Št* 14	2. april	Leto izdaje: III
IMEJMO POLNO ZAUPANJE V USTVARJALNE SPOSOBNOSTI NAŠIH DELAVCEV
Ko "bomo spoznali, da nobena stvar ni tako popolna, da ne bi mogla biti popolnejša, bomo postali brez dvoma tudi pri svojem delu kreativne jši „ Prav kreativnost in ustvarjalnost lahko data našemu delu novo kvaliteto. Prav slednje pa nam je še kako potrebno za obstoj in napredek.
Pot do splošne inventivnosti je težavna in dolga in to vse dotlej, dokler do tega nadvse pomembnega elementa našega življenja in dela ne- bomo spremenili temeljnega odnosa.
Nekako vse preveč je v nas zakoreninjeno prepričanje, da so za "inovatorje" inžinerji, To brez dvoma tudi so, toda prav toliko kot vsi ostali zaposleni. Seveda vsak na svojem področju, tistem, ki ga najbolje pozna, Tu mislim predvsem na dajanje idej o izboljšanju dela. Vsaka ideja, ki je realna in tehtna mora biti predmet obravnave komisije za MID, sklep te pa obveza strokovnim službam, da podano idejo realizirajo v življenje.
Prav pot od ideje do dokončne realizacije je pri nas največkrat predolga, Na tej poti se postavlja vse preveč najrazličnejših preprek, ki nemalokrat popolnoma razvrednotijo predlagateljevo idejo.
Ob predolgem času reševanja inventivnih predlogov pa se kot zaviralni element pojavlja še ne preveč posrečeno nagrajevanje inovacijskega ustvarjanja. Odkriti sistem izplačevanja, ki bo resnično vspod-bujal inovacijsko dejavnost, brez dvoma ni lahko, Jasno pa je, da obstoječa lestvica ni dobra, ker je degresivna glede na vrednost in ker se ni valorizirala glede na inflacijo,
Te in še mnogo drugih težav in predlogov je bilo nanizanih na okrogli mizi z naslovno temo SODELOVANJE VPLIVNIH FAKTORJEV PRI UVELJAVLJANJU INVENTIVNE DEJAVNOSTI, ki jo je organiziral in vodil referent za MID’*lašan Žnidarič v torek 2A„ 3„ 1987«. Ob tem naj zapišem še to, da je bila udeležba skromna. Lahko bi rekli, da ni bilo vseh tistih, ki bi lahko k razpravi veliko prispevali, to pa so direktorji TOZD in vodji TPD TOZD,
Ker se ugotavlja, da SaS o MID ni več ustrezen in da bo potrebna njegova prenova, bodo ugotovitve te razprave lahko tudi koristno uporabljene, kar je bil tudi cilj.
Mesec marec je v naši DO proglašen za mesec inovacij, V tem mesecu vsak predlagatelj kakeršnekoli ideje ali predloga prejel brez "birokratskih procedur" praktično darilo,
Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da rezultati niso izostali, Lani sta v mesecu marcu bila podana dva inventivna predloga, letos pa do tega dne že 25 predlogov.
Prepričani pa smo lahko, da bo novi SaS o MID dobra podlaga za razvoj in rast inventivne dejavnosti v naši DO.
Temelje inovacijske dejavnosti moramo v naše akte zapisati dovolj široko tako, da bodo odstranjene vse dosedanje dileme. Predvsem pa področja, ki urejajo izplačila nagrad, ki izhajajo iz inovacijskega dohodka, ki mora biti v bodoče odvisen od rasti dohodka DO.
Pred nami je čas, ko bomo morali JdoIje in ceneje debati. Pri tem": -imajo inovacije pomembno mesto. Če se tega resnično zavedamo in t?,T . ko tudi mislimo, bomo storili korak naprej, v-
Kakšen smo imeli odnos do inovacij doslej bo.pokazala analiza realizacije vseh inventivnih predlogov za pet let nazaj", * Za kar je bila podana zahteva v razpravi. Enako zanimiva je usoda.diplomskih nalog, ki jih naši štipendisti predajo DO. Najbrž se niti približno ne zavedamo kakšno znanje je akumulirano v teh nalogah. Vsaka naloga je namreč inovacija in ker je ta iz^našega področja dela bi morala biti za naš še posebej zanimiva. Žal pa te naloge končajo v predalih ali policah kjer čakajo na nekoga, ki se bo spomnil njihove koristnosti in uporabnosti. Zdaj je pravi čas za to!
Z INOVACIJSKO DEJAVNOSTJO SI ŠAHI DOLOČAMO KVALITETO ŽIVLJENJA
V petek 2?» 3= 198? je bila ob djievu inovatorjev občine Ptuj orga-. nizirana razprava o pomembnosti inventivne dejavnosti v.naši družbi. Nesporno je, da bodo lahko v času v katerem živimo sledile razvoju napredka le inovacijske družbe„ La bomo lahko postali inovacijska družba pa je nujno, da začnemo vsak pri svojem delu uporabljati^ znanje in še več, vedno moramo iskati možnosti dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja.
Doseči pa moramo tudi to, da delovno mesto ne bo vec monopol zaposlenih ampak, da bo nam pravico do tega dajalo le nenehno izpopolnjevanje s ciljem doseganja čimboljših delovnih rezultatov.
Mladim in perspektivnim kadrom moramo omogočiti^kandidiranj a na vsa in ne le na izpraznjena delovna mesta. To namreč vse zaposlene prepriča o nujnosti maksimalnega angažiranja in kreativnega dela..Ce pa temu sledi še dovolj pogumno nagrajevanje,^ki človeka prepriča, da resnično lahko odloča o kvaliteti svojega življenja bodo gotovo sledili rezultati.
Hkrati s tem pa moramo posodabljati strojno opremo, ki je pri nas že v veliki meri dotrajana, kar seveda od nas vseh zahteva še dodatno angažiranje in pa seveda spoznanje, da moramo del dohodka namenjati za nujno širitev materialne osnove dela, da se nam ne bo več dogajalo, da bomo vedno znova "pojedli semenski_krompir." In še nekaj, v bodoče bo kazalo iskati proizvode, ki niso energetsko pogoltni. Energija je vedno pomembnejši strošek na enoto proizvoda. Naš cilj pa je poslovanje s čim najširni stroški.
Pred nami vsemi je veliko nalog, ena glavnih pa je ustvarjanje pogojev za razvoj inovativne dejavnosti in kreativne miselnosti nasploh. Temu področju našega življenja in dela bodo v bodoče morale dati več poudarka DPO in samoupravni organi.
Korak naprej, ki ga moramo zdaj stopiti nam bo uspel le, če.se se resnično zavedamo, da nič ni tale o popolno, da ne bi moglo biti popolnejše . Naša naloga je torej, da pri vsem strmimo za se popolnejšim.
(Iz razprave Emila Milana Pintarja namestnika predsednika Republiškega komiteja za Raziskovalno dejavnost in tehnologijo.)
Ob tej priložnosti so bile tudi podeljene nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem občine Ptuj, katere je kot vsako leto podelila Raziskovalna skupnost občine Ptuj.
Med dobitniki nagrad in priznanj so bili tudi inovatorji naše DO in sicer:
- drugo nagrado v višini 50.000.- din in priznanje je prejel STANKO KOLARIČ iz TOZD Vzmetarna,
tretjo nagrado v višini 40»000„- din in priznanji sta prejela ANTON KOLARIČ in ALOJZ KOKOL iz TOZD Avtooprema,
priznanja je prejela skupina avtorjev, ki deluje v krožku za izt^ sanje proizvodnje "PRIHODNOST"^ STANKO EMERŠIČ, MARJAN VERSIČ, MARTIN ŠTRAPELA, JANEZ VEBER, MILENA PAL, MARIJA BURJAN, JOŽE VIDOVIČ in IVAN VUK«	§.
Prejemnikom nagrad in priznanj iskreno čestitamo in želimo, da "bi i tudi v bodoče delovali na tem, za nas vse bolj pomembnem področju. 1
t
D. Žnidarič
Isl