Posamezna številka 8 dinarjev Poštnina platana v gotovini ZASAVSKI Ižda]* okntnl od boi Socialistične tveze delovnih t]adi • Trbovljah — Urejuje tn odgovarja uredniški odbor — Odgovornt urednik: Slane Sustai - Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva tn uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika — Telelon »t 54 — Račan nr: podružnic Narodne banke v Trbovljah štev 814-..T" 146 — Lisi izhaja vsako sredo — Letna oaročnina 300 din. oolletna 150 din. četrtletna 75 din. mesečna 25 dm — Posamezna številka 8 din — Rokopisi motajo b.ti v iredništvu naikasneie vsak oetek dopoldne in se. ne vračalo LETO VT. ŠTEV. 48 TRBOVLJE, 2, DECEMBRA 1953 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Rudarji so se pogovorili o novih nalogah Z zasedanja plenuma Republiškega odbora sindikata Zveze rudarjev Sloveni e Prejšnji mesec je na Izlakah nad Zagorjem zasedal plenum Republiškega sindikalnega odbora Zveze rudarjev Slovenije. Navzoči so bili člani in zastopniki rudnikov, nadalje predsedniki delavskih svetov ter član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Sturm. Skupščino je začel predsednik sindikata rudarjev v Zagorju tov. Avgust Zupančič, nato pa je povzel besedo predsednik republiškega odbora Zveze rudarjev tov. Filip 21-bret, Id se je zlasti zadržal pri vprašanju Trsta in pri tem poudaril, da naši rudarji v teh napetih časih čvrsto stojijo na strani našega državnega vodstva. Rekel je, da se je ravno ob priliki krivičnega sklepa z dne 8. oktobra t. 1. pokazala lavski sveti še niso dorasli vsem nalogam delavskega samoupravljanja, niso še vsi dovolj politično razgledani in nimajo tistih gospodarskih perspektiv, ki so potrebne za graditev socializma v naši državi kot celoti. Zato naj bi bila prvenstvena skrb sindikalnih organizacij, da bede nad delom delavskih svetov, da se borijo za njihovo izobrazbo na vseh področjih, ki zadevajo delavsko samoupravljanje. Ponekod so sindikalne organizacije ali pa njihovi odbori prešibki, da bi primemo vplivali in pravilno usmerjali delo delavskih svetov. Dogaja se, da pravijo, da je na kakšnem rudniku sodelovanje med sindikalno organizacijo, osnovno organizacijo ZK in delavskim svetom ter upravnim mmmmm Naši borci na pohodu Že sedaj se pripravljajo na proslavo Dneva JL/l vsa veličina enotnosti naših ‘ odborom odlično. Toda v res-narodov v obrambi skupnih • niči je stvar v mnogih prime-narodnih in državnih koristih, j rih negativna. To ni »sodelo-P«r obširnem in izčrpnem po-: vanje*, marveč so vsi tl ljudje ročilu tajnika republiškega od- | J**1 ?n° »marelo« — da se tako bora tov. Edija Guzeja se je izrazimo — dejansko pa ko-razvila živahna debata, v ka- rnandirajo dve ali tri osebe, tero so posegali delegati z vseh Dobro delo ter politični in go-rudnikov. Dobro konstruktivno, spodarski razvoj lahko priča-kritiko o delu sindikalnih or- j kujemo tam, kjer je malo »tre- Skupno s prosvetnimi delavci na Dolu pri Hrastniku se tam-kajinji predvojaški center te sedaj pripravlja, da tudi letos dostojno proslavi 22. december —-Dan JLA. Center predvojaške vzgoje na Dolu je eden izmed najboljših v okraju Trbovlje. Dobro sestavljeno poveljstvo tega centra in disciplina gojencev omogočala, da se plan predvoja-ške vzgoje Izpolnjuje stoodstotno. Vaje centra £0 redne, tako da bodo gojenci centra odšli pripravljeni in izurjeni v vojaški disciplinah na redno odsluže-nje kadrovskega roka. Dan JLA, 22. december, za katerega so potrebne priprave že v teku, bodo na Dolu počastili z lepo akademijo. Poleg slavnostnega govora v proslavo praznika JLA bodo na tej slovesnosti na sporedu razne recitacije, nadalje igra-enodeJanka, prav tako bo na tej prireditvi nastopil tudi pevski zbor. Po dosedanjem delu tega centra sodimo, da bo center na Dolu med prvimi kandidati za nagrado Okrajnega centra za predvojaško vzgojo v Trbovljah. 1 To zaradi tega, ker naši de- ganizadj in .o problemih, ki naj jih slednje obravnavajo, je izrekel tov. Pavle Tomažič. O politični vsebini dela v sindikalnih organizacijah je govoril član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Sturm. Ker je o raznih vprašanjih govorilo tudi po več diskutantov in ni mogoče navesti celotne diskusije, ki pa je skoraj vsa dobra in omembe vredna, bomo vsebino razgovorov poskusili podati samo v grobih obrisih po posameznih najvažr'1-ših vprašanjih. Predvsem je treba poudariti, da se morajo sindikalne organizacije še vedno ubadati z raznimi vprašanji, ki sodijo v pristojnost delavskih svetov. Najboljši odgovor vsem sovražnikom socializma so bile volitve v zvezni in republiški zbor Nad 90-odstotna udeležba na volitvah v nedeljo, 22. novembra t. 1.. Po vsej državi je najboljši odgovor delovnega ljudstva Jugoslavije vsem, ki so proti graditvi socializma pri nas, in odgovor vsem tistim, ki še vedno na tihem računajo, »da bo drugače«. Kakor smo poročali v prejšnji številki našega lista, je bila udeležba v našem okraju po nepopolnih podatkih 93,97 odst. Te podatke smo dobili prejšnji ponedeljek ob 5. url zjutraj. Ko pa Je nato v teku dneva Okrajna volilna komisija v Trbovljah preštela tudi glasovnice borcev JLA in volivcev, ki so na orožnih vatah, sc Je odstotek skupne udeležbe volitve v okraju Tr-bori.ic znatno dvignil, in sicer na 97.86, to je skoraj 98 odstot- ško skupščino v 119. volilni enoti (Trbovlje) tov. MIHA MARINKO z 10.538 glasovi; nadalje je bil v republiško skupščino iz- ščino v 121. volilni enoti (Hrastnik—Dol) tov. STANE BREČKO, ki je dobil 3651 glasov, za tov. Maksa Jakopiča pa je bilo voljen v 120. volilni enoti (Za- oddanih 2005 glasov. V 122. vo- gorje) tov. ALOJZ LUKAČ s 5302 glasovi, medtem ko je tov. Franca Ludovika volilo 2949 volivcev. Prav tako je bil Izvoljen lini enoti (Radeče) Je bil v republiško skupščino Izvoljen tov. VIKTOR KOVAČ, ki je dobil od 5664 oddanih glasovnic 5572 ni a* med sindikalno organizacijo ter delavskim svetom ih upravnim odborom, v primerih, kjer lahko pričakujemo, da niso v delavskem svetu ali v sindikalnemu odboru samo »kimavci«, ampak ljudje, ki se potegujejo za pravilen socialistični razvoj. Tam bo tudi borba proti birokratizmu uspešna. Člane delovnega kolektiva je treba prepričati, da je upravljanje podjetja ali ustanove v rokah od njih izvoljenih članov .delavskega sveta in da imajo tudi pravico kontrolirati njihovo delo ter jih klicati na odgovornost za napake, ki se dogajajo v podjetju. Zato je treba tudi sindikalno članstvo politično vzgojiti, da bo znalo vsak čas pravilno presojati delo svojih odborov ter delo delavskih svetov ali upravnih odborov. Zaradi nedozorelosti delavskih svetov v nekaterih podjetjih se morajo torej sindikalne organizacije boriti tudi za izboljšanje tehnične bi higienske zaščite dela, kar sodi v področje dela delavskega sveta, boriti se morajo prvenstveno za izboljšanje zdravstvenega stanja svojega članstva. Vidimo, da se hude in smrtne nezgode v nekaterih podjetjih ne znižujejo, marveč celo večajo. Tfemu je kriva pomanjkljiva nadzorna služba nad izvajanjem varnostnih ukrepov. Zato skupščina predlaga, da se nastavijo neodvisni delavski inšpektorji, ki bi bili plačani iz sredstev socialnega zavarovanja in bi iz tega razloga lahko drugače nastopili proti malomarnostim v pogledu tehnične in higienske zaščite dela. Saj skoraj povsod, kjer se zgodi kakšna nesreča pri delu, dolžijo ponesrečenca, da je sam kriv nezgode. To pa ne drži vedno. Prečestokrat Je za take primere odgovorilo In krivo tehniško vodstvo rudnika, bodisi da ni storilo potrebnih varnostnih korakov, ali pa se ni brigalo za neogibno potrebni pouk o zaščiti pred nesrečami pri novosprejetih delavcih ali pa je toleriralo uspavanje starih delavcev, da so stali neobčutljivi za razne nevarnosti, ki grozš ljudem pri delu v jami ali drugod. Več zanimanja morajo pokazati sindikalne organizacije tudi za samoupravljanje socialnega zavarovanja. Pomisliti moramo, da so zavodi za socialno zavarovanje defieltni. To ni čudno, če vemo, da se to zavarovanje že vse preveč izkorišča, še bolj pa zlorablja. Velike izdatke imajo ti zavodi z izplačilom dnevnic za bolnike in nezgodnike. — Problem zase so pokojnine. V trboveljskem okraju je n. pr. 14000 zavarovancev, upokojencev je pa 3500, torej ena četrtina. In vsak, ki gre v pokoj, bi rad imel čim večjo pokojnino. Mnogo primerov je, da so si zavarovanci na nedovoljen način pridobili večjo pokojnino, kot bi jim pripadala. Stahje v tem poglgdu se je že Drecej popravilo. vendar bo treba še vedno mnogo budnosti da se taki primeri ne bodo več ponavljali. Socialno zavarovanje se dostikrat Izvaja neživljenjsko. Čestokrat se jemljejo določila kakšnega paragrafa dobesedno, ne pa smiselno, zakaj so bila postavllena, saj je znano, da so te določbe v nekaterih primerih skrajno krivične. Vzemimo za primer samo določbo o pokojnini vdovam za umrlim možem-zavarovancem. Ce ženo doleti nesreča, da ji mož umrje * ,Pre<* njenim dopolnjenim 45. letom starosti, tedaj vdova ne samo da nima pravice do pokojnine po umrlem možu. marveč ji ta pravica, ko doseže 45 let starosti, sploh ugasne. To samo mimogrede povedano. Nadalje imamo vse preveč uredb in raznih pravilnikov o soc. zavarovanju. Tudi tu bo treba napraviti red, da se bo ta važen zakon laže in bolj človeško pravično izvajal. Glede znižanje delovne dobe za težka dela, kakor n. pr. v rudnik izgubo, ako bodo s tem letom upokojeni. Ti ljudje bodo po upokojitvi delali še naprej, in če se zanje ne bodo upoštevale omejitve, kot jih omenja uredba,, potem se spet pojavlja vprašanje izkoriščanja človeka po človeku, kar je v socialističnem življenju in družbi poglaviten greh. Na drugi strani je pa treba spet pomisliti. da je karenčna doba starosti 55 let za rudarje pri težkem delu previsoka. Le malo rudarjev je, ki bi lahko c polno zmogljivostjo delali na od- (Nadaljevanje na 6. strani) Izvoljeni so tudi poslanci za zvezni in republiški zbor proizvajalcev V torek, 24. novembra, so se zbrali v Trbovljah v dvorani Okrajnega ljudskega odbora člani okrajnega zbora proizvajalcev ter izvolili posredno poslance za Franc Marinko, poslanec rudnika Trbovl/e-Hrastnik za republiški zbor proizvajalcev zvezni in republiški zbor proizvajalcev. Po uvodnih besedah predsednika volilne komisije za volitve v zvezni zbor proizvajalcev lov. Milana Kožuha in lov. Draga Dolinška, predsednika volilne komisije za volitve v republiški zbor proizvajalcev, so se pričele volitve. V zvezni zbor proizvajalcev je bil izvoljen za okraj Trbovlje tov. Vili Škrinjar s 34 glasovi. V republiški zbor je bil izvoljen lov. Jože Klanjšek s 34 glasovi, tov. Franc Marinko s 33 glasovi rudarstvu, se poraja vprašanje, It tov. Jože Ebert s 30 glasovi kam z rudarji, ki bodo upoko-' Vsak posredni glas članov Jeni že s 45 leti. Taki rudarji okrajnega zbora proizvajalcev imajo največ praktičnega zna- pomeni, da le-ta zastopa na te-nja in pomenijo za prizadeti tenu 338 volivcev. za poslanca v republiško skup- glasov. '»OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000000000000<^oo000<. £ Mvimi zmagami srna pcaslavili Dan eepu&UUe Vsa Jugoslavija Je slovesno proslavila 10. obletnico zgodovinskega zasedanja AVNOJ v Jajcu in Dan republike. Tudi v Trbovljah in po vsem našem okraju so imeli lepe proslave kov, kar Je pravzaprav eden od j ^ega praznih jc na predvečer, največjih uspehov našega okra- me(jtern smo na Bam dan ja po osvobnd.tvl tor se s tem ( 09 novembra, našega največ-trbnveljskl okpai uvršča med jcga praznika, slavili ta veliki prve v Sloveni'i, o čemer so naši republiški dnevniki že poročali. Tako velika udeležba na volitvah nas pa niti ne preseneča, saj je za poslanca v zvezno skupščino kamTtlirala vsem našim delovnim ljudim že izpred vojne dobro poznana in priljubljena revolucionarka tovarišica L'dija Sentiurčeva, za po-slanoa v republiško skupščino Pa Je kandidiral v Trbovljah Prav tako vsem znani neizprosni borec za delavske pravice tov. Miha Marinko. — Nadalje so kandidirali za poslanca v repub'Fko skupščino v ostalih centrih našega okraja prav dan z delovnimi zmagami na področju gospodarstva. Prvi nastop mešanega pevskega zbora Prav lepo proslavo so pripravili tudi v Domu »Svobode« v Zgodnjih Trbovljah. Za ta večer so priredili celovečeren koncert mešanega pevskega zbora, ki se je predstavil občinstvu prvikrat. Po enem letu trudapolnega dela je pevski zbor prvič nastopil ob proslavi Dneva republike in s tem poklonil naj lepše darilo našemu velikemu državnemu prazniku. Zbor šteje preko 60 pevcev tako vsem znani aktivisti inj |z vrst delavcev, uslužbencev, borci ra lepše življenje nas učiteljev in profesorjev. Pevo- vseb: tov Alojz Lukač in tov. Frane Lu do vi ko v Zagorju, tov. Stanc Brečko In tov. Mak« Ja- vodja zbora je prof. Ponikvar s trbovellske gimnazije. — Po petju državne himne »Hej Slo- bopič v Hrastniku, v Radečah j vanl* je sledil slavnostni govor, Pa tov. Viktor Kovač. za njim pa pevski koncert, ki Po poročilih Okrajne volilne je obsegal 20 pesmi, med njimi komisije v Trbovljah so bili Iz- partizanske, narodne in umet-Voitoni; v zvezno skupščino tov.;' ne. Bil je lep večer Delavno, Lidija SENTJURC, v rcpubll- društvo »Svoboda II« zasluži mesta Trbovlje. skupno s svojim pevskim zborom vse priznanje. Lepo slovesnost v počastitev Dneva republike so imeli nadalje v Spodnjih Trbovljah, ki jo ja priredila tamkajšnja »Svo-boda-Zasavje«. Poleg slavnoat-nega govora, nastopa tambura-škega zbora so bile na tej proslavi na sporedu razne recitacije in živa slika. Proslava je prav lepo uspela in udeležba slovesnosti Je bila tudi v tem delu trboveljske doline povsem zadovoljiva. Partizanska kantata v Delavskem domu V Delavskem domu v Trbovljah je DPD »Svoboda-Center« proslavila Dan republike s slavnostno akademijo. Dvorana Delavskega doma je bila nabito potna. Po odigranju državne himne in slavnostnem govoru je sledilo izvajanje Radovana Gobca »Partizanske kantate«, ki se je prvikrat igrala pred devetimi leti med narodnoosvobodilno vojno v Savinjski dolini. Kantato so ponovno naštudirali pevci trboveljske »Zarje« in »Slavčkov* skupno z orkestrom. Kantata je doživela popoln uspeh. Proslave v Delavskem domu so se udeležili tudi predstavniki okraja in Slovesnost v Zagorju V nedeljo, 29. novembra, so v Zagorju dali na slovesen način v promet del novograjene glavne Ceste v zagorski dolini, t J. sektor od Košenine do Grčarja in Doma TVD Partizan, ki meri okrog 1,2 kilometra. — Predsednik mestne občine Zagorje in poslanec republiške skupščine, tov. Alojz Lukač, je v svojem jedrnatem govoru poudaril, da sl je zagorsko prebivalstvo že dolgo želelo moderne ceste, ki so si jo zagorski delovni kolektivi sedaj, ko delavci sami upravljajo svoja podjetja, zgradili z viški svojega dela, ki gredo danes tudi v korist komune. Te lepe proslave v Zagorju so se udeležili tudi zastopniki podjetja »Slovenija-ceste«, ki je gradilo ta komunalni objekt, dalje predstavniki OLO Trbovlje in LOMO Zagorje, prav tako zastopniki zagorskega rudnika in ostalih podjetij v zagorski dolini ter funkcionarji množičnih organizacij in društev. Slovesnosti je prisostvovalo okrog tisoč liudl Po tej proslavi Je množica odšla v Vinski rov zagorskega rudnika, da si ogleda mehanizacijo in podzemno strojnico jaška Vine, ki je začet te dni obratovati. Nove moderne jamsko naprave v Zagorju si je ogledalo okrog dva stavo, ki zaznamuje zelo lep obisk, zlasti pa se zanima za to razstavo naša mladina. Na Trojanah so imeli v nedeljo velik praznik Preteklo nedeljo, na Dan republike, je bil za vaščane naših Trojan posebno lep praznik. Na dan desete obletnice drugega zasedanja AVNOJ so se zbrali pred svojim novim Zadružnim domom vsi vaščani. Pripeljala se je nadalje tjakaj trboveljska Delavska godba, prišli so pa tudi pevci kisovške »Svobode«. Vsem zbranim je spregovoril zastopnik ZB ter v kratkih besedah orisal potek partizanskega gibanja v teh krajih. Za našo svobodo je darovalo življenje v narodnoosvobodilni vojni na Trojanah 30 žrtev, ki so Jim odkrili lepo spominsko ploščo. Odkril Jo je predsednik ZB okraja Trbovlje tov. Ivan Som ter jo izročil v čuvanje predsedniku ljudske občine tov Kuščerju. Po tej komemorativni slovesnosti je trojanski predsednik Kuščer prešel na drugi del slavja — otvoritev Zadružnega do-tisoč prebivalcev, ki so imeli ta ma. V svojem govoru je pred- dan prost vstop v zagorski sednik ljudskega odbora na rudniic j Trojanah omenil, da so dom Omenimo še, da je Aeroklub začeli graditi že pred leti, ven-»Stane Kamnik« v Zagorju ob [ dar se je zaradi raznih težav tej priliki priredil svojo raz- 1 dovršitev te stavbe zavlekla do letos. V ta Zadružni dom so vaščani vložili nad 8000 prostovoljnih ur in mnogo materiala, zato je dom v denarju stal le dva milijona dinarjev Tov predsednik je pozval prisotne domačine, naj v bodoče še več store za napredek socialističnega zadružništva. — Gostje in domačini so si nato ogledali velike prostore v novem domu V njem bo sedaj sedež Ljudskega odbora Trojane, nova pošta in sedež vseh množičnih organizacij, v njem bo seveda tudi poslovalnica KZ Trojane —t Slavnostne seje v počastitev 10. obletnice zasedanja AVNOJ V počastitev desete obletnice drugega zasedanja AVNOJ so imeli ljudski odbori slavnostne seje; v Trbovljah je bila slovesna seja LO mestne občine in MK ŽK. prav tako tudi v Hrastniku, Kjer je bila istočasno seja LO mestne občine, MK ZK in ostalih političnih organizacij Prav tako je imel sejo delavski svet rudnika Trbovlje-Hrastnik Stran 2 Letošnji uspehi in neuspehi kmetijskega semenogojstva v našem okraju Naši kraji so po večini gorati. V strmih bregovih pa je zemljo težko obdelovati, koder je sploh tako debela plast, da plug ne zadene na skalo. Zaradi težavne obdelave, zaradi plitve plasti zemlje in zaradi ostrejšega podnebja odpade v goratih okoliših sorazmerno majhen del zemljišč na njive — in še te so majhne in raztresene. Zato je poljedelstvo v goratih pTedelih skromno in njihovi pridelki navadno komaj zadoščajo za prehrano gorskih kmetovalcev samih. Vendar bi bilo napačno, če bi poljedelstvu v goratih krajih odrekali sploh vsako možnost: že tega, da daje vsakdanji kTuh prebivalcem gorskih vasi, kamor je dovoz hrane najtežji in naj-draiji, ne smemo podcenjevati. Se bolj važno jo p» to, da so hriboviti predeU prav zaradi ostrejšega podnebja in medsebojne oddaljenosti njivskih površin edino primerni za pridelovanje semena mnogih naiih kmetijskih rastlin — ne le za potrebe gorskih kmetij samih, temveč tudi za preskrbo nižinskega kmetijstva s prvovrstnim semenskim blagom. Kakšnega pomena je pa dobro seme za dosego velikih kakovostnih pridelkov, vedo pač vsi naši kmetje, čeprav ne ravnajo in ne delajo vsi In vedno tako, kakor bi morali delati ustrezno temu spoznanju. Mnogi naprednejši kmetovalci res veliko žrtvujejo, da sl zagotovijo dobro seme. Ko smo letos priznavali najboljše posevke žita in krompirjeve nasade za semenske, smo ▼ mnogih primerih ugotovili, da je pri naj lepših nasadih in posevkih šel gospodar po pet h> še več or daleč s vozom po semensko blago — tja, za kateri kraj je po naključju zvedel, da ima dobro sečne I Da, iskanje zanesljivo dobrega žitnega in krompirjevega semena je bilo pri nas doslej v glavnem skrb kmetovalcev samih. Semena, ki jih je pošiljala semenarna, so prišla po večini la na državna posestva, delovna zadruge to ekonomije, do zasebnih kmečkih gospodarstev pa la v majhni meri. ■ Letos se je v tern pogledu precej spremenilo; skrb za preskrbo naših kmetov z dobrim žitnim semenom to semenskim krompirjem je prevzela okTajna zadružna zveza. Posebna priznavalna komisija je že med rastjo pregledovala domala vsa vasi in ugotavljala posevke to nasade, ki so bila čista sorte, zdravi to lepše rasti kot sosednji. V našem okraju je komisija priznala letos za rama 33 žitnih posevkov in 67 krompirjevih nasadov, 14 pregledanih krompirjevih nasadov in na desetine kontroliranih žitnih posevkov j« pa komisija morala izločiti, bodisi zaradi sortne nečistoče, bodisi zaradi bolezni ali pa izrojenosti. Priznavanje semen j« odgovorna delo — saj jo od vestnosti komisije odvisno, ali dobi kmetovalec, ki priznano šema kupi, ree tisto sorto to kakovost, za kakršno ja sem« kupil to pl očal. Površno in nevestno delo prizna-vatnlh komisij lahko močno omaje zaupanje kmetov v priznano semensko blago, kar žal tudi pri nas čutimo zaradi tovrstnih napak semenske trgovine v prejšnjih letih. Zato pri priznavanja semen ne sme biti ozirov ne na prijateljstvo ne na sorodstvo. Da pa tudi pridelovalcem samim ne bi morda prišlo na um. da bi kdo oddal namesto priznanega semena kaj drugega, zahtevajo predpisi, da mora biti na vsaki vreči semenskega žita in tudi v njej, in prav tako na vsakem zabojčku semenskega krompirja listek z navedbo sorte in ne pomislijo pa, da ga ne bi mogli, če bi bili vsj pridelovalci podobni njim! Tudi pri razdeljevanju semenskega žita so bile težave. Kljub vsem vabilom — tudi v časnikih — naj kmetje pravočasno naro- kakovosti semena, ter z imenom čijo semensko žito, je bila v ča-pridelovalca, ki je proti kupcu " ... porok za sortno čistost in kakovost semenskega blaga. Kupčija s semenskim blagom je težko in odgovorno opravilo, ki terja mnogo in natančnega dela, daje pa malo ali pa nobenega dobička. Zato je edino prav, da so trgovanje s semenskim žitom in krompirjem prevzela trgovska podjetja Okrajnih zadružnih zvez to Kmetijske zadruge, kjer lahko njihovo delo usmerjajo In nadzirajo kmetje — zadružniki sami. V našem okraju je bilo letos odkupljeno okrog 11.500 kg ozimnih semenskih žit. Na videz je to malo. toda če pomislimo, su odkupovanja naročena le malenkostna količina semenskih žit. Na srečo je trgovsko podjetje OZZ Trbovlje odkupilo kljub temu vso priznano semensko pšenico, kolikor je je moglo dobiti. Toda tik pred začetkom setve so pa začela prihajati tudi naročila od vseh kmetijskih zadrug — in semenskega žita je bilo še premalo, da bi mogli ustreči vsaj vsem zadrugam v okraju. A našo pšenico »podgorko« so želeli dobiti tudi kmetje iz sosednih okrajevl Edino KZ Razbor to KZ Senožeti nista letos hoteli naročiti nobenega semenskega žita — Kako organizirati trgovsko mrežo in trgovsko dejavnost v območju okraja Trbovlje da je bilo treba vse to žito odkupiti od pridelovalcev, raztresenih po celem okraju, da je bilo treba žito vsakega pridelovalca posebej očistiti in dostaviti semensko žito vsem kmetijskim zadrugam — vse to v dobrih 14 dneh, od 1. do 15. septembra — moramo reči, da naloga ni bila tako lahka. Ob tej priložnosti je treba pohvaliti tiste pridelovalce, ki so pripeljali semensko žito po slabih kolovoznih cestah po dve uri daleč, ali pa še dalje do zbirnega mesta. Taki požrtvovalni pridelovalci so bili n. pr. Albin Zibert s Kobilka nad Senožetmi, Franc Omahne iz Gor nad Turjem in Feliks Gričar iz Retja v Trbovljah. Prav tako zaslužijo priznanje tudi tisti pridelovalci, ki so dali ■koro ves svoj pridelek na razpolago za seme, kot n. pr. Franc Klembas to Henrik Klembas iz Vrhovega, Ekonomija VPD in Jože Klanšek iz Hotomeža, Feliks Gričar jz Retja in še drugi. Vsi ti so s tem dokazali, da so pripravljeni pomagati ne le sebi, temveč tudi drugim kmetovalcem do boljšega pridelka, četudi od tega niso imeli kaj prida dobička. Prav nasprotno pa lahko trdimo o pridelovalcih, ki so tudi imeli lepe posevke, ki jih je komisija priznala za seme — toda od pridelkov niso hoteli oddati za seme niti zrna! Zal so med teimi sebičneži tudi nekateri napredni kmetovalci, ki zavzemajo celo v javnem življenju vidna mesta in zato njihovega ravnanja ni mogoče opravičiti z nevednostjo, pač pa samo z golim egoizmom, kar je žalostno. In prav ti kmetje hočejo na drugi strani dobiti najboljše seme — vendar dvomimo, da imajo v teh krajih vsi kmetje že žita najboljše kakovosti, tako da jim boljše seme ne bi bilo potrebno. Največje 'zanimanje za dobro semensko žito so letos pokazali člani KZ Dole pri Litiji, kjer ga je naročilo nad 30 kmetovalcev! Veliko zanimanje za priznano semensko žito je bilo nadalje med člani KZ Polšnik, Podkum, Dobovec, Radeče, Čemšenik in Zagorje. Upamo, da bodo vsi letošnji kupci priznanih semenskih žit (okrog 180 jih je!) zadovoljni s pridelkom in da si bo prihodnje leto še več kmetov našega okraja preskrbelo za setev žita priznana semena. (Nadaljevanje sledi) Objava osnutkov novih gospodarskih predpisov je izzvala tudi v našem okraju precej diskusije in razprav. Največ debate je balo pač okrog Uredbe o trgovinski dejavnosti, trgovskih obratih to trgovskih podjetjih. To je povsem razumljivo, saj mora tudi trgovina kot važen čtoitelj v gospodarstvu pravilno poslovati in delati za interese skupnosti kakor tudi za koristi potrošnikov. Razprave o tem vprašanju so v okviru Trgovinske zbornice v Trbovljah rodile naslednje rezultate: Da bi bila vsaka prodajalna samostojno podjetje — okrog tega vprašanja se je razvila živahna diskusija. Akoravno je večina soglašala s tem, da naj bi bila vsaka trgovska poslovalnica samostojno podjetje, s čimer se razbija monopolizem, se porajajo v trgovini problemi, ki jih je treba predhodno rešiti. Tako bi se n. pr. v takem primeru pojavilo vprašanje ustreznega kadra, ker samostojna trgovska poslovalnica terja osebje, ki ima široko trgovsko znanje. Poslovodja trgovske prodajalne mora biti razgledan finančno, kakor tudi gospodarsko, poznati mora vse predpise, biti mora nakupovalec, knjigovodja, kalkulant, korespondent to administrator. Kadrov s tem širokim znanjem pa imamo danes se malo. Upoštevati je tudi moment, da večje trgovske poslovalnice lahko delajo z manjšimi stroški in bi imele ugodnejši položaj kot manjše. Osebje v velikih poslovalnicah bi pri svojem delu brez posebnega zavzemanja doseglo boljši promet in večji zaslužek kot osebje v malih poslovalnicah. Male prodajalne bi glede na promet imele znatno višje stroške prodaje in ne bi mogle vzdržati konkurence, kar bi jih nujno privedlo do likvidacije. Tako tudi male poslovalnice ne bi mogle nakupovati blaga neposredno pri proizvajalcu, kakor so to delala doslej mnoga de-tajlistična podjetja, marveč bi ga morale jemati pri grosistih. S fem bi se Pa povečali stroški nakupovanja, s čimer bi bili dani pogoji za neželeno in neupravičeno dviganje cen posameznim predmetom. Namesto da bi se trgovska mreža razširila, bi tedaj dejan- sko prišli v njej do zoževanja, ker bi mnoge poslovalnice z majhnim prometom, zlasti oddaljenejše, morale s poslovanjem prenehati. Poraja pa se tudi vprašanje poslovanja takih prodajaln, predvsem glede knjigovodstva in vodenja poslovnih knjig, kakor tudi glede dela odkupnih postaj, trgovskih potnikov itd., o čemer organi našega gospodarstva že razmišljajo to je pričakovati v kratkem predlogov o knjigovodstvu v malih podjetjih. Naša trgovska mreža je osvojila doslej v sledečem naveden predlog, ki pa naj ga še naši občinski ljudski odbori s svojimi sveti za gospodarstvo pre-diskutirajo in proučijo ter nato stavijo svoje protipredloge. Na sektorja Zagorje bi iz dosedanjega Mestnega magazina napravili dve podjetji, tako da bi bila tamkaj tale trgovska mreža: eno podjetje s 5 poslovalnicami to dve podjetji s štirimi poslovalnicami ter sedem prodajaln KZ, kjer se nahajajo že sedaj. S tem predlogom se strinja tudi gospodarski svet mestne občine Zagorje, ki je to vprašanje že obravnaval. Sektor Trbovlje: Iz doseda- njega Mestnega trgovskega podjetja bi se napravila še tri podjetja poleg podjetja za gradbeni material, železnino, steklo to barve (ki Pa bo moralo dobiti primernejše prostore) tako, da bi bilo na sektorju Trbovlje 6 trgovskih podjetij poleg treh KZ prodajaln in ostale trgovske mreže, kot n. pr.: Varteks, Triglav, Kombinat, Jugovinil to Poslovalnica za pohištvo. — O tej stvari bo pa moral še razmišljati gospodarski svet občine to izreči svoje pripomba Sektor Hrastnik: Ta sektor in Dol pri Hrastniku bi obdržala dosedanja štiri trgovska podjetja ter KZ prodajalno s spremembo, da bi Trgovsko podjetje »Potrošnik« prevzelo od Trgovskega podjetja Hrastnik še eno poslovalnico, tako da bi imel »Potrošnik« dve prodajalni. »Preskrba« ima tri poslovalnice, Trgovsko podjetje Hrastnik bi pa imelo potem štiri — medtem ko bi Trgovsko podjetje Dol pri Hrastniku razpolagalo z dvema poslovalnicama poleg KZ prodajalne to poslovalnice »Triglav«. N* sektorju Radeče ni mogočo razbiti trgovske mreže, ker je njen obseg majhen. Izjema bi nastopila tedaj, če so dani pogoji za samostojno poslovanje prodajalne v Zidanem mostu, o čemer naj prizadeti razmišljajo. Delovne ljudi okraja Trbovlje pa prosimo, da stavijo svoje predloge v tem pogledu neposredno na gospodarski svet svoje občine, ali pa na Trgovinsko zbornico Za okraj Trbovlje v Trbovljah. Ko-Ra. Zaključek strokovnega tečaja na rudniku v Zagorju Da pridobi naš delovni človek čim širšo izobrazbo to da razširi svojo strokovno sposobnost, so na rudniku v Zagorju odprli trimesečni tečaj za kvalificiran* električarje. Tečajniki so redno obiskovali predavanja in vestno sledili pouku, kajti zavedali so se, da morajo nadomestiti vse to, kar v preteklosti niso mogli doseči. Snov predavanj je bila obširna in težka, vendar sta železna volja to prava metod« podajanja snovi predavateljev dosegla vidne uspeh*. Ko je izpitna GOSPODARSKE VESTI V KRATKEM Ameriški sadjarji gnojijo sadno drevje tako, da ga škropijo s hranilnimi raztopinami med dobo rasti. Tako prejema drevje, na primer jablane, dušično hrano neposredno na listje. Novi način gnojenja preizkušajo znanstveno že tri leta. V ta namen uporabljajo dve gnojili. Eno sestavljajo vse tri glavne vrste hranilnih snovi: 23 odst. dušika, 21 odst. fosforne kisline in 17 odst. kalija. Razen tega vsebuje še druge snovi, ki so potrebne za uspešno rast rastlin. Druga vrsta gnojila pa vsebuje samo 43-od-stotni dušik. Gnojilo Je mogoče uporabljati hkrati s škropivom proti sadnim škodljivcem. Umetni hlevski gno/ priporočajo v Franclji pridelovalcem, ki imajo mnogo slame. »Gnojiti« je treba neposredno s samo slamo. mo le, če dodamo še 10 do 15 kg dušika kot umetnega gnojila. Prav tako Je priporočljivo cepljenje tal z drobnoživkami, da se pospeši trohnenje slame, ki se spreminja v prstenino (humus). Na večjih posestvih je tudi priporočljivo, da pri posebnem načinu kompostiranja slame in drugih rastlinskih odpadkov izkoriščajo pline, ki se razvijajo med gnitjem V kompostu, kot gorivo za stroje to druge potrebe. Umetni gnoj nima bolezenskih klic, ne neprijetnega vonja ta ne privablja muh. Plin ima veliko kurilno vrednost. Potrebne pa so seveda posebne naprave za pridobivanje plina. Tekoča dušična gnojila so začeli uporabljati v Združenih državah Amerike. Prednost tekočega gnojila je zlasti, da je delo Toda drobnoživke v zemlji ko- | pospešeno, saj je mogoče z raz-ristno predelajo (razkrojijo) sla- meroma ceneno napravo na dan pognojiti 40 ha. Razen toga se gnojilo mnogo enakomerneje razdeli v zemlji, tako da Je gnojenje učinkovitejšo. S prvimi poskusi so zelo zadovoljni. Ponekod so pridelaj! celo dvakrat več žita ali koruze. Z dušičnim tekočim gnojilom je mogoče gnojiti v vseh letnih časih, tudi med dobo rasti. Pozimi se iz tekočega gnojila tudi izpere manj dušika kakor iz gnojila v prahu. Velika večina traktorjev v Ameriki Ima gumijasta kolesa. Prepričali so se, d« ja mogoče pri traktorjih, ki imajo na kolesih pnevmatiko, prihraniti, celo 25 odst. goriva, dalje da traktorji hitreje vozijo, imajo večjo vlečno moč, »e manj tresejo to zato tudi manj kvarilo, razen tega pa tudi traktorist laže irra^ nava vozilo. komisija OLO Trbovlje preizkušala znanje tečajnikov, so ti dokazali. da njihov trud, kakor tudi prizadevanje predavateljev, nista bila zaman. Tečajniki — 10 po številu — m vsi opravili Izpit z dobrim uspehom; povprečen uspeh p« je bil prev dober. Pred razdelitvijo spričeval je predsednik izpitne komisije tov. Klopčič imel na tečajnike kratek, nagovor. Med drugim je dejal tudi naslednje: »Socialistična družba vam je nudila, da ste lahko obiskovali tečaj to el pridobili ustrezno strokovno znanje. Čestitam vam k doseženemu uspehu z zaupanjem in priporočilom, da tudi v bodoče ne pozabite nn knjigo, Id mora biti vsakemu dober prijatelj.« Da se je tečaj lahko izvedel, gre zasluge upravi zagorskega rudnika, ki Je nosila zanj vso stroške. Poudariti pa moramo, da so predavatelji kljub temu, da so po svoji službi obremenjeni, še našli toliko prostega časa, da so pripravili tečajnikom učne pripomočke. Tečaj je vodil elektrotehnik tov. Drago Keršnik, ki mu je treba izreči priznanje, da se je tečaj pravočasno začel in tudi * zelo dobrim uspehom končal; pri tem pa |e ravno on nosil največje breme. Njemu in vsem predavateljem gre zahvala za trud in razumevanje. -R- ALI STE ZE boratmaU naročnino? žadttjiU 100 uc žii/tienia cUUiatociu Na vogalu Piazza Loreto, glavnega trsa Milana, so štiri velike bencinske črpalke, točno lam, kjer so pred osmimi leti besne množice ljudstva obesile za noge »Come i porchi« in jezno preklele z najgršimi kletvami osem trupel. To naj bi bil tudi simbolični konec fašističnega režima. Dve z glavo navzdol obešeni truoli sta bali zadnja ostanka Benita Mussolinija in njegove ljubice Clare Patacci. Poleg njiju so visela trupla šestih fašističnih voditeljev nekoliko manjšega kalibra. V naslednjem resničnem poročilu je opisana pot poraženega diktatorja v zadnjih 100 urah, ki so mu še preostale od njegovega pobega iz Milana pa do njegove smrti, ki mu jo_Je prinesel svinec iz preciznega orožja. 14. aprila 1945 se je začela velika ofenziva zaveznikov, ki je zadala smrtni udarec nemški vojski v Italiji in fašističnemu režimu sploh. Napad je trajal teden dni in je šel od juga pro- ti severu, dokler ni pokleknila Bologna Ze pozimi, ko je moralo biti slehernemu pametnemu človeku jasno, da so »sile osi« izgubile vojno, ko se je tudi nadškof milanski, kardinal Ildefon-so Schuster spomnil, da bi morda lahko s svojo vplivnostjo preprečil bombardiranje lom-bardlj&kih mest je Mussolini v svojem govoru februarja 1045 še vedno vpil, da se morajo Lombardi,jel braniti »z vsemi razpoložljivimi sredstvi« in istočasno še povečal teror, ki ga je Milan občutil več kot četrt stoletji!. Na trgu, ki nosi danes ime »Hazza 15 martiri«, ie bilo v začetku aprila ubitih 15 upornikov. Katastrofi nasproti Po padcu Bologne je spoznal že vsak otrok, da je le še nekaj dni do konca fašistične Italije. Tudi nemški soldateskl so usihale še zadnje Iluzije Razvoj fronte je bil namreč tudi zanje veliko prehiter. SS general Karel Wolf se je začel zato, seveda po predhodnem pristanku vrhovnega komandanta Vietlnghoffa, pogajati z zavezniki o kapitulaciji nemških sil v I tali j L To dejanje je sicer ostalo »manjšim« komandantom neznano, vendar so delali »lastnoročno« isto, kar Je delal njihov vrhovni komandant. Zato Je tudi nemški poveljnik v Milanu dobil zvezo z ljudskim antifašističnim komitejem (CLNAI) in poskušal omiliti pogoje kapitulacije. Vojaški in politični vodja CLNAT, general Cadomo in Gallo, ki sta bila po radiu povezana z vrhovnim zavezniškim poveljstvom, sta vztrajala, da Nemci brezpogojno položijo orožje. Seveda je tudi fašistična vlada, ko je zvedela za nemške poskuse, hotela olajšati pogoje kapitulacije. Odgovor antifašističnega komiteja Je bil tudi tokrat isti: brezpogojna kapitulacija! Ko je bila zavezniška vojska 23. aprila le še 120 km pred Milanom, je sklenil osvobodilni odbor proglasiti naslednji dan splošno stavko Delavci so zasedli obrate. Nemci niso niti poskušali nasprotovati temu gibanju delavstva, kalti njihove moči ni kazalo več drobiti. Za 25. april je bila določena oborožena vstala delavstva, ki naj bi osvobodilo mesto. 25. zjutraj je noslal Mussolini ki je bil v Milanu, svojega zauj>nika h kardinalu Schuster- ju In ga prosil, naj posreduje med njim in partizanL Bil je že voljan podpisati brezpogojno kapitulacijo. Kardinal Je sporočil Mussoliniju, da raj pride ob 17. uri v njegovo palačo, kjer ga bo pričakoval general Ca-dorna. Ko 6e je Mussolini proti poldnevu udeležil zadnje seje kabineta fašistične republike v mračni sobi prefekture, ni izdal svojih namenov, da sc bo vdal. Kot običajno je vodil tudi to sejo. Komandant fašistične armade, maršal Graziani, je sporočil, da lahko začne vsak čas oborožena vstaja partizanov in da bo potem vsak umik iz Milana nemogoč Minister za notranje zadeve Zerblni je prebral pismo generalnega sekretarja fašistične stranke Aleksandra Paolinija, v katerem je predlagal, da hi se italijanska armada umaknila proti severu za Valtelino, od koder naj bi napravila »junaški protinapad«. »Junak« Mussolini Mussolini je povprašal: »Kje so Američani?« »Samo 90 km nas loči še od njih,« je bil odgovor Vsi prisotni, in v prvi vrsti duče so si želeli, natančno kot dva tedna kasneje Ofiring — da postanejo ujetniki Američanov rajši kot da jih dobi v roke lastno ljudstvo. 'Vse pn 1c kazalo, du bodo partizani pre- hiteli Američane. Mussolini se je zato odločil v zadnji minuti igrati vlogo junaka. »Umaknili se bomo v Nemčijo in v Alpah borili naprejI« je zaklical. Banki dTtalla je dal nalog, naj Izda milijardo lir, da bi Imel potreben drobiž za umik v žepu... V tistem trenutku Jo vstopil eden Mussolinijevih pribočnikov v sejno dvorano to dučeju nekaj zašepetal na ubo. Mussolini se Je dvignil in pohitel v preddverje, kjer je čakal nanj njegov sin Vlttorlo, ki se je pravkar vrnil iz Švice. »Vendarle! K*J si opravil? Si govoril z njim?« je Mussolini hlastno vpraševal. »On« je bil Jones Donald, ameriški konzul v Lugani. Vittork) je pritrdil. »Osebno?« »Ne. Starinar v Lugani, pri katerem sem se skrival, je govoril.« »In?« Sin Je skomizgnil z rameni. Konzul ni mogel zagotoviti Mussoliniju varnost v Švici. Mussolini je pomislil, nato pn nervozno dejal: »Moram se prebiti v Švico! Naj me aretirajo, da si le rešim žlvljenie! Glavno je da pridobim nn času.« Njcgo"' sklep Je bil: »Ce bom v Švici, grem v Lausanno, kjer sem častni meščan. Ne morejo me zavrniti! S pomočjo Hitlerjevih pisem bom dokazal, da sem rešil Švico napada. Kje jc moja aktovka?« Pohitel Je nazaj v sejno dvorano, kjer Je Imel svoje uradne listine. Točno ob 17. uri se Je pojavu Mussolini v kardinalovi palači-Spremljala sta ga Graziani to Zerbini, Kardinal Schuster )e predstavil dva partizanska voditelja, Iti sta takoj izj*vila, da lahko sprejmeta le brezpogojno kapitulacijo fašistične vlade to armade. Po precej burni debat* je Mussolini zaprosil, naj mu dovolijo eno uro za premislek. Ko Je zapuščal palačo, je zaupal svojima spremljevalcema- »Mi moramo pobegniti iz mentfc dokler Je še čas« Ko se je vrnil v prefekturo, je hitel duče živčno pripravlja prtljago. Poleg milijarde Jjr je vzel • seboj vuo tujo valuj®’ ki je bila pri rokah, dragulj*' nakit in 40 kg zlata. Ura P**" mišljevanja. ki si Jo je izgovoril, je minila. Sklenil je: ne®* predati! Njegov namen Je dobiti azil Švice. Prva P05^ na njegovem begu naj bi Como. ki leti 60 km severno °° Milan« in jc zadnji večji !tal' Janški kraj nred švicarsko m Jo. Ob 18.30 je bil Mussolini pripravljen za beg. .v. Odšel je na dvorišče PT®*® ture, kjer je obvestil kom®,e danta svojo telesne straže, da J pripravljen. Maršal Graziani le neki minister sta ga spren IJal«. , ,,, (Nadaljevanje sleou Trboveljsko Rudarsko gradbeno podjetje v Bosni Da deluje v okviru rudnika Trbovlje—Hrastnik tudi posebno Rudarsko gradbeno podjetje, je v Zasavju več ali manj znano. O tem novem rudarskem podjetju je bilo govora tudi že v naših časnikih. Umest-no bi pa bilo, da o dejavnosti in smotrnosti tega podjetja kaj več napišemo, kar naj bi bilo predmet posebnega članka. V naslednjih vrsticah naj bi napisali le nekaj v zvezi s tem podjetjem. Poleg gradbišč Rudarskega gradbenega podjetja (RGP) v Mežici oziroma v Prevaljah, Boru in Kičevu je osnovano tudi gradbišče v Varešu, ki je sredi letošnjega aprila po predhodno sklenjenih pogodbah med trboveljskim rudnikom in Železarno Vareš začelo z rudarsko uslužnostno dejavnostjo. Sodimo za pravilno, da v tem našem prvem članku spregovorimo najprej o Varešu kot objektu prvega reda v sestavu povojnih investicijskih del širom po naši državi. Odveč bi bilo govoriti o splošno znanih stvareh, kot je Ako ne posegamo v bolj odmaknjeno zgodovino vareškega stojišča železnih rud, ki je v mnogočem podobna zgodovini ostalih bosenskih rudnikov (kar se tiče politično-gospodarskega razvoja bosenskih rudnikov in sploh industrije), moramo naglasiti njegovo izredno važnost v sestavu izgradnje zeniške železarne. Železne rude nastopajo v sloju, ki se razteza nekako v smeri severozahod-jugovzhod s 60-stopinjskim padom proti severovzhodu, pri čemer se pojavljajo v glavnem sledeče železne rude: siderit, limonit in hematit. Povprečno se računa v rudi na 31 odstotkov železa in 3 odstotke mangana. Trenutno obratujejo tukaj bodisi kot produktivni ali pa kot pripravljani, investicijski obrati: Smreka — jug, Smreka — sever, Droškovac in Brezik kot dnevni kopi — Droškovac — jama in Pržiči pa kot jamska obrata Vsi navedeni obrati bodo sodelovali v bodoči povečani vareški proizvodnji razen obrata Pržiči. ki s proizvodnjo nekako odmira. Vsa ln- Lahko trdimo, da je bila najtežja naloga glavnega projekta vprašanje prevoza, tako rud samih kakor tudi jalovine. Medtem ko se bo prevoz rude po etažah vršil s parnimi in rude pred odpravo v Zenico. Za premik na nakladalni postaji služijo 300 kW Diesel-elektroranžime lokomotive. Rudo v Zenico bodo odpravljali na posebnih, ▼ Rankoviče- Pred odhodom v farno Pazkladalna postaja tičnice Breznik—Droškovac, z železobeton-skimi in jeklenimi bunkerji ter nakladalna postaja. V ozadju je v izgradnji upravno poslopje. ba primer industrijsko-gospo-1 vestldjska dela ter nakup po-dsrska važnost Bosne, ki bo , trebnih oprav za ta rudnik so zamogla dajati naši celotni : usmerjena na leto 195*1 ko naj državi nov, svojevrsten ritem tukaj že dosežemo 1,750.000 t v gospodarstvu, s katero si bo- letne proizvodnje železnih rud. električnimi lokomotivami pri širini tira 900 mm in z vagoni 3,5 in 6,5 kub. metrov vsebine — ki so bili izdelani v Ranko-vičem — je bito. izpeljava glavnega prevoza do centralne nakladalne postaje na Droškovcu ter odvoz jalovine na razna ja-tovišča mnogo težavnejša in raznolika, kar ima svoj vzrok v izredno težavni konfiguraciji terena. Omenimo tukaj mimogrede, da se dvigajo nad osnovno koto 800 m strma pobočja na 1200 m, kjer doseže n. pr. znani Perun 1470 m ter Zvezda 1350 metrov. Za zbiranje izkopsiine s posameznih etaž dnevnih kopov so se uporabile sipke z osnovnimi rovi, prevoz s stopi ter za vi ral niče — od zbirnih mest je pa predvideno prevažanje po tirih ali pa po zračnih vem izdelanih vagonih z bruto težo 71 in neto težo 45 ton. Glede na oddaljenost Brezika, ki je po cesti 7 in pol kilometra od Droškovca, je bilo treba zgraditi nekatere industrijske objekte tako na Droškovcu kot na Breziku. Tudi ta cesta predstavlja veliko investicijsko delo. Poleg skladišč, garaž, transformatorskih postaj itd. — to je pač vse, kar sodi k sodobnemu industrijskemu obratu — naj tudi omenimo še posebej turbo kompresor na Droškovcu, ki bo s , svojim 1500 kW motorjem zrno-j gel dajati 180 kub. metrov kom-; primiranega zraka na minuto, nadalje še delavnico z njeno površino 3000 kvadratnih metrov, j Poleg nove ceste, ki drži mir i mo Droškovca preko lepega že-lezobetonskega mostu v toku in li na proučevanje novih poti in | načinov za pridobivanje železnih rud. Predaleč bi zašli, če bi hoteli ▼ teh vrsticah govoriti še o dobrih ifl slabih straneh dnevnih kopov, ali pa jamskega pridobivanja' rud Omenimo naj le, da se uvaja poskusno nova metoda jamskega odkopavanja, ki je dala ponekod po svetu že dobre, a tudi negativne rezultate. Za smotrno rudarjenje sta v nlav-nem odločilna dva momenta — cenenost odkopavanja koristne izkopnine ter odkopna izgube, i Okrog teh dveh vprašanj se pač vrtijo vsa razmišljanja in poizkusi z namenom, da se dokaže bodisi premoč dnevnega pridobi-j vanja ali pa jamskega odkopavanja rude. Jasno je, da imajo ! ob vsem tem dnevni kopi omeje-| no področje, zlasti kar se tiče globinskih del, zaradi katerih je jamsko pridobivanje rud neizbežno. S teh vidikov se uvaja že omenjena poskusna metoda odkopavanja, ki predstavlja eno izmed množičnih metod pridobivanja rud. Pripravljalna dela za to odkopno metodo je prevzelo RGP iz Trbovelj. Spričo tako velike investicijske izgradnje Vareša ter pomanjkanja delovnih moči kot strokovnega vodstva lahko služi ta kraj kot vzor pristnega, vzajemnega sodelovanja naših republik. Gradbena dela kapitalne izgradnje vrši podjetje »Graditelj« iz Sarajeva. Železnico z nakladalnimi tiri je gradilo in jo še gradi Železniško gradbeno podjetje — Standardne zgradbe so pa v rokah podjetja »Kablar« iz Srbije. Večina projektov za kapitalno izgradnjo je bila izdelana v Zagrebu, deloma v Sarajevu. Trboveljsko Rudarsko gradbeno podjetje se ukvarja z jamskimi deli ter ima — kot že omenjeno — za zdaj pogodbo za dva objekta, pri čemer pa vsa znamenja kažejo, da se bo število objektov v letu 1964 znatno povečalo. Sodimo, da smo s prednjim dali nekak bežen, globalni prikaz velikega investicijskega objekta, pri čemeir pa bomo ob pritožno sti kaj napisali še o bitju in žitju Trboveljčanov v Varešu. v 59 let Delavske godbe ..Svobode - Center** v Trbovljah Trboveljska delavska godba na pihala praznuje te dni 50-letnico j svojega obstoja, 50-letnico veli- j kih in težkih preizkušenj karak- j — vse to seveda do trenutka, ko je bilo potrebno zamenjati instrumente s puškami in oditi na bojne položaje, kjer so se prav terjev in potrpljenja. Z drobnim • tako Izkazali kot hrabri borci vsakdanjim nastopi in s je kolektiv te godbe delom, z mnogimi ■ Žrtev med narodnoosvobodilno tovariškim sožitjem ! vojno je bito ▼ trboveljski de-v teku dol- lavski godbi osem. žičnicah. Tako bo na primer j }ma 5tiri svode na petih podpo- HmrAT itr Rronnlro -r»Q Drn- 1 v. * _ ± 1 ________1____ ______r»1 mo v teku let v mnogočem Priborili neodvisnost pri uvažanju določenih industrijskih Izdelkov. Iz Vrhpolja, na progi Zagreb “^Beograd, teče po vojni zgrajena železnica, znana kot proga Samec—Sarajevo, ki Je nor-malnotirna. Dobre pol ure vož-n.io pred Sarajevom se pa od-**Pi proga Podlugovi—Vareš, m je bi!a še do letošnje jeseni j Ozkotirna, sedaj pa teče tukaj j že normalnotlma železnica. Ml- , mo prijazne Breze, ki ima tudi | "okajšno rudarsko tradicijo in ■ so razvija v velik premo- ; Dovnik rjavega premoga, vsto- j P*® v sotesko reke Stavnje, i Vzdolž katere je prostora le za 1 °eko cestišče, sama železnica f® fc pa zarezala v strma po-poma soteske. Le na nekaterih gostih se soteska razširi v to-T*0- da ni treba preveč truda, 1 t® hočeš videti nebesno mo- j 'Vino. Izgradnja te proge Je1 la nedvomno veliko in težnv-f.°, delo, ki je terjalo velika onnifna dela In zaradi obsež-J , zemeljskih del tudi mnogo Govvno sile. . odatki o trasi ln gradnji te avno proge vzbuja spoštovani —- Na 18 km dolgi progi, ^doseže tudi 24-promilni W£°n' se razvrsti nič več in Za dosego take produkcije je bilo v celoti predvideno: za kapitalna gradbena dela 10 in pol milijarde dinarjev za domačo in uvoženo opravo ter montaže 3 in pol milijarde, za dovoz rude iz Brezika na Dro škovac posredovala žičnica dolžine 1,5 km, z zmogljivostjo 80 t na uro, pri čemer se žičnica najprej povzpne od kote 1013 na koto 1155 metrov, nato se pa spusti na koto 800 ter znaša višinska diferenca med nakladalno in razkladalno postajo 213 metrov. Tudi odlaganje jalovine, t. j. odkrivke z dnevnih kopov, predstavlja velikansko nalogo, ki je še otežkočena zaradi že omenjene močne zemeljske vodoravne in višinske razčlenjenosti. Za predvideno pridobitev 48 milijonov ton železnih rud po projektu bo treba odkriti, naložiti, odpeljati in spet odložiti na jalovišče približno 33 milijonov kubičnih metrov raščene jalovine, kar daje v zdrobljenem stanju okrog 45 milijonov ton jalovine. rah, je treba predvsem omeniti regulacijo reke Stavnje, ki so jo preložili tako, da bo tekla skozi 210 metrov dolgi predor. Dalje bodo tukaj regulirali tudi Ruda in Savški potok prav tako približno 1,5 km dolgi predor. To delo bo opravilo Rudarsko gradbeno podjetje iz Trbovelj.-Hudournik Gujanovac nameravajo pravtako ukleniti v betonsko cev, nato pa bodo zemljišče za-j suli tako, da bo z razširitvijo terena pridobljen prostor na Droškovcu. Kar se tiče izgradnje standarda, moramo pripomniti, da ta ni potekala v istem tempu kot glavna izgradnja, vendar letos gradijo 200 družinskih stanovanj in Samski dom za 150 mož. Na stanovanjskem fondu bodo kljub zastarelosti zgradb pridobili ob opustitvi dveh visokih peči, ko bo Zenica dosegla primerno zmogljivost. Z opustitvijo tega obratovanja bo odvečna delovna sila, ki je, kvalificirana za železarstvo, zaposlena v Zenici. Pravtako bodo opustili livarno ter to dejavnost nekako preložili v Ilijaš. Na ta način bo ostal v Varešu edinole rudnik, ki bo predvideno potreboval 1600 delavcev, od katerih bosta pa morali biti dve tretjini kvalificirane kategorije, kar je spričo visoke stopnje mehanizacije vseh obratov podjetja razumljivo. V gradnji je nadalje plavalni bazen, ki stoji na takem mestu, da vzbuja ob- Delavska godba iz Trbovelj Na obisku pri ateku študije, raziskave, odkupe in za standard 3 in pol milijarde — skupaj torej 17 in pol milijarde dinarjev. Od te celokupne vsote je w rrianI kot. 21 predorov v oe- odpadlo na letošnje leto 3,75 j^npnl dolžini 5250 metrov ter milijarde dinarjev. Popolnoma 'nostov, od katerih je naj- dokazane zalege železnih rud VeM. ’ tva.ic/ui jt,- na.i- aoitazane zaici.e ze.ezmu *bki , , ,m dolgi in 35 m vi- ! znašajo 140 milijonov ton. Proe° 30 odstotkov celotne ’ nje pridobljene koristne izkop-brl ®°disi tunel ali pa most, nine in Jalovine so predvidena Han Jekleni most pri Pajtov l Tako za pridobivanje kakor Iz_ tega sledi, da je pri- ; tudi za nakladanje in prevaža- bri An uln3J runei an pa most, nine m jalovine so preoviaci kt,de proge na ne- . sodobna mehanična sredstva. Po .J/!1 mestih iz predora ne-1 Za pridobitno vrtanje so na most ter z mosta predvideni električni vrtalni diti 1 Prf"dor. Ni se treba fu- stroji s premerom vrtin 90 mm *-»' Poteku fo nnn«-, nn tnkn «i«bino izvrtlne 10 m, kar predvidenim, 15 metrov težaJki P^ka ta proga po tako ter globino Pole« «***’ kjer je bilo treba ustreza prei k^raditi x rLav°denih objektov! visokim etažam na dnevnih hi tVir, ie celo vrsto nasipov j kopih. Pri projektiranem mno-kt * ~”PQmlh zidov ter usekov, i žičnem odstrel j e vanju bo vžigov,.?, mhtevall velike prc-1 ganje min seveda električno, te . *tve hribin — da Je 1 km Nakladalna dela bodo prevzeli hov! »SS preko 330 milijo- bagri-žllcarji z vsebino 1,5 in Je Že te Proge se Pbjtjp Upoštevala možnost kas-,®Jektrifikaclje proge. *a tov«* . 03 sposobna tako osobnl promet s tei>l ustnostjo 10.000 t dnevno jv.uuu v anovno žarno **J®Ogla hraniti Žele-v Zenici z zadostnimi “mi železnih rud. 3 kub. metrov. Za pogon teh strojev se uporabljajo zaenkrat Diesel motorji, ki se bodo pozneje nadomestili z elektromotorji. Kot pomožna nakladalna sredstva pa bodo služili tudi skraperji ter Elmco nakladalci, kjer bodo na svoj način v pomoč tudi buldožerji. V glavnem prevozu so uporabljene tudi klančine, bodisi za dviganje ali za spuščanje materiala, pri katerih bo poleg čudovanje še tako romantično j iiko dnevnih navdahnjenega in razvajenega I uspeh. Obstoj človeka. V gradnji je tudi telovadni dom, kasneje pa pride na vrsto primeren stadion. Za dosego večje gradbene površine bo treba podreti vrsto sicer značilnih starih hiš, ki pa žal jemljejo prostor. V Varešu delujeta dve kulturnoumetniški društvi, od katerih ima eno društvo svoje prostore v Delavskem domu, drugo pa v Vareš-Majdanu. Za zabavo gib let dosegel, da je sedaj v tej delavski kulturnoumetniški ustanovi preko 50 stalnih godbenikov poleg njene posebne mladinske godbe na pihala, ki je po povprečni starosti sodelujočih mladincev najmlajša v Jugoslaviji, kjer se okrog šestdeset mladih fantov v svojem prostem času z veseljem vadi in pripravlja na svoje koncertne in druge godbene nastope. Če pomislimo, da je trboveljska delavska godba na pihala dosegla v tekmovanjih prvo mesto Slovenije in Aato prvo mesto v državi, in da je tudi njena mladinska godba prav tako med najboljšimi, menda ni treba govoriti o požrtvovalnem delu vseh teh godbenikov, saj pač vsakdo ve, koliko truda, ko- velikih inozemskih motal zasto-. skrbita nadalje dva kinematogra- pana tudi Strojna tovarna v Trbovljah s 6vojim 200 kW močnim vitlom, ln sicer na 25-odstotni klančini Smreka-jug. Poleg že omenjene brežiške žičnice bo odvažala jalovino iz Smreke-sever v Malo reko 3,5 kilometra dolga zračna žičnica z zmogljivostjo 800 ton na uro. Glede na prevoz materiala z žičnicami ln zaradi nemotenega delovanja bunkerskih zapiral ter dozirnih naprav za žičnice se bodo uporabljali tudi drobilci, pri čemer dosega eden od njih celo zmogljivost 400 ton na uro z drobljenjem rude na zrno 300 mm. Celotna koristna izkopnina se zbira v bunkerjih na nakladalni postaji na Droškovcu, ki bo tako postala od pravno središče. Tu 60 že zgrajeni delno betonski, v glavnem pa impozantni jekleni bunkerji s skupno zmogljivostjo vskladiščenja 12.500 ton. V sestavu te nakladalne postaje bo tudi delovala nadzorna postaja za analizo fa, ki pa jima čestokrat poide električni tok. Poleg teh velikih Investicijskih del v podjetju niso pozabi- vaj terja takte godbe pa ima nedvomno tudi zasluge v političnem življenju velikega rudarskega revirja. Med okupacijo je bila večina godbenikov v partizanih. Nekaj članov godbe je z nekaterimi drugimi godbeniki organiziralo v zgornji Savinjski dolini pri propagandnem odseku 4. operativne cone svojo godbo na pihala, ostali so pa že poprej sodelovali v partizanskem orkestru pod vodstvom tov. Radovana Gobca. Tam so ti godbeniki do decembra leta 1944 e svojimi nastopi razveseljevali partizanske borce Lastni pride lek v Varešu Tudi po vojni so se ti marljivi godbeniki kmalu znašli ln začeli z delom, aKoravno so bili skoraj ob vse svoje instrumente, ki so jih leta 1944 na določenem mestu shranili, so pa zaradi izdaje prišli v roke okupatona. Da so mogli z delom nadaljevati, so popravljali stara pihala, nekaj so jih vzeli tudi okupatorju, nekaj so jih pa darovali posamezniki — in delo v godbi je šlo pogumno naprej. Po naši osvoboditvi je bila ta godba deležna tudi podpore in pomoči, zlasti sta ji šli na roko rudniška uprava in mestna ljudska občina, tako da so si godbeniki zamogli i prostovoljnim delom zgraditi svoj lastni Godbeni dom. Po skoraj petdesetih letih so tako do--bili prostore, ki vsaj delno ustrezajo njihovim potTebam. Poglejmo še malo v zgodovino te godbe. Verjetno jo bomo ob priliki opisali v našem listu podrobneje. V Trbovljah so imeli godbo na pihala že v prejšnjem stoletja Bila je to rudniška godba na pihala. Po neuspelem rudarskem štrajku leta 1902 in zaradi razlik v političnem oziru med posameznimi godbeniki, dosti pa tudi iz strahu pred tedanjo mogočno rudniško upravo, ki je takrat brezobzirno preganjala napredno misleče ljudi, je upravi rudnika uspelo to godbo razpustiti. N toni člani so se razgubili na vse vetrove. Nekateri so morali iska-! ti kruh v drugih krajih, spet drugi se pa niso upali več nikjer udejstvovati. Najbolj žilavi in neustrašeni so pa leta 1903 ustanovili novo godbo, ki je dobila ime Trboveljska delavska godba. Med njenimi glavnimi ustanovitelji ie bil takrat tajnik strokovne Zveze rudarjev, tov. Ivan Mlakar, prvi kapelnik nove godbe pa je bil rudniški strojevodja tov. Oto Puncer. Nekako istočasno, ko je v Trbovljah začela delovati delavska godba, je tudi rudniška uprava ustanovila Pazniško-dolav^ko godbo z namenom, da razbije delavsko godbo. Sodelujočim članom rudniške godbe, ki so ji rudarji v tistih letih rekli »ajmoh-tarska godba«, je rudniška upra- (Nadaljevanje na 4. strani) Sirom po našem Zasavju Novice iz hrastniške doline Razpust vajen iške šole v Hrastniku Pravimo, da Hrastnik napreduje: In res razširjamo in prestavljamo glavno cesto, kar je vredno pohvale. Gradimo novo osnovno šolo, stadion, vodovod in stanovanjske hiše. Imamo 13-oddelčno osnovno šolo, nižjo gimnazijo, glasbeno in gospodinjsko šolo. Pač pa nimamo več — vajenske šole! Pred mesecem smo jo razpustili po 29-letnem obstoju. V tem pogledu Hrastnik nazaduje. Poglejmo si malo zgodovino te šole! Nekakšno prvo vajensko šolo je imel okrog leta 1880 že prvi hrastniški nadučitelj Valentinič. Po njegovem odhodu iz Hrastnika so prenehali s poučevanjem vajencev v hrastniški ljudski šoli. Obrtno-trgovško nadaljevalno šolo so pa ustanovili v Hrastniku leta 1924 na prizadevanje takratnega šolskega upravitelja Franca Lebra in predsednika obrtnega društva, čevljarja Jožeta Dolinška. Ko so odprli to šola, je bilo vpisano v njej 56 učencev. Prvo leto obrtne šole so učili na njej šolski upravitelj Lebar ter učitelja Groznik in Hofbauer, in sicer ob delavnikih po 6. uri zvečer in ob nedeljah. Število učencev je od leta do leta raslo, z njimi pa tudi število za to šolo sposobnih učnih močL Tako so poučevali na tej šoli leta 1938/39 učitelji Hofbauer, Groznik, Volk, Pretnar, Pogačnik in Mahkota ter učiteljica Logar. Vsi so se usposobili v predpisanih večmesečnih tečajih in z izpiti za nadaljevalno šolstvo, kajti takrat ni smel brez te strokovne usposobljenosti nihče poučevati na obrtno-nadalj eval-ni šoli. Po upokojitvi upravitelja Lebra leta 1937 je vodil to šolo Lojze Hofbauer do svoje upokojitve leta 1951. On in Groznik sta učila na tej šoli 27 let. Šola je Imela v teku 29 let razna imena, tako pred vojno: Obrtno-trgovska nadaljevalna šola in Strokovna na>-daljevalna šola — po osvoboditvi pa: šola za učence v gospodarstvu in končno — Vajeniška šola. Ta šola v Hrastniku je bila pred vojno in po njej na dobrem glasu. Poleg splošnih predmetov je bil na šoli za vse vajence tudi strokovni pouk. Znane so bile njena tradicionalne visokoletne razstave ob koncu šolskega leta. Te so bile za zgled vsem obrtno-nadalje-valnim šolam v okraju in izven njega. Višek je šola dosegla tako po učnih uspehih, politični dejavnosti In po številu učencev ob njenem srebrnem jubilejnem letu 1949. Takrat Je šola štela 145 učencev in učenk. Bila je nagrajena za svoje uspehe z radio aparatom, nagrado je pa dobil takrat tudi upravitelj te šole za svoje veliko prizadevanje na tem učnem zavodu. Pri medsebojnem tekmovanju v republiškem merilu je h rastni ška vajenska šola dosegla tisto leto prvo mesto. Bivši učenci te šole so danes državni in samostojni mojstri, poslovodje državnih in občinskih obrtnih podjetij ter obrtni mojstri tovarn. To šolo je skončal tudi tov. Jože Klanjšek, sedanji ravnatelj Steklar- ne v Hrastnika, nadalje tov. Stane Brečko, sedanji predsednik hrastniške mestne občine in še drugi. Mnogo učencev naše obrtno-nadal j evalne šole se je borilo v narodnoosvobodilni vojni, med katerimi so številni darovali svoje življenje za lepšo prihodnost naše države. V zadnjem času je pa število učencev na tej šoli začelo pešati. Letos je bilo na šoli vpisano le še 37 učencev in učenk, in sicer v I. razredu 9, v drugem 18, v IIL razreda pa 8. Tako je imel po predpisih zadostno število učencev le drugi razred (najmanj 15), osta-la dva pa ne. Zato je šolska oblast letos razpustila hrastni-ško vajensko šolo. Ostali vajenci so se pa priglasili V trimesečne tečaje. V okoliš hrastniške vajenske šole sodi terensko tudi dolska občina. Tako hodijo nekateri vajenci in vajenke po 6 do 8 km ob vsakem vremena v Trbovlje v šolo in se vračajo v temni noči domov. Tem neprijetnostim naših vajencev bi ee lahko izognili takole: Hrastniška steklarna ima tudi osem steklarskih vagencev-za-četnikov, ki jih vodstvo podjetja namerava poslati na trimesečni tečaj v steklarsko šolo v Rogaško Slatino. Ali se ne bi ti vajenci rajši pridružili v pouku splošnih predmetov našim 9 vajencem iz I. razreda? Za strokovne predmete bi pa šli ob koncu šolskega leta v pettedenske tečaje, ali bi pa bili steklarski vajenci deležni strokovnega pouka kar doma v svoji steklarni. S tem bi naraslo število učencev I. razreda na 17, v drugem bi jih pa ostalo 18. Osem učencev III. razreda naj bi hodilo v Trbovlje ali pa v trimesečni tečaj v prihodnjih počitnicah. Tako bi bilo rešeno vprašanje hrastniške vajenske šole v prid učeči se mladini Končno naj omenimo še brezbrižnost nekaterih naših mojstrov do strokovnega kadra. V marsikateri delavnici je premalo vajencev. Ce bi se mojstri držali zadevnih predpisov, bi število vajencev spet naraslo na 45 učencev, kolikor jih je treba za obstoj popolne triraz-redne vajenske šole, kakor je bilo to že polnih 29 let. 92 let starosti je izpolnila Marija Urbajs — po domače Pustova — iz Prapretna je pred dnevi praznovala zdrava in vesela svoj 92. rojstni dan. Jubi-lantka se je rodila na Dolu pri Hrastniku leta 1861 v hiši Marija Urbajs iz Prapretna stara 92 let Crdečanov. Bila Je ljubeča mati in Je pripravila kruh osmerim otrokom. Skozi vse dolgo življenje jim je bila skrbna mati in še več: marsikomu drugemu je rada odrezala kos kruha, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. Nedavno je bila naša jubilantka Pri svojem bratu Jakobu Drakslerju, po domače Grden cu, kjer so se zbrali tudi njeni ostali bratje: Janez, star 78 let, Peter, star 80 let, nadalje brat Ciril in sestra Neža. Prijetno so se imeli. Skoraj neverjetno se eliši, a je vendar ros, da je stara ženičica Marija Urbajs v izredno visoki starosti 92 let še z veseljem prepevala, in kar je še bolj razveseljivo — celo plesala je! Res je namreč, da je družina Draksler starega in krepkega rodu in da učakajo po večini vsi visoko starost Tokrat so se zbrali misleč, da je to svidenje še doslej živečih bratov in sester poslednje. In res je po kratkem času zapustil svojce prvi brat Janez, ki Je bil videti med vsemi najkrepkejši. Zanimivo je, da je stara mati Marija Urbajs še vseskozi kaj rada prebirala razne romane in časnike — med njimi bere posebno rada naš Zasavski tednik — vse to pa še vedno brez očal, kar je v tej starosti seveda velika redkost. — Jubilantka je skozi vse svoje življenje dosti pretrpela, vendar ji delo ni nič prizadelo; zdrava in krepka je prebrodila svojo trnovo pot ter z velikim veseljem in ljubeznijo odgajala in vzgojila vse svoje živeče otroke. Vsi njeni sorodniki, prijatelji in znanci ter tudi mi želimo materi Mariji Urbaj-sovi, da bi zdrava in srečna učakala svojo stoletnico! Osem Eet obstoja letalskega društva v Zagorja Letos je preteklo osem let, odkar so v Zagorju ustanovili Aeroklub Dne 25. novembra 1945. leta je bila namreč priznana ta organizacija uradno kot »LOS«, leta 1947 se je pa letalski klub preimenoval v »Letalsko društvo« in je takrat doseglo v tekmovanjih prvo mesto kot najboljše društvo Slovenije v okviru Ljudske tehnike in LSS. Leta 1949 je to zagorsko društvo doseglo na državnih tekmah v Rumi 18. mesto v padalstvu in 17. mesto v modelarstvu. Leta 1951 je letal-eki klub v Zagorju v tekmovanju v počastitev 10. obletnice obstoja JLA prejel priznanje kot tretje najboljše letalsko društvo v Sloveniji. Lansko leto je društvo dobilo ime »Aeroklub Stane Kamnik«. V času svojega delovanja je društvo v tečajih Izobrazilo 65 modelarjev, 16. modelarskih inštruktorjev, 53 padalcev, 17 jadralcev z izpiti A, B in C ter 45 modelar j ev-pionirjev. Ker klub ni imel svojega letališča, je pošiljal svoje člane na vaje na razna letališča, kar je terjalo precejšnje izdatke. Društvo je dobilo ves čas svojega obstoja 14.000 din od mestne občine Zagorje in 12.000 din od sindikata rudarjev v Zagorju kot pomoč — torej 26.000 dinarjev skozi vseh osem let! Za vse stroške, ki so znatno presegali ta znesek je moralo društvo ustvarjati dohodke samo — saj so člani sami kupovali potrebno orodje in material! Tudi za razne tečaje in izlete so požrtvovalni člani sami prispevali potrebne denarne vsote. Jasno je, da društvo v takem nezavidljivem položaju ni moglo doseči tistih uspehov, kot bi jih sicer, če bi imelo več moralne in materialne podpore od množičnih organizacij, podjetij in ustanov, nakar se pa razen navedenih ni nihče spomnil. Zato moramo izreči društvu za dosežene uspehe, ki niso majhni, vse priznanje in pohvalo. Na zagorsko javnost pa apeliramo, da posveti vprašanju obstoja in napredka svojega Aerokluba več pazljivosti in brige kot doslej in mu nudi zasluženo pomoč. Treba je namreč pomisliti, da je to društvo edino v Zagorju, ki ima vse pogoje, da vključi mnogo delavske mladine v svojo sredo. Gas je, da se odločilni činitelji v Zagorju nad tem resno zamislijo. Volilne v Loki Za volitve v zvezno in republiško skupščino sa je občina Loka dobro pripravila. Zadnji teden so imeli po vseh voliščih sestanke, kjer so uredili še razne podrobnosti. Dan pred volitvami si je center občine Loka nadel slavnostno lica Ulice in glavni trg so posnažili in uredili, poslopja so pa okrasili z zastavami, parolami ter Titovo sliko. Ker je dvorana Prosvetnega doma v generalnem popravilu, so bile volitve v dvorani Gasilskega doma. Volišče je bilo lepo pripravljeno, po stenah so visele zastavice in primerne parole. Za časa glasovanja je ves čas igral v dvorani radio, ki je bil postavljen nalašč za ta dan. Tako so volivci bili sproti obveščeni, kako potekajo volitve po naši domovini. V glavnem so bile volitve opravljene do 15. ure, okrog 17. ure pa so bile po vseh voliščih izvršene. Končni izid volitev po posameznih voliščih je bij sledeč: Loka — Dom onemoglih 95 odst. Loka štev. 2 93 odst., Račiča 86 odst. Žirovnica 97 odst. Radež 93 odst., Celovnik 93 odst., Breg 92 odst., Razbor 92 odst. in. Okroglice 94. odst. Celoten odstotek občine Loka znaša 93 odstotkov. Žirovnica je končala vo-live med prvimi in sicer ob 10,30. V primerjavi z ostalimi občinami na podeželju je Loka dostojno opravila svojo državno dolžnost. Rojstva, poroke in smrti Meseca oktobra se je rodilo v našem okraju 93 otrok, umrlo pa je 42 ljudi. Poročili so se sledeči pari: Občina Dol pri Hrastniku: Delavec Alojz Hiill in gosp. pomočnica Vida Homšek; delavec Stanislav Crešnovar in delavka Cecilija Pepelnjak; delavec Štefan Lipovšek in gosp. pomočnica Hilda Kovač. Občina Hrastnik: Delavec Jože Kramar in delavka Katarina Zagozda; delavec Ivan Koprivc in delavka Štefanija Golouh; delavec Zdravko Laznik in delavka Marija Bučar; delavec Franc Tuttner in delavka Marija Pfedffer; delavec Viljem Resnik in delavka Dragotina Kupec; delavec Mihael Pustišek in delavka Marija Valenčak; dela- vec Ludovik Kranjc in delavka Jožefa Trampuš. Občina Loka pri Zidanem mostu: Delavec Aleksij Peklar in delavka Hilda Zupančič; delavec Pavel Gorišek in delavka Hermina Peklar; delavec Ivan Špan in delavka Mihaela Kape-lar. Občina Mlinše: Delavec Anton Brvar in gosp. pomočnica Draga Ribič. Občina Podkum: Delavec Vinko Ravnikar in delavka Vida Hribar. Občina Polšnlk: Uslužbenec Stanko Krefl in hči posestnika Marija Majcen. Občina Radeče: Delavec Franc Kosem in delavka Vida Zahrast-nik; delavec Ivan Podlesnik in gosp. pomočn. Marija Bregar; delavec Božidar Bervar in delavka Justina Breznikar; dela- so let Dene sodbe ..Svobode Center v Trbovijab (Nadaljevanje s 3. strani) va nudila razne ugodnosti in prednosti. Člani rudniške godbe so lahko hitro napredovali v službi, plačevali so jim seveda zamujeni čas v godbi, premeščali so jih na rudniku na najboljše plačana dela, nudili lepša stanovanja itd., medtem ko je rudniška uprava člana delavske godbe, če je bil v službi rudnika, odrejala na najtežja in najslabše plačana dela. Da je bil obstanek delavske godbe ▼ Trbovljah v takih okoliščinah edino težaven, je razumljivo. Pomoči ni dobila od niko- der in godba je le životarila. Ob svoji ustanovitvi je godba štela komaj 17 članov — in ti so si morali kupovati pihala in note sami. Ker je pač trboveljska delavska godba sodelovala vedno z razredno zavednimi delavci in je bila skoro pri vseh rudarskih štrajkih na čelu borcev za delavske pravice, se je preganjanje teh godbenikov v stari Jugoslaviji še stopnjevalo, vendar so ti ljudje s svojo žllavost-jo in čvrstimi značaji ostali kljub hudim udaTcem vedno zmagovalci in njihova odločnost je zagotovila godbi obstoj do danes. Delavska godba v Trbovljah bo priredila v soboto, 5. decembra, ob 6. uri zvečer v dvorani Delavskega doma v Trbovljah slavnostni koncert v počastitev svoje 50-letnice, ob kateri priliki bo nastopila tudi njena mladinska godba. Na to lepo slovesnost priljubljene trboveljske delavske godbe vabimo vso našo javnost — godbi pa želimo ob njeni polsto-letnici še mnogo uspehov v njenem bodočem kulturnoumetni-škem delu, da bi še nadaljo tako častno in ponosno zastopala trboveljske delavce, kot jih Je vsa dolga leta doslej. -r- vec Alojz Blaj in delavka Justina Breznikar; rud. upokojenec Jože Cukjati in gospodinja Marija Novak; delavec Milan Dobršek in Ana Kukovič, Občina Senožeti: Del. Ignac Klančišar in hči Marija Pavšek. Občina Trbovlje: Delavec France Gorenc in gosp. pom. Štefanija Sever; uslužbenec Božidar Jurše in uslužbenka Ana Zupan; delavec Jože Hrovat to delavka Silva Tomažič; uslužbenec Karlo-Andrej Ham to uslužbenka Pavla Bevk; delavec Ignac Snoj in delavka Helena Škrinjar; delavec Anton Brodar in gosp. pomočn. Ema-Marija Nemevšek; delavec Andrej Volčnjak in uslužbenka Martina Drnovšek; delavec Stanislav Knez to delavka Milena Osolnik; delavec Valentin-Anton Lazar in delavka Ljudmila Mesojedec; uslubenec Ivan Drnovšek in gosp. pomočn. Terezija Kovač; uslužbenec Franc Horvat in gosp. pomočn. Ivana Goloto; delavec Mihael Škrbin ek to gosp. pomočnica Ana Golob; delavec Viktor Bovhan in delavka Justina Goljuf. Občina Zagorje: Delavec Stanislav Klemenčič in delavka Doroteja Kresse; mehanik Marijan Zupančič in šivilja Ljudmila Glavač; delavec Anton Zupan in delavka Valerija Sajevec; delavec Fortunat Smrkolj in uslužbenka Marija Klotoučič; delavec Jože Adamlje in gosp-pomočnica Anica Rogelc; delavec Egidij Knez in delavka Terezija Kopitar; rudar Franc Jerman in delavka Pavla Bebari uslužbenec Julijan Levpušče^ in delavka Danijela Vrtačnik. Arkadij Averčenko: Simpatični človelc Na svetu žive ljudje, do katerih (uti človek že od prvega trenutka dalje simpatijo in v katere imamo takoj slepo zaupanje. Tudi jaz sem nekoč srečal takšnega človeka in ga svoj živ dan ne bom več pozabil. Potoval se v drugem razredu večernega vlaka v Pičugino, kjer sem hotel imeti predavanje o problemih letalstva. V kupeju je sedel razen mene še neki mlad mož, ki mi je bil od prvega trenutka všeč. Prijazno se mi je nasmehnil in dejal: »Mislim, da bova ostala tukaj v dvoje. Prijetno, kaj ne?« »Da,* sem mu odgovoril, »tudi meni je všeč. Rad imam, če je domače. Toda kje je vaša prtljaga?« Nasmejal se je. »Vse, kar imam, nosim pri sebi. Kam se peljete?« »V Pičugino. Tam bom Imel predavanje o problemih letalstva. Ime mi je inženir Worob- jev.i« »Me veselila je dejal mladi mož. »Tudi jaz potujem poslovno v Pičugino. Z veseljem se bom udeležil vašega predavanja. Kje ga boste imeli?* »V dvorani .Kluba prijateljev letalstva'. Za predavanje bom d obli dve sto rubi jev.« »To je prav lep denar,* je ugotovil mladi mož. Pogledal sem na uro In zazde-hai. »Rad bi nekoliko zadremal,* sem rekel. *Kje je kondukterf« »Gemu vam bo kondukter?* •Da pregleda vozne karte. Nimam rad, če me kdo budi iz spanja.* »Kar mirno zadremajte,« je dejal moj sosed In izvlekel Iz žepa časnik. »Bral bom. Ce hočete, bom pokazaj vašo vozno karto kondukterju jaz, da vas ne bo budil.* Izročil sem mlademu možu svojo karto, odprl svoj kovček in potegnil iz njega zglavno blazino. Mladi mož je pri tem z otroško radovednostjo opazoval in navdušeno vzkliknil: •Čudovit kovček imate/* »Da, izvrsten je,* sem mu odgovoril, »prav moderen. Ko sem ga kupil, ml je bil v njem posebno všeč tajni predal za potni list. Danes je predal prazen, ker ne verjamem, da bom Imel v Pičugtnu težave brez potnega lista.* »Nil se ne ve,* je dejal sosed s pomislekom. »Tamkajšnji policijski mojster je zelo strog. Jaz ne potujem nikdar brez potnega lista. Tukaj jel* In potegnil ga je iz žepa ter žongliral z njim po zraku. •Izgubili ga boste,* sem ga opozoril. »V/ ste velik otroki Najboljše je, če vam ga človek odvzame in dobro skrije.* Njegov simpatičen obraz le postal nekam zaskrbljen. •Hm, ne bom ga izgubil.'Toda ponoči ml ga lahko kdo ukrade. Kaj naj napravim?« »Dajte frotnl list meni. Shranil ga bom v tajnem predalu.* , •Tu ga imate, skrijte ga!* Ko sem potni list polagal v skrivni predal, me je mo) sosed pazljivo opazoval. Nato se ml je začelo zdehatl. Naslonil sem se nazaj in kmalu zaspal. ★ Začutil sem, da me je nekdo stresel. Hripav glas ml zakliče: •Gospod, zbudite se vendar1» •Kaj želite?« sem zagodrnjal. •Vašo vozno karto, prosim,* ml je odgovoril kondukler. Vstal sem In vprašal mladega moža, ki je mirno bral svoj časnik: •Ali niste pokazali moje karte kondukterjul* Osuplo me je pogledal In rejce; hladno: •Kakšno karto?* •Moj bog, saj sem vam vendar dal svojo karto/* • VI meni? Kdaj pa?* •Pred eno uro. Rekli ste vendar, da jo boste pokazali kondukterju, ker nisem hotel, da me kdo zaradi nje budi.* •Gospod,* je dejal mladi mož, •vam se sanja! Jaz Imam samo eno karto in ta je moja. Mogoče ste dali svojo karto komu drugemu!* Obraz tega človeka m/ ni bil več všeč. •Mladi mož,* sem mu reke! ogorčeno, »to je pa žc nezaslišana predrznost!* »PreUČIte ralšt vaše žepe,* le odgovori; hladno In se spet zatopil v svoj časnik Da se izognem škandalu, sem potegnil listnico in dejal kondukterju: »Najbrž sem karto Izgubil. Prosim dajte ml drugo!* Kondukter je nezaupno zmajal z glavo, mi dal novo karto, za katero sem moral še doplačati, nato pa je odšel. »Gospod, kaj naj to pomeni?* sem zarohnej nad sosedom. Mladi mož je začel brundati neki moderen šlager sam zase, slekel suknjič in se vlegel na klop. Zraven se je smehljal, prijazno mežikal z očmi In se brez besed obrnil z obrazom proti steni kupeja. »Mislil sem, da ste pošten človek,* sem zavplj aac! n/im ves Iz sebe, »sedaj pa vidim, da sle navaden slepar! Vas ni sram? Zakaj molčite? VI sle čisto navaden železniški tat, ki ga je treba vtakniti v ječol* Smrčanje je bil odgovor . . . Bil sem razkačen. Celo uro sem preklinjal, potem sem se pa utrudil in Bi mislil, preden sem zaspal: »Le počakaj lalot, tvoj potni Ust bom Izročil policiji . . .« ★ Precej pozno sem se zbudil. Mladi mož le že bedel, jedel s tekom obložen kruhek In pil zraven skodelico čaja. •Vam smem ponudili žeml/o s šunko?* me je vprašal s prijaznim nasmeškom, kakor da se ni zgodilo nič. »Poberite se k vraguI* Mladi maž me je pogledal In rekel: | »Hm, vreme se popravlja, snežiti ]e prenehalo . . .« Ignoriral sem ga, se vsedel v svoj kot in študiraj gradivo za moje predavanje. Končno je mladi mož pretrgal najin molk: •Letalstvo je zanimiva zadeva. Časniki pišejo mnogo o novih modelih letali* »Prosim, pustite me pri mirul* sem mu odgovoril osorno. •Prihodnja postaja je Pičugl-nol* je dejal mladi mož čez dolgo časa, »Izstopiti bova morala.* Takoj me bo prosil z a svoj potni list, sem si mislil. Toda oblekel se je v plašč, vtaknil časnik v stranski žep, ml prijazno prikimal In odšel na hodnik. Vlak se je ustavil. Vzel sem svoj kovček In sto-pil iz vagona. Ker ni bilo na peronu nobenega nosača, sem moral nesli kovček sam. Naenkrat zaslišim za seboj korake in nekdo me prime za rokav. •Ali /e ta?* »Da, la jel* sem zaslišal glas mladega moža. »Pomislile, la človek je pograbil moj kovček In z njim zbežal. Kaj pravile k j temu, gospod stražnik?• Poskušal sem, kako bi se mu iztrgal iz rok. •Oh, to je star trik,* je nadaljeval tnladi predrznei, »aretiraj-I te tega lalotal* ■ »Gospod, kako st upateI To je I vendar moj kovček' Lahko vam I povem, kaj je v njem!* »Ne smešite se vendarI Ta kovček sem v vaši prisotnosti odprl. Seveda ste si njegovo vsebino lahko zapomnili. Ce je t0 vaš kovček, potem mi povejte, Čigav potni list je v tajnem PrC* dalu kovčka? Vidite, vi molčite Tore/ čigav potni list je v kovčku? Na čigavo ime se g‘a' si?* Mladi slepar je vzel moj ko<*“ ček ln dejal policistu: »Vzemita tega človeka s sC' boji* Nato je Izginil z mojim kovč' kom, mene je pa policist odpe' ijal... Celo noč sem prebil v sredi hudodelcev. Naslednje 1 tro so me zaslišali, takrat sem P zagledal na mizi policijskega o clrja časnik, kjer sem bral * dečo notico: »Včerajšnje predavanje lnJe^ n Ir/a Worob/eva o problem Ib letalstvu se je končalo z ve/ik škandalom, kajII Izkazalo se ‘ ' da predavatelj ni Imel niti P?/ o letalskih vprašanjih. P11" je tulila od smeha, ko je PrP ,, valell kvasil In kvasil budOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-^OOOO o ^ ! VSE ZA ZIMO KUMTE NAfCENETE VnFBlACOVHICA 0 o o o o o o o o CJUhCJA#* »Mislim, da bo, ker Je doslej flote od najmanj 470 tisoč brulo registrskih ton. »OOOOO >0 0 0 000 >00000000000000000 o o o o o o O