke, stariši gospoda Ivana Schweiger pa 54 letnico poroke. To je gotovo redek slučaj. Iz Selc. Dants, ko je ravno nedelja 9. novembra, pa gremo pop. ob 3. uri v ,Društveni dom*. ,Kaj pa bo ?' — ,Ali niste brali v Gorenjcu*, da nas ,Kat. slov. izobr. društvo' vabi k veselici? Orlovska godba, raznovrstne pevske točke, bari-ton-solo, klavir, harmonij, violina, nazadnje pa prosta zabava z dozdaj nepoznano brezalkoholno sadno pijačo, to bo nekaj novega! ,No, potem pa tudi mi gremo'. Na Dobravi pri Jesenicah se je hotelir hotela Kamenšek zastrupil s plinom. Zapustil je vdovo in šest nepreskrbljenih otrok. POLITIČNI PREGLED. Iz državnega zbora. Tu se nič ne dela, ker še traja rusinska obstrukcija. Poslanec Ho-lubovič je izpolnil celo sejo z govorom v rusin-skem jeziku. V Brnu je bil mamesto pokojnega državnega poslanca katoliškega Čeha Šilingerja izvoljen z malo glasovi večine agrarec Malik. Na Hrvaškem se je napravil sporazum med koalicijo in kmečko stranko. Pri prihodnjih volitvah, ki se v kratkem pričakujejo, bodeta te dve stranki najbrže skupaj nastopili s Stranko Prava. Albanski prestol bo zasedel princ Wiede dne 1. januarja 1914 in je že napravil pogodbo z velesilami. Srbija se hoče Se oboroževati Finančni minister je v skupščini naznanil, da bode Srbija najela še 250 miljonov posojila za oboroževanje. že ne boš!* Zato so mu drugi dan pri krstu še dodali ime Tomaž, ki mu je ostalo vse dni življenja. Nekoč mu je oče kupil za Miklavža cinastega vojaka, ki ga je moral takoj spraviti na omaro, da ga ni razbil. Tega vojaka je dobil Tomažek vsako leto za Miklavža, samo da ga je oče vsako leto prebarval, zdaj višnjevo, zdaj rdeče, rumeno in tudi zeleno. Ker deček ni imel zabave doma, je jel zahajati k sosedu, podobarju Gašperju Ge-celju. Tu je videl vsake vrste kipe, angelce in svetnike, pa tudi dosti živih otrok, s katerimi se je igral. V šoli se je dobro učil, in da je imel mir doma pri učenju, je splezal večkrat na visoko drevo na vrtu in tam iz vsega grla ponavljal svojo nalogo, da se je razlegalo po vsem predmestju. Po dovršeni ljudski šoli je šel v Ljubljano na gimnazijo. Prinesel je domov lepo spričalo, vendar ga je oče odločil za čevljarja, češ da Šole preveč stanejo. Ali fant si je mislil svojo. Vse počitnice je na skrivnem nosil v podstrešje različne stvari, za katere je mislil, da mu utegnejo prav priti. Koncem počitnic jih pospravi v culico in jo na tihem potegne v Ljubljano, kakor smo že povedali. Brivec Kos je poznal Tomažka, ker je njegova stara mati nekoliko časa služila pri njegovih stariših. Zato obdrži fanta in mu obljubi dajati hrano in stanovanje pod pogojem, ako mu bo pomagal v brivnici v prostih urah. Med Srbijo in Črnogoro se je dosegel sporazum in se bode te dni podpisal zapisnik o ureditvi mej. Pri volitvah na Italijanskem je bilo med 508. poslanci izvoljenih 33 katoličanov. Če se vzame v poštev, da je bilo med 270 vladnimi poslanci izvoljenih 120 takih, ki so bili podpirani od katoliških volilcev, ker so se zavezali, da ne bodo glasovali za protiverske postave, tedaj je ta uspeh že nekaj vreden. Ministrski predsednik, Iv. Giolitti, ki je framazon, tedaj ne bode brez skrbi. Tudi v Rimu so framazoni tako nazadovali, da žid Nathan s svojim framazonskim štabom namerava odstopiti. — »Slov. Narod" prav nesramno piše o udeležbi katoličanov pri volitvah na Ualjanskem in pravi, da so v nekaterih okrajih, kjer so ljudje še tako zabiti, kakor so kranjski klerikalci, postavili laški klerikalci svoje kandidate. Strašno ga žalosti, da so v Rimu propadli prostozidarski kandidatje, ki bi pomagali pregnati papeža kam med zamorce. Tudi to ga jezi, da so katoličani pomagali pri izvolitvi zmernim liberalcem, ki so se jim zavezali, da ne bodo nikdar glasovali za proticerkvene postave, in so tako pomagali vreči mnogo strupenih framazonov. V tej svoji žalosti je .Narod" požrl tri katoliške poslance in jih jim je pripisal samo 30, dobili so jih pa 33. Volilci, na to nikar ne pozabite! Srbi in Bolgari. Sedaj odkrivajo napake, katere so zakrivili za Časa minulih vojn politiki in vojaški poveljniki. Na Bolgarskem si nasprotujeta generala Ivanov in Savov in odkrivata stvari, ki napravljajo veliko razburjenost. Ivanov je namreč z naskokom vzel Odrin in Savov mu je bil njegove slave nevoščljiv, zato ga je pustil v zadnji bitki z Grki zelo osamljenega, da je bil premagan. Rekel je pa besede: »Sedaj hočemo videti tega našega odrinskega junaka". — V srbski skupščini je pa Milan Markovič ostro prijel Protičevo politiko, češ, da je Protič s svojo nespretnostjo razbil balkansko zvezo, povzročil razprtijo z Bolgari in Srbiji nakopal veliko mogočnih sovražnikov. Bolgarija. Bivši ministrski predsednik dr. Danev je na shodu izjavil, da je bil on s svojo vlado in z večino častnikov za to, da bi se bila Bolgarija mirnim potom poravnala s Srbsko in Grško, da je pa car Ferdinand sam ukazal napad na Srbe in Grke. Car Ferdinand se sedaj mudi na Dunaju. Bolgari so začeli dolžiti srbskega konzula Nenadiča v Sofiji, da je špijon. Grčija se ne meni dosti za grožnje Avstrije in Italije glede regulacije albanske meje, češ da ona komisije, ki mejo določuje, nič ne ovira. Koliko je stala balkanska vojna? Grško je stala vojna 349 milijonov drahem, Srbijo 226 milijonov dinarjev, Bolgarijo 767 milijonov levov in Turčijo 900 milijonov frankov. Ako se preračuna izguba materijala, je imela Turčija stroškov 1*2 milijarde, druge balkanske države pa 1*8 milijarde. Ruska mornarica. V Nikolajevu so izpustili v rr.nrje dve novi križarici, en drednot in en podmorski Čoln. Na Bavarskem je bil Ludovik III. proglašen za kralja. Deželni stanovi se poklonijo novemu kralju dne 12. novembra. Tudi ustanov si je Pire vedel poiskati. Nekod mu obljubijo podporo pod pogojem, da bo obiskoval pouk v petju. Tomažek se zglasi pri učitelju petja, a ta mu pove, da nima nikakega posluha. Ali deček se ne da odgnati in naposled le pove učitelju, zakaj mu je toliko za petje. Pogodita se, da bo Pire hodil mehove gonit v orgljarsko šolo in koncem leta je dobil spričalo: »Tomaž Pire je zelo pridno hodil k pouku v petju in orgljanju." Neko leto je imel ustanovo pod pogojem, da je obiskoval pouk v slovenščini. Pri skušnji ga vpraša profesor: »Kaj se pravi slovenski: .stockfinster": Deček malo pomisli, pa pravi: Tema je kakor v r . . i." Izpraševalna komisija se spogleda, profesor pa ga pokara: »Ne tako po domače! Tema je kakor v rogu, se pravi." Ali tudi kot brivski učenec je Tomaž Pire napredoval. Takrat so tudi brivci zobe drli in kri puščali. Tomaž bi se bil rad naučil tega posla, toda gospodar mu ni dovolil, češ da je še premlad zato. Za to je fant le skozi ključavnico opazoval zoboderstvo, a to ni bilo zadostno. Kaj si domisli? Nekega dne začne tožiti, da ga zob boli in prosi mojstra, naj mu ga izdere. Mojster res izdere fantu zdravi zob, Tomažek pa je pri ti priliki natanko opazoval mojstrovo postopanje. Kmalu potem je brivski učenec poskusil svojo srečo, ki se mu je dobro obnesla. Od tedaj mu je mojster dovolil, da je smel zobe dreti in sam je trdil v poznejših letih, da ne bi šli vsi zobje, kar jih je izdr!, v starček (to je vrečo, ki je držala dva mernika). (Konec prih.) Priloga „Gor«nJcu" ittv. 45 iz L 1913. bolj po ceni. Čemu tedaj liberalci kričijo? Zna-biti pa res deželi ne privoščijo ne dobička ne V Črnovicah je oblastvo začasno zaprlo vse pisarne, ki se pečajo z izseljevanjem. K jezuitom. Predsednik francoskega zra-koplovnega kluba v Parizu, grof Castillon de St. Victor, ki je nedavno priplul z zrakoplovom iz Pariza v Kijev, je vstopil k jezuitom. Med francoskimi zrakoplovci je veliko odličnih katoličanov. Na Portugalskem drže framazoni z največjo težavo vlado v svojih krempljih. Najhujša krutost in nasiinosi sta njihova zaslomba. Ječe so prenapolnjene. Zapirajo tudi ženske kot upornice. Nevolja med ljudstvom pa narašča. Te dni so zaprli gospo Julijo Cunho v Lizboni, ki je ustanovila neko bolnišnico, češ, da je hotela ranjene upornike vsprejemati. Vojna v Ameriki. Zjedinjene države so poslale ultimatum Mehiki. General Huerta, ki ima Mehiko v oblasti, se pripravlja za vojno. V Ameriki so obhajali stoletnico svobode in miru z drugimi državami. Parade, katerih so se udeležili tudi Slovenci s trobojnicami, zlasti v Clevelandu, so bile velikanske. Slovenska godba je igrala ,Naprej zastava Slave*. NOVIČAR. Shod v Kranju. Prihodnji ponedeljek bo v Kranju v »Ljudskem Domu* velik shod ob 1. uri popoldne. Govorili bodo na shodu kandidati S. L. S. za deželnozborske volitve. Baje pride na shod dr. Korošec. Pričakuje se, da se naši somišljeniki udeleže shoda polnoštevilno. Pozor volilci! V splošni kuriji ima volilno pravico vsak, ki je dopolnil 24. leto starosti in je bival tisti dan, ki je bila volitev razpisana, v občini vsaj eno leto. Čas za .'reklamiranje bo trajal le še par dni. Volilni shodi. Županstva, ako se jim naznanijo volilni shodi, so dolžna skrbeti za red in mir in za to, da nihče zborovanje ne moti. Za to mora skrbeti župan s pomočjo policije in orožništva ter ovaditi sodišču osebe, ki bi zborovanje motile ter se pregrešale proti določbam § 15. in 16. zakona z dne 26. januvarja 1907. O volilnih komisijah za volitev v splošni kuriji dne 1. decembra 1.1. in kmečki kuriji dne 9. decembra t. 1. naj se tole pomni: Za obe vo-litvi se volilni komisiji enako sestavita, in sicer iz dveh od občinskega zastopa volilnega kraja in iz dveh od volilnega komisarja izmed volilcev imenovanih članov. Ti štirji člani izvolijo potem tik predno se prične volitev, petega člana izmed navzočih volilcev, vseh pet udov pa izvoli izmed sebe predsednika. Treba je tedaj občinskemu odboru izvršiti izvolitev dveh članov za obe volilni komisiji, in sicer morajo biti ti člani volilci. Dopustno je, izvoliti za obe volitvi ista člana, a bo v tem slučaju paziti na to, da bosta oba imela volilno pravico v obeh kurijah, kajti ker v kmečki kuriji nima vsakdo, ki je opravičen voliti v splošni kuriji, volilne pravice, ne bi bilo pravilno, ko bi se za volitev v kmečki občini dne 9. decembra 1.1. določila dva člana, ki sta opravičena voliti le v splošni kuriji, ne pa tudi v kmečki. Čas za reklamacije potekal Kjer imajo v mestih liberalci večino, so župani sestavili volilni imenik protizakonito. Le še par dni je časa, da se storjena krivica popravi. Nemudoma naj se storijo koraki, da ne bo prepozno! Volimo gibanje. Na Vseh svetnikov dan je bil volilni shod v Kropi. Govorila sta kandidata vitez Pogačnik in župnik Piber. — V Radovljici bo prihodnjo nedeljo shod pri Basteljnu. Poročali bodo kandidati dr. Gregorič, Piber in Pogačnik. G. Piber bo imel shod v nedeljo po deseti maši tudi v Tržiču. — G. dekan LavrenČič bo imel v nedeljo dva shoda. Po prvi maši v Trzinu in popoldne v društvenem domu v Mengšu. Elektrarna na Završnici in elektrarna v Ljubljani. Liberalci silno vpijejo, da bo elektrarna na Završnici stala poldrugi milijon in da bo ta draga naprava deželo pognala na kant. Že pripovedujejo z veseljem, da dežela ne bo dobila državne podpore iz malega finančnega načrta in da je polom neizogibljiv. Župan dr. Tavčar je ta polom na zadnjem shodu v Ljubljani živo naslikal z besedami: .Če imata dr. Šusteršič in dr. Lampe z deželnozborsko večino korajžo in predrznost, skakati s Triglava navzdol čez severno steno, potem nas to dalje ne zanima, ker vemo, da nosita pri tem riziko sama. Pobrali bomo njihova razmesarjena trupla spodaj v prepadu, na grob pa jima bomo zapisali: Bila sta pogumna, predrzna moža, ker sta slepe miši lovila nizdol po triglavski severni steni !" Nato pa je dr. Tavčar na istem shodu povedal, da je v ljubljansko elektrarno zazidana glavnica znašala 1 milijon 436.862 K 74 vin. in da je bilo pri elektrarni doslej čistega dobička 370.392 K 78 vin. Tukaj je pa dr. Tavčar s svojo logiko sam skočil čez severno triglavsko steno. Vsak razsoden človek si lahko misli: Poldrugi milijon tu, poldrugi milijon tam. Če pa prinaša čiste dobičke ljubljanska elektrarna, kjer se kuri drag premog, bo tem ložje dobičke prinašala elektrarna na Završnici, kjer se bo uporabljala vodna moč, ki je veliko napredka, Volilci, zapomnite si to in poberite razmesarjena trupla njihovih kandidatov po volitvah doli v prepadu! Napadi nasprotnikov na n Vzajemno Zavarovalnico.* Poroča se, kako delajo potniki tujih zavarovalnic, da pridobe in prevarajo naše ljudi, da podaljšajo svoje zavarovanje, ali celo opuste »Vzajemno, zavarovalnico". Potnik skliče vse zavarovance in jim pri tej priliki razlaga, seveda namenoma napačno, zadnjo bilanco »Vzajemne" izleta 1912. Pravi: »Vzajemna zavarovalnica" je res dobra, a kaj pomaga to, ko ni nič denarja! Zavarovalnina, ki jo plačajo udje; znaša le 262.787 K 79 h, zavarovano je pa zelo veliko. Pri tem opusti namenoma delež pozavarovalnice, kajti v resnici je znašal prispevek članov in drugi varnostni zakladi skupaj 673.356 K 87 h. Ta znesek od 673.356 K 87 h je pravi zaklad, kateri jamči udom za varnost zavarovanja pri »Vzajemni zavarovalnici", kateri popolnoma zadošča in kateri se od leta do leta poviša s prispevkom novih udov in s tem se morajo povišati tudi varnostni zakladi. Iz tega se vidi zlobnost tujih potovalcev, da pravi, jamstvo Vzajemne zavarovalnice obstoji le iz zneska 262.787 K 79 h, dočim znašajo v resnici varnostni zakladi 673.356 K 87 h. Naše somišljenike opomnimo, naj takim neresničnim poročilom, ki skušajo »Vzajemno zavarovalnico" prav tako z lažnjivimi podatki napadati, kakor se je to godilo pred tedni v nesramni gonji proti »Ljudski posojilnici.. Vsem pa, ki še niso zavarovani pri .Vzajemni zavarovalnici", kličemo: Pristopajte k tej edini domači zavarovalnici, katera ima tudi pri požarih največje sočutje do svojih rojakov, kar dokazujejo mnoge zahvale v časopisih. Židje in framazoni priporočajo kinematografsko predstavo .In hoc signo vinces". Nekaj tu ni v redu. »Dan" je posnel iz priporočila lista .Neue Freie Presse", da se s filmom kažejo obredi prvih kristjanov, kateri obhajajo or-gijastiške (1) slavnosti, ali pa poročajo židje o zmagi kristjanov zaradi nagrade. Goljufije pri družbah, ki selijo ljudi v Ameriko, se kažejo vedno večje. Najprej se je to pokazalo pri Kanadski družbi, sedaj pa tudi pri Austro—Amerikani, katero je z velikimi svo-tami podpirala avstrijska vlada. Več agentov te družbe so zaprli. V mladočeškem klubu se najdejo njeni zagovorniki in v tem klubu je slovenski poslanec Ravnihar. Razmere v ljubljanskih mestnih ubežnicah so na dnevnem redu v ljubljanskih dnevnikih. Kadar bo ta zanimiva polemika končana, bodemo poročali, kaj bo prišlo na dan. Tudi o razmerah v kranjski ubožnici bo treba govoriti. Koliko davka se mora plačati, da kdo voli v kmečki ali mestni skupini? Naj to stvar pojasnimo. Direktni državni davki so dvoji. Nekateri so podvrženi občinskim dokladam, to je zlasti zemljiški, hišni in pridobninski davek. Kdor tak davek plačuje, to so posestniki, obrtniki, voli v deželni zbor vsak, če še tako malo plača, ker je po novi občinski volilni postavi vsak volilec I. ali II. razreda obč. vol. Ostali direktni državni davek ni podvržen občinskim dokladam, to je zlasti osebna dohodnina. Kdor plačuje te vrste davek in ni vsled kake druge lastnosti volilec I. ali II. razreda, ima le tedaj pravico voliti v deželni zbor, če plačuje tega davka vsaj 8 K na leto. Konjska smrkavost v kranjskem okTaju še ni popolnoma ponehala. Par konj je zbolelo Tomažu Prevodniku v Brodeh. Gostilničarje glavarstvo opozarja, da naj pridno razkužujejo hleve in one prostore, kjer se konji pred gostilnami v trugah krmijo. Mestno starešinstvo v Radovljici se je dr. Vinku Gregoriču zahvalilo za trud, katerega je imel kot deželni poslanec za prospeh mesta in ga je prosilo, da naj sprejme kandidaturo. V Kočevju je na deški ljudski šoli med 284 učenci vpisanih nad 70 za Slovence, kakih 30 Slovencev je pa vpisanih za Nemce. Dežela mora pač poskrbeti, da bodo ti Slovenci dobili izobrazbo v svojem jeziku. Stara žena. V Dolgi vasi na kočevskem je umrla Helena Wiedel wohl, stara 118 let. Šestkrat je bila omožena. Medved v Jelovici. Pravijo, da se klati medved v Jelovici, ki je raztrgal 6 ovac. Neki gozdar ga je videl od blizu, če je res. Kat. slov. društvo v Preddvoru priredi v proslavo 65 letnice vladanja Njeg. veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo dne 16. novembra veliko narodno igro .Dimež", strah kranjske dežele, s petjem v šestih slikah. Začetek predstave bo točno ob treh popoldne na kar opozarjamo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Slov. kat. akad. tehn. društvo »Zarja« v Gradcu je izvolilo na I. občnem zboru 30. oktobra sledeči odbor; predsednik: Zvoke!j Dominik, jur.; podpredsednik: Sivec Ivan, fil.; tajnik: Ja-nežič Pavel, med.; blagajnik: Čižman Anton, jur.; knjižničar: Drobnič Ivan, med.; gospodar: Kump Marijan, tehn.; odb. nam.: Velkavrh Stanko, med. Gradec, 31. oktobra 1911. Žvokelj Dominik, t. č. predsednik, Janežič Pavel t. č. tajnik. Dramatična zbirka, zvezek 2. .NajdenČek", komedija v enem dejanju. »Dva gluha", burka v enem dejanju. »V tistem trenutku!" Monolog. Cena 50 v. Prireja in izdaja Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Kaj je »Slovenska Straža"? Njen namen je, paziti, da se meje naše domovine ne skrčijo. Zato je naša dolžnost, da jo vsi podpiramo, kajti če bi se tujcem posrečilo na Koroškem in na Štajerskem ponemčiti slovenske vasi, tedaj bi kmalu tujčeva pohlepnost jela grabiti tudi po slovenski zemlji v sredini naše domovine. Namen »Slovenske Straže" je, visoko dvigniti slovensko zavest, domovinsko ljubezen in versko in narodno izobrazbo, da s tem orožjem odbija naskoke tujcev na našo lepo domovino. Vsak v enem letu lahko prihrani 1 krono ali vsaj 50 vinarjev, da da ta denar za namene »Slovenske Straže", te naše vseslovenske družbe, ki naj v skupnem delu spoji vse poštene Slovence. Pri veselih ali žalostnih dogodkih naj se kdo vzdigne in naj nabere nekaj za »Slovensko Stražo", naši Orli, naše Marijine družbe, vsa naša društva naj pobirajo vsaj en dan prispevke za »Slovensko Stražo", naša gospoda ska društva in naša županstva naj določijo redne letne prispevke »Slovenski Straži" I Nemci imajo »Sttdmarko* in »šulverajn", ki nabirata velikanske vsote, da bi Slovane potujčila, mi pa priskočimo vsi na pomoč »Slov. Straži* 1 da združeni ž njo odbijemo vse naše sovražnike. Gorenjci! V vsakem večjem kraju ustanovite podružnico »Slovenske Straže*1! Ne obupati! Kdor si na noben način ne ve pomagat:, navadno poskusi svojo srečo nazadnje še s srečko, in res se ta poskus marsikdaj dobro obnese, saj je Cesto slišati, da je ta ali oni čez noč obogatel vsled glavnega dobitka. Najpriporočljivejša je turška srečka, ker lastnika v srečnem slučaju s svojimi glavnimi dobitki po 400.000 in 200.000 zlatih frankov v istini reši vseh gmotnih skrbi, v najneugodnejšem slučaju pa se mu večji del za srečko izdanega denarja povrne v obliki najmanjšaga dobitka, ki ga vsaka srečka mora zadeti, oziroma dobi vsled vedno naraščajoče vrednosti turških srečk v doglednem času tudi ves svoj denar zopet nazaj, Če srečko proda. Tako velikih ugodnosti ne nudi nobena druga srečka in ni je loterije na svetu, ki bi bila varnejša in nedolžnejša od turških srečk. Turške srečke so tedaj loterija in hranilnica obenem, zato jo priporočamo vsem onim, ki bi radi poskusili svojo srečo brez posebnepa rizika. Mesečni obrok za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši dne 1. decembra 11., znaša samo 4 krone 75 vinarjev. Kdor pa hoče pridejati mesečno še 1 K 25 vin., prejme zraven Še priporočljivo srečko italijanskega rudečega križa, tako da je potem deležen 10 žrebanj vsako leto. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 9 in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju »Slovenske Straže", ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonvv kron, pri kateri se ni bati zgube in neprilike. Loterijske Številke. Trst, 5. novembra: 18, 55, 71, 19, 59. Na tedenski semen] v Kranju dne 8. novembra Je bilo prignanih: za pitane vole . ... 86 v u za srednje pitane vole 80—82 . .2 z* nepitane vole . . 70—76 , v za teleta...... 98 . domače govedi . bosenske , . . hrvaške , telet. . . . . domačih prašičev hrvaških ' . . domačih koi domačih ovac . pšenice.... rži..... ječmen . . . . oves..... koruza . . . . ajda..... proso . . . . krompir . . . fižol (rdeč) . . koks. . . . . 152 43 5 62 33 za pitane prašiče , jf za prašiče za rejo . t« za hrvaško goved za domače ovce . Za 100 kg: 23-— K detelja . . . 1-16 K 1-40 . 0.- . 0 - . 1-20 K 20.— , seno......V— 20*— . pšenična moka . kg 036 10-— .kaša......0 36 20«— . Ješprenj ... . 032 24 — . maslo .... . 3 — 21*— . jajce......0.11 4 — . drva, (trda) (klaftra) 20-— 28-— . drva (mehka) . . 10 — 52-- . Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (9.) sv. Božidar, ponedeljek (10.) sv. Andrej, torek (11.) sv. Martin, sreda (12.) sv. Martin pap., Četrtek (13.) sv. Stanislav, petek (14.) sv. Jozofat, sobota (15.) sv. Leopold. ,i RAZNOTEROSTI. Velike nesreče na železnici Blizu metanskega kolodvora na Francoskem sta trčila skupaj brzovlak in poštni vlak. Veliko oseb je mrtvih in ranjenih. Razbite vozove je uničil ogenj. Strojevodjo brzovlaka so zaprli, ker je vkljub signalom zavozil na tir poštnega vlaka. V tem vlaku je bilo poleg drugih oseb 50 uradnikov. Kurjaču brzovlaka se ni nič zgodilo. Dosedaj so potegnili izpod železniških voz 45 mrličev, hudo ožganih. Tudi ranjenci imajo ožgane roke in noge. V obeh vlakih je bilo nad 300 oseb, mrtvih pa 40 oseb. Bi c — Pri Luttichu v Belgiji sta trčila dva tovorna vlaka. Tri osebe so mrtve in več je ranjenih. — Pri Moskvi je skočil s tira osebni vlak. Mrtvih je 14 oseb, težko ranjenih 15 in več lahko ranjenih. Sluti se zlobna roka. Še ena nasreča sta ieleanici. Pri Rio de Janeno sta trčila skupaj dva brzovlaka. Mrtvih je 50 oseb. Z zrakoplovom se že vozijo obhajat duhovni bolnike v francoskih kolonijah v Afriki. Kdo kaj ve? Zvonar Marton Jurisics v Budimpešti se ponuja ž u pni m uradom, da zna na poseben način obešati zvonove, ki se prav lahko gonijo. Ali je to resnica? NOVEJŠE VESTI. Dunaj, 6. novembra. Ko je v državni zbornici danes govoril rusofilski poslanec Kurilovič, so ga ukrajinski poslanci silovito začeli zmerjati kot špijona, vzeli mu rokopis govora in ga mu raztrgali. Ker Kurilovič obiskuje klub čeških ra-dikalcev, so se člani tega kluba zanj potegnili. — Poslanec Pacher je stavil nujni predlog, naj vlada preskrbi vsako leto 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač. Dunaj, 6. novembra. Bolgarski kralj je bil eno uro v avdijenci pri cesarju. Pogovarjal se je tudi z Bercbtoldom in sicer dvakrat po eno uro. — Trozveza je proti temu, da bi se nadaljevale konference poslaiikov v Londonu. Dunaj, 6. novembra. HrvaMto-aiovenski klub je vložil interpelacijo na železniškega ministra zaradi krivičnih razmer na državnih železnicah, zlasti pod tržaškim in beljaškim ravnateljstvom, ker se zapostavljajo slovenski uradniki in uslužbenci. Dunaj, 6. novembra. Razmere med Turčijo in Grčijo postajajo vedno bolj napete. Francoska in Rusija priporočata Turčiji, da naj zmerno postopa. Iz Zagreba. Občinski svet je sklenil resolucijo žaram prepovedi glede opravljanja božje službe v Spljetu v staroslovenskem jeziku. Belgrad, 6. novembra. Zaupanje med Srbijo in Bolgarijo se še ni povrnilo, zato tudi nobena tek dveh držav ne kaže volje, da bi poslala vojake domov. Meje so od obeh strani dobro zastražene. Petrograd, 6. novembra. Danes sta podpisali Rusija in Kitajska pogodbo glede Mongolske. Sicer ostane Mongolska pod kitajsko suve-reniteto, drugače pa postane samostojna, tako, da se Kitajska v vojaškem in upravnem oziru ne bode smela vtikati v njene razmere. Atene, 6. novembra. Grška vlada je odgovorila na noto Avstrije in Italije, da ni ona kriva ampak komisija, ki določuje mejo, ako delo ne napreduje. Za smeh in kratek čas. V višji dekliški šoli je profesor verouka omenil zakonske zadržke. Poklicana je bila potem neka malo pazna učenka, da naj našteje te zakonske zadržke. Le par jih je znala povedati. Ko ji profesor nato reče: ,No, kateri je še?" ona odgovori: .Če nobenega snubca ni." Nevarni poljubi. Kaiehei je razlagal pri geti božji zapovedi učencem, da se živali ne smejo trpinčiti, da pa tudi ni prav, če jih ima kdo preveč rad in jih celo poljublja. Pristavil je: .Lahko bi vam navedel več slučajev, da so ljudje dobili garje na usta in so celo umrli, ker so pse poljubljali." Oglasi se neki učenec: „Da, gostilničar - pri Pošti* je pse poljubljal, pa so mu že trije crknili." Samčev samogovor. .Ženitev ima dve strani — dobro in slabo; Dobro, da ni človek več sam, — slabo pa, da sta potlej dva." Obstrukcija. A: .Kako je vendar mogel poslanec 36 ur govoriti?" — B: .To mu je bilo prav lahko. Osem let, odkar je oženjen, ni smel nikdar govoriti; sedaj je imel pa priliko." V šoli. Profesor: .In potem je d'rA grozoviti Neron mesto Rim na vseh štirih koncih zažgati." — Eden izmed učencev: »Uboge zavarovalnice!" Pred sodiščem. Sodnik: .Vi ste v pijanosti kričali in razgrajali; ker pa doslej še niste bili kaznovani, vas obsodim le na pet kron denarne kazni ali en dan zapora." — Obtoženec: .Vas zahvalim, gospod sodnik, — toda jaz nič denarja nimam I" — Sodnik: .No, sedaj vidite: Če bi se ne bili vpijaniil, kako bi lahko sedaj plačali pet kroni" Postopačeva tožba. .Vedno* vpijejo: čas je denar! Čas« imam toliko — pa nobenega ficka!" Sodnik: .Kakor ste ravnoka: culi, ste oproščen; torej lahko greste." — Zatoženec: .To bi bilo že vse prav, če bi jaz le ne bil že stanovanja odpovedal!" Iž ljubezni do bližnjega. Sodnik: .Ali ate res priči posodili denar po 50 od sto?" — Oderuh: .Jaz bi mu sicer ne bil smel posoditi; pa storil sem to le zato, da bi on ne prišel kakemu, j ud u v roke." Drzna primera. Hribolazec na gori, kjer je ves gozd izsekan: .Kaka škoda, da so ljudje gozd do golega izsekali. Človeku se zdi, da je kakor uš na plešasti glavi!" V gostilni. Tujec: .Sinoči ste bili pri vas kaj dobre volje. Kaj pa je bilo?" — Gostilničar: .Društvo abstinentov se je razšlo — in sem toliko piva in vina iztočil, kakor drugekrat celi teden ne." Pri skušnji. Profesor: .Škoda, da vse, kar veste in znate, r.o le večje in manjše vrzeli." Št 4282. Jubilejne ustanove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1913: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce Vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1913. Priloži naj se jim od občinskega in Župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt aH trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. 40 do 50 kron tedensko kot postranski zaslužek si lahko stalno zasluži vsakdo, brez kapitala in brez da bi ga to kaj motilo pri njegovem poklicu. — Natančneje brezplačno pri Ignaciju AHhainmer, Kftniginhof ob Eibi 636. 162 2,-2 Idealni izdelek iz ribjega olja je in ostane že skoro 40 let slavnoznana Scoftoiia ribfcollnata enmlzfla. Ista vsebuje najfinejše ribje olje, katero je po Scottovi sestavi spremenjeno v majhne kapljice in je radi tega zagotovljena še tako slabotnemu organizmu lahka prebava. Sploh je tako pripravljena, da se vsaka posamezna redilna snov popolnoma prebavi. Kakor nam je tudi znano, da je Scottova emulzija sladka kot smetana, potem pač ne bomo dvomili, da jo vživajo z veliko slastjo stari in mladi. Mora pa biti pristna Scottova emulzija. 10 Cena originalni steklenici 2 K 50 vin. Dobi ae v vsoh lekarnah. Edor posije 60 vin. v znamkah na SCOTT * BOWNE, G. m. b. H., Dunaj, Vil., in »e sklicuje na ta časopis, dostavi se mu 1 poSi-ljatev potoni lekarne zu poizkusnjo. PISARNA urejevanje splošnih gospodarskih sadev J. Rozman, Kranj. irboueljskl, najboljše ka-kouostl, ima vedno u zalogi ter prodaja najceneje turdka J, Kiišlati Glavni trg. IL 5. I. Denarni promet: Izposlovanje po* sojil v vseh oblikah. — Prevzem, kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic. IV. Promet z nepremičninami: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komerc. zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije^ — Načrti In proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—13 ■♦♦I Važen oglas »Slovenske Straže"! — Čitajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! je v to svrho prva in naj-pripravnejša srečka, ker ima Sest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra Že dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in 336 3—1 ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. DA7Ar| 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega redečega križa z 10. žrebanji vsako !eio na me-r UlUI • sečne obroke po samo o kron. Prihodnje Žrebanje se vrši dne 1. decembra 1913! Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo44 g. Valentin Urbančlč, Ljubljana 9. Sprejmejo 9« marljivi sotrudnlkl pod ugodnimi pogoji. ■♦♦I R.WOLF Budimpešta 1911 zlata državna kolajna Bruselj, Buenos-Aires 1910, Roubaix, Turin, Draždane 1911: 8 Grand Prix. 298 24-3 Mag debnrg - Bnokau. Podružnica na Dunaja Dunaj, III., Am Heumarkt itev. 21. ■%^V»^«s»**»»*»¥*¥»%»«»>»r^>* %