n Ministro dclle Corporazioni Ece. Renato Riccl all’inangurazione della Fiera di Lubiana. — Korporacijski minister Eksc. Renato Ricci ob otvoritvi Ljubljanskega velesejma.
DRUŽINSKI TEDNIK
Ne pljuvaj v skledo, iz katere
Slovenski rek
'■"»••m«.
Leto XIII. V Ljubljani, 9. oktobra 1941-XIX. štev. H)f(625)
Danes:
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. UrednJštTo In upravi v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon 8t. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefranklranih dop’8ov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
V« leta 8 lir, */» leta 16 lir, vse leto 3i lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.80 lire. Mali oglasi: beseda 0.40 lire Oglasu* davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
: : j Italijanščina za Slovence j
(Gl. sti. 9.J
Zastopnik Fašistovske vlade v Ljubljani
Korporacijski minister Eksc. Ricci otvoril Ljubljanski velesejem
Ogledal si j'e razstavo in pohvalil prizadevanje gospodarstvenikov Ljubljanske pokrajine
V soboto 4. oktobra dopoldne so spet odprla vrata ljubljanskega
velesejma, vsakoletne najveeje gospodarske prireditve v Ljubljani in P°krajiru sploh. Letos je razstava * novih, okusno zgrajenih zidanih Paviljonih, ki bodo lahko služili •udi za druge razstave. V njih bo velesejem še dalje lahko vršil propagando za gospodarstvo pokraji-n® in sosednjih dežel.
Danes, ko je Ljubljanska pokra-J*ha priključena Italiji, je naloga velesejma, pokazati tudi moč Kraljevine Italije na vseh področjih gospodarskega življenja. Nedvom-Pp bo pa velesejem pripomogel do ®e tesnejših gospodarskih stikov |“ed pokrajino in Kraljevino. Ugod-P® Posledice trgovinske izmenjave »e bodo gotovo kmalu pokazale.
V soboto dopoldne proti enajsti se je že pomikalo radovedno
dudstvo po Celovški cesti proti velesejmu, ki so ga za slovesno otvoritev primemo okrasili. Pred vnodom so visele trobojnice in faustovske zastave, pri vhodu je bi-‘a Pa postavljena častna tribuna *a goste. Na levi od tribune je staja godba Sardinskih Grenadirjev jh častna četa Grenadirjev s praporom. Navzočno je bilo tudi mnogo drugega občinstva, med njimi «asti članice in člani fašistovskih organizacij.
Prihod odličnih gostov
Na pomembno gospodarsko prlredi-~v> ki bo prvič predstavila Kral.evini •T®e gospodarsko udejstvovanje Ljub-JJanske pokrajine, so prihiteli številni JJstopniki in predstavniki vseh uradov in ustanov v Ljubljanski pokra-y*“. V izredno častnem številu so po. V*stui prireditev predstavniki Oboro-jjthh Sil. Na čelu številnega častni-*“j®ga zbora so bili povelmik II. Ar-JJfde, armadni general Eksc. Ambro-jjo in poveljnik armadnega zbora ge-5®j?l Eksc. Robotti. Navzoči so bili ljubljanski knezoškof dr. Grego-Si Nožman, ljubljanski podžupan dr.
«dimir Ravnihar in rektor univerze J*r- Milko Kos. Nemčijo je zastopal jjvinškl generalni konzul dr. Brosch, j^7atfk° državo pa konzul dr. Anton tiri kV. v izredno velikem številu so uTi-uiteli tudi zastopniki gospodarskih ‘ganizacij iz Ljubljanske pokra ine ur, ®elu s predsednikom Trgovinsko-jurbstrijske zbornice g. Karlom če. •J**1 in predsednikom borze dr. Iva-01 Slokarjem.
hrorižn° ob 11 dopoldne so prispeli r^t glavni vhod velesejma minister ^korporacije Eksc. Renato Riccl, Vi-komisar Eksc. Grazioli in pod-rirfv^fidnik Zbornice fašijev in korpo. "J-M Ezio Marija Gray. brM vb°du je visoke goste pozdravil z „ ,ednik velesejma g. Bonač Fran VhS,wJimi funkcionarji. V spremstvu fikto , gostov so bili šef kabineta dr. Ojj^a'_kvestor Messana, tajnik osred-
središč Gatti in drugi.
ha^ko’ ob vstopu visokih odličnikov 2drt,y seJem je godba zaigrala po-takoTn° koračnico, Eksc. Ricci pa je jo obšel postavljeno častno četo in J;(.Pozdravil z rimskim pozdravom. činS' Nicci je nato krenil mimo ob-lo ~“va, ki mu je navdušeno vzklika-Višnvt^j Proti tribuni. Ko so se zbrali Veipjh gostje na tribuni, je ravnatelj Prost cir. Dular izročil gospe so-®opek is°kega komisarja prekrasen
jjSJovesnost se je začela z vzklikom in Cesarju, Duceju in Eksc. havi-niiT11 Nicciju. Vsa množica je z ttt»sirtn^em ln odobravanjem ter z PrS« Pozdravom povzela te vzklike, tribuni mlkrofonom, postavljenim na Ljuhui’ ,Je spregovoril predsednik hač Mrkega velesejma g. Franjo Zdra,, je izrekel svoj naslednji po. v italijanščini in slovenščini:
Pozdravni govor Predsednika Bonača
LjubhaJS«1«^ glavnega odbora čast ^^fkega velesejma si štejem v hiintatS, no pozdraviti Ekscelenco ®ke Niocija, zastopnika Fašistov-host	n izraziti globoko hvalež-
Jfačin	onlm, ki so na kateri koli
like	k	uresničenju te ve-
CSf« slavnosti.
•'ega ‘^ritev, kronanje dela, kate. •nainib ^JJ^ienl le v popolnoma nor-Pruikah, je res izredna. Omo-
gočila pa nam jo je zlasti visoka pomoč ter naklonjenost Duceja. Njegova zasluga Je, da Ljubljanski velesejem lahko brez presledka in kljub današnjim okoliščinam nadaljuje svojo dvajsetletno delavnost.
Blagovolite, Ekscelenca, izraziti Duceju, ki mu dolgujemo gotovo bodočnost, mimo delo in možnost, nadal.e-vati z našimi tradicijami, našo globoko in odkritosrčno hvaležnost in našo močno vol jo, sodelovati z vsemi močmi, da se Ljubljanska pokrajina gospodarsko razvija kolikor mogoče v skladu z ostalimi italijanskimi pokrajinami.
Blagovolite, Ekscelenca; tudi izraziti našo hvaležnost Duceju, da je poslal ravno Vas — enega izmed svojih najbližjih sodelavcev — kot zastopnika vlade na to slavnost, kateri daje Vaša pričujočnost še večji sijaj.
Najspoštljivejši pozdrav in izraz naše hvaležnosti velja tudi Ekscelenci Eziu Maria Gray, podpredsedniku Fašistične in Korporacijske zbornice, katerega visoka pričujočnost daje tolik podvig Ljubljani in njenemu velesejmu.
Pozdravljam tudi ostale oblasti, ki tukaj predstavi ajo velike sindikalne in tehnične italijanske ustanova ter izražam globoko hvaležnost močnim industrijskim družbam in voditeljem vseh tvrdk, ki so pripomogle veliki ljubljanski razstavi do še več.e važnosti in značilnosti. .
Štejem si v dolžnost in v posebno veselje mi je izraziti tudi v imenu vseh sodelavcev te razstave iskreno zahvalo visokemu komisarju Ekscelenci Grazioliju, ki je kljub težkemu In obširnemu delu za našo pokrajino posvetil toliko pozornosti temu, da imamo letošnji Ljubljanski velesejem.
Ta velesejem, ki šte.e čez 1318 raz-stavljalcev na prostoru 15.000 m!, kaže popolnoma novo obličje in ima poseben pomen. Kaže nam v veličastni, čeravno v nepopolni obliki, kolikšna je gospodarska, industrijska in poljedelska moč fašistične Itali e in hoče odkriti gospodarsko prizadevanje nove Ljubljanske pokrajine. Ta velesejem ima namen, vzpostaviti in olajšati vezi med L ubljano in drugimi pokrajinami in jim razkriti novo zemljo, pa se nadejamo, da bomo ta cilj dosegli.
Vso zahvalo izrekam ljubl anskemu županu, gospodu dr. Adlešiču za izkazano pomoč ter globoko razumevanje in prijaznost v vseh ozirih, — enako tudi vsem tistim, ki so pripomogli pri organizaciji te razstave.
Ko Vas, Ekscelenca, prerim, da blagovolite otvoritl 20. Ljubljanski velesejem, dajem izraza naši vdani m rli na Veličanstvo Kralja in Cesarja ter Duceja.
Živel Kralj! Živel Duce!
Množica je z velikim navdušenjem povzela vzklike in nato prisrčno pozdravljala Eksc. Riccija, ki je stopil pred mikrofon:
Eksc. Ricci otvoril velesejem
Med pozornim poslušanjem je Minister Eksc. Ricci rekel, da je 20. velesejem v Ljubljani posebno važen, ker je izobličil in ponazoril spojitev gospodarskih koristi Ljubljane z ita i-janskimi koristmi. Napor, ki ga je
Ljubljana opravila, zasluži pohvalo, ki se razširja tudi na predstavnike, na sotrudnike in na vse prebivalstvo.
Nadaljeval je, »da ne bo opustil prilike, da ne bi bil tolmač tako visokih čustev, ki so se ob tej priliki manifestirala za Duceja.«
Ob koncu je zaželel največji uspeh tej manifestaciji, ki pomeni začetek nove dobe, dobe, ki bo Ljubljani prinesla trgovski in industrijski dobrobit.
Tople in lepe želje Eksc. ministra Riccija so bile sprejete z navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Godba je zaigrala himno, katero so vsi poslušali stoje. Po himni se je vsa množica zedinila v klicih vdanosti Kralju in Cesarju ter Duceju, posebej pa še ministru Eksc. Ricciju in Oboroženim Silam. Eksc. Ricci je nato z Eksc. Visokim Komisarjenj in Eksc. generalom Ambrosijem in R.»botijem krenil skozi gost špalir vzklikajoče množice, ki je klicala Duceju, proti prvemu paviljonu.
Minister Eksc. Ricci in Eksc. Vis. Komisar na. razstavi
Potem, ko je Minister za Korporacije Eksc. Renato Ricci odprl letošnji ljubljanski velesejem in so bile vse otvoritvene slovesnosti končane, se .e v spremstvu Eksc. Visokega Komisarja, predsednika velesejma g. Bonača in glavnega ravnatelja g. dr. Dularja ter ostalih dostoja rrivenikov nap>otil proti velese.:inskim paviljonom. Najprej se je podal v bližnji paviljon »M«, ki so ga zavzela Ministrstvo za Korporacije ter ostala Ministrstva. Vse razstavi ene izdelke si je minister dobro ogledal ter tu in tam vprašal tudi za kakšno pojasnilo, ki ga je takoj dobil od navzočega uslužbenstva in zastopnikov posameznih podjetij.
Iz paviljona posameznih Ministrstev se je Minister Eksc. Ricci podal v pa-vil.on Goriške pokrajine, zatem p« v paviljone italijanske industrije Ital-viscosa, Fiat in Montecatini. Vsi paviljoni so okusno opremljeni in na-ravnost tekmujejo med seboj s smo-trno raz davljenimi izdelki in proizvodi in so na vse napravili najlepši vtis
Posebno pozornost je pa Minister za Korporacije Ek°c. Ricci ter vse njegovo odlično spremstvo in Visoki funkcionar i korporacijskega ministrstva ter Fašistične Stranke iz Rima pokazalo paviljonom in velesejemskim oddelkom, v katerih je rastavila svo. je blago in izdelke Ljubljanska pokrajina. Povsod se je Ekscelenca zadržal dalje časa in še zanimal za vse razstavljene predmete. Posebno se je pa Minister Eksc. Ricci zanimal za domačo obrt. Povsod mu je stal ob strani Eksc. Visoki Komisar in dajal potrebna pojasnila. Na prej se je Minister za Korporacije ustavil v oddelku Kmetijske družbe. Navzoči zastopniki te najstarejše slovenske kmetijske organizacije in ustanove ter zastopniki Visokega Komisariata ro Eksc. dali krrtke podatke o delovan u Kmetijske družbe, nakar si je Mini ter pro vreti ogledoval izdelke vseh podjetnikov in obrtnikov. Tako med drugim keramiko in steklo, razne izdelke obrtnikov Ljubljanske pokrajine, glasbila, proizvode izdelovalnice sadnih sokov »Vitamin« in dr.
II Duce presenzia 1’inaugurazione delPAnno Accademico Cultunde dell’Asso-ciazione Italo-Germanica. Parla il Presidenle dellAssociazione Ecc. FavolJnI. — Duce prisostvuje proslavi italijansko-nemškega akademskega kulturnega leta. Govoril je predsednik združenja Eksc. Pavolini. .
V paviljonu Ljubljanske pokrajine
Pred vstopom v paviljon, v katerem tudi razstavlja Ljubljanska pokrajina, so brhka slovenska dekleta izročila Korporacijskemu Ministru Eksc. Ric-ciju šopek cvetja. Minister se je za pozornost toplo zahvalii in vstopil v paviljon, ki je letos še lepše urejen kakor druga leta. Zanimal se je za vse. Najprej si je ogledal razstavl.e-no pohištvo. Tako on kakor njegovo spremstvo, se je zelo pohvalno izrazil o sposobnostih in okusu naših mizarskih mojstrov. Ministra so, kakor že omenjeno, na.bolj zanimali domači izdelki. Čipke, usnje in razni usnjeni izdelki ter sploh vse, kar proizvaja in izdeluje Ljubljanska pokrajina. Dalje časa se je zadržal pri posameznih razstavljenih predmetih, se pogovarjal z razstavljale! in se pohvalno izražal o visoki kakovosti razstavi enih predmetov. Na več mestih je svojemu spremstvu tudi naročil, da je moralo vzeti od razstavljalcev prospekte.
Iz splošnega paviljona Ljubljanske pokrajine se je Minister Eksc. Ricci z vsemi ostalimi dostojanstveniki podal v paviljon, v katerem je razstavilo svoje pridelke kmeti stvo Ljubljanske pokrajine. Pred paviljonom sta visokega gosta pričakovala načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik in komisar dr. Mosert, ki sta ga popeljala na razstavišče, kjer mu je razne grafikone tolmačil in po.asnjeval g. dr. Mor.eri ter skupno z Eksc. Visokim Komisarjem in kmetijskim načelnikom dajal podatke o razstavljenih pridelkih. Minister se je tu živo zanimal za vse pridelke. Posebno pozornost je posvetil našemu čebelarstvu in novim pnajem. Dalje časa se je zadržal tudi pri ostalih oddelkih, predvsem v oddelku, kjer so razstavljeni vinski pridelki Ljubljanske pokrajine. Tu so dekleta visokim gostom postregla s hladnim prigrizkom in kozarcem vina.
Pri ogledu velesejmskih prostorov Eksc. Ricci tudi ni opustil prilike, da si ne bi bil ogledal paviljona Društva Malega gospodarja, v katerem so razstavljene najrazličnejše pasme domačih zajcev, perutnine, kozličev in ovac.
Pri ogledu najmodernejših Izdelkov itali.ansse težke industrije, pred ogromno električno in parno lokomotivo ter vagoni, je Korporacijski minister Eksc. Ricci naletel tudi na skupino slovenskih deklet v narodni noši ter se je dal z njimi slikati, za kar so mu bili številni foto- in kinoreporterji zelo hvaležni.
Končno si je visoki gost ogledal še ostale Izdelke italijanske težke industrije, predvsem produkte veletovam Pirelli, Breda in Ansaldo ter paviljon Narodnega fašističnega zavoda za obrt in malo industrijo, v katerem je nazorno prikazana smotrna in vsestranska sposobnost italijanske obrti in male industrije.
8 tem je bil ogled velesejmskih prostorov, ki .e trajal do ene ure popoldne, končan. Minister za korporacije Eksc. Ricci se je obrnil na predsednika Ljubljanskega velesejma in mu čestital, kakor tudi vsem ostalim njegovim sodelavcem radi velikega bogastva, ki ga razgrinja pred očmi obiskovalcev sedanji Ljubljanski velesejem.
l jubljanski velesejem naj se v bodoče uvrsti med svetovne velesejme.
Minister je dejal, da je Ljubljanski velesejem velik, bogat in zelo dobro organiziran. Tako predsedniku, kakor ostalim velesejmskim funkcionarjem naroča, da naj takoj potem, ko bo sedanji velesejem zapri, začno z novimi deli, da bo še bolj razširil vele-sejmske prostore, da bo velesejem postal še večji in da se bo uvrstil med svetovne velesejme v Milanu in Lip-skem. Prihodnji velesejem mora biti še močnejša afirmacija delavnosti Ljubljanske pokrajine. —- Končno je korporacijski minister Eksc. Ricci poudarjal, da bo rimska vlada posvečala, kakor doslej tudi v bodoče Ljubljanski pokrajini največio pozornost, ker s* njene gospodarske težnje popolnoma izenačene s težnjami ostalih državnih pokrajin.
Nato se je med pozdravljanjem poslovil od predsednika velesejma g. Bonača in glavnega ravnatelja g. dr. Dularja ter ostalih funkcionarjev in je z Eksc. Visokim komisarjem za~': pustil velesejmske prostore.
Naredbe Visokega Komisarja
Dopolnilne določbe in pravilnik
za izvrševanje nareilbe z dne U. septembra 1941-XIX št. 97 o ukrepih za zaščito javnega reda
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo navedbo z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97 o ukrepih za zaščito javnega reda odloča: Člen 1. Ovadbe o kaznivih dejanjih z dne 14. septembra 1941-97 se vlagajo v uradu javne-pri izrednem sodišču iz c.--na 4 naredbe.
Člen 2. Javni tožilec povzroči, ko opravi, če treba, potrebne preiskovalne poizvedbe in ob k. tkem zasliši obdolženca, da se sestavi izredno sodišče po drugem odstavku člena 4. naredbe z dne 11. septembra 19-41-XIX, št. 97, in postavi obdolženca z izdelano obtožnico pred izredno sodišče.
Predsednik določi kraj, dan in uro razprave in odredi prihod obdolženca, prič in izvedencev.
Člen 3. Če si obdolženec ne izbere branilca sam, mu ga imenuje predsednik preden se prične razprava.
Oškodovanec in priče se smejo pozivati tudi ustno po sodnem uradniku ali organu sodne policije.
Javni tožilec, oškodovanec in obdolženec smejo sami privesti priče’k sodišču. O njih pripustitvi odloči sodišče.
Člen 4. Razpravljajo se samo dejanja, obsežena v obtožnici.
Naroki so javni. Predsednik pa sme odrediti tudi uradoma, da ra-orava ni javna ali omejiti pristop k razpravi na določno število oaeb.
Priprti obdolženec prisostvuje n-.roku osebno prosto, če niso potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči njegov pobeg ali nasilje.
Če hoče prisostvovati in ni zakonitega razloga za njegovo odsotnost, odredi nredsednik. naj se postopa ’ ukor da je navzoč. V takem primeru " a-kor tudi ob kmu- uacu zastopa Jol-ženca polnoveljavno branilec.
Isto velja, če obdolženec kakor koli med narokom pobegne.
Člen 5. Če je treba obdolženca predstaviti radi spoznave ali soočiti, odredi predsednik v primeru četrtega odstavka prednjega člena 4., da a« privede obdolženec k naroku pc organih javne varnosti.
Nadaljevanje na t. strani
Člen 6. Po predhodni ugotovitvi, da so stranke navzoče, proglasi predsednik, da se razprava začenja.
Razpravo vodi predsednik, ki opozarja in opominja, zaprisega, izpia-šuje in zaslišuje, zatre grožnje in nedopustno odobravanje ali. neodobravanje, prepove sugestivna ali ne-, umestna vprašanja, ravna in umerja razpravljanje in izreka ukore, ki se mu zdijo potrebni zoper vsak izgred v podooro obtožbe ali obrambe.
Clen 7. Razprava se začne s tem, da «e prebere obtožnica.
Vmesna ali predhodna vprašanja se morajo takoj nato obravnavati in o njih odločiti, ker so sicer nedopustna, in če se po odrejenih ukrepih razprava mora nadaljevati, prične predsednik zasliševati in sprejemati dokaze.
Člen 8. Ko predsednik izpraša obdolženca o njegovih osebnih podatkih, mu razloži v jasni obliki dejanje, katerega je obdolžen in okolnosti tega in ga pozove, naj se zagovar ja in navede vse drugo, kar misli da je koristno za njegovo obrambo.
Če obdolženec noče odgovarjati, se to v zapisniku omeni in razprava nadaljuje.
Člen 9. Če je več obdolžencev, jih predsednik lahko zasliši vsakega vpričo drugih ali pa vsakega posebej, od-stranivši poprej druge.
V slednjem primeru mora predsednik ob kratkem obvestiti vsakega obdolženca o tem, kar se je zgodilo ob njegovi odsotnosti.
Čleu 10. Med razpravo ima obdolženec. pravico izjavljati kar misli da je umestno, da se to le nanaša na njegovo obrambo. Predsednik prepreči vsako izmikanje obdolženca in ga odstrani od naroka, če bi v tem vztrajal. V takem primeru se uporabi določba četrtega odstavka gornjega člena 4.
Obdolženec ima med razpravo tudi pravico posvetovati se s svojim branilcem, razen med zasliševanjem ali preden odgovori na postavljena vprašanja.
Člen 11. Ko je obdolženec zaslišan, izpraša predsednik oškodovanca in zasliši nato priče po vrsti, kakor se mu vidi najbolj umestno.
Preden ne izpove, ne sme nobena priča biti v stiku s strankami ali branilci, niti prisostvovati zaslišanju drugih prič, kakor tudi ne gledati ali poslušati kar se godi na razpravi ali sicer biti obveščena o tem.
Preden začne izpraševati posamezno pričo, tudi če je hkrati oškodovanec ali ovaditelj, jo predsednik zapriseže po predhodni opozoritvi na moralni pomen tega dejanja, na versko obveznost, ki jo 8 tem prevzame pred Bogom in na kazni, ki so določene za krivo pričevanje pred sodiščem.
Priče se zaprisežejo vsaka sproti takoj, ko pristopijo k zaslišanju.
Predsednik zapriseže vsako pričo po temle besedilu:
»Zavedajoči" se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Rogom in pred ljudmi, prlsezite, da l>oste govorili samo resnico in nič drugega nego resnico.«
Priča odgovori: »Prisegam«.
Kdor še ni spolnil 14 let starosti, se ne zapriseže.
Člen 12. Kot priče se ne morejo zaslišati:
Osebe, ki so obdolžene istega kaznivega dejanja ali dejanja, ki je s teni v zvezi, tudi če so bile oproščene ali obsojene, razen če so bile sodno oproščene, češ da dejanja niso storile.
Člen 13. Najbližji sorodniki obdolženca ali osebe, ki je soobdolž na istega dejanja, lahko odklonijo izpoved, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo drugega najbližjega sorodnika obdolženca ali katerega s$-olulolženca in se drugače ne more dobiti dokaz za dejanje ali za njegove okolnosti.
Predsednik mora opozoriti te osebe na njih pravico, da smejo odkloniti izpoved. Taka opozorltev se zabeleži v zapisniku.
Člen 14. Pričati niso dolžni:
1.	duhovne osebe katoliške vere ali v pokrajini priznane veroizpovedi o
Listek »Družinskega tednika**
Uniforma v civilu
Najbrže se je tudi vam že primerilo, da ste srečali nekega človeka in nekaj dni nato vneto premišljali,
od kod ga prav za prav poznate.
Čeprav o tem niste hoteli premišljevati, vam vendar negotovost ni dala miru. Mož vas je pozdravil in vi ste mu prijazno odzdravili. Pri tem ste si mislili: Aha, star znanec. Toda že
pri naslednjem ovinku vam je šinilo
v glavo: oho, kdo pa je to bil prav za prav? V duhu ste videli njegov obraz, njegove starikave poteze, kratko ostriženo brado, oči. Kako znan vam je ta človek, a vendar... Na jeziku imate njegovo ime, pa ga ne morete izgovoriti. Vraga, ali je to tisti ali nel
Vmes jeste in spite. Pri juhi in v sanjah se vam vsiljuje vprašanje: Kdo je ta človek? Potem se jeaite »ami nase, ker ne morete iz svojega
tem. kar jim je bilo zaupano ali kar so doznale v svoji službi;
2. javni predstavniki, javni uradniki in nameščenci v javni službi o tem, kar so doznali uradoma in kar mora ostati tajno.
Člen 15. Priče se morajo zasliševati o določenih dejstvih. Ne smejo pa izrekati mnenja in tudi ne pričati po vesteh, Id krožijo v javnosti.
Člen 16. Če se med razpravo izkaže, da je treba zaslišati izvedenca, ga predsednik imenuje. Izvedenec se takoj pozove na razpravo in mora po zaprisegi na isti razpravi oddati svoje mnenje.
Predsednik zapriseže izvedenca po temle besedilu:
»Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prisezite, da boste v raziskavah, ki se vam poverjajo, postopali pravilno in vestno, ferez drugega namena kakor da se spozna resnica.« Izvedenec odgovori: »Prisegam.«
Če se to ne da tako izvesti in sodišče misli, da ne more izreči sodbe brez izvedenskega mnenja, odredi, da se razprava odloži in odstopi spise javnemu tožilcu za preiskavo tega primera. Izvedenec odda v roku, ki mn ga je določilo sodišče, izvedensko poročilo javnemu tožilcu, ki ga zapriseže po gornjem besedilu.
Izvedensko mnenje pošlje javni tožilec s spisi vred zapisnikarju sodišča in se odredi nadaljevanje razprave po zadnjem odstavku člena 2.
Člen 17. Izvedenec se lahko pozove tudi ustno po sodnem uradniku ali organu sodne policije.
Izvedencu se postavijo vprašanja, ki jih sodišče smatra za umestna.
Člen 18. Če je to za ugotovitev resnice neogibno potrebno, more odredili sodišče tudi uradoma svoj ogled na kraju, kjer se je storilo kaznivo dejanje.
izid krajevnega ogleda se zabeleži v razpravnem zapisniku.
Člen 19. Za tolmačenje spisa, ki ni sestavljen v italijanskem jeziku, imenuje predsednik tolmača.
Predsednik imenuje tolmača, če oseba, ki hoče oddati izjavo ali pričati, ne zna italijanskega jezika.
Tolmač se pozove lahko tudi po sodnem uradniku ali po organu sodne policije.
Tolmač se zapriseže po temle besedilu:
»Zavedajoči se odgovornosti, katero prvzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prisezite, da boste izvršili svojo službo pravilno in vestno, brez drugega namena kakor da se spozna resnica.«
Tolmač odgovori: ; Prisega m.«
Člen 20. Listine, corpora delicti in vse druge stvari, ki utegnejo rabiti v dokaz krivde ali v obrambo, se morajo pokazati strankam in pričam s pozivom, naj sc izjavijo, če je to po-treljuo, da li jih spoznajo.
Poka z in izjave o tem se zabeležijo v razpravni zapisnik.
Člen 21. Po končanem dokaznem postopku izreče javni tožilec svoj obtožni govor.
Nato govori branilec.
Obdolžencu in branilcu gre zadrtja beseda, če jo zahtevata.
Po končanih govorih izreče predsednik razpravo za končano.
Člen 22. 0 sodbi se sklepa v posvetovalnici.
Sodba obsega:
1. uvod: »Na podstavi pooblastila, podeljenega od Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino« in navedbo sodišča, ki jo izreka;
2. osebne podatke obdolženca ali kar more sicer ugotoviti njegovo isto vetnost;
3. navedbo dejanja in okolnosti, ki so predmet obdolži tv e;
4. zgoščeno navedbo razlogov v dejanskem in pravnem oziru, na katere se opira sodba;
5. navedbo členov uporabljenih predpisov;
6. izrek sodbe;
7. dan in podpis sodnikov, ki so sodbo sklenili in zapisnikarja.
spomina izsiliti njegovega imena in tako vam neznanec ostane uganka. Ko pa peti dan berete časopis in prav nič ne mislite na neznanca, se vam kar na lepem posveti v glavi: to je bil vendar naš stari pismonoša v civtlu!
*
S tem je uganka rešena. Zmerom se nam godi tako, če ljudi, ki smo jih vajeni videti v uniformi, zagledamo v civilu. Kavarniški natakar vam streže že leto in dan. Prinaša vam časopise in kavo, zahvaljuje se za napitnino tn prijazne beseda. Za vas je postal že pojem: mož v črnem fraku z naškrobljenim oprsjem. Kaj vam pomaga, če se potem čudite, ko ga srečate v civilu na cesti. Takrat ima na sebi temen površnik, temen klobuk, progaste hlače, za roko pa vodi deklico, ki ga kliče »oče«. Tedaj ne nosi časopisov ne kave. Tedaj gre kratko in malo na sprehod s svojo hčerkico. Ko je slekel uniformo in oblekel civilno obleko, je poslal drug človek...
*
Kadar se uniformiran človek preobleče — čeprav ni to ravno pismonoša ali natakar — se zdi, da dobi
Če zaradi zadržka, nastalega po razglasitvi sodbe, kateri izmed sodnikov le-te ne more podpisati, se to pred podpisom drugih sodnikov zabeleži.
Člen 23. Smrtna obsodba se sme izreči samo z vsemi glasovi. Y nasprotnem primeru se obdolženec odpravi pred pristojno redno kazensko ob-lastvo.
Zoper sodbe izrednega sodiši-a ni pravnega leka, če pa se vendarle vloži, ne odloži izvršitve sodbe.
Če obsojenec še ni spolnil 18 let starosti, sme sodišče spremeniti smrtno kazen v kazen na prostosti na ne manj ko 20 let zaporne kazni.
Smrtna obsodba se ne sme izvršiti na nosečih žensltah in hudo bolnih obsojencih. V teh primerih se izvršitev odloži in se sodba obsojencu ne priobči. Odložitev odredi Visoki Komisar.
Člen 24. Kadar je treba izvršiti smrtno obsodbo, jo sporoči javni tožilec nujno Visokemu Komisarju.
če Visoki Komisar misli, da ni spremeniti smrtne kazni v zaporno kazen, ukrene javni tožilec vae, česar je treba, da se sodba izvrši.
Izvršitvi prisostvujejo predsednik sodišča, zastopnik javnega tožilca z zapisnikarjem, zdravnik, ki ga določi javni tožilec, in duhovnik veroizpovedi, ki ji pripada obsojenec, če ga ta zahteva.
Zapisnikar spiše zapisnik, v katerem se navede tudi ura izvršitve in v katerega je sprejeta tudi zdravnikova izjava, da je ugotovil obsojenčevo smrt.
Izvršitev kazni potrdi zapisnikar na koncu izvirnika smrtne obsodbe.
Člen 25. V primeru iz drugega odstavka člena 5. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX, št. 97, se odstopijo spisi pristojnemu rednemu kazenskemu oblastvu po uradu javnega tožilca, omenjenem v členu 1.
Člen 20. Spisi o kazenskih postopkih, končanih s smrtno obsodbo, se hranijo v arhivu urada, omenjenega v členu 7.
Člen 27. Stroški kazenskega postopanja in izvršitve kazni obremenjujejo Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino.
člen 28. Ta odločba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Cenik za zelenjavo in sadje št. 3
veljaven od 8. oktobra 194t-XIX,
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajal.•u ter pri trgovcu na debelo in drobno za spodaj, navedene proizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih, iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati niže, nikakor pa ne više kakor po odrejeni ceni.
Na debelo: česeu 6.—, korenje 2.40, zelena 1.90, čebula 1.80, glavnata solata I. vrste 3.30. solata II. vrste 1.90, špinača 2.70, paprika zelena 2.65, paradižniki 1.80, fige 3.- jabolka I. vrste 3.30, jabolka II. vrste 2.80, hruške T. vrste 3.70, hruške II. vrste 3.30, češplje I. vrste 3.40, breskve I. vrste 3.70, grozdje 4.95, limone nad 150g za komad 0.45, limone pod 150 g za komad 0.40, krompir domač pri ume-tu 0.90 lir.
Na drobno: česen 7.—, korenje 3.—, zelena 2.30, čbula 2.20, glavnata solata I. vrste 3.80, solata II. vrste 2.40, špinača 3.20, paprika zelena 3.25, paradižniki 2.—, fige 3.80, jabolka I. vrste 3.90, jabolka II. vrste 3.40, hruške 1. vrste 4.40, hruške II. vrste 3.70, češplje I. vrste 4.15, breskve I. vrste 4.85, grozdje 6.50, limone nad 150 g za komad 0.50, limone pod 150 g za ko-
s civilno obleko tudi drugo dušo. Prometni stražnik na mestnem križišču v svoji službeni obleki izredno ugaja vsem služkinjam iz bližnje in daljnje okolice. Vitek mož v službeni obleki, ki tako lagodno dviga in spet spušča roke in ureja promet, v površniku in sivem klobuk kar ni vič tako zapo-vedovalen in resen na pogled. Ondan sem ga srečal v filatelističnem društvu, kjer je zamenjaval znamke. Izkazal se je za pravega strokovnjaka v poznavanju znamk. Kdo bi si kaj takšnega mislil o možu, ki zapisuje avtomobile brez luči in kaže kolesarjem, ki zapeljejo nepravilno okrog njega, pravo pot?
*
Ljudje v uniformi imajo dva obraza: svoj uradni ali službeni obraz in zasebni obraz. Drugi to komaj opazijo. Pismonoša je pismonoša, ki bo odgovarjal za to, če bo namesto ob devetih prinesel pošto ob enajstih, in kateremu se pritožujemo, da so poštne pristojbine previsoke. Natakar je kriv, če je kruh star, če pridejo inozemski časopisi prepozno, če ne more zamenjati bankovca. Stražnik je tista neljuba ovira, ki nam prav tedaj da znak, da se moramo ustaviti, kadar
mad 0.45, krompir doma? pri kmetu 1.20 lir.
Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: par-mene, renetke, mošanjčki, champagne, Grafensteiner, Deliziose, Morgenduft, Jonatan, Wagner, Star, Imperatore, Abbondanza, Sergente, Annurche.
Hruške I. vrste so: William, Passa-grassana, Kaiser, Esperen, Bergamot-te, Spadone, Sommer, Citronen, Buti-re, Ardepont, Dečana, Ducliessa, Abate.
Breskve I. vrste so rumene in Coche.
Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane.
2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun.
3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago.
Liubljana dne 6. oktobra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Določbe o inšpekciji dela
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in smatrajoč za umestno, da se izdajo določbe za izvrševanje uredbe št. 290 z dne 1. marca 1941. o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela z dne 31. decembra 1921., odreja:
Člen 1. Odsek za inšpekcijo dela, priključen doslej VI. oddelku, se presnavlja v samostojen odsek Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino in se imenuje »Inšpekcija dela za Ljubljansko pokrajino«. Načeluje mu šef odseka.
Člen 2. V pristojnost Inšpekcije dela spadajo vsi posli po zakonih, pravilnikih in naredbah, veljajočih glede inspelceije dela, in po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in raz-sodništvu.
Člen 3. Pritožbe zoper kazni, ki jih izreče Inšpekcija dela po § 23. uredbe z dne 1. marca 1941., se vlagajo v roku 14 dni na Visokega Komisarja, ki odloči dokončno.
Člen 4. Nadzorovalna pristojbina iz § 20. uredbe z dne 1. marca 1941. se po odbitku 5% za stroške izterjave odvede Visokemu komisariatu na tekoči račun pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine z označbo »Nadzorovalna pristojbina za Inšpekcijo dela za Ljubljansko pokrajino«.
Člen 5, Ta naredba stopi v veljavo z cin e ni objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Obnova voznih dovoljenj za motorna vozila
Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Od 1. oktobra dalje bo urad Visokega komisarijata za civilno motorizacijo, Gredališka ulica 11, potrjeval voeira dovoljenja za usposobljenost voznikov motornih vozil, kakor je določeno v členu 8. odredbe št: 96 z dne 10. septembra t. 1.
V to svrho 3e bodo morali javiti in-torasenti pri omenjenem uradu vsak delovnik od 8. do 12. in prinesti s seboj: 1. avtomobilno dovoljenje, 2. prošnjo za potrditev dovoljenja na navadnem papirju, 3. kazenski izvid,
4.	potrdilo o bivališču, 5. dve novi sliki majhne oblike, 6. pet lir kot povračilo stroškov za knjižico.
Na prošnji za potrditev je treba jasno naznačiti:
1. ime, priimek in očetovo ime, kraj in dan rojstva ter naslov prosilca;
2. vrsto dovoljenja, ki je zaprošeno (na temelju nove klasifikacije določe-
se- nam najbolj mudi, in ga prav gotovo ni na pravem mestu, kadar se zgodi nesreča. Ljudje v uniformi so marsičesa krivi, kar se jih sploh ne tiče. Vseh napak v poštni upravi je kriv pismonoša, zamud vlaka natakar, razdelitve dela policijskega šefa je pa kriv stražnik.
*
Kadar se pa uniformiranec poteaže v civilu, ga ne gledamo tako strogo. Sprememba nas razveseli, celo nasmehnemo se. Na lepem odkrijemo tam, kjer ga nismo niti slutili, zasebno življenje. Pismonoša, ki zmerom skače samo po stopnicah, se na svojih zasebnih poteh drži samo ravne. Natakar ima pa ljubko hčer in kadar ga srečamo, se razveselimo, ko nam pove, da leži njegov drugi otročiček še v zibelki. Stražnik v svojem zasebnem življenju nikakor ne zbuja strahu ln ne kaže posebne veljave. To vse naredi obleka! Civilna obleka vzame uniformiranim uradni vtis in naredi iz uslužbencev svobodne ljudi. Uslužbenci postanejo splošnost.
*
Morda ljudje mrzijo in strogo ocenjujejo ljudi v uniformi samo zato, ker v vsakdanjem občevanju z njimi
Najvišje cene na živilskem trgu
Važno opozorilo konzumen (mn. naj * brezglavim, brezvestnim nakupovanjem ne delajo škode skupnosti
Z odlokom VIII/2 št. 1133/41 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene velja; jo od ponedeljka, C. oktobra, zjutraj do nedelje, 12. oktobra 1941, zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje:
Krompir na drobno 1.20 L; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70_ L; zeljnate glave na debelo 0.60 L; kisi® zelje 2.30 L; repa na drobno izpod 10kg 0.70 L; repa na debelo 0.50 L; kisla repa 2 L; rdeče zelje 8.80 L; ohrovt 0.80 L; cvetača 3 L; koleraba
1 L; rumena koleraba 0.50 L; rdeča pesa 1.50 L; rdeči korenček brez zelenja 2 L; rumeno korenje 0.50 L; pe-tršilj 2.50 L; por 3 L; domača zelena paprika 2.50 L; zelena 3.50 L; domača čebula 2 L; šalota 2 L; češenj, 2a glavic na kilogram 3 L; jedilne buce 6.50 L; kumare 1.20 L; kumarice za vlaganje, 30 komadov na kilogrami
3 L; majhne kumarice za viaganjer 125 komadov na kilogram, 8 L; viflO^ ki domači stročji fižol 2.50 L; luščeni fižol 3 L; glavnata solata 2.50 L; endivija 2 L; mehka špinača 2.50 L; trda špinača 1.50 L; domači paradižniki 1.50 L; liter robidnic ali kopi0
2 L; liter svežih bezgovih jagod 1 L; liter šipka 2 L; liter drena 1 L; kilogram suhega lipovega cvetja 15 L; domača jabolka I., prvovrstna namizna, 3 L; domača jabolka II. vrste, gospodinjska, 2 L; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtolčena, nagnita 1.50 L; domače breskve 3 L; domače češplje 3 L; domače slive 3 L; domače hruške od 2 do
4 L; kutine 3 L. — Gobe: a) rumeni in rjavi ježek, rumena griva (medvedove tačke ali parkeljci), mrtvaška trobenta, rumena trobenta, štorovke, zimske kolobarnice (sivke) liter 1 L; b) lisičke liter 1.50 L; c) liter sirovk, ciganov, možka (jelenovega jezika) 2 L; d) turki, brezovi gobani z mlft' dimi in trdimi klobuki, mladi Čebularji, maslenke kilogram 3 L; e) jur; čki z zaprtim klobukom 10 L; jurčki z odprtim klobukom 6 L. — Kunci žive teže 10 L.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram.
Te cene morajo biti vidno označene pri vseh vrstah fižola, pri čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Potrebne številke za označevanje blaga s cenami dobe prodajalci in prodajalke pri tržnih organih brezplačno. Kdor ne bi imel tega blaga vidno označenega s cenami, mu bo blag0 zaplenjeno. Opozarjamo, da ta predpis velja tako za stalne prodajalke i° prodajalce ko za prodajalce in prodajalke z dežele.
Spet opominjamo, da je dovoljeno in mogoče blago prodajati ceneje, ffaj-strože je pa prepovedano prodajanje navedeno blago draže kot določajo to cene.
Te cene je določil Visoki Komisar na predlog mestnega tržnega uradfl> ki cene predlaga Visokemu Komisariatu po dogovoru s pridelovalci; prodajalci in konsumenti. Za koristi naših gospodinj se razumno in razsodno, vneto in z uspehom zavzemaj zastopnice naših ženskih organizacij-Naša poštena javnost je bila pa *el® neljubo presenečena ob govoricah, ki so tem skrbnim zastopnicam gospodinj očitale, da so krive povišanji1 cen. Taki nepremišljeni očitki samo neresnični, temveč tudi zlob«* ter lahko izvirajo samo iz verižniškjh vrst, ki pri svojih temnih, zločinskih namenih hočejo zvaliti krivdo za dr®' ginjo na ramena naših mater in S°~ spodinj.
PLAČAJTE NAROČNINO!
pozabijo, da so pod uniformami Pra _ tako ljudje kakor vsi drugi, da ima) doma ženo in otroke, katerih mozj® in očetje so, da jih nekje čaka P°2{' njena miza v sobi, kjer sede. Pozao1' jo na to, da imajo prav tako kako drugi ljudje, kreposti in slabosti, “ jim prav tako podležejo kakor v drugi, da hodijo ob nedeljah v n ravo, da se poleti na prostem kop ljeio brez službene čepice in fra . ' da ne menjavajo neprestano denar) in ne prinašajo kave, da ne kaže) smeri avtomobilom, temveč jedo, ljubijo, da so ljudje — ljudje civilu.
-*
Zato mi je tako žal, da sem *® zadnjič zadrl nad kratkovidnim b*" terjem v gledališču, ker je tako tanko pregledoval mojo vstt?Pnl^a Temu je bila kriva samo njeg0^ uniforma. Včeraj sem ga videl v vilu, kako je stal pred ribnikom gledal race in labode. Tedaj sem pazil na njegovem obrazu rahlo 8 njenje. Bilo je zgodaj popoldne, * je bil še prost, službo namreč stopi šele pred začetkom gleda n predstave. Šele takrat postane ura oseba. V tem je razlika.	.
H. B., Baz«1-
* ■ Kralj in Cesar je na Ducejev predlog podelil ljubljanskemu Škotu Gregoriju Rožmanu red »Komen-flatorja Italijanske krone«. Z istim ukazom je prejel ljubljanski župan Kfii častnega viteštva Italijanske kro-j*®, vitez reda Italijanske krone je pa P#stal dr. Ivan Ples.
yisokost princ Piemontski je Pretekli teden zasebno obiskal mesto e*ovo in si ogledal vse poškodbe, ki Je povzročil zadnji letalski napad, ato je obiskal ranjence v bolnišnici, se z njimi ljubeznivo razgovarjal in se Maimal za njihove domače razmere. «sel je tudi v bolnišnico sv. Lovren-• r Ra sPrejel kardin-1 - vsem olnim kapitljem. Visoki gost si je udi ogledal dela za popravilo poško-Va,iili mestnih okrajev.
Duce je sprejel Tajnika Ustaškega •kreta dr. Blaža Lorkoviča in nekaj o>'ugih f. .vcionarjev v Beneški pala-Sprejemu je nrisostvoval Tajnik ,ran|{e Serena. Dr. Lorkovič je popravil Duceja v imenu Poglavnika, se m« zahvalil za vse usluge, ki jih je talija storila Hrvatski, in mu v znak ahvale izročil Frankooanov meč, sim-,T?, vojaških vrlin. Duce se je zahvali in izrazil svoje simpatije Hrvatske-mu Narodu in Poglavniku.
.pUce je pregledal štiri bataljone LV. K* 80 se b°r>li na grško-alban-Kem bojišču in utrpeli velike izgube, oaj so spet obnovljeni in pripravlje-* za nova dejanja. Duce je bataljone atanko pregledal v spremstvu funk-lonarjev stranke in milice. Pri tej Priložnosti ga je ljudstvo navdušeno
Pozdravljalo.
•..^uec je sprejel armadnega generala
'rolija, poveljnika čet v Albaniji in guvernerja črne gore. ki mu je poro-®®*.° političnem položaju na tem pod-®CJU. Duce se je generalu zahvalil in ?? dal navodila za nadaljnje delo v A|oaniji in Črni gori.
Duee je pretekli teden sprejel Eksc. *s. Komisarja Einilia tiraziolija, ki u je poročal o položaju v Ljubljan-*■i Pokrajini, tako s političnega, gobarskega in socialnega stališča. Po-ocal mu je tudi o ureditvi Ljubljan-jp.Sa velesejma in o otvoritvi, ki se J Je kot zastopnik vlade udeležil korporacijski minister.
Tajnik Stranke, minister Serena je
zvezne tajnike, ki so inu poro-aii v navzočnosti članov Diremorija n nadzornikov. Minister Serena je podarjal pomen ukazov in ukrepov Mi-istrskega sveta, posebno tistih, ki se anašajo na Fašistovsko stranko. Na ucejev ukaz bo Stra.ika povečala nad-orstvo pod geslom: »Enake omejitve za vse!«
Zunanji minister gro! Ciano je v
'mu sprejel zastopnike Ustaškega •okreta s Tajnikom dr. Blažem Lor-kovičem na čelu. Dr. Lorkovič mu je 'zročil Poglavnikove pozdrave in pozdrave Zunanjega Ministra Lorkoviča. rof Ciano se je za pozdrave zahvalil izrazi simpatij za mlado Hrvatsko. ».^"rporaeijski minister je dovolil julijanskemu velesejmu podporo sto 800 lir za kritje stroškov.
, K®rPoracijski minister Eksc. Rena-Kicci in Eksc. Visoki Komisar Gra-n 1 sta pretekli petek obiskala tovar--i Saturnus v Mostah, kjer je zapornih okrog 400 delavcev in delavk. 1 vhodu sta visoke goste pozdravila vnatelj Loser in predsednik uprav-odbora Ceč. Nato sta si visoka in	°§ledala vse tovarniške prostore
Se Podrobno zanimala za delo, raz-7 !ev delavcev in delavk ter njihov doi ®k. Po končanem ogledu so se avci. zbrali na dvorišču in eden izr v-.	se je Ministru zahvalil za
Za i	i° kaže Fašistovska vlada
po«, k stvo v Ljubljanski pokrajini, dobi pa ®e za priznane družinske je ,,<?e delavcem. V imenu delavstva obljubil, da bodo zvesto in disciplino,^110 delali naprej za boljšo bodoč-ra Eksc. Ricci je bil zadovoljen za-str	izjave in je pohvalil delavsko
stmi enie- Obljubil je, da bo Faši-zni vlada, ki je delavska vlada, ža,^m skrbela za delavstvo in sku-Kov • 'zboljšati njegov položaj. Svoj PrpT '^e 'i0n®ai z vzklikom Duceju. Pro .v*10('om se je ob odhodu zbralo •ijin^1 m'ad*ne- Visoka gosta sta se z bai 'J ,az80varjala, nato jim pa velela, nei- X* P°2aka.i°- f:ez nekaj časa je in !■ as.|nik prinesel otrokom slaščic Eta Dji*1 razdelil. Poslal jih je bil Ricci.
izrert'	Komisar je ustanovil
rfi(ji 0 sodišče, kakor ga določa na-i. Ja za zaščito javnega reda z dne
11 j septembra.
talsi	državni podtajnik za le-
den V°i fe'enei'al Pricolo je pretekli te-°iido 1 l?°t0Val z letalom v Berlin. Od bojjsjf je .nadaljeval pot na vzhodno ril, > kjer je obiskal maršala Go-v a v njegovem glavnem stanu. Utii{xXc®a rektorja ljubljanskega vse-Škerrn * P10i- Milka Kosa in vseučili-Komi ai|lika Je sprejel Eksc. Visoki v a vsar‘ Rektor mu je izrazil pozdra-Vse,,v.,?®enu profesorskega zbora in rokter nik°v. Eksc. Grazioli se je z se tičv ,.raz?ovarJal 0 vnrašanjih, ki VS.H° ljubljanskega vseučilišča.
^nje i a.v,?i upokojenci, ki jim izpla-kjublin-ojnino finančna direkcija v maciiil"; ‘!ai svoje železniške legiti-da iii ,akoj predlože finančni direkciji, dojenci ?Premila 8 potrdilom. Upo-legitin,. ”?j Prav tako predlože tudi
b "niaciio vaoi.	i_______________________
Zaradi ugotovitve istovetnasti morajo legitimaciji predložiti odrezek čekovne nakaznice zadnjega meseca, za katerega so dobili izplačano pokojnino.
Od 4. oktobra dalje so uvedli na progi Ljubljana—Novo mesto nov potniški vl_k, ki odhaja iz Ljubljane ob 19. in pride v Novo mesto ob 21.15. Dozdanji potniški vlak, ki je odhajal iz Ljubljane ob 21.15 in prihajal v Novo mesto ob 23.08 ne bo več vozil.
Od 1. oktobra dalje se je zvišala cena sladkorju za 0.50 lire v prodaji na drobno in debelo.
Maksimalni cenik za novomeške brivske in frizerske obrate je izdal novomeški okrajni civilni komisar g. dr. Otton Griselli. Maksimalne cene za britje so od 1.20 do 2 liri, umivanje glave 3.70 do 4 lire, železno kodra-nje 3.20 lire, vodno kodranje brez umivanja las 3.80 do 4 lire, trajno kodranje 18 do 20 lir.
Zaporo prodaje oblačilnih predmetov je objavil Uradni list za Ljubljansko pokrajino. Po tej naredbi trgovci ne smejo prodajati niti oblačil uiti obutev. Vsi manufakturni obrati morajo takoj sestaviti inventar o količinah blaga, ki ga imajo v trgovinah in skladiščih. Tudi trgovci na debelo in industrijci morajo ustaviti vsako prodajo navedenih predmetov in sestaviti inventar blaga, ki ga imajo v svojih skladiščih in obratih. Šele potem, ko bo ministrstvo objavilo dan, ko bo prenehala zapora prodaje blaga, bodo trgovci spet lahko prodajali.
Na svoji zadnji ministrski seji je sklenil italijanski Ministrski svet, da bodo tudi v Ljubljanski pokrajini uvedli za delavstvo posebne družinske doklade. Takšne družinske doklade imajo v Italiji že dolgo, posebno je z njimi pomagano siromašnejšim delavcem, ki imajo velike družine.
S 1. oktobrom se je začel na Hrvat-skem zimski čas. Trgovine morajo biti odslej odprte od 8. do 13.20, popoldne pa od 15. do 18.30. Samo trgovine z živili so lahko odprte že ob ''d osmih zjutraj, popoldne pa od 16. Trgovi.ie z usnjem in gradbenim materialom imajo prejšnji urnik. Odprte so od 8. do 12.30 iu od 14.30 do 18. ure.
Nove ocene za vedenje so uvedli na hrvatskih šolah. Oceno »vzorno« (1) bo mogel dobiti samo učenec, ki bo v vseh ozirih vzoren, oceno »poli j« (2) bo dobil tisti, ki je bil med šolskim letom enkrat kaznovan z ukorom. Oceno »dobro« (3) bodo dobili tisti, ki so bili med letom dvakrat kaznovani z ukorom razredne konference ~*i pa enkrat z ukorom upravitelja. Učerci, ki so bili med letom kaznovani z ukorom vsega učiteljskega zbora, bodo pa dobili oceno »slabo« (4).
Nove cene za jajca je določilo zagrebško mestno poglavarstvo. Sveža jajca prodajajo po 2.50 kun. iz apna vzeta pa po 2 kuni. Kdor bo prodajal draže, bo prišel pred preko sodišče.
13 milijonov kun kredita je prejela sarajevska bolnišnica za svojo preureditev. Postala bo zdravstveno središče južnega dela hrvatske države in bo v znatni meri razbremenila zagrebško kliniko. Ministrstvo za narodno zdravje je poslalo v Sarajevo nekaj strokovnjakov iz medicinske stroke, katerih naloga je, dvigniti zdravstveno stanje v Sarajevu.
10 milijonov kun kredita je dala hr-vatska vlada za ureditev Save med Bosanskim Samcem in Brčkim. Nove nasipe pri Tolisu gradi 1200 delavcev. Zavarovali bodo okrog 30.000 oralov plodne zemlje.
V Beogradu bodo v kratkem odprli slovaški konzulat. Iz Bratislave je v ta namen že odpotoval poslaniški tajnik dr. Belaj, ki bo konzulat organiziral.
Trgovino z znamkami sovražnih držav je prepovedal nemški minister za gospodarstvo. Prepoved se nanaša tudi na filatelistične zbirke, kar bo filateliste precej prizadelo. Med Sovražne države, ki jih navaja ta naredba, spadata tudi Egipt in Irak.
Dubrovniški konzulat je italijanska vlada povišala v generalni konzulat. Generalni konzul je postal A. Mam-malella.
Državna častna delovna služba na
Hrvatskem je poslala v Nemčijo prvo skupino 5 funkcionarjev, ki naj bi se izšolali za voditelje delovnih tečajev. V teh tečajih bo trba izšolati 1500 voditeljev delovne službe, ki jo bodo uvedli na Hrvatskem po nemškem zgledu.
JESEN: Narava pojema, listje odpada — smrt kosi. Rožna dolina je zgubila zopet enega, svojih kremenitih mož. Ugledne rodbine Kos, Marinko, Rotter so zgubile svo.ega iskreno ljubljenega starosto. Ta udarec bodo le težko prebolele. Dne 6. t. m. je preminul g. Alojzij Kos, hišni posestnik na cesti VI. Pokojnik je izšel iz kmečke hiše, a po duši je bil pravi plemenitaš, dobričina, kakršnih je le malo. Svoji ženi je bil vzoren mož, otrokom pa skrben in nad vse dober oče. Gospod Kos je bolehal že dalje časa, a njegova krepka narava je kljubovala, šele, ko ;e minuli ponedeljek zavihtela smrt z vso silo svojo neizprosno roko, ie klonil vdan v božjo voljo in prenehalo je biti njegovo zlato srce. Kako zelo je bil pokojnik zaradi svojega plemenitega značaja priljubljen in spoštovan, pa je pokazala velika udeležba pogrebcev, ki so spremili moža na njegovi zadnji poti na viško pokopališče. Naj bo možu poštenjaku zemljica lahka, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Tiha želja vsakogar je
lepa preproga,
ki daje stanovanju udobnost, domačnost in toploto :
Predposteljniki, pliš od L. 27’— dalje. Garniture, pliš 3 kosi, skupaj od L. 209’-dalje. Velike preproge, cca 200x300, pliš, perzijski vzorci, od L. 595’— dalje. Na zalogi: Manufaktura
F. Ks. Souvan
Ljubljana, Mesim trg 14
Mednarodna železniška konferenca se je začela te dni. Udeležili so se je zastopniki Italije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Bolgarije, Romunije, Grčije, Švedske, Turčije in zastopniki vojaške vlade v Srbiji, prav tako tudi zastopniki zasedenega poljskega ozemlja. Konferenca bo obravnavala vprašanja medsebojnega tranzita skozi Romunijo, Bolgarijo in Turčijo in bo določili ustrezajoče tarife.
Nove oblačilne nakaznice bodo v kratkem dobili tudi prebivalci Ljubljanske pokrajine. Nakaznice bodo različne za ženske, moške in otroke. Vsebovale bodo tri serije številk: arabske, rimske in z besedami izpisane številke. Oblika teh novih nakaznic bo podobna živilskim nakaznicam, samo da bodo nove veljale za leto dni. Za nakup posameznega oblačilnega predmeta bo trgovec odrezal določeno število točk, po vrednosti oblačilnega predmeta.
Prvi sneg je zapadel v italijanskih Alpah. Prvi letošnji sneg je po pobočjih segel precej daleč v dolino.
Beograjska vlada je pozvala beograjsko prebivalstvo, naj varčuje z elektriko. Uporaba električnega toka se je namreč zadnji čas precej zvišala, električni centrali pa primanjkuje premoga za pogon strojev.
Prvo šolo za voditelje ustaške mladine so tvorili 1. oktobra v Boi „ vem za področje baranjske in posavske velike župe. Sola je urejena po zsledu podobnih šol v Nemčiji in Italiji. Tečajniki morajo biti ustaši, stari od 16 do 29 let. Prvi	tečaj na	tej	šoli bo	trajal
šest	tednov,	sprejeli	so	pa 120	tečaj-
nikov.
Železniški most čez Dravo pri Varaždinu bodo popravili. Stari železniški most je namreč bivša jugoslovanska	vojska	porušila	in	leži še	zdaj
vse	njegovo	železno	ogrAdje v	vodi.
Hrvatska vlada je poverila noprav>lo tega mostu tvrdki Siemens. Ker bodo dela trajala nrecej dolgo, bodo zaenkrat zgradili zasilen lesen most.
Prepoved prodaje oblačil in obutve je podaljšalo hrvatsko trgovinsko ministrstvo za nadaljnjih deset dni. Doslej namreč še ni bilo mogoče pregledati inventarjev vseh trgovin. Trgovinski minister je hkrati s prepovedjo prodaje oblačil in obutve prepovedal prodajati tudi usnje.
Zagrebški hoteli bodo povišali cene sobam za 20%, ker so se zvišali režijski stroški in plače nameščencev.
Dalmatinski ribiči so letos nalovili že toliko rib, kakor že mnogo let ne. Zanimanje za nasoljene ribe je namreč z dneva v dan večje. Zato so ribiči že v naprej prejeli sode in sol, da so lahko konservirali ribe. Tudi petrolej je priskrbela ribiška zadruga, tako da so ga prejeli ribiči po zelo nizki ceni. Zadnje dni so samo hvarski ribiči nalovili več vagonov sardel, velike množine tunjev, morskih jx>strvi iu palamid. Ob Makarski so pa zadnje dni nalovili toliko malamid, da so jih prodajali kilo po 10 kun.
12.000 stanovanj in lokalov v Zagrebu še zmerom nima električne razsvetljave. To se pravi, da v Zagrebu še zmerom dela pri petrolejki okrog 50.000 prebivalcev. Da bodo tudi ti naposled imeli elektriko, bodo v kratkem zagrebško elektrarno razširili. V celoti bo pa elektrifikacija zadovoljiva šele takrat, ko bodo zgradili veliko centralo Fužine-Triblje.
V Ohrid je prispel vodja nemškega tropskega zavoda v Hamburgu prof. Miihlens. Raziskal bo ležišča malarije v Macedoniji. Povabile so ga bolgarske oblasti, da bo dal potrebna navodila za zatiranje te bolezni.
Več ljudskih kuhinj namerava ustanoviti zagrebška mestna občina v kar najkrajšem času za siromašnejše delavske in uradniške sloje.
Nemško prometno ministrstvo je izdalo posebne znamke s slikami Maribora, Ptuja, Bleda in Triglava. Dne
1.	oktobra so vse poštne pošiljke, oddane v Mariboru in Ptuju, žigosali s posebnim spominskim žigom.
Hrvatsko ministrstvo za korporacije je začelo ustanavljati otroška zavetišča, ali kakor jih ljudje sami imenujejo kmetske »male« šole. Prvo takšno zavetišče je ministrstvo odprlo v Rudah. V zavetiščih imajo otroci vso oskrbo, ki jim je dom ne more dati. Matere bodo same vodile lakšna zavetišča. skrbele za prehrano in vzgojo. Otroška zavetišča naj bi po želji ministrstva postala tudi zbirališča deklet, kjer bi se učila vse potrebno za bodoče življenje.
Najmodernejše hleve na Hrvatskem so zgradili na posestvu Srednje gospodarske šole v Križevcih. Posamezni hlevi so dolgi po 108 metrov, široki 24 metrov, stanejo pa okrog 4 milijone kun.
Predsednik češkomoravskega protektorata dr. Hacha je pretekli teden obiskal namestnika državnega protektor-ja, generala Heydricha. Pri tej priložnosti je general Heydrich v daljšem govoru obrazložil svoje stališče do zadnjih dogodkov v protektoratu in nujnost ukrepov, da se preprečijo nemiri v interesu var;iosti in reda. V ta namen so ustanovili tako imenovano gospodarsko policijo, da bo preprečila vsa dejanja, ki motijo in ogrožajo gospodarsko življenje, zlasti preskrbo z živili.
Nemška vlada je na podlagi delavskega dogovora iz leta 1929. o zamenjavi vojnih ranjencev in bolničarjev predlagala angleški vladi, da bi zamenjali nevarno ranjene ujetnike. Angleška vlada je predlog sprejela. Ranjence bodo prepeljali do srede Ro-kavskega preliva, kjer jih bosta sprejeli bolniški ladji obeli držav.
Podpore svojcem rezervnih častnikov, podčastnikov in vojakov, ujetih v Nemčiji, bodo začeli razdeljevati v Srbiji po sklepu sveta komisarjev v Beogradu. Pravico do podpor imajo zakonita žena, zakoniti otroci in starši, če nimajo drugih dohodkov.
Hrvatski uradni list ie objavil Po-glavnikov ukaz, ki določa, da bodo za sleherno ustaško žrtev atentatov ustrelili po 10 komunističnih prvakov. Podrobnosti te uredbe bo določilo Notranje Ministrstvo skupaj - alicijskim ravnateljstvom.
Nemški konjeniški poveljnik von Mackenzen, pod čigar vodstvom so se doslej bojevali vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora, se je v svojem dnevnem povelju iskreno zahvalil junakom za' njihovo požrtvovalnost in zgledno bojevanje. Hkrati je želel ekspedicijskemu zboru še mnogo uspehov.
Minister za hrvatsko domobranstvo, vojskovodja Kvaternik, je izdal uredbo o ureditvi in delovanju Narodne zaščite neodvisne države Hrvatske. Po tej uredbi se delo Narodne zaščite nanaša predvsem na varnost posameznikov, družin, hiš, soseščin in podjetij.
Osebne vesli
Poročili so se:
V Ljubljani: g. Rudolf Kolarič in gdč. Cvetka Lapa;netova.
V Mariboru: g. Valter Janič, rav-n?telj Tomove tovarne svile, in gdč. Hildegarda Ceričeva.
Pri Sv. Luciji na Mostu: g. A. Skočir z Loga, in gdč. Ema Grboeva iz Podi« je.
Bilo srečno!
Umrli so:
’ V Ljubljani: Josip Maier, šolski vodja v pok.; Ivan Misjak, akademik; Alo zij Kos, posestnik; 701etni Ferdo Wie?ele, nadučitelj v pok.
V Velikovcu na Gorenjskem: 851et-na Ana Kurnikova.
V Mariboru: Miro Žitnik, major v pok.; Janez časi, nadučitelj v pok.; Dragan Mihelič, lekarnar iz Brežic; Terezija Jakopičeva; 441etna Matilda Au?tinerjeva.
V Zagrebu: 921etni Ivan Lavrič pl. Zanlaz, podma.ršal v pok.
V Gornjem Gradu: Josipina Zipld-nova.
V Kostanjevici na Krasu: Ivo Spaz-
zali, pismonoša.
V Bijetini: 321etni Štefan Sušeč, dipl. g07dar=ki inženir.
V Stični; Marica Mestnikova.
V Krčevini pri Mariboru: 871etni Josip Sabati, učitelj v pok.
V Ptuju: Karolina Kržetova, hišna po-estnica in kavamai-ka.
Naše sožalje!
Športni tednik
Nadaljevanje iz 5. stolpca
V italijanskem nogometu sta bili na sporedu prvi dve oficielni tekmi: Panfulla-Novara 1-2, Udinese-Pro Pa-tria 0-1, dve izločilni tekmi, ki sta bili potrebni, da se skrči število udeležencev iz skupine B v pokalnem tekmovanju na šestnajst. Prihodnjo nedeljo pa bodo zaplesali prvo pokalno kolo. Medtem je bil spored spet bogat s prijateljskimi tekmami, poslednjimi pred jelenskim startom. Beležimo par zanimivejših rezultatov: Milano-Bologna 1-2, Napoli-Roma 1-1, Atalanta-Ambrosiana 1-0, Triestina-Padova 3-0, Fiumana-Venezia 0-3 itd. *
Švicarji so to nedeljo prekinili prvenstveno tekmovanje in so klubi nastopili v prijateljskih tekmah v okviru zveznega dne. Izmed mnogoštevilnih rezultatov naj omenimo curiškega: Grasshoppers-Lugano 1-0.
Nemčija je postavila dve moštvi v borbo. Prvo moštvo je v Stockholmu podleglo 2-4, drugo je v Helsinkiju zmagalo 6-0.
Francozi so na svo ih svobodnih tleh začeli prvenstveno tekmovanje. Prva nedelja je dala te rezultate; Cannes-Montpellier 1-1. Toulouse-Nimes 4-0, Sete-Niče 3-1, Marseille-St. Etienne 3-3.
K poskusu rušenja italijanskega rekorda v metu kopja so povabili tudi našega Mavzarja. Poskus se ni posrečil. V stadionu v Firenci so tekmovali trije od štirih napovedanih atletov, ker se Drei ni pojavil. Mavzar je nastopil z blesuro in se ni mogel uvelia-viti. Rezultati:	1 Matteucci 62,10,
2.	Rossi 59,20, 3. Mavzar 56,28. O. C.
= ŠPORTNI TEDHIK!
Prve borbe za naše prve nogometne točke. - Rezultati od drugod po svetu, Mavzarjev start v Firencah.
Startali smo — post tot diserimina rerum — v jesensko nogometno prvenstvo. Bo letošnje prvenstvo, ali ga ne bo, tako smo se še nedavno spraševali. Dobili smo pritrdilen odgovor in sedaj bomo par nedelj zasledovali potek konkurence, ki je in bo v sili za silo, pa vendar nekaj in boljše ko nič.
Moramo biti previdni in ne smemo za oceno dogodkov na zelenem polju vzeti v roke merila, kakor smo ga bili vajeni svoje dni. Vsem bi bilo prav, še najbolj samim igralcem in klubskim delavcem, če bi se dali pričarati na naša nogometna igrišča dogodki v nekdanji vrednosti. Toda moramo imeti vselej na umu, da samo na široko razpredeno tekmovanje utegne dvigniti »klaso« tekmujočih; utesnjeni v današnje ozke meje moramo skrčiti tudi svoje zahteve po kakovo ti v tihem upanju, da ne bo vedno tako in da s« bomo kaj kmalu mogli ogledati čez današnjo utesnjenost.
Vse to velja seveda v splošnem. Za tekoče delo v tem našem športnem obratu bi morala veljati načela fair-nesse in medsebojnega razumevanja, toliko potrebnega v izrednih razmerah. Da ni vse tako, kot bi moralo biti, nam dokazuje okrnjeni prvi prvenstveni termin.
Zakaj je morala odpasti tekma Elan-Mars? Kako je sploh prišel Elan v boljši del nogometne konkurence?
Odkar igrajo nogomet in so napisali nekaka pravila za to igro, velja, da novinec vstopa v najnižji razred in se mora potem v trdem naporu vzpenjati više in više. V dva razreda smo si razvrstili tucat naših klubov in smo jih morali v prvi razred odrediti sedem z Elanom vred, v drugi pa pet. Ta odločitev ni bila mnogo modra.
Druga je potem stvar z odgoditvijo tekme Elan-Mars. V naglici, s katero so sprejemali in uvrščali Elana v prvt razred, ni nihče, ne Elanov zastopnik, ne oni. ki imajo sukno in škarje v rokah, pomislil na to, da Elan nima ne verificiranih igralcev ne verificiranega igrišča; in na to, da jemlje procedura glede obo.ih verifikacij vendar nekaj časa, vsaj več, kot ga je bilo na razpolago od objave novega žreba do izvedbe prvega kola. tekmovanja. Ce bi bili ljudje pravočasno na to pomislili, bi se bili morda sporazumeli vsaj v tem, da bi bili Elanu prisodili preko in mimc žreba številko, ki bi mu bila priznala počitek v prvem krogu. Tako jo se pa hoteli zediniti vsaj v toliko, da bi Elan nastopil z neverificiranimi igralci na neverificiranem igrišču, pa naj bi se n&sprotnk (Mars) v naprej odrekel pravici do protesta, če bi tekmo izgubil. Marsovci so pristali na to, da igrajo pod danimi pogoji, toda če bi tekmo zgubili, ee niso marali odreči možnosti, da je ne bi za aeleno mizo naknadno dobili. S tem rezultatom so se ukrepajoči ljude razšli...
•
Višje sile tedaj niso bile naklonjene startu v jesenski del nogometnega prvenstva. Prvi termin je vseboval med drugimi tekmami tudi sedaj veljavni derby
Ljubi jana-Hermes,
ki je dal rezultat 2-1 <2-0). Kje so časi, ko je belo-zelena rezerva sigurno namahala šiškarje! Denimo, da so sl šišenski nogometaši dokaj opomogli med tem; in prizna;mo, da so belo-zeleni še precej zdrknili z nekdanje svoje višine. Vendar bi bili morali le-tt spraviti bolj zgovorno in prepričevalno prvi točki pod streho.
JadranGrafika
z rezultatom 5-1 (2-0) je bila druga odigrana prvorazredna tekma. Trnovčani so vzeli posel resno v roke. Hoteli so dokazati, da se znajdejo tudi v vlogi gostačev, kar e včasih težko; biti še včeraj posestnik, čeprav skromen, a danes prositi za kos strehe nad glavo — v tako spremembo sc ni lahko vživeti, pa čeprav v današnjih časih niti ni tako neobičaina. Na nekdanjem Jadranovem igrišču v Trnovem raste počasi nov športni bazen, za kar gre občini vsa hvala; ni bila simpatična njena gesta, da (Jeložirane-mu klubu ni znala poiskati in odstopiti drugo krpo sveta, kjer bi si bil zgradil novo gnezdo.
Grafičarji so že od ro;stva svojega kluba navezani na tu’o gostoljubnost. Mnogo so si prizadevali, da fo se prebili do prvega razreda, toda zdi se, da jih je sedanja kriza jako pritisnila in da so v zelo nerodnem času si»lezali navzgor. Videli bomo, kaj bodo dale prihodnje nedelje.
Mladika-Moste,
ena izmed dveh drugorazrednih tekem, se je predčasno končala z rezul-tatom 4-3 (2-2). Dolgoletna in ostra rivala sta Mladika in Moste. Dočim so prva leta prevladovali M'ndifani, so se zadnje čase Moščani toliko uveljavili, da so po mili volji zmagovali nad konkurentom. Ne glede na trenutne zmage ali poraze je ostalo rivalstvo žgoče v svoji pretiranosti, neukrotljivo po svojem vidnem izrazu.
O tem so vedeli sedntki teh srečanj marsikaj povedati, najnove šo vižo pa bo zapel Vrhovnik na tekst: prvenstvena tekma MlacUka-Moste. Prijetno bi pa le bilo, če bi se tolika go. rečnost potisnila v znosne me.e. .
Korotan-Vič
sta opravila svojo reč z 9-0 (1-0). Pa so bili Vičani tiči svoje dni, so šli v Trst in so se pogajali s Ponziano in s samo Trieitino. Kaj bi bilo iz njih nastalo na enem ali drugem tržaškem igrišču?
Prihodnjo nedeljo
obsega spored te tekme: Elan-Svobo. da, Mars-L;ubljana, Hermes-Jadran; VičJSlavija, Korotan-Mladika.
Nadaljevanje v i. stolpcu pod (rto
Sulla linea Berna-Thuti, in Svlzzera, e accaduto rccentemente nn terribilc disas Thun, corrcndo ^.grandissima velocita, investi un trcno viaggiatori. Ci furono vemente. Nelle scontro sono rimaste completamento fracassate due locomotive, vagoni mcrci. — Pred kratkim se je v Švici na progi Bern-Thurn pripetila strai vlak iz Thurna je z vso naglico trčil v potniški vlak. Nesreča je terjala 10 sm ranjenih. Pri trčenju so se dve lokomotivi, šest osebnih in dva tovorna
Napad na filmsko platno
O videzu in resničnosti filma in gledališča
Mati j‘e našla v kinu svojega izgubljenega sina
Neko dekletce, ki je bilo prvič v gledališču in je videlo pravljico o zakletem kraljeviču, je doma, ko je legala spat, dejala svoji materi: »Bogve, ali je šel kraljevič zdaj tudi že spat?« Mati je presenečena spoznala, da dekletce ne loči videza od resničnosti! Zanjo je bila igra resničnost.
Prav isto pogosto doživimo pri primitivnih ljudeh, ki prvič gledajo filmsko predstavo.
V majhni vasi v bližnjem orientu je neki potujoč kino priredil na nekem skednju filmsko predstavo. Ljudje iz tiste vasi še nikoli niso videli nobenega filma in so zvedavo strmeli na belo platno. Predstava se je začela. Nekaj časa je šlo vse v redu, razen da so se gledalci z vzkliki radosti in bojazni udeleževali predstave kar na glas.
»Le daj ga!« so vpili glavnemu junaku, ki je zasledoval roparja.
»Kakšno lepo dekle!« so se čudili, ko se je pokazala glavna junakinja v plesni obleki.
Proti koncu filma se glavni junak in junakinja odpeljala k poroki. Na platnu se pokaže lokomotiva, ki drvi proti gledalcem z vso večjo hitrostjo. Tukaj so pa živci preprostih ljudi popustili. Ljudje so zamenjali videz z resničnostjo in so misleč, da drvi proti njim prava lokomotiva, poskakali s sedežev in udrli proti vratom.
Nastala je strahovita panika. Na srečo je bil skedenj lesen in so gledalci lahko kratko in malo udrli stene in zbežali na prosto. Samo zato tudi ni bilo nobene žrtve zaradi panike, sicer bi bili gotovo koga do smrti pohodili. Operater je zbežal, zakaj ljudska jeza se je nanj obrnila. Ljudje so ga iskali, da bi se na n.egovi koži maščevali za strah in razočaranje, ki jim ga je bil pripravil s svojim .belim platnom'...
*
Nekaj podobnega, čeprav še bolj zanimivega, se je prigedilo nekemu potu.očemu kinu, ki je predvajal džungelski film pri Papuancih na Novi Gvineji. Ko se je pokazal na filmskem platnu lev, ki je otepal z repom in prešerno rjovel, so jele frčati proti platnu strelice in bumerangi.
Ko so prižgali luč, so zagledali platno, vse prebodeno od strelic. Ljudje so bili zelo vznemir.eni in so iskali po dvorani zver, ki se ie po njihovem mnenju morala skriti med gledalci...
Drugi dan je visel pred vhodom v dvorano napis: »Prosimo, da pustite bumerange in strelice zunaj!«
Pogosto smo tudi že brali, kako je film pomagal ljudem do na;ditve o'eb, ki so jih imeli že kdaj za mrtve ali izgubljene.
Nekaj takšnega se je zgodilo 1. 1928. v nekem gla.sgowskem kinu. Zvočni tednik je kazal nesrečo neke ameriške lad.e in reševanje popotnikov. Na lepem se je razlegel po dvorani obupen krik. Prižgali so luč.
Neka ženica je vstala in s trepetajočim glasom prosila, naj še enkrat vrtijo ta del zvočnega tednika, zakaj med rešenci je bila spoznala svojega sina, ki je pred leti izginil od doma in ga je imela že za mrtvega ali za zmerom izgubljenega.
Ugodili so ji in počasi vrtili zvočni tednik, ki jo je bil tako pretresel.
»Da, on je!« je vzkliknila vsa srečna ženica. »To je moj sin!«
Neki časnikar, ki je tudi sedel v dvorani, je pozneje pomagal ubogi materi najti izginulega sina. In res se mu je posrečilo, da je po dolgih letih ločitve uboga, težko preizkušena mati vsa srečna objela syojega izgubljenega sina...
*
Ta tesna povezanost med sliko in resničnostjo je že marsikoga osrečila, marsikoga pa tudi spravila v zadrego. Poleti leta 1920. se Je neki peštanski trgovec poročil z neko bogato Peštan-ko. Zakonska sreča je trajala dve leti, zakaj brezimno pismo, __ je po tem času dobila mlada žena, ji je razkrilo, da jo mož vara z neko plesalko.
Ko je ugotovila, da pismo ni lagalo, se je dala ločiti po moževi krivdi. Nekaj časa sta bila sodno ločena, je pa mož ženo pregovoril, da spet vrnila k njemu. Kmalu sta pozabila na neprijetni dgoodek in njuno življenj je bilo poslej mirno in srečno.
Pet let pozneje se je pa mož domislil, da mora službeno nujno odpotovati v London. Odpotoval je in ostal skoraj mesec dni v Londonu. Njegova žena doma se je doma večkrat dolgočasila in je šla neki večer v kino. V kulturnem zvočnem filmu so tedaj ravno kazali življenje v Londonu.
Kako je bila mlada žena presenečena, ko je zagledala na platnu med množico ljudi, ki so čakali na nekem križišču, svojega moža, držeč pod roko žensko, zaradi katere sta se bila n. ega dni ločila...
Kajpak je takoj po moževi vrnitvi domov spet vložila tožbo za ločitev zakona. Mož se je pred sodiščem zagovarjal, češ da je utegnil biti to kakšen dvojnik in da je on živel v Londonu sam. Državni tožitelj mu je pa dokazal, da se je bil vpisal v hotel ,s svojo ženo‘; medtem ko je njegova prava žena samevala v Londonu...
Tako je film pomagal varani ženi do pravice in je pokazal vsemu svetu prikrivano resnico.
Najnovejši hrestač
Doslej smo trli orehe z roko, kdor je imel dobre zobe, celo z zobmi ali pa s kamnom. Imeli smo tudi posebne kleščice, imenovane hrestač, ki so na eni strani trle orehe, na drugi pa lešnike. Pri vseh teh trenjih pa ni bilo zanesljivo, ali bo ostalo jedro celo m se je pogosto tudi jedro samo razletelo.
Inženir neke velike ameriške tovarne je pa izumil najnovejši električni hrestač, ki tako tre orehe, da ostane jedro vselej celo. Električen sveder naredi v lupino oreha majhno luknjico. Skozi to luknjico avtomatsko spusti sveder kapljico acetilenskega plina in kisi'ra. Eksplozija, ki tedaj nastane, raznese lupino, jedro ostane pa nepoškodovano.
Verjetno je, da bodo nove hrestače uporabljali po tovarnah, kjer je treba treti orehe v velikih množinah in kjer je res važno, ali ostane jedro celo; mi povprečni ljudje bomo pa orehe — če jih bomo kaj imeli — trli še dalje z zobmi, rokami ali navadnim hrestačem.
Parlament gospodinj
K županu majhnega belgijskega mesta La Louviere so hodile gospodinje tožit, da so preslabo preskrbljene z gospodinjskimi potrebščinami. Zupan, gosp, Couttier, ki je sam stremel za tem, da bi svojim meščanom priskrbel kar največ živeža, je prišel na dobro zamisel in povabil v mestno hišo na posvet vse gospodinje, ki so se prišle k njemu pritoževat.
Prva seja gospodinj je bila podobna po svoji vihravosti seji deputatov, ki so hoteli priti v zbornico. Vse križem so zahtevale svoje pravice, vpile in kričale, 2e druga seja je pa bila mirnejša in za njo vse naslednje.
Ta nenavadni poskus spremljajo v Belgiji z živim zaniman em. Kmalu bodo tudi v drugih mestih ustanovili parlament gospodinj, ki se je v tem mestecu tako zelo dobro obnesel.
,Nenravno* kopanje
Leta 1800. je 'bilo še zelo nespodobno, če si se kopal na javnem prostoru. Tedaj so imele kopalke ločene prostore od kopalcev, pa ne samo to. Kopati si se moral skorajda prav tako oblečen, kakor si šel na ples ali pa v gledališče.
Neko nemško sodišče je tedaj obsodilo nekaj kopalcev zaradi .nenravnosti*, ker pri kopanju na prostem niso imeli nogavic in trdih ovratnikov...
20 milijonov je slišalo krik umirajočega predavatelja
V radijskem studiu v čikagu je pred nedavnim predaval dramatik J. Ho-ward. Bral je odlomke iz neke drame.
Njegovo predavan ie Je pa nenadno
prekinil krik, prav takrat, ko je med drugim prebral: »Pomagajte mi, umiram!« Po teh besedah se je Howard zgrudil, zadela ga je srčna kap.
Napovedovalec je napovedal njegovo naglo smrt vsemu poslušajočemu občinstvu, potem so pa program nadaljevali.
Iz dopisov, ki so jih prejeli, so ugotovili, da je Howardovo predavanje poslušalo nič manj kakor 20 milijonov poslušalcev. Vsi ti so slišali krik, za katerega so šele po napovedovalcu izvedeli, da je bil to hkrati tudi krik umirajočega.
Nezaupanje do poštnega nabiralnika
V prejšnjih časih je pošta kaj preprosto poslovala. Ljudje tudi tedaj niso toliko pisali kakor zdaj, zakaj tedaj je bilo na svetu še mnogo nepismenih.
če si hotel njega dni oddati pismo, si ga kratko in malo odnesel k pošta. rici pri poštnem okencu in zadeva je bila opravljena. Ko se je pa tudi pisanje pisem razširiio, si je neka bistra glavica omislila poštni nabiralnik.
Kljub temu, da so poštne nabiralnike nabili po vogalih hiš, ljudje tem skrinjicam v začetku niso zaupali in so še nadalje nosili pisma poštaricam.
Kralj s tenčico
V Oyu, neki provinci Nigerije, imajo zelo modrega in zelo pravičnega vladarja Alifina. Alifin vlada 1,4 milijona ljudem pravično in usmiljeno in je pri vseh zelo priljubljen in v časteh.
Obličje priljubljenega kralja pa še nihče ni videl, zakaj v javnosti nastopa samo s tenčico iz biserov, ker se boji uročnega pogleda.
La »Casa dei g'ornaIisti bra iliani« e uno degli edlfici piu belli e piu moderni di Rio de Janeiro. L organizza-z;one dci giornalisti brasiliani, che nelPedificio lia la sua sede, si cura nel modo piu eemplare dei suoi membri, sia dal lato pro.es ionale che soc:ale. Ledificio non ha finisire di vetro, ma la costruzione e sistemata in modo che vi penctra soltanto la luce e non il ca'ore del sole. — Eno najlepših in na.modemejših poslopij Ria-de-Janeira je »Dom brazilskih časnikarjev«. Brazlska časnikarska organizacija, ki ima v njem svoje poslovne prostore, skrbi kar najvzorno e za svoje člane, tako v stanovskem kakor v socialnem pogledu. Po iopje je br z steklenih oken, arhitektonsko je pa tako ureeno, da vanj ne prodira sončna toplota, pač pa nemoteno prihaja svetloba
no razlikovati drugo od druge. . Zanimivo je pa pri tem, da vsi otroc
ravnodušno gledajo zeleno barvo.
La posta a bordo di un sommergibile italiano di ritorno da una croeiera di guerra. Pošta je prispela na eno izmed italijanskih podmornic.
Na vsako družino n;em* vendar jlh še ne morejo toi' po ena štorklja
Največ štorkelj v Evropi ima Bolgarija. Na velikih močvirnatih poljih so štorklje zmerom našle dovolj hrane, da so se v tako velikem številu naselile po Bolgariji.
Po velikih poljih, na katerih so, namesto da bi jih izsušili, posejali riž, so dobile štorklje še večjo možnost prehranjevanja. Poleg tega so pa štorklje tudi med prebivalci zelo priljubljene; pozimi se selijo iz vasi v mesta.
Tako ima na primer mesto Pirdop 3000 prebivalcev in 2000 štorkelj.
Nekatere štorklje, ki žive zmerom po istih hišah, so dobile tudi že svoje ime; če jih pokličeš po imenu, se oglasijo in pridejo k tebi, kakor domača žival.
112letna žena je dobila tretje zobe
V medicini in pa sploh v naravi srečamo kaj čudne in zanimive pojave.
Najzanimivejše je pa to, da so 1121et-ni starki zrasli spet novi, in sicer kar tretji zobje.
Pred desetimi leti je izgubila svoj poslednji zob, toda ko je prekoračila 110. leto, so ji zobje drug za drugim spet zrasli. Danes ima pa na veliko občudovanje, pa tudi zavisti svoje okolice nove, zdrave, močne in prave zobe.
Najvišje stopnice na svetu
Najvišje stopnice na svetu ima Kitajska. Te stopnice vodijo v Tai-šanov tempel, ki ;e na nekem hribu, visokem 1500 metrov. Stopnice vodijo od. vznožja hriba pa do templjevih vrat.
Če hočeš priti čez stopnice, moraš 6500krat dvigniti nogo in potrebuješ za gor in dol približno štirinajst do petnajst ur.
Kdaj spoznajo otroci barve?
Po dolgotrajnih zdravniških opazovanjih in poskusih so ugotovili, da spoznavajo že dojenčki treh mesecev barve. Barve občudujejo z živim zanima-
tro ferroviario. II direttissimo da 10 morti e numerosi feriti gra-vetture passeggicri e due . železniška nesreča. Brzo-nrtnih žrtev, več ljudi je pa hudo vagona popolnoma razbili.
ča, modra in rumena barva Pa zbud že več zanimanja. Razlika je pa sam ta, kako otroci pokažejo to svoje z®-nimanje. Nekateri opazu;ejo barve široko razprtimi očmi, drugi spet p®| mežikujejo, ta odpira usteča, druff dviga ročice. Nekateri otroci pa P^' mikajo glavico, ali pa kar celo t®10* če opazijo kakšno prav kričečo barvo.
Poročena — pred rojstvom
Leta 1368. sta cesar Karel IV. mejni grof Friderik Niimberški sklenila, da se bo cesarjev sin Sigismund poročil s hčerko mejnega grofa, imenitna gospoda sta bila zelo dobre volje in všeč jima je bilo, da sta sklenila tako izvrstno kupčijo.
Pri desetem kozarcu sta bila pa tako navdušena, da sta sklenila n0Y” kupčijo, in sicer za otroke, ki jih S® ni bilo na svetu. Odločila sta se, da se bo cesarjeva hčerka — kajpak, o® se bo rodila — poročila s sinom mejnega grofa — kajpak če bo ta na svet! Celč doto za nevesto sta odločila, znašala naj bi 100.000 zlatih dukatov...
Dober vid ni odvisen od velikosti očesa
Marsikdo bi mislil, da je občutljivost vida odvisna od velikosti očesa« kar je pa čisto napak, človeško je zelo majhno, pa vendarle prav dobro vidimo.
Narobe je pa oko morske ribe siP^ zelo veliko in doseže pogosto celo velikost štiridesetih centimetrov. Vseeno pa sipe zelo slabo vidijo, zakaj takoj se vržejio na vsako stvar, ki je manjs® od njih, misleč da je dober plen, P~ drugi strani pa beže pred vsako "-valjo, ki je nekoliko večja od njih. d®" prav je čisto nenevarna.
Kaj je res?
Zadali vam bomo nekaj vprašanj« tičočih se vaše splošne izobrazbe. Sami presodite, ali ste pravilno odg°v^ rili nanje, ali ne, m jih primerjaj^* z našimi odgovori. Tako bo vsak a®® lahko ugotovil, kje ima njegova brazba še vrzeli in kako naj jih zapa®-
1. Ali prodre svetloba do morskega dna?	.
2. Ali je odvisna barva polti 00 klime?
3. . Ali so zlate zobne krone novodoben izum?
4. Ali je noj živčna žival?
Odgovori:
1. Ne. Svetloba prodre sicer pod vodno gladino, vendar ne tako gl°b°“^ da bi lahko prav povsod prodrla■ * morskega dna. Pri globini 500 metim* vlada za naše oko že popolna
toda z natančnimi svetlobnimi meril so ugotovili, da do 900 metrov pod vodo prodre svetloba s svetlobnimi žari0« dalje pa samo še z nevidnimi ultravijoličnimi žarki.
2. Ne. Barva polti je značilna določene rase in ni neposredno °dv ^ na od klime. Tako na primer živ® j tropih Indijanci, ki so svetlejše P° kakor njih bratje v severnejših Pr " delih.	.
3. Ne. V neki votlini na Bavarske
so našli 3000 let staro truplo. V bovju, ki je bilo še dobro ohranjen « so našli bronaste krone, ki so stare okrog 3000 let.	.	j
4. Da. Noj ;e med najbolj živčnih* živalmi. Kakor hitro zasliši šum, do tako hud .živčen napad*, da se dol6“ ne pomiri in da se mu perje po telesu našopiri.
5
rce
NAPISAL
J. W. LOCKE
Kakor v pravljici..
na
RAZPOTJ U
»Kako se počutite?«
Ne morem povedati, kaj so mi po-... nJ . Usti trenutek besede, ki sem J*n dejal kakor skozi temo. n? Preve® dobro, sestra...«
»Nisem sestra, gospodična Deanova se|n, zdravnikova hči.« vjj °sP°dična Deanova,« sem ponori sploh ne veste, kje ste?« vi s® ie tako zmedeno v moji gla-':•* Megleno sem se spomnil vlaka, postelje, v katero so me pri-potem sem se spomnil, da so nn sPret|le roke zavezale čez oči tem-obvezo. Dotlej nisem imel j>oguma, tpi vprašal, kje sem. Bolečine in žganeS° P°P°'n0lna prevzele moje mo-
j3a kliniki dr. Deana ste,« je na-1^1 glas. >Dr. Deane je brat gonit v. 1 ®tavnega očesnega zdrav-„t a’ n kateremu so vas pripeljali, ko mili?8 Ponesre^ili- Saj se vendar spo-ei da ste se ponesrečili na lovu.«
sli^ IT .'mate, tisti trenutek sem mi-V„v a le konec sveta, potem nisem videl svetlega dne.«	*
vas Se močno boli?« je spet * neznan ženski glas.
„r^.anj> odkar ste vi v sobi, to se «i {•••* sem pristavil v veliki zadre-5 ’ ote' sem samo reči, kar mislim,« ‘em potem dejal.
ie . rav><: je rekla hladu*. >Moj oče
kam	v	va®*b	prijateljev,
M„or 80 vas najprej pripeljali, prav
° ne bi bili v tako dobri oskrbi,
,v,r ste pri nas. Zato ste zdaj tu.«
Va4rvei, »anUmeni> zakaj sem prišel v »aso hiso?« sem vprašal.
smehljaje se je dejala:
storna fn "aŠ- g*st' Naša hiša >e pro’ PreurBHM ,noj. °?e|e gornje nadstropje neir« k ! Za ^oblike mojega strica. Za stre< °V imamo diplomirane se-
sem^I' Ste v‘ *ud' bolniška sestra,«
»N' Vprašal-ZdaiISem’ vunt*ar skrbim za vso hišo.
. vam moram poravnati blazino.«
ii rrU>!! ^eni .njene mehke roke ob svo-ko ran !'• ?lsem več čutil bolečin. Ta-
svojo žeTj'JOnVidel- Povedal sem t0
jala.	se	je na glas zasme-
priš)? J*6 ki imeli bolnih oči, ne bi nikoli nemb{ vM?1'*’ >in ^ SP‘°h
da ^n°.sem odgovoril, da jo mor-jp P10*1 nikdar ne bom videl, ona me le Pa potolažila:
A Zanesljivo boste kmalu spregledali. nf>;5re-veste> da Je dr. Deane najslav-J 1 očesni zdravnik.«
*
zmn?V°rHa sva o moJi nesreči in o 6]a gostih dr. Deana. Potem je od-
bo Irmi m’ pa °t> J jubila, da se ge,n lalu 8Pet vrnila. Še dolgo potem slis„.v jenio zavit čutil njene roke in . njen glas.
* jas ° *ako nenf,dno. Kakor strela be,f?e£?a neha so me prevzele njene bif sC’ ^ert'ir in bolečine so prešle, Klasu61«.Ves Prevzet od Valerijinega njati tene besede ne bi hotel zame-jo v * najslajšo glasbo. Spraševal sem dali I m°goče neumnosti, samo da bi kak- asa u*ival nien glas. Prav ta
Tragičen kcnaec Hniadeggs raziskovale®
Smrtonosni pik neznanega pajka *
Zmajevaje z glavo je mladi francoski raziskovalec dr. Philippe Meynard, ki je pred nekaj meseci pripotoval skozi južnoameriške države v Francosko Guayano, poslušal pripovedovanje starega rojaka. Več ko enkrat mu je segel v besedo, češ: »Gaston, nehaj že vendar, kdo ti pa le trohico tega verjame, kar pripoveduješ!«
Po tem pripovedovanju dr. Meynard dolgo ni mogel zatisniti očesa. Zgodaj zjutraj je vstal in — bilo je 4. julija — poiskal žepno svetiljko in si zataknil revolver. Po triurnem tavanju je nagledal proslulo Kasso Zinabo, globel, okrog katere je domišljija domačinov navezala strahotne legende.
Mladi raziskovalec je stopal po soteski proti globeli. Kakšne pol ure je trajalo, preden se je globel razširila In je Meynard lahko prižgal svojo svetiljko. Njegovemu presenečenemu pogledu se je odprla nenavadna prirod-na slika, kakršne v Guayani in v Južni Ameriki še ni bil videl. Stal je pred velikim kristalnočistim jezerom, ki mu je videl globoko do dna.
Na lepem se je zdrznil. Pot mu :e stopil na čelo, njegove noge so mu odpovedale pokorščino. Nekaj belega je plavalo po zraku, ne, ni plavalo, niti ganilo se ni. Kakor glava se je zdelo
na pogled, kakor človeški obraz, ki je z vsako sekundo prihajal bliže, hitreje, čedalje hitreje. Strahotno je buljilo predse, mrtvaškobledo, belo, belo ko stena. Dr. Meynard je začutil, kako so se mu kolena šibila, kako se mu je strah plazil v divje razbijajoče sres. kako mu je ledenomrzlo, daveče stiskalo grlo.
Potegnil je revolver, ga dvignil s trepetajočimi se rokami in sprožil. Ustrelil je, tri, štiri, petkrat. Streljal je na fantom, ki je bil morda samo sad njegove, zaradi morilske vročine razgrete domišljije. Potem je hotel zbežati in takrat ga je zgrabilo: planilo mu je v obraz, na vrat, ga vrglo ob tla, nerazločno je videl samo še črno senco, dolge noge — zakričal je v smrtnem strahu, v grozi in bolečini...
Ure in ure dolgo je Gaston Berthe-lot čakal vrnitve svojega mladega rojaka, ki mu ni bil hotel verjeti, da se že štirje Evropejci niso vrnili iz globeli Kasse Zinabe, ene izmed redkih naravnih peklov, ki nanje naletiš v Guayani. Zdaj je vedel, kaj se je bilo zgodilo. Vedei je pa tudi, kaj mu zdaj nalaga dolžnost.
Hitro je zbral nekaj pogumnih mož
naHh dni
Za vsak prispevek v tej rubrik) plačamo 8 lir
Slabi gobarji
Gobe so danes važna hrana. Ljudje, ki se premalo potrudijo, da bi spoznali razne vrste, hodijo po gozdu in povzročajo pravim gobarjem veliko škodo. Koliko turkov, mlečnic, po-provk in drugih užitnih gob se pri nas zaradi nevednosti pokvari, saj jili ljudje kar poteptajo, da si jih potem nihče drugi privoščiti ne more.
Ultrazvok v tehniki
Moderna tehnika terja od svojih pripomočkov čedalje večje zmožnosti. Moderne iznajdbe zahtevajo močnejše in gospodarske namene. Sestavil je maj-
Dr. Liguori je opazil veliko množino železa v pesku na obrežju Ostie, ob ustju Tibere. Sinilo mu je v glavo, kako bi to železo lahko izkoriščali v
užival njen glas. Prav tako,
Kakor i	s,us- 1 lav
ko	zaPrtimi očmi poslušamo pev
v>t v t,?.. sem nezmožen gibanja in za Km j010’ P°siušal Valerijin glas. os^ ?. 1 Sv» se začela pogovarjati o boj:	zadevah. Tedaj sem zmerom
je i podiral v njeno duševnost. Bila navad	!1? ženska. Govorila sva o naj-
Seh	t^ih do najbolj zamotanih re-
*
p
tnu eoslo.me je obiskovala. Kljub te-Se Zll?m dovolj nehvaležen, da sem pres, ®l'0ln pritoževal nad prevelikimi straJn	njenimi obiski. Kako
Preživ*-80 ki'e u,'e, ki sem jih moral Qio u1 s?m> obdan z neskončno te-lom ^ °lečo glavo in razbeljenim če-kaj' t ?!no tisti, ki je že kdaj izkusil tisti „a lleSa, more to vedeti. Samo niia Sl n>ore predstaviti, kaj je pome-ve s ^ail?e navzočnost Valerije Deano->Ka 0V*tim nežnim glasom. ke2a J nat to pomeni?,« je dejala ne-dejal	Valerija.	^Bolniška sestra je
>l?a’ s*e uporni in prepirljivi.« jutro6- *e.’< sem skesano priznal. »To da se Ji nisem pustil mučiti. Zavest, tQUv.ani^ne morem videti v oči, me >01*1?0 '? c*an' TeSa ne zdržim več.« Vprašal- Ste la*‘° živčni?« je mirno
slišni *‘stega trenutka, ko sem prvič ČlovekVa®.. g*as- Strašno je, če ima je	Prijateljico,	pa ne ve kakšna
Kako	*mate I)a	tako mehek glas.
°braz?J^raBen mora biti šele vaš
se je smejati in je dejala: Prenf *	moi	obraz moje edino
d<jv,u0?'eilte, res ne bi mogla biti za-C t"8"«
Postni- S?m’ ^a stoji na koncu moje ^•iže in 8em želel, da bi prišla
močne;še pripomočke, takšne, ki so precizno izdelani in hkrati veliko zdrže.
Pred nedavnim so iznašli nov način kako doseči kar najmočnejše in natančne tehnične pripomočke. »Poplemenitili« so jih s pomočjo neslišnih ultrazvočnih valov.
Iz ikrom n ih začetkov, ko so dajali znamenja s pomočjo teh zvokov skozi morsko glob:.no, se je zdaj razvila mnogostranska tehnika z ultrazvoki.
Ultrazvoki so zračni valovi s 50.000 ali več tresljaji na sekundo, zvoki torej, ki jih ne slišimo, ki imajo pa kar največji učinek, ultrazvok lahko vežemo in urejamo po željah in potrebah. Ce kajkšen predmet .osvetlimo1 z ultrazvokom, potlej se na njegovi površini oblikujejo v presledkih vdolbinice in vzpetinice. Ultrazvok torej snov pregnete.
Ta učnek na primer uporabljajo pri topljenju rud. Plini se pod učinkom ultrazvokov zbero v vdolbinicah, pri vzpetinicah pa pridejo na površje. Pri tem se snov temeljito pregnete, kar prepreči zbiranje zrnc pri topljenju. Posledica je, da je s tem snov, odpornejša, hkrati pa s tem olajša predelavo. Vsekako se obeta ultrazvoku na tem področju še velika bodočnost.
Železo iz morskega peska
Pesek, posebno morski pesek, vsebuje več ali manj železa. Pred nedavnim je neki italijanski inženir dr. Liguori, iznašel preprost, a hkrati genialen na~ čin pridobivanja tega železa. S tem je priskrbel obrtnikom in ribičem italijanskih obal hvaležen postranski poklic.
hen, premičen stro ček, ki pere morski pe-ek, pri tem pa majhne koščke železa, ki so vmes, izloči s pomočjo magneta.
Stroj tehta samo 110 kil. Dva moža ga lahko prenašata in mu strežeta. Z njegovo pomcč.o lahko na obrežju Ostie ped ugodnimi pogoji pridobe vsa^ ko uro po 15 stotov magnetnega železa iz morskega peska. Pripomniti ;e pa kajpak treba, da pesek ob ustjih rek in v večjih morskih globinah vsebuje posebno veliko železa.
Od 3,5 milijona ton magnetita, kolikor ga je na italijanskih obalah po domnevah stiokovn;akov, je okrog 2 milijona ton tudi takšnega peska, ki vsebuje samo do 5 odstotkov železa in ga za zdaj še ne morejo racionalno izkoriščati. Vsekako bodo pa zdaj začeli to železo izkoriščati na debelo, ker se je izkazalo kot zelo donosno. 1’ek a te ra velika industrijska pod etja so si že pridobila pravico za izkoriščanje tega železa. Eno izmed teh podjetij bo to *elezo pridobivalo z modernimi eleKtromagnetskimi separatorji.
Koralle, Berlin
Največja zvezda na svetu
Na južnem zvezdnem nebu so zvezdogledi odkrili planet, ki je okrog 1200 krat večji od sonca. Po tem takšnem je torej največja zvezda na svetu.
Pri tem gre za dvojnega velikana: veliko zvezdo obkroža manjša zvezda. Z dal.nogledom obeh sicer še ne morejo razločiti, kajti oddaljeni sta okrog
in z njimi je starec Gaston krenil proti Kassi Zinabi.
Našli so dr. Meynarda. Njegov obrazi je bil mrtvaškobled. Bleda je bila tudi? polt vsega njegovega telesa. Nikjer ni-] so našli kakšne rane, nikjer niti sledu j kakšnega spopada. Samo na žili naj vratu so odkrili tik drugo zraven dru-! ge tri črne pike. Uuotovih so, da soj ta&ole nastale:	J
Ko je raziskovalec zagledal strahot-J no spako, privid, ki sta ga povzročila j neizdržna vročina v tem peklu in ne-j nadni strah pred smrtnonevarnim pa j-,
kom iz Kasse Zinabe, o katerem je} K,ior ne pozna drugih gob kakor bil pripovedoval Gaston, je ustrelil. I jurčke in lisičke, naj gobe vsaj v mi-Streli so privabili smrt. Kakor puščica * ru pllsti, da jih bo nabral gobar, ki se je spustil preti njemu pajek, takoj jih pozna. Sicer bi pa v teh težkih imenovanemu ptičarju podobna žužjeL J dneh nikomur ne škodilo, če bi se teka,, in ga ugriznil. Ce pa ugrizne pa-S meljiteje seznanil z raznimi užitnimi jek iz Kasse Zinabe, potlej človeka*vrstami. Tako bi si marsikaj prihra-umori.	♦	nil, saj bi si z majhnimi stroški lahko
Francoske oblasti v Guayani mislijo,} omislil ukusne gobove jedi. G. S. da je morilka njihovega mladega ro- J ;aka tako imenovana »črna vdova«,}	c„jr
najbolj nevarna vreta pajkov na svetu !	bOlldtlOSt	na kmetih
Tej trditvi pa nasprotuje dejstvo, dat časi so se tako obrnili, da se na-: črna vdova« ne živi v Guayani, med-1 šemu kmetu vrača njegova nekdanja tem ko je tako Imenovani ptičar tamI veljava. Prav je tako; vsakomur, kar
— kakor tudi drugod v Južni Ameriki J mu gTe.
— hudo razširjen.	J	Ni pa prav, če si nekateri na kme-
2 tih laste več, kakor jim gre. Pravih
Z kmetov sorazmerno ni mnogo med le-3500 svetlobnih let od nas. Lahko pa*temi. Vsaj pametnih in preudarnih opazujejo svetlobne spremembe, ki na- ♦ ne. Ti vedo, da bo vojna stiska mi-E.ane]o, kadar ena zvezda drugo za- J nila in da se bo takrat maščevalo krije in kadar pride man;ša na potij”ad njimi, ki pozabljajo, da smo me-okrog velike v položaj vzporedno z njo. t scai?*1 t-,udi ljudje.
Pri tem lahko ugotovijo fizično naravo} Nekje na Dolenjskem je oštirka, ki obeh zvezd in njuno velikost.	•	misli, da izletnikom milost deli, če
jim postreže. Kdor pride utrujen s
Glavna zvezda po velikosti baje 47 krat prekaša naše sonce, njen premer je pa za 1200 krat večji od sončnega premera.
hriba in se ustavi v gostilni, mora venomer piti, drugače ga bo neprijazno dregnila: »Za posedanje je na ipostaji dovolj prostora!«
J Vsem tem negostoljubnim dolenj-t skim rojakom dobrohoten pouk in J svarilo:
J Danes, ko ste brez konkurence, • imate edinstveno priložnost, da se za «stalno uveljavite. Ne nalagajte svo-Proti kačjim pikom zdravništvo že {jega gostoljubnostnega kapitala na dolgo upora hi a serume, pripravljene} oderuške obresti; trajno se samo so-iz živalskih sokov. Kemična industrija S lidnost obnese. Prišli bodo spet lepši doslej ni našla še nič boljšega. Predi časi in takrat bo vaša stara konku-nedavnim so pa začeli delati poskuse J renca s svojo preizkušeno kvaliteto z novim sredstvom rastlinskega izvo- X nujno izpodrinila vse, kar pozablja ra, ki obeta doseči še velike uspehe, f na minljivost sedanje konjunkturne
Rastlinski serum proti kačjim pikom
V južnoameriških pragozdovih ima velika družba stalno zaposlenih po 1000 delavcev. Več izmed njih je bilo ne-presatno nezmožnih za delo ali so pa celo umrli zarili kačjega pika. Serum, ki so ga zdravniki uporabljali v takšnih primerih, ni dosti zalegel, kajti
idobe in ne misli na jutrišnji dan.
Izletnik.
Brezobzirnost
Mnogokrat se vozim z avtobusom v mesto. Ob deževnem vremenu sa .vsakdo prav rad zateče pod streho tl serumi posebno v tropskih krajih J tega prometnega sredstva, posebno še ne ostanejo dolgo časa sveži in izgube J cej0 tisti, ki mora vsak dan meriti na učinkovitosti.	j pol ure dolgo pot, preden pride do
Zato so pri ranjenih delavcih upo- ♦ rabili novi serum. Naredili so ga ižt, Pred dnevi f miJc Pa primerilo, rastlin, ki jih južnoameriška indijan- £<ia	mogla	vec v avtobus, ker
ska plemena že stoletja in stoletja lje	° poln: .Res> kakor sardi-
uporabljajo kot učinkovito zdravilo Jne Y,^athcl 80 b',?fcpotn£* nabasam proti kačjemu piku. Mnoge izmed tehl1? ?acfnl Pr? vr.at!h- medtem ko sma rastlin *> natanko preiskal in v neka-	,okn.a	vldeh	na kcTu avt,ibusa
I^njih"^ 1^Dra?U^iit1,St1Okf0V' ♦ vodnik°je moledoval Fn°prosU, da Tu
dobil ime »Curarina serpentaria«. Tai‘Judjc pri vratih naredili prostor še
j.« Tdrugim, ki smo čakali zunaj. Zaradi
sok vbrizgnejo, dajo použiti ali ga pa dajo kar na rano. Uspeh je baje odličen.
obvo»Stra m' i® tako trdo pritegnila *°»< sem se zlagaL
Čulil in slišal sem, da se mi bliža. Zrahljala mi je obvezo, nehote sem dvignil roko in jo prijel za laket. Položila je mojo roko na prejšnje mesto in dejala smeje se: »Nobenih neumnosti. Ko boste spregledali, boste sami nase jezni, ko boste videli, da sem čisto vsakdanje dekle. Tedaj boste odšli, kakor vsi drugi.«
»Kateri drugi?« sem vprašal.
»Ali ne veste, da je razen vas v naši hiši še več bolnikov, s katerimi imam opravka« je dejala.
Zasovražil sem tiste »druge« in jo prosil, naj mi pripoveduje kaj o sebi.
»Mlada sem še,« je dejala. »Tri in dvajset let mi je, visoka sem 165 centimetrov, mojega obraza se še nihče ni ustrašil, vendar ni na meni prav nič posebnega.«
Moja radovednost je bila čedalje večja. »Povejte mi kaj več. Opišite mi svoje poteze, lase,« sem prosil.
»Barva mojega obraza je medla, lahko bi bila lepša,« je dejala. »Moji lasje so kostanjevi, moje oči so modre, nos imam nekoliko predebel, eden izmed tistih nosov je, ki nima na sebi prav nič aristokratskega. Imam nekoliko prevelika usta in zobje — zobje so rea beli, sicer nekoliko predolgi, prav gotovo spominjajo na karikature po časopisih.«
»Niti besede vam ne verjamem,« sem dejal.
»In vendar je res,« je dejala. »Imam lep glas, to je pa tudi vse. Samo moj glas vsakogar navduši. Potem ko spregleda, je razočaran in vse prijateljstvo mine. Poleg tega je moj obraz nekoliko šiljast. Ali si me morete zdaj nekoliko predstavljati.«
»Ne, nikakor. Prepričan sem, da
strašno pretiravate. Sicer pa harmonija ni važna za lepoto. Važen je splošen izraz obraza,« sem ji ugovar-jsil.
Valerija je vzdihnila. »Moja sestrična je čisto nekaj drugega,« je dejala. »Ali naj vam fiovem kaj o njej? Ona je hči mojega strica dr. Deana.«
»Niti najmanj me ne zanima,« sem dejal.
Valerija se je veselo zasmejala. Potem je prišla bolniška sestra in prekinila najin pogovor.
Priznati moram, da sem bil zaradi Valerijinega opisa nekoliko razočaran. Padel sem z nebes na zemljo. Naslednje dni se mi je celo zdelo, da je njen glas nekoliko zgubil na milini.
•
Kmalu se je pa prvo razočaranje umaknilo popolnemu zadovoljstvu. Pred mojimi duševnimi očmi sem natanko videl Valerijin obraz. Kostanjeve lase, debel nosek, velika usta. Harmonija med njenim sladkim glasom in njenim obrazom je spet postala popolna in me vsega prevzela. Ljubil sem njen obraz, kakor sem ljubil njen glas, njeno nežnost in sploh vse njeno bistvo. Z drugimi besedami, ljubil sem vse, kar je bilo z Valerijo v zvezi.
Moje oči so se že toliko izboljšale, da sem se smel gibati. Zadnje dni so mi celo dovolili, da sem vstal in hodil po sobi. Videl še nisem ničesar, vendar sem bil izredno dobre volje zaradi tega napredka.
Tisto jutro je prišla k meni Valerija.
»Pomislite,« sem ji dejal.» Jutri mi bodo sneli obvezo, lahko vas bom videl. To si bolj želim, kakor videti modrino neba.«
Idveh prav mladih damic, ki se nista [hoteli premakniti niti za en samcat ! korak, smo morali ostati zunaj na »dežju.
Avto je odbrzel dalje brez nas, ki Ismo poželjivo gledali za tistimi praz-Inimi prostori, katere sta nam zaprli ► oni dve damici, o katerih si ne vem [razložiti, ali sta bili brezčutni in »brezobzirni, morda celo zlohotni, ali >pa sta bili morda samo neumni. Ba.
Lep zgled
Ni dolgo tega, ko sem imel priliko »Zdaj bi mi bilo ljubše, da bi ostal J opazovati skupino mladih fantov, ki slep,« sem dejal.	J so se pogovarjali o vseh mogočih in
Čutil sem, da je na mojo roko ka- Jnemogočih stvareh. Glavno besedo med nila solza. Težko mi je bilo, da je Va- Jnjimi je pa imel mlad pristaš nogo-lerija jokala.	♦ metnega športa.
Potem mi je pripovedovala o svoji J. Mimo gruče se je pa pripodilo krde-
»Neizrečeno težko mi je povedati vam,« je dejala Valerija z izredno žalostnim glasom, »da me jutri ne bo tu. Moja teta je zbolela in pisala, da moram takoj k njej. Zato moram odpotovati.«
Sedla je na rob moje postelje in me gladila po roki: »Ni moja krivda,« je dejala.
Moje dobre volje je bilo takoj konec.
teti. Dejala je, da se morda ne bova: tako kmalu videla, ker bo pri njej! ostala do njene smrti. Teta je pa že; dolgo bolna in morda ne bo tako kma-J lu umrla. Naposled je dejala, da mora: takoj na vlak, ker ga bo sicer zamudila.
Sklonila se je čisto blizu k meni in| me narahlo poljubila na lice. Slišali sem samo 5e šum njene obleke, potem: je zaprla vrata za seboj in odšla.
Valerijiua teta se dolgo ni mogla! posloviti od sveta. Ko ga je naposled; le zapustila in je prišlo Valerijino pi-' smo, da se vrača domov, sem bil že' daleč. Pisma, ki sem jih ves čas svoje' bolezni pisal Valeriji so se mi pa j zdela kratka in dolgočasna. Nisem; namreč eden tistih, ki zna napisati,; kar čuti. Zato sem prav dobro videl; prepad, ki naju loči. Čakal sem samoj na trenutek, ko ji bom slednjič le la-; hko pogledal v oči in spet slišal njen; glas.
Nadaljevanje na 12. strani
lo razposajenih pobalinov, ki so se meni nič tebi nič obregnili vanje in jih pričeli obmetavati s kamni. Mislil sem, zdaj so pa dobri in pričakoval sem — kar bi vsakdo drugi tudi — da se bodo med seboj pošteno stepli.
Toda zmotil sem se. Mladi nogometaš je enega izmed pobalinov vjel za roko, ga malo stresel za ušesa in ga pričel — proti mojemu pričakovanju — poučevati, da se to ne spodobi za takega fanta, ki naj bi postal enkrat veliK gospod. Mladi mož ga je nekaj časa gledal po strani, a nazadnje se mu je tako imenitno zdelo, da ga je pr i jel za roko in ga ves čas ni več izpustil. — uanes ju v -krat vidim skupaj in zdi se mi, da sta postala prava tovariša.
Kako bi bilo lepo, če bi vsi starejši fantje tako dobro vplivali na svoje mlajše vrstnike. In še nekaj: pravijo, da so nogometaši sirovi, da ne poznajo olike in še marsikaj drugega. In vendar so med njimi tudi takšni, ki zanje to obrekovanje ne drži.	Prijatelj	mladine.
juha,* Špinačni r : Sir, kava.
ODGOVOR
Praktični nasveti za -
NAPISALA J. BOHMOVA
srečen zakon
Že nekaj dni je bil Jakob Blaner zelo slabe volje. Dobro je vedel, da so prišli zdaj zanj dnevi preizkušnje, da mu hoče usoda prekrižati njegove življenjske načrte in bistveno izpremeniti njegovo življenje.
Tisto jutro se je prebudil živčen in razdražen. Takoj mu je šinilo v glavo: danes se bo zgodilo nekaj velikega, danes bo padla odločitev! Edita ali moja žena, morda celo obe skupaj, mi hoče vzeti smrt. Njena volja je, za katero izmed obeh se bo odločila.
Segel je k telefonu in dvignil slušalko, takoj nato jo je pa spet položil na vilke. Danes je hotel za vsako ceno osebno obiskati obe bolnici. Takoj je moral izvedeti, ali je odločitev že padla.
Kakor mesečnik je hodil po ulicah do bolnišnice, kjer je ležala njegova hudo bolna žena. Pred dnevi je bila operirana na spodnjem delu telesa. Jakob Blaner je zaman ugibal, ali je dovolj močna, da jo bo prestala. Potem je mislil na Edito, svojo ljubico. Kako je prestala porod? Ali bo res postal oče? Korak za korakom so ga preganjale zle slutnje. Vse iznova se je moral vpraševati, zakaj si je usoda izbrala za obe njegovi ljubezni isti dan.
Pred očmi je videl svojo preteklost, Ljubil je svojo ženo in vendar je brez povoda odšel k drugi, samo zato, ker je bila dvajset let mlajša od nje. Ljubim Edito in ljubim svojo ženo, je e-štetokrat priznal samemu sebi in si ni mogel pomagati. Morda bo zdaj usoda odločila, katera izmed obeh mu bo ostala. Morda nobena?
(Ni treba izrezati, dovolj je, da si zapomniš!)
*
Sreča v zakonu nam ne pade sama v naročje: treba si jo je priboriti, jo negovati in si jo obdržati. Toliko drobnih stvari je, ki so na videz neznatne in nepomembne, pa vendar prepotrebne za povprečen in kompliciran zakon. Ne samo zanj, ne samo zanjo, temveč za oba v zakonu.
Če greš z ženo kupovat obleko, ji pomagaj pri izbiranju, ne samo iz občutka dolžnosti, temveč iz prijaznosti. Skušaj se za blago resnično zanimati in ji strokovnjaško svetovati, kjer bi njen okus odločal na škodo kakovosti.
Prav tako naj žena z ljubeznijo kupuje možu srajce in samo zato, da se bodo bolj trpežno nosile. Nikar ne mislite: ,to je dolgočasno'. Iz nakupovanja naredite vselej majhne praznike, ki se boste nanje zmerom z veseljem spominjali.
BI.... -, je stopil v dolg hodnik mestne bolnišnice. Nasproti mu je prišla bolniška strežnica. Sočutno je pogledala Blanerja v oči, takoj nato pa veselo dejala: »Gospod Blaner, vse je dobro, vaša žena je prestala operacijo in je že iz nevarnosti.«
>Hvala Bogu,« je mrmral Blaner, ko je nekaj trenutkov nato stal pred posteljo svoje žene, gledal v njene trpeče poteze in ji gladil roke. »Vsaj ti mi boš ostala,« je tiho mislil.
Toda Blanerja je srce podilo dalje. »Edita, kaj je z Edito?« mu je neprestano brnelo po ušesih. Vmes mu je pa pravil drug glas: »Sporoči sinu v inozemstvo, da je mati izven nevarnosti.« Takoj je odpodil to misel. Za sporočilo je imel časa dovolj.
Blu.ier je stopal skozi park v drugo večjo bolnišnico. Pri vratarici je .pra-šal, kje leži gospodična Kleinova.
»Soba 129,« je dejala sestra, počakajte, mislim, da je ne boste smeli obiskati.«
Sestra je za trenutek izginila, potem se je vrnila in oklevajoče povedala: »Zelo hud porod, sprva smo mislili, da bo dobro, potem je na v nekaj minutah izkrvavela. Deklica je pa močna in živi.«
Blaner je stal pred posteljo, na ka teri je ležalo mrtvo Editino telo. Njene poteze so izražale nadzemsko radost. Pokril si je obraz z rokama. To je bil torej odgovor usode! Kako srečna sta bila z Edito. Zakaj je morala tako mlada umreti? Njegove misli je prekinila sestra, ki mu je pokazala otročička. Blaner ga je komaj pogledal, strmel je samo v Edito in se zavedal, da je zdaj mrtva.
Kot žena zmerom pazi, da bo imel mož spodobno zavezano ovratnico, da mu ne bo nikdar manjkal gumb in da bodo srajce ob zapestjih zakrpane, če so že bile razcefrane. Da, tudi od tako prozaičnih stvari je odvisna sreča v zakonu!
Vendar ne misli, da moškemu ugajajo na ženski samo gospodinjske čednosti. Razvij zato tudi svojo iznajdljivost na področju okusa. Okusne obleke brez prevelikih stroškov bodo dvignile tvojo vrednost v moževih očeh in mu vlile tiho občudovanje do tvoje spretnosti v oblačenju.
Upoštevajta drug drugega želje in željice in si jih zapišita, če si jih ne
moreta zapomniti. Pogosto so to neznatne želje: pri njej na primer ovrat-na igla z ljubkim rdečim psičkom ali pa pisan šal, pri njem pa na primer nov avtomatski svinčnik ali moderen vžigalnik.
Prijetna presenečenja z obeh strani osvetljujejo vsakdanjost.
*
Pusti mu njegove muhe! Pusti ji njene muhe!
Ne zahtevaj, da bo imela rada iste jedi kakor ti. Bodi zadovoljen, če ti tvoje najljubše jedi okusno pripravi.
Nikar ji ne prepovej obiske prijateljici Pusti mu klubske dneve in ,seje' s prijatelji!
Ne izrabljaj zakona za zapovedovanje! (To velja za oba.)
Nikar ne bodi užaljena vsakokrat, če pride mož prepozno k večerji ali nekoliko pozneje domov, kakor sta se bila domenila.
Nikar ne zahtevajte, da bo življenje kakor po programu veselo zjutraj, opoldne in zvečer. Prizadevajta si, da bo vajino življenje vedro, vendar ne prisiljeno.
Nikar se ne dajta zmleti vsakdanjosti, ki je nevarnejša od silnih strasti. Imejta kdaj pa kdaj pogum tudi za otroško veselje, tako da bo ostal vajin zakon mlad in srečen. S.
Tudi obleka brez slehernega okrasa je lahko elegantna, če je lepe barve« dobrega kroja in iz dobrega blaga. Takšno obleko nam kaže gornja slika« barve je golobje sive s srebrnim odsevom, če jo pogledamo od strani. Edini okras so srebrne koralde in siv pas, nekoliko temnejše barve.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Krompirjeva juha, pražen ohrovt, solata. Zvečer: Hrenovke, gorčični krompir.1
Petek: Fižolova juha, jabolčni zavitek. Zvečer : Mleko, ajdovi žganjei.
Sobota: Goveja juha, sladko zelje, krompirjev pire. Zvečer: Opečena
■*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIilllllllll[>
I 0 KV I R JI	i
E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELIKE, E
KLEIN
E LJUBLJANA, Wolfova 4 E niiiiKiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiifE
»Ali boš ostal danes doma?« ga je vprašala žena, ko je dober teden po njegovem obisku sedela doma v sobi in se ji je prejšnja zdrava barva že vračala v lica.
»Pri tebi ostanem,« je dejal Blaner čudno izpremenjen. »Dovolj dolgo sem te puščal samo.«
»Ne,< je dejala žena, »ne zahtevam, da ostaneš zaradi mene doma, saj sem spet popolnoma zdrava.« Kljub temu Blanerju ni ušel srečen smehljaj, ki ji je zaigral okrog ust.
»Nekaj bi ti rad povedal, žena,« je dejal Blaner. »2e nekaj let si želiš deklico, ali ne?«
»Res je,« je dejala žena, »tako si želim hčerke, posebno odkar je Rudolf odrasel in ga ni več doma.«
Zakonca sta si nekaj trenutkov zrla v oči.
»Kaj mi boš povedal, Jakob?« je nenadno vprašala žena.
Blaner ji je povedal vse od začetka do konca, prav nič ji ni zakrival in nič preveč povedal.
»Moj otrok je, žena,« je potem dejal. »Ali mi moreš oprostiti ta veliki greh? Ali moreš razumeti, da človek lahko ljubi dve bitji?«
Žena je zamišljena obsedela na stolu. Spominjala se je d.ii, ko je sama sedela v robi in jo je mučila negotovost zaradi moževe odsotnosti. Spominjala se je pa tudi, kako vroče si je takrat želela hčere, ki hi bila pri ..jej, da bi se tako neskončno ne dolgočasila.
Blanerjeva žena se je dvignila in odhitela kakor mlado dekle v drugo sobo. Sama sebi se je zdela mlada. Možu je že odpustila in zdaj je bila vsa prežeta misli, da bo naposled le dobila hčer, čeprav ne svojo, vendar ne čislo tujo. Njena mati je bila mrt-
govedina od kosila, zelnata solata s krompirjem.
Nedelja: Gobova juha, nadevana paprika, vanilijev narastek. Zvečer: Kislo zelje, svinjske zarebrnice.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, goveji zrezki, sekanica iz sivk,1 solata. Zvečer: Mlečen riž.
Torek: Cvetačna juha, zelnati cmoki,* kranjska klobasa. Zvečer: Pasta fižol.
Sreda: Kostanjeva zrezki, solata. Z ve če
no jed, zelo se pa podajo tudi k prekajenemu mesu.
‘Kostanjeva jaha: Skuhan kostanj pretlačimo. Kostanjevemu pireju prilijemo prežgane juhe iz moke, masti in vode. Juho izboljšamo z oreškom in sladkorjem in jo vlijemo na prepečenec.
Skrivnost ženske mode
Kaj boste to zimo nosili? Da se boste lahko še o pravem času preskrbeli z vsem potrebnim za zimo, da boste lahko popravili svoje lanske obleke, vam bomo povedali, nekaj, kar smo izvedeli iz nekaterih modnih krogov.
1. Vse črte so manj poudarjene, nekoliko daljše. Krila so rezana naravnost, vsa širina se pa zbira spredaj v nezalikanih gubah.
2. Veliko kostimov. Jopice bodo dolge, ob bokih oprijemajoče, krilo pa ima dve do tri gube.
3. Hrbti so kolikor mogoče široki, toda okrogli. To se pravi, da morajo biti na notranji strani dobro podloženi, toda brez vsake vidne gube.
4. Veliki in široki klobuki, ki so pa bolj preprosti, kakor smo jih nosili
doslej. Dovolj je že samo lepa oblika. , brez vsakega drugega okraska,
5. čevlji bodo na zgornji sprednji strani potegnjeni navzgor.
6. Obleke s kratkim životkom morajo ; imeti širok pas iz blaga, če pa ima- j mo dolg životek, potem se pa mora tesno oprijemati telesa.
7. Se zmerom bodo modeme velike torbice vseh možnih oblik. Torbica, ki je na oko precej »navihana«, bo zelo poživila sicer preprosto obleko.
Krzno spet moderno
Modni stvaritelji so letos spet segli po krznu m z njim okrasili, ne samo plašče in kostime, pač pa tudi zimske popoldanske obleke. Moda si je izmislila vse možnosti, da krzna čim več uporabi. Tudi najmanjše koščke, ki smo jih včasih zametavale, letos lahko uporabimo.
Iz starih krznenih ovratnikov, plaščev in ;opic si letos omislimo velike žepe za kostim, za dveletno popoldansko volneno obleko. S krznom okrasimo rob klobuka, naredimo gumbe in podobno. Iz večjega kosa pa sešijemo kratek bolero brez rokavov, ki ga oblečemo čez obleko ali plašč. Zelo lepo se pa poda, če hrbet plašča pošijemo s krznom.
Pojasnila:
•Gorčični krompir: Skuhan krompir olupimo, zrežemo na rezine, potresemo s soljo in poprom in pustimo, da se ohladi. Ohlajenemu primešamo kisa, ki smo ga zmešali z gorčico. Z gorčico prihranimo olje, ki ga pa tudi lahko dodamo, toda še toplemu krompirju. Povrhu potresemo gorčični krompir s sesekljano čebulo.
•Sekanica iz sivk: Sivke očistimo, jim odstranimo vrhnjo sivo kožico in jih prav drobno sesekljamo. Nato jih prepražimo na razbeljeni masti s se-sesekljano čebulo, česnom in peteršiljem, jih osolimo in opopramo. Ko se sok ves izduši, je sekanica gotova. S sekanco iz sivk lahko obložimo tudi kruhke ali jih pa uporabimo kot dodatek k mesu.
‘Zelnati cmoki:	Lepi	zelnati	glavi
odstranimo storž in stebelca in jo kuhamo nekaj minut v slanem kropu. Potem liste prelijemo z mrzlo vodo, seseki amo in pražimo na masti. Ko se zelje ohladi, mu primešamo 1 ali 2 jajci, kruhovih drobtinic, kisle smetane in iz te zmesi naredimo cmoke, jih skuhamo v slani vodi in jih zabelimo s kruhovimi drobtinicami. Zelnate cmoke lahko damo na mizo kot samorioj-
va, zakaj bi ji ne postala ona druga mati!
Odprla je omaro, v kateri je dišalo po starih oblekah. »Vse mor; m prečistiti, vse obnoviti,« si je misli!.;. »Soba ne sme biti več polna žalosti, odslej bosta vladala v njej ljubezen in življenje!«
Vaš krzneni plašč jemlje slovo. Ne veste kaj bi naredili, nekaj kosov je tako izguljenih, drugi so pa še zmerom dobri. H krznu dokupite volneno blago iste ali druge barve in poskusite sešiti nov plašč. Iz blaga lahko vstavite samo rokave ali pa sprednji ali zadnji del. Za takšen plašč si sešijete pas iz blaga. Sicer boste prav zanesljivo sami dovolj iznajdljivi, da boste po vašem okusu sešili spet nov zimski plašč.
če je pa plašč tako ponošen, da za vas ne morete ničesar več narediti, potem pa sešijte plašček za vašo hčerkico, za katerega boste zanesljivo s krznom izhajali. H takšnemu plaščku ji skušajte sešiti tudi krzneno čepico in mufek. Tako jo boste oborožili proti zimskemu mrazu.
Kakšne vrste krzna bodo letos najbolj moderne? Prav vse od lisice, bobrov ine, nerca, astrahana, pa tudi domač kunec in ovca. Marsikdaj slišite kakšno zelo zamotano ime in si mislite, joj kakšno krzno je pa to. In največkrat se za takšnim krznom skrivata ali kunec ali pa ovca.
Obleke krasimo le s kratkim krznom, medtem ko plašče lahko z dolgim. če hočete biti tudi letošnjo zimo moderni, potem pridno sezite po krznu in ga uporabite čim več.
Umetnosf pripovedovanja
Ena izmed praktičnih in hkrati lepih jesenskih oblek, ki smo jih izbrali za vas iz vrste novih jesenskih modelov. Je iz črnega volnenega blaga, ukrojena izredno preprosto in zato posebno elegantna. Sedclce je iz črnega tila, izvezenega s črno svilo, tako da je videti kakor iz čipk. Menda ni treba pripomniti, da si lahko na ta način z malo stroškov apartno preuredite lansko ,malo obleko*, ki ste se je zaradi enoličnosti že nekoliko naveličale.
Zdi se ml, da vsi pričakujete od mene, da vam bom povedala skrivnost, kako se odpro srca otrok in tudi drugih odraslih poslušalcev s kakšnim nenavadnim in lepim pripovedovanjem. Tako zelo dobro se počutimo, če vemo, da nas nekdo z veseljem in zanimanjem posluša in tako kakor znajo poslušati otroci, ne zna nihče več. Mogoče pa nekateri ljudje prav zaradi tega tako slabo ali pa sploh ne pripovedujejo. Vsa umetnost v pripovedovanju je ta, da človek najde pravega poslušalca.
Vaši otroci so odšli k sorodnikom na počitnice in vi ste si tako zaželel* pravega .zdravilnega* počitka. Tud* vaš mož vas je razumel, zato je sedel na kolo in se odpeljal po lepi deželi« Med svojim popotovanjem je spet pti-šel domov, toda samo za dva dni. Spet si je naložil nahrbtnik in odpotoval naprej. Od teh dveh dni ste pričakovali vse najlepše in ste ju komaj dočakali. Toda čudo, dva človeka, ki 86 v vsakdanjem življenju razumeta bre* večnega izpraševanja, kar na lepem h® najdeta več prave poti drug do drugega. Med njima je kar na lepem vs* polno doživljajev enega izmed njiju«
Da je vaš mož še ves prevzet dogodkov od dni, ki jih je preživel sam, mU berete iz njegovih bleščečih oči. Hoč® se spet prilagoditi vašemu vsakdanjemu življenju, toda to mu ne uspe« Dolgo med seboj govorita o najhvaleŽ-nejšem motivu, o vremenu, o zemlje* pišu, o vseh drugih mogočih rečeh, samo o tistem, o čemer vi najbolj hlepite, o tistem nikakor ne moreta četi pogovora. Vi pričakujete, zahtevate svojo pravico, da bi zvedeli P1®' vso tudi o stvareh, ki se njega, sam® njega tičejo.
Tiste malenkosti, ki so se dogodil®
v njegovem življenju, ko je bil sah> brez vas. Vse bi zvedeli, če ne h* tako nestrpno pričakovali, da vam h° vse do podrobnosti povedal. Ker nist® bili z njim, hočete vedeti za vsak® podrobnost, vedeti hočete za vse nevarnosti, ki jim je morebiti za la® ušel. Postajate počasi nezaupljivi, nevoščljivi, nepravični.	H
Saj ste sami hoteli počivati, zaželel* ste si počitka sami zase, brez vseh domačih ljudi okoli sebe. Zakaj ste P®| rabili vašo prostost? Ali nima vaš m®“ prav takšno pravico izvedeti, kaj
vi počeli med njegovo odsotnostjo? A® nima tudi on pravico izvedeti za košček tiste skrivnosti, ki ste jo Prft globoko skrili v svojo dušo?	,
Otrok se nauči govoriti najprej P®* materi, če zna ta izrabiti pravi trenutek, da mu govori ne samo vzgojn®* temveč si vzame dovolj časa, da 8°" vori res iz srca in zna tudi s srcem Poslušati. Tudi mož se lahko nauči P°" zneje pripovedovati od svoje žene, 1®*** ko se pa tudi zgodi, da pozabi tak® pripovedovati, kakor ga je naučila njegova mati, ki si je vzela dovolj časa *" ljubezni kadar je nekaj pripovedoval svojemu sinu.
Zena, ki zna poslušati, je šele pr®v žena. če mislite, da ste tudi vi razu>n' na žena, potem se naučite pripovedovati, pa tudi poslušati.
• Porabni nasveti
U
Pri pletenju in kvačkanju niti n vozljajite. To ni lepo za oko, hkrati f" vam pa lahko vozel odvczlja. Za vdenite en konec niti v iglo in jo P1*' peljite skozi drugo nitko.	„
Praktična darila so zelo hvalež*®" Toda tudi ta moramo skrbno izb1® ' Otroku ne smemo nikoli, poleg Pj'3« tičnih reči, pozabiti darovati tudi
kako majhno igračko.
Joj, razbila sem kozarec. Med P®' ran jem črepinj sem se vrezala, a prav drobcenih še pobrati ne mo*® _ Vse lahko poberemo, če jih pobiran*
z mokro vato.	e.
Ce vas tiktakanje ure po noči vZ\r>
mirja, jo pokrijte s steklenim cem. Tiktakanja ne boste več shs»"’
na uro boste pa vseeno še videli.
Mat v 2 potezah
Večno elegantna In večno praktična .dvodelna' obleka. Krilo Je rezano poševno, da naredi postavo vitkejšo, na jopiei tečejo pa črte vodoravno. Vsaka praktična ženska ve, da lahko h krila oblečemo belo bluzo in dobimo novo kombinacijo, prav tako kakor lahko jopico nosimo na enobarvno krilo in imamo spet novo obleko. Obleka, ki Jo vidimo na gornji stiki, je Iz vinsko-rdeoe volne, črte so peščene barve.
no zapisovali njihove uspehe v preizkušnji, ki je trpela točno šest mesecev.
Otroke so opazovali in Jih navajali na tovarištvo, potem so jih opazovali, koliko smisla in navezanosti so pokazali do novih učnih predmetov, koliko dobrega srca imajo in na dobro voljo in pridnost za učenje.
Kakor so pričakovali že učitelji sami, so razvajene otroke njihovi tovariši prekašali, in to še prav občutno. Prekašali jih niso samo v učenju, prekašali so jih tudi v vseh drugih zmožnostih.
Zato drage mamice, pa tudi vsi očetje, nikar ne razvajajte svojih miljen-cev, če nočete, da bi bil raš otrok v življenju nesrečen. Otroka vzgojite tako, da bo šel samostojno po vseh poteh tega sveta, z glavo pokonci in se ne bo abal niti še tako hude preizkušnje.
Dobra drža
Če vas že narava ni obdarila z gra-ijozno hojo in prijetno držo, si mo-ate razne nedostatke same popraviti i se nekoliko opazovati. Ko bi ženke vedele, koliko je odvisno od lepe oje in drže, bi se jim zdela važnejša
od trajno nakodranih las in nardeče-nih ustnic.
Kadar s kom govorite, nikar ne nagibajte glavo na desno ali levo ramo, zakaj zdeli se boste afektirani, kar gotovo nočete biti.
Rajši držite glavo pokonci in vzravnano; tako boste naredili vtis ženske, ki ve, kaj hoče in takšnih gotovo ni nikoli dovolj.
2 Zelo moške ali zelo grobe ženske se rade postavijo tako, da je med nogama dobre pol metra prostora. Takšna stoja se poda samo zelo mladim dekletom z dolgimi nogami in nagubanimi krili. Ker pa ne ostanemo vse življenje otroci, se rajši postavimo tako, da stojita obe nogi spo-redno, druga ob drugi, ena nekoliko naprej z vpognjenim kolenom. Ta stoja je zelo prijetna in ne utruja.
SNajgrše je pa, če ženska sedi z razkoračenimi nogami in ima povrh vsega še kratko krilo. Sedimo tako, da položimo noge drugo ob drugo, da se koleni dotikata. Tako bodo videti naše noge vitkejše in gracijoz-nejše, krilo bo pa padlo v lepe gube, ki nam bodo pripomogle do estetske zunanjosti.
Za službo, za jesenske izprehodc, pa tudi za kavarno, če je iz temnejšega blaga, je gornja jesenska obleka s slikovitimi žepi prav primerna.. Oblečemo jo lahko pod zimski plašč; tako nas bo — ker ima dolge rokave — prijetno grela v hladnih dneh.
Hovosti Ut Počiva
Psički, ki so prej radovedno gledali; iz modemih avtomobilov, so zdaj do-; bili drugo mesto. Modemi Parižani so; si pritrdili na svoja kolesa poeebne; koške, vanje so pa posadili svoje štiri-; not - ljubljence. Tako psički niso nič; prikrajšani.	;
Modema Parižanka je spet ovila svoj; obraz v raznovrstne pajčolane, kakor v; starih dobrih časih. Samo na kolesu; dosledno nosi na glavi turban, ker je; ta še najodpomejši proti vetru.
Posebno iznajdljivi kolesarji so na-; mestili na svoje zadnje kolo velike; modeme slamnate torbice, v katere lahko shranijo vse potrebščine za izlete.
Zenske, ki še zmerom hodijo druga k drugi na čaj, nosijo sladkor s seboj. V ta namen so uvedle novo modo majhnih vrečic, z napisom; moj sladkor. Te vrečice postavijo poleg sebe na mizo, potem pa sladkajo čaj, kolikor jim pač dovoljuje notranjščina vrečice.
Po trudapolnem delu -zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
CARO—KANN
E. Bogoljubov—dr. M. Euwe
1. partija dvoboja
Karlovi Vari, 20. VII. 1941.
1. e4, c6. 2. ScS, d5. 3. Sf3 [Beli je ubral manj navadno pot, namesto 3. d4, kar pa tudi ni slabo] Lg4 [v tej vari-janti mora lovec samo sem, vendar izkušnja kaže, da se s predhodnim de4 laže izenači] 4. h3, LXf3 [upoštevati se dš še Lh5] 5. DXf3, e6. 6. d4, Sf6 [na de4 bi beli gotovo igral podjetno 7. SXe4, DXd4. 8. Le3, DXb2. 9. Lc4!] 7. Eg5, de4. 8. SXe4, Le7 [Zdaj pozicija nekoliko spominja na francosko igro] 9. LXf6, LXf6. 10. 000, Le7. [vprašanje je, če se mora lovec res umakniti] 11. Kbl, Sd7. 12. c4? [Beli je nekoliko v prednosti, saj je bolje razvit in več prostora obvladuje. Toda črni mu hitro dokaže, da se d4—d5 ne dš izvesti. Zelo dobro je bilo 12. Dg3 ah vsaj 12. Ld3 in črni bi ne bil še rešen vseh skrbi] SfG. 13. Sc3, LM. 14. gi, Da5. 15. Se2, 000 [Tako ima zdaj beli skrbi s kmetom d4].
16. Lg2, Td7. 17. De3, Tlid8. 18. a3, Lo5 [črni se ne boji b4, saj bi lahko odvrnil Db6 ali oelo LXb4; na LT8. 19. Sc3 z gS bi se belemu res še posrečilo izsiliti d4—d5 z izenačenjem] 19. g5, Sg8. 20. Kcl, Lbfi. 21. c5 [Prej ali slej nujno, seveda je s tem strateški načrt belega popolnoma propadel] Lc7. 22. Le4, Se7. 23. f4, Sf5. 24. Dc3? [Površnost, ki velja kmeta; hočeš nočeš, potrebno bi bilo 24. LXf5] DXc3 + .	25. bc3, Sg3! 26. SXg3,
LXf4+. 27. Kc2, LXg3. 28. Tdfl, Lh4. >9. Thgl, h6 30. gh6, gh6. 31. Tg7 [Beli sme zaradi različnih lovcev gojiti upravičene nade na remi, čeprav ima kmeta manj. Toda izmenjava ene same trdnjave v takih primerih vedno olajša delo močnejši strani] f5. 32. TXd7, TXd7. 33. Ld3, Tg7 [zdaj črni gospodari nad edino odprto linijo] 34. Lc4, Tg2+. 35. Kb3, Kd7. 36. Tf3, 1*5. 37. Lfl, Th2. 38. a4, b6. 39. cbfi, abC. 40. La6, Kd6. 41. Kcl.
[Euwe ugotavlja, da bi bilo pravilneje s 41. Tg3 preprečiti, da bi črni lovec prišel na lepše mesto] Ld2. 42. ;Lc8 [zdaj namreč 42. Tg3 pi več šlo: f4. 43. Tg6, TXh3 z napadom na c3] 14. 43. Kd3, Le3 [Beli je precej na tesnem, pa bo še slabi a kmet padel] 44. La6 [ali 44. Kc4, Tg2 s grožnjo Tg3] Ta2. 45. Lc4, TXa4. 46. Tfl, Ta7. 47. EbS, Tg7. 48. 1x11, Tg3. 49. Lg4, b5. 50. c4 [Beli Je nekako v nujnici; b-kmet se na vsak način osvobodi] b4. 51. Ke4, b3 [Čeprav Euwe sodi, da je ta kmet morda prenagel, ni pa razvidno, kaj naj bi črni drugega pod vzel, ko še ne sme menjati trdnjav; Ld2. 52. Tf2!] 52. c5+, Ke7. 53. Tbl, Lf2. 54. Lf3 [54. KXf4, Td3! in črni obdrži močnega b-kmeta] LXd4. 55. TXb3, EXc5. 56. h4, Le3. 57. Tb7 + , Kd6. 58. h5, c5. 59. Tb6+ [Beli ne sme po h-kmeta, ker mu c-kmet uteče] Kd7. 60. Tb7+, Kc6. 61. Tb8, Kc7. 62. Ta8, Tg5. 63. Ta6, Kd7. 64. VeZ [Zaradi različnih lovcev se more beli še žilavo braniti, pa čeprav ima tri kmete manj. .Toda Euwe je strokovnjak posebno za Ivse končnice z različnimi lovci] Td5. :65. Lb5+, Ke7. 66. TXe6 + , KXe6. 67. :Lc4, Kf6. 68. KXd5, Kg5. 69. Le2.
; [Belemu se je posrečilo dobiti vsaj 'enega kmeta nazaj, vendar pa se je Ipoložaj čisto razjasnil: črna končnica :je dobljena, ker sta prosta kmeta do-'volj narazen; s kmetom n. pr. na d4 'bi se že ne dalo več zmagati, pač pa seveda, če bi bila kmeta vezana. Cmi mora zdaj s kraljevo podporo samo kmeta čim dlje prignati, da bo eden od njiju lahko hitro utekel do dame] Kh4. 70. Kc4, Kg3. 71. Lc4, Ld4 72. Ld5 [Le2, Kf2 in f3] f3. 73. Kd3. f2. 74. Ke2, Kg4 [pa še k drugemu kmetu!] 75. Lf7, Kf4. 76. Ld5, Le3. 77. 1*2, c4. 78. Ld5, c3. 79. Lb3, Kg3. 80. Kfl, Lc5.
81. Ldl, Ld4. Bell se mora vdati, ker ga nujnica pokonča: 82 Ke2, Kg2. —
82. Le2, c2. — 82. Lb3, Kf3—e3—d2.
Rešitev problema št. 140.
1. Sd5, Lc4. 2. Df2
1. ... LXc2. 2. Sf6 +
1.	...KXd5. 2. Dd2 +
Urejuje A. Preinfalk
1 X ...........
Ljuba,	stara
ro*na torbica rukoli ne učin-ekgantno, nekaj tujega in ix|a veje od nje; prav zato mora pa -™1 “»ra ročna torbica biti izvrstno -Jovana, posebno zdaj, ko mora dolgo da i ^a' KaJPali sem prepričana, rv^if6?0 ravnate z njo in jo takoj' J”~iete v popravilo, če kakšen šiv popusti,
Ce je kljub pažnji torbica ob dežju Jr ®' 3° ha hladnem kraju posušite, Kakor pa ne nad štedilnikom. Ce Pazite kakšen madež, ga takoj od-rarute. Razen o splošni negi torbice, fate poznati pa tudi nego raznih st usnja, zakaj le če boste torbico negovale glede na usnje, bo ostala res J^3- Prinašamo vam nekaj nasvetov nego različnih vrst usnja.
Neg* svinjskega usnja: najbolje, če P1 negi tega usnja uporabljamo ščetko inehkega gumija. Ce opazite velike v	Ognite	z	milnico,	ki je
nii i mal° vode. Pustite posušiti in prevlecite suh madež s suhim milom. Mo zdrgnite z volneno krpo. Te tor-^°be s časom izredno lepo patino ne potrebujejo sicer nobene posebne noge.
torbice: za čiščenje teh ele. =®ntnih torbic uporabljamo kar belo xe,no za čevlje, ki jo na tenko nane-nio z mehko krpo na torbico, potem Sr® krpo — ne s ščetko! — drgnemo, do +fr*Se usn;e ne sveti. Ko je bilo še osti jajc, smo snažili torbice z ja;č-01 beljakom, ki smo ga stepli v rahel
in mu primešali pod nastrgane čebule. Zelo lepo se da osnažiti lak tudi z mlekom. Nikoli ne sinemo laka čistiti z bencinom ali terpentinom!
Belo usnje: najlepše in najbolj enostavno ga osnažimo z belo kremo za čevlje. Lesk mu damo z beljakom, stepenim v sneg. (Pri današnjih časih se bomo pa lesku odpovedale in uporabile beljak še v praktičnejši namen: v kuhinji.)
Crno usnje: prah moramo najprej skrbno očistiti, prav tako madeže: za čiščenje uporabljajmo tekočino, ki smo jo pripravili iz dveh tretjin 30°/onega alkohola in ene tretjine glicerina. Po-sipljimo z magnezijo in zdrgnimo z mehko, čisto krpo.
Jelenovina: najprej skrtačimo torbico s trdo ščetko, tako da postane usnje hrapavo. Nato s smirkovim papirjem zdrgnemo madeže in šele nato skrtačimo vso torbico še enkrat s mehko gumijasto ščetko.
Ce je torbica res že zelo .zdelana', jo takole osvežimo: najprej jo z milom temeljito umijemo, dobro izmijemo in jo posušimo, da je čisto suha. Nato jo vdrgnemo s tekočino, ki jo takole pripravimo: 30 gr. voska stopimo, pridamo 50 gr. vazeline, 15 gr. politure za pohištvo v barvi torbice in 20 gr. ter-pentinovega olja. Ko pripravljamo to mešanico, moramo paziti, da nismo kje v bližini odprtega ognja. Mešajmo jo, dokler se ne shladi. Namažimo torbico s to mešanico, pustimo, da se posuši m zlikajmo z mehko volneno krpo.
ne
grozdje kot zdravilo
y naših časih, ko so se prav vsi aceli zanimati za vitamine in nam Phporočajo razne sadeže, češ ta vse-uje ta in ta vitamin, ki je potreben a to in ono. Med vsemi sadeži nam Pa najbolj priporočajo grozdje, ki od teh ohrani največ vitamina.
Grozdje pa nam ne priporočajo ajno zaradi vitaminov, temveč tudi at°, ker je znano, da je zelo dobro ,0 ..Sadje, zelo dobro kot vino, še °ljše pa vpliva na človekov organi-em sve£ grozdov sok. Grozdni sok Cisti kri in jo tudi presnavlja, lahko tudi desinficira od tifusa okuženo odo in tako prepreči bolezen. Prav ako kakor vse drugo sadje zelo godno vpliva na želodčne žleze. Grozdna kura dobro vpliva na jetr-. ! in prebavne bolezni in pri vseh oieznih sklepov, ki vodijo do raznih eym. Grozdne jagode vsebujejo ne-aj sladkornih sestavin, ki jih imenujemo grozdni sladkor, zato tudi oddajajo toploto. Poleg različnih soli in 'slin, vsebujejo tudi železo, apnenec a natrij. Grozdni fermenti se dobro nanesejo sterilizirani v grozdnem soku, ki ga lahko spravimo za vse leto.
Grozdno kuro bi sicer morali delati P°d zdravnikovim nadzorstvom, ker jo sak človek po svoji starosti in kon-'tuciji drugače sprejema. V sploš-em pa tudi tu sežemo po srednji ^atl poti in sežemo po kuri, ki nam n zmerom koristila. Najbolj primer-, a Je pa za slabokrvne, živčne in sla-*ne ljudi.
Grozdno kuro pa naredimo takole: Najprej si moramo zbrati toliko ■ Tajnosti, da bomo vzdržali 3 do 4 K p6.’ *^e hočemo doseči pravi uspeh, j- J.c'no grozdja, ki ga moramo posti na dan, določimo od pol kile do r* kile. To količino vsak dan stop-he*k G^1° za P°* k’le' K° Pa se nam že Vs v ilco uPre- tedaJ’ pričnemo jesti ak dan pol kile manj.
kih*r°2^je jemo na dan v treh obro-g n. Najprej pojemo zjutraj med 6 in i hto polovico dnevne količine, to je ^ lr.t kile do 1,5 kile. Eno uro pred čin -tn P0jem0 četrtino dnevne koli-yne in zadnjo eno uro pred večerjo, k teh tednih skrbimo zato, da ne *o preveč jedli in da bomo tudi *dravo živeli.
<jJ'** vsem pa moramo skrbeti zato, j- ho grozdje dobro oprano, če le j S°če v topli vodi. Ne smemo pa str	in	zrnov,	ker	ti	vsebujejo
^nrpe Najboljše je, če si stisnemo R Ja8pd sok, in če imamo doma roč-stiskalnico, to lahko prav hitro tedinio.
°skusite tudi vi narediti to zdra-p0n° kuro in videli boste, da boste n- niej popolnoma sveži in kakor
^ er°jeni.
krSčenka
ez noč, ko še sami niste vedeli, j Postali botra majhnemu bitju, ki v Prijokalo na svet svojim staršem
ku
hajvečje veselje. Pri krstu ste otro-
darovali zlato verižico, dali na-
stea,Co babici in cerkovniku in s tem Sa °dpravili. Včasih ste se, morda Jla pnkrat na leto, ko vam je pri-
!j"n
a krščenka voščit praznike ali za
e Vam je težko pri srcu 111 si želite malo razvedrila, potem sezite »Družinskem tedniku«!
god, spomnili svoje dolžnosti, in ste ji stisnili v roke nekaj drobiža, če vas je pa dobila pri dobri volji, pa morda še kaj več. S tem ste pač pokazali, da časti, da ste botra, še niste pozabili.
Zadnji čas nam je prinesel toliko novih dogajanj, toliko izprememb in novih dolžnosti. Danes nam povsod lahko povedo, da otroke vzgajati v teh časih ni posebno lahko. Vsaka izobrazba otroka ima tudi svojo materialno stran, in včasih se zgodi, da lahko otroku nudimo nekaj drugega kakor smo mu prvotno določili.
Vsa ta odkritja so- ostala tako očita, da ne smemo botrstvo nič več šteti med posamezne časti, ki jih lahko vsak posameznik doseže. Ce postanete zdaj boter ali botra, se morate zavedati prav vseh dolžnosti, ki vas vežejo z otrokom in tudi z njegovimi starši.
Lahko se zgodi, da krščencu umre mati, oče, ali pa še celo oba, zgodi se, da starši ne morejo več skrbeti za svojega otroka, tedaj morate poseči vi botra vmes in skrbeti za njega. Kadar vam bo otrok dejal botra, takrat boste občutili, da vas tudi s tem otrokom nekaj veže. Ta otrok ni vaša hči ali vaš sin, niti nečak ali nečakinja, on je tuja kri, toda med vama je le duševna sorodnost.
Vsaka botra bi se morala potruditi, da bi spoznala svojo krščenko, da bi ji lahko v pravem pomenu besede nadomeščala mater ali očeta. Postati bi morala ena izmed tistih ljubeznivih in nenadomestljivih idealnih tetk, ki si jih vsak otrok želi. Otroka bi morali razumeti tudi takrat ko nekoliko do-raste in jih starši v njihovi razposajenosti in živahnosti nič več ne razumejo, ker so pač sami že pozabili, da so bili mladi in so si tudi želeli tete ali strica, ki bi jih v vsem, prav v vsem razumel.
Vsa darila, ki jih darujete krščen-cem, ne bodo nič več samo nekaj vljudnostnega, našli bodo zmerom dovolj prostora med njihovimi izbranimi in najpriljubljenejšimi stvarmi. Saj le vse razumevajoča botra bo našla za svojega razvajenčka nekaj, za kar bo vedela, da mu bo ustregla in povzročila veliko veselja. In kaj si naj želi botra še več, kakor smejoče lice in vesele očke svojega varovanca. To sta ji hkrati tudi, že poleg druge zahvale, največje plačilo.
In tako rasteta skupaj, botra in krščenka v največji povezanosti veliki nalogi nasproti. Za oba obstaja tako resnična povezanost, da o njej ni treba veliko govoriti. Na vsak način pa ne postane takšen odnos med obema nič več samo vljudnostna oblika, ki jo je ustvarila družba s svojimi pravili. Kot botra se ne čutite nič več »čaščena« v starem pomenu, toda lahko ste hvaležni, da vam je bila duševna bodočnost vašega varovanca zaupana.
Nikar ne razvajajte svojih otrok J
Mnoge mamice razvajajo svoje otroke in jih tako nehote slabo pripravijo za n ihovo življenjsko pot. Otroka, ki naj bi enkrat v življenju nekaj dosegel, morate vzgajati samostojno, da si bo znal sam v vsaki priliki pomagati.
Nedavno so v Ameriki naredili zanimiv poizkus z otroki, ki so prišli v šolo. Otroke so razdelili v dva oddelka, in sicer v oddelek otrok, ki so jih njihovi starši po vseh pravilih razvajali, in pa v otroke, ki so bili vajeni na i strogo pravično vzgojo. Učitelji so toč-
Problem št. 141
Sestavil P. Faletto
(W. Schztg. 1937.)
10. nadaljevanj«
Samo kratek in vendar neskončno dolg trenutek traja ta omotica. Neverjetno, kako dobro se zna ta človek obvladati! Hkrati začuti, da je ob tej misli njeno čustvo zanj dobilo globino.
Ko spet sedita in ji s stvarnim, hladnim glasom narekuje pisma, se ji zdi, da je sanjala. Samo odvita preproga, vnemarno porinjena v kot sobe, ji priča, da je bilo resnica. Kaj je bilo resnica? Da je plesala? Ali ni plesala že tolikokrat in s toliko moškimi? In ali imajo sive, očitajoče oči kakšno pravico do očitka? Saj jih niti ne pozna! Videla jih je samo enkrat v življenju!
Alenka je stopila od okna, se hitro slekla in utrnila luč. Dolgo ni mogla zaspati. Skušala si je dopovedati, da ni storila nič slabega, da ni nikomur škodovala in da je odgovorna samo sama sebi, toda še v polsnu jo je mučil čuden, nemiren strah. Tik preden je zaspala, se je odločila, da bo drugi dan odšla k Milki, nenadno je začutila pekočo potrebo po drugem okolju.
Drugi dan po kosilu se je res peš napotila na Dolenjsko cesto. To pot se tudi ni oblekla novega kostima, nekoliko zaradi Milke, ne kaj pa tudi zato ne, ker je bila glede obleke moške nravi in je rajši nosila ponošene, stare, toda domače obleke kakor pa nove, ki se nanje še ni prav privadila.
Nekoliko radovedna na vtis. ki ga je na prijateljico naredila Skalarjeva, pa tudi na to, kaj bo dejala Milka k okolju, kjer zdaj živi, je pozvonila. Milka je bila sama doma.
»Kako dolgo te ni bilo k nam?« so bile njene prve besede. Alenka je takoj opazila, da je vedrejša kakor je bila poprej in da tudi ni več tako drobna in bleda.
»Slišala sem, da sta se z gospo dogovorili za mesec dni,« se je ognila očitku.
»Da, res. Lepa je, toda nesrečna, ali ne?«
»Ne vem, zakaj naj bi bila nesrečna?« je vprašala Alenka, čeprav je tudi sama slutila, da gospa Skalarjeva ni mirna, ne srečna.
»Tudi jaz ne, toda po očeh se ji vidi,« je preprosto odgovorila Milka in prijela šivanje, ki ga je bila odložila, »Obleko popravljam. Gotovo veš, da se je gospa premislila in da bo šla na morje in ne v Slatino?«
Ne, Alenka tega ni vedela. Kaj neki je bil vzrok gospenje odločitve? Milki je bila sicer dejala, da se čuti dovolj močno za počitnice ob morju, posebno zdaj, ko še ni hude vročine, toda Alenka je slutila še nekaj drugega.
»Za kateri kraj se je odločila?« je vprašala.
»Za Makarsko.«
Nehote je zagledala pred seboj visoko, sivo goro, s sinjim nebom ▼ ozadju in prav takšnim kristalno čistim morjem ob vznožju. Ženske v črnih krilih in rutah prodajajo na peščini sveže odtrgane smokve, ki na njih še drhti jutrnja rosa... Nekoč je bila v Makarski z očetom in materjo, komaj odrasel otrok. »Ali si ji kaj omenila?«
»Sama je uganila.«
»No in?«
»Dobra ženska je. ,Nič zato‘, je dejala, ,prav gotovo vam ne bo škodovalo, mene pa tudi ne bo motilo*.«
Kako lahko je bilo zdaj na lepem vse za Milko! Morda se dado vsi problemi z nekaj dobre volje tako hitro in gladko rešiti? Hkrati je pa že začutila, da je ta misel napačna. Od človeka samega je odvisno, kakšni so problemi, ki jih ima in kako jih reši.
Bila je še premlada, da bi se zavedala, da se nam zde problemi drugih zmerom lahki, naši lastni pa težki in zamotani, če bi videla Milki v srce, če bi poznala njeno življenje in njene stiske od blizu, bi jo najbrže postalo sram lastne neodločnosti in malenkostnih zadev, ki so se ji zdele težavne in malone nepremagljive.
Milki še zdaleč ni bilo tako lahko, kakor je bilo videti na zunaj. Edino misel, da jo čaka drugo, samostojno življenje ob strani moža in otroka, ji je dajala moči, da je tiho prenašala drobna materina ponižanja in da se ni zgrozila ob pogledu v svoje dosedanje življenje in v svoje detinstvo.
V njenem revnem, preprostem življenju je bilo doslej le malo svetlobe. Tudi najlepši spomini so bili umazani z vsakdanjostjo, ki se ji ni bilo moči odtegniti, čeprav je bila Milka človek, ki je kljub vsemu skušal rešiti vsaj tisto bore, kar se je dalo rešiti, dekle, ki je kazala veder obraz, čeprav se je morala premagovati, da se ni razjokala, je zdaj čutila, da ne bi mogla niti leto dni več tako živeti.
Kakor nekaterim dom pomeni tisto mirno zatočišče, ki se vanj lahko zatečeš še ob tako hudih preizkušnjah, tako se je zdel Milki od nekdaj tisti nesrečni kraj, ki so se ob njem razbile njene najlepše sanje, ki jo je vse m vse znova poni-
m
i i i i i i i
i	m m i	i	i	i i
i	i i i m	i	i	m
i	i m i i	i	i	i i
i i
i i i i i
I I I I I I I I I ! I
LJUBEZENSKI ROMAN |IZ DANAŠNJIH DNI
ževal, plašil in preganjal. Središče tega doma je bila njena mati.
Ahčinka, kakor so jo klicali sosedje, je bila sebična, samovoljna ženska. Njena sebičnost se ni ustavila niti ob ljubezni do moža — kolikor je bilo njeno plehko čustvovanje zmožno tako globokega čustva — niti ob ljubezni do otroka. Dokler je bil še mož živ, je stresala svojo večno nasajenost nanj, zakaj otrok je bil še premajhen, da bi ga bilo vredno žaliti.
Ko je mož nekaj let po otrokovem rojstvu umrl za pljučnico, Ahčinka ni bila žalostna, temveč užaljena. Tako ji je bilo pri srcu, kakor psu, če mu vzameš mačko, ki zmerom bfevska nanjo. Zdelo se ji je nemogoče, da bi ji mogla usoda vzeti nekaj, kar je bilo čisto njenega, povezanega z njo v sovraštvu in prepiru, v sebičnosti in nejevolji.
Milka se je še medlo spominjala, da sta se z očetom zatekala drug k drugemu pred materino neumnostjo in hudobnostjo. Da, bila je še bolj neumna kakor hudobna, zatb je bila vsaka borba z njo nemogoča.
To je Milka spoznala, kakor hitro je nekoliko odrasla. Odtegnila se je materi, in čeprav ji nikoli ni ugovarjala, čeprav je tiho puščala, da jo je mučila in poniževala, je Ahčinka čutila, da je močna, močnejša od pokojnega moža in da je ne mara.
C e bi bila pametna, bi se izpre-menila in si skušala pridobiti otrokovo zaupanje. Ali bi pa ostala nedostopna in sebična, ne da bi si jemala otrokovo hladnost k srcu. Bila pa ni ne dovolj trdna, ne dovolj bistra. Bila je do Milke krivična, hkrati se je pa obžalovala, ker je otrok ni maral. Smilila se je sama sebi; s časom ji je to usmiljenje tako prešlo v kri, da je mogla poiskati nekoga, ki bi mu mogla zaupati svojo ,bolest1, kakor je tako rada imenovala svoje razočaranje nad hčerjo.
Ta nekdo je bil upokojen davčni uradnik Brus, zajeten, dovtipen dedec. Kakor Ahčinka, je imel tudi sam svojo ,bolest‘, samo da je ni jemal tragično. Ce bi si nekdo vzel za nalogo ogledati si njegovo življenje, od rojstva pa do priletnosti, bi spoznal, da mu ni prizanašalo, temveč ga celo tlačilo k tlom, da se mu je pogosto le s težavo izvil. Ker si pa narava prizadeva ohraniti ravnotežje, mu je dala živahen, veder temperament, ki mu je pomagal v še tako kočljivih trenutkih.
Bil je oženjen, toda z ženo se nista razumela. Ljudje, ki so poslušali njo, ko se je pritoževala nad svojim zgrešenim zakonom, so bili prepričani, da je Brus kriv razdora. Brusovi znanci — in teh ni bilo malo — so se pa vneto potegovali zanj in dolžili vse krivde ženo, češ da je ljubosumna in živčna ženska, ob kateri bi se moral naveličati zakonskega življenja celo takšen veseljak in dobrovoljnež kakor je Brus.
Imel je dva sinova, ki sta ostala pri materi, pa sta na tihem rajši imela očeta, ker jima je dajal za cigarete in za kino. Prvorojencu je
bilo šestnajst, mlajšemu trinajst let. Večji je že dvakrat ušel od doma, prvič oborožen s kuhinjskim nožem, ko mu je bilo deset let, drugič nekoliko bolje opremljen; ujeli so ga, tik preden se je hotel vkrcati na ladjo. Mati se je jokala, bala in jezila, Brus je bil pa celo ponosen na fantovo podjetnost in je rad pripovedoval o njej svojim tovarišem ob kozarcu cvička.
V svetovni vojni ga je hudo prizadejalo: šrapnel mu je bil odtrgal stopalo desne noge, tako da je nekoliko šepal, čez to nesrečo je znal priti s svojim nezlomljivim humorjem; kmalu po premirju se je oženil, in petnajst let pozneje si ni prav nič gnal k srcu, ko ga je žena zapustila, če ga je kdaj kdo vprašal, ali je bilo hudo, ko so mu odrezali nogo, se je smejal in trdil, da je v bolnišnici preživel najslajši čas svojega življenja, ker mu je ves čas stregla kakor angel lepa mlada sestra.
Zdaj, ko je bil sam, se je preselil v podstrešno stanovanje velike stanovanjske hiše na Dolenjski cesti, prav v isto, kjer so stanovali Mirtičevi. Kmalu so ga vsi v hiši poznali nekoliko zaradi njegove značilne, zibajoče se hoje, še bolj pa zaradi njegovega zdravega gromkega smeha, ki je bil z njim
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, la-pestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
tako nerazdružljivo povezan kakor z Ahčinko čemernost in nasajenost.
Veliko je bilo presenečenje sosedov, ko so opazili, da se Ahčinka in novi stanovalec razumeta. Ahčinka ni kaj prida marala za moške in po moževi smrti je rajši za vila v kino ali pa v bližnjo gostilnico, kakor da bi kakor koli upoštevala priletne snubače, ki so se jeli sukati okrog nje zaradi čedne pokojnine.
Živela je čisto sama zase, brez prijateljic in znank, dokler se ni priselil v hišo Brus. Po nekaj mesecih so ju večkrat videli, kako sta skupaj sedela v gostilni ali v kinu. Ljudje so se čudili, kako je mogoče, da more veseli, dobrovoljni Brus prenašati tako samosvojo žensko kakor je Ahčinka, toda tisti, ki so slučajno prišli z njima v ožji stik, so opazili, da je košata vdova ob premetenem Brusu postala nenavadno krotka in ponižna.
Kajpak to znanstvo tudi Milki ni ostalo prikrito. Sama ni vedela, ali naj bi se jezila ali veselila. Bilo ji je žal in nerodno, ker je imel Brus vendar svojo ženo, ki od nje niti ni bil sodno ločen, hkrati je bila pa zadovoljna, ker je opazila da ima na njeno mater dober vpliv Odkar je Ahčinka poznala Brusa,
je sicer še več zahajala z doma, toda ni se vračala domov več tako nasajena kakor sicer in je ni kar venomer zbadala kakor poprej.
_ Že se je zdelo, da se bo njeno življenje naposled uredilo, čeprav je morala zaradi svojega stanja preslišati marsikatero grenko, je včndar bila mirna ob misli, da se bo vse kmalu izpremenilo. Tone je po Alenkinem posredovanju dobil začasno službo pri Skalarju. Z denarjem, ki si ga bo prihranil, bi si kupila opravo za sobo. Sama je imela nekaj prihrankov in s časom bi si lahko opremila tudi kuhinjo. Kajpak je bila Milka trdno odločena, da se bo preselila od matere in da bo živela sama, naposled sama!
Prav tisti dan, ko se je bila vrnila od gospe Skalarjeve, dobre volje in lahkega srca domov, jo je čakalo neprijetno presenečenje. Ko se je bila slekla in hotela zakuriti ogenj v štedilniku, da bi skuhala večerjo, je nekdo pozvonil. Na pragu je stala tuja ženska. Po kratkem obotavljanju je povedala, da je Brusova žena in da bi rada govorila z Milkino materjo. Milka, sluteč neprijetnosti, ji je dejala, da lahko tudi njej pove, kar je bila hotela povedati materi, ženica se je razgovorila, da ji je planila kri v bleda lica. Dejala je, da je bila slišala, da se namerava njen mož sodno ločiti od nje in se združiti z njeno materjo. To bi bil zanjo in za otroka hud udarec, ker jima zdaj Brus vseeno daje večino svoje pokojnine, ki že tako ni velika.
Prav, ko je gospa Brusova to pripovedovala, se je mati vrnila domov. Milka se je bala, da se bosta jeli prepirati, toda stara Ahčinka je bila dobre volje. Najbrže se je bila nekoliko pomudila pri Dalmatincu. Velikodušno je poslušala Brusovo, potem ji pa še velikoduš-neje izjavila, da sploh nima namena, poročiti se, ker se bo preselila k hčeri, ki se bo sama kmalu poročila. živeli bosta skupaj kakor doslej.
Milka je proseče gledala mater, ne vedoč, ali misli zares, ali govori tako iz zadrege. Vendar je vse kazalo, da je bila mati prepričana, da bo še zmerom lahko živela pri njej, češ da ima svojo pokojnino. Milka ji tedaj ni hotela ugovarjati, da ne bi razburila tuje gospe, ki je bila videti že tako šibkih živcev.
Toda ko je Brusova odšla, se je r.iati razgovorila z Milko o svojih načrtih. Najeli naj bi novo stanovanje z dvema sobama. V eni bi stanovala Milka, ki naj bi še dalje hodila v službo, v drugi pa ona. Otrok bo lahko pri njej.
Čeprav je Milka sovražila besede in prizore, se je premagala in odkrito povedala materi, kako si predstavlja svoje bodoče življenje. Od tistega dne je mati ni ne pogledala, ne govorila z njo. In razen tega je bila videti skorajda res nesrečna, ker se je jel Brus spet sestajati s svojo ženo.
Ogledujoč Alenko, ki je prijazno, toda odsotno kramljala z njo o vseh mogočih stvareh, je Milka pomislila, kako dobro ji je, da ne ve nič,
Kdo ima prav?
»Moški imajo lahko oči, ne da bi videli in ušesa, ne da bi slišali!« mu jezno pove ona.
»Zenske pa ne morejo imeti jezika, ne da bi z njim migale.« odvrne on.
Orient
»Dalj časa sem bil v Orientu.«
»Potem ste prav gotovo videli tudi Dardanele.«
»Da, prav prijazni in mirni ljudje so.«
Moderna dekleta
Babica: »Modema dekleta se le malo zanimajo za domača dela. Ančka ali sploh veš, za kaj potrebujemo igle?«
Ančka: »Seveda, za gramofon.«
Prijateljici
Erna pokaže prijateljici svojo sliko: »Strašno grda je, kaj?« pira vi.
Prijateljica: »Da, vendar si izvrstno zadeta.«
V norišnici
V norišnico je prišel gost, ogledal sl Je njene prebivalce, ko je pa že odhajal, je pogledal uro na steni in vprašal strežnika: »Ali gre prav?«
»Ne,« je smeje dejal strežnik, »sicer ne bi bila tu.«
Uganka
Dva znanca se srečata na cesti. Prvi pomoli drugemu pest pod noe in pravi:
»Ugani, kaj imam notri?«
»Muho?«
»Ne.« |
»Komarja?«
»Ne.«
U Ulili
liu.
»Morda imaš slona?«
Tedaj se nasmehne drugi in pravi: »In kakšne barve je.«
Kroti teljica
Ali bi se poročila z vdovcem?«
»Ne, moškega, ki bi ga poročila, bi najrajši sama ukrotila.«
Kdo je imel prav?
Mož pride Iz službe domov in pove ženi: »Prosil sem šefa za zvišanje plače, kakor si rekla, in sem letel iz službe, kakor sem jaz rekel.«
Tovarištvo
Nadobudni sinko prihiti k očetu in pravi: »Oče, jaz sem že gotov s tvojimi davčnimi računi. Ali si ti že napisal mojo domačo nalogo?«
Med pticami
Gospa lastovka poučuje svoje mladičke: »Ce se kmalu ne boste naučili bolje letati, ne boste nikdar prišli na zeleno vejo.«
Konj in osel
Neki časti željni milijonar je pisal piscu dram in mu stavil ponudbo, da bi s njim skupaj izdelal novo dramo. Milijonar sam bi dal sicer samo pod-
pis, zato bi pa žrtvoval nekaj denarja, samo da bi si priboril ča':t.
Pisec dram mu je pa odgovoril: »Ne morem sprejeti vaše ponudbe, ker ni nikdar dobro osla in konja vpreči v en voz.«
Milijonar je takoj odgovoril: »Prejel sem vaše pismo. Prepovedujem si, da me primerjate s konjem.«
Naravno
»Kaj z zdravnikom si zaročena, pa se shajaš z lekarnarjem?«
»Seveda, to je vendar edini človek, ki zna brati zdravnikovo pisavo.«
Kaj vse se podeduje
Babica pravi: »Mali ima oči po tebi, nos po starem očetu, usta po...«
Tedaj se oglasi mali in pravi: »In hlače po očetu.«
Draga najemnina
»Prav gotovo hodite s svojo ženo pogosto na sprehode?«
»Ne. Najemnina je tako draga, da hočeva z ženo stanovanje popolnoma izrabiti.
Smešno
»Mož: »Zmerom kadar vidim tvojo novo obleko, se moram smejati.«
Zena: »No, jo bom pa takrat oblekla, ko bo prišel račun.«
Na razstavi slik
Ona: »Karel, poglej tole ljubko sliko: Kako se neki imenuje?«
On: »Saj vendar piše spodaj: ,pro-dano!‘«
prav nič o tem pasjem življenju. Edino zavest, da se bo vsaj za mesec dni umaknila iz zoprne vsakdanjosti v drugačno življenje, J<> je krepila, da je molčala in ni niti z besedo izdala svojih skrbi.
Čez dobro uro se je Alenka V°~ slovila. če je bila mislila, da s* bo pomirila ob svoji nekdanji pr1' jateljici, si je morala priznati, se je bila motila. Miru ji nic n’ moglo dati, niti sijoče pomladansko popoldne, niti zavest, da J® mlada in zdrava in da ji ni nu--dega na svetu.
Ko je prišla domov, se je seno preoblekla in pripravila c’.elo s Skalarjem. Dobro ji je “e: in olajšano se je počutila, ko Ji > prišla Ivana povedati, da se je g°' spod odpeljal v mesto in da je o večera prosta. Odšla je na vrt j legla na ležalnik. Zaprla je 0C1 s: igrala sama s seboj, kakor je ko otrok tako rada počela.
Zamislila se je, da je začaran slepa kraljičina; počasi, počasi se ji vrača vid. Najprej je Prip ,n oči, da je videla samo svetlobo i sence, potem jih pa jela počasi oa-pirati, dokler ni naposled razloči1 že oblik stvari, ki so jo obdajaj Naposled je na mah odprla od \ ves svet se ji je prikazal sveta> pisan in sončen.	.„
Ko se je naveličala igranja, } jela premišljevati. Odločila se da bo brezobzirno odkrita sama <* sebe.
Ali ljubi Skalarja?
Ko bi mogla na to vprašani kratko odgovoriti: da ali ne. K-““ kor hitro je pa odgovorila >ne\ ji je zdelo, da ne govori resnic^ medtem ko se ji je ,da‘ upiral, kor da bi lagala.	^
Ne, ne ljubi ga. zakaj čustva, p ga čuti zanj, pač ni mogoče im®" novati ljubezen. Toda zakaj 3°.^ tem tako vznemirja? In zakaj J Skalar jezi, če ji ne posveča dovolj pozornosti kot ženski in ravn z njo samo kot svojo uslužbenko Morda bi mu bila pa rada sam duševno kos?	j
In razen tega jo je plašila mis® na njegovo .ženo. Stvari, ki so zdele njej sami ali pa v njegov navzočnosti naravne, so dobile dr«' gačno lice ob misli, da bi tudi o n vedela zanje. To dvojno oblici stvari jo je vznemirjalo. .
Začutila je, da do gospe ni tako zaupna in naravna, kakor J bila, ko je prišla v službo. In kor vsi občutljivi ljudje, se je bal > da je tudi gospa Skalarjeva čutila njeno izpremembo to 0 ;sče vzroka zanjo.	.
Alenka je bila ena tistih lju^ ki so do sebe silno kritični in sebe rajši strožje kakor blažje so* dijo. Poštenost je terjala od dr« gih, toda tudi sama je hotela poštena. Zdaj je na lepem zacu la, da do gospe Skalarjeve ni P^ stena.
Ko je tako sanjajoč sama Pre° in opazujoč drobne bele oblac*^ ki so prepregli večerno nebo, SP j znala svojo krivdo, se je napos‘ 0 pomirila. Odločila se je, da ne nikoli več dala Skalarju noben«* povoda, da bi sodil o njej druga kakor bi smel soditi. Ko je doz ^ rela v njej odločitev, je P&dM-e njene duše huda peza. Olajšana J vstala in se jela sprehajati v
Bil je lep, tih večer. Med traj£ so cveteli rdeči tulipani v vseh o tenkih. Vzela je vrtnarske škaiJ^ in si jih narezala precejšen š°P\j0 kristalni vazi pred zrcalom kakor baržunasto rdeči madeži, ** kor strastni poljubi.	^
Ko se je vračala v hišo, je ^ gledala pred vrati trojico ljucU’ j, trenutku, ko je pogledala tja/^ ni spoznala Martine, pač Pa..?, t0-tistega, ki si ga je v domišljij* u likokrat zaman klicala Pred_ Tar-
.cjfral ia r»vi vrnt.ih nhmion k ^
Stal je pri vratih, obrnjen k tini, toda upirajoč oči vanjo.
Sunkovito, kakor bi bila vid,^ prikazen, se je obrnila. Začu je, da je čustvo, ki jo je v tem q£j nutku vso vzvalovilo, močnejše ^ vsega, kar je kdaj čutila za B larja. In s tem se je nehote k klonila svoji mladosti in nedo njenosti...
IX
Martina Skalarjeva in Mira v vakova nista bili prijatelj" y prvotnem pomenu te besedj-družbi, kjer sta preživljali vt r0-svojega življenja, tudi ni bilo i^. štora za tako globoka čustva, kor sta prijateljstvo in Namesto prijateljstva so si n ljudje njunih let izmislili znan namesto ljubezni pa flirt. .jCt
Toda čeprav nista bili prija e ^Q v tistem pomenu besede, ki poznale naše matere, sta bii volj povezani, da sta druga gi zadnji čas opazovali zrVL da izpremembe. Martina je °P??:a poje postala sicer živahna MU	pl
trta in raztresena in da c	ej,
več tako lepa kakor je bila P sjj^ če je poprej vse na njej kar . je zdravja in prešerne mlado zdaj bila kakor cvetka brez
Dalje prihod^1
,Upogni se — pa boš zmagali*
Džiu-džitsu-borba brez sile
[Nekaj zgodovine in zanimivosti o .nežni umetnosti' borjenja, stari 2500 let
L uomo che ha doimito cent'anni
Liiomo Che ha dormito cenfanni * sveglia:
■r Battista!
Nessuno risponde. L’uomo suona v_ ar^panello. Viene avanti un ser-s°rpres^m° lo guarda e domanda
— Chi sei tu? Dov’e Battista? mn„f	signore, Battista e gia
In	Parecchie decine di anni.
vrSUo niP°te Armando. sto? che dici? Sogni o sei de-
Io> signore,
čredo di esser
desto.
aJT insomma! Ieri sera sono e(j at0 a letto e Battista era vivo no e morto da parecchie deci-ne d anni!
trt~7„^a’ 11 signore e andato a let-w cento anni fa!
s.ei pazzo, Armando?
 “° signore... £ proprio cosi!
nnT AFmando, da quale manico-^sei scappato?
da n gnore> io non sono scappato dorm^+Sun manicomio. Voi avete di m- Un secolo. La buon’anima mat?10 nonn°. cenfanni fa, una n ?lna come questa ha trovato fnpntl°re Pr°fondamente addor-con un libro tra le mani: _^i°a di Spinoza.
11	®, incredibile! Dunque, tu sei
hal?	Battista!	Quanti	anni
— Cinquanta, signore!
~ Hai ancora il padre?
^inpiuti C morto a °ttanta anni
~~ Hai fratelli, moglie, figli? m,v,i- signore, ho cinque fratelli, ril ,ile e dieci figli: il primo,
U1 30 anni A *■-
che e
la	e	sposato	dal	1927	con
il 5 di Giovannl Grulli, che e dnoi	di Antonio, figlio di Bal-
ancrf16 • GruHi> eh® nel 1838 era La ?ra 11 c°cchiere di vossignoria. d« ^fonda e sposata con Arcibal-telln'T?pano’ pronipf^e di Dona-ne| l^™Pano, che mori in guerra
v,- P^ta, basta, per carita! Mi Zo L ,se parlare di tutti, del ter-lorn .fJUarto... del centesimo? Al altr	fai add°i'mentare per un
hjm° secolo... Preferisco »Spinoza*!
»lini piuttosto in che anno sia-‘n° adesso.
~~ Siamo nell anno 1938. gaT- Niente meno! Che notte lunji comincia la sera dell’anno 1838, et™lCe la mattina del 1938! E che oi°rno e oggi?
saw°g^ e domenica, ieri e stato fii f .a^r° ieri venerdi, tre gior
mercole?r°VeCii’ quattro &iorni fa ^ M a, Battista! a JT? Scusate signore, mi chiamo ^mando!
Mi~~ ®attista, Armando, come vuoi. cheCredi un cretino 0 un bambino, spH.non sa neppure i giorni della '-'■imana?
<ion~ ?cusatemi, signore, bambino Vi Slete certamente; cretino non Son5redp. Ma dopo cenfanni di i p,";0' e ben possibile dimenticare ^°rni della settimana! mlT “ai ragione anche tu! In che siamo?
siamo in gennaio e ne abbia-l^quattro.
SolT Dlmmi, Armando, le stagioni Volti „semPre quattro, come una rrwva' Inverno dal 21 dicembre; pri-e J®,ra dal 21 maržo al 21 giugno; dett . estate ed automno — ho bene?
enissimo, signore! Eranocosi cenfanni fa, le stagioni?
^ Che domanda stupida! chie^t a anche il signore mi ha Hj. sto se le stagioni sono come a volta!
dol ?*> ma io... ho letto Spinoza, cL. no dormito. Sono quindl an-Rin p° stordito.
*reEa gli occhi e si passa la ^no sul volto.
Uiiiii® sorprendente! Non ho un ^•ttetro di barba! te v ^Snore, voi non sapete quan-barhn i vi abbiamo fatto fare la hanj, Centinaia di barbieri vi “o fatto la barba, da quando n0^ori»ite. L’ultima parola dimio »Mn?0* .Ruando e morto, e stata: dron« “imenticate la barba del pa-eila altrimenti, quando si sve-Veni’ dira chi io gli ho fatto
LWa barba!«
sosp^0 che ha dormito cenfanni servo fedele il povero
a
carneriere con voce solenne: Hoi Pensate, signore, senza di *3uanti chilometri di barba! ba, A~'asciamo andare con la bar-latte gland0' Portami il caffe e Son0j E gia ora, čredo. Che ore
In questo momento squilla la sveglia. L’uomo fa un salto.
— Che succede?
— Niente, signore: e la sveglia la sul cassettone.
— Ma quello e un orologio! Dove e il mio pendolo a cucu?
— Signore, il pendolo a cucu e roba di tempi preistorici! Abbiamo rimodernato un poco.
— Ma che tempi preistorici! Dal-la sera al mattino... Ah, gia! tu mi dici che ho dormito cenfanni. .Insomma, che ore sono? Col cucu sentivo subito, mentre questa so-nagliera, che tu chiami la sveglia, fa tanto rumore e non suona le ore!
— Signore, sono le nove e un quarto. Pero la sveglia va un po indietro: anch’essa ha sonno in questa camera. Percio saranno cir-ca le 9 e mezzo o le 10 meno 25.
L’uomo esclama:
— Son diventato pigro, Battista — no, Armando! Fino a ieri mi sono svegliato sempre alle 7 o al massimo alle 7 e qualche secondo. Benedetto Spinoza! Portami il caffe latte!
— Subito, signore! Da quando dormite abbiamo preparato il caffe e latte per voi ogni mattina: mezzo litro di latte al giorno e... un quarto di litro di caffe... Son cen-tinaia, migliaia di litri... E poi quanti chili di zucchero e quintali di pane! Ma, per grazia di Dio, nulla e andato sprecato! Siamo tante bocche!
— Come, tante bocche...
— Certo, signore, tutti noi, di-scendenti di Battista, siamo qui al vostro servizio, con fratelli, mogli e figli.
— Ma perche tutti?
— n nonno Battista ha detto morendo: Tutti i miei figli e i miei nipoti dotvranno essere servi fedeli del mio padrone.
— Ah, quel Battista!... E voi ci state bene qui?
— Per tutto il tempo che il signore ha dormito, grazie a Dio non ci e mancato nulla!
— Gia gia! Dice il proverbio: Quando la gatta dorme, - topi bal-lano! Quanti marenghi spesi inu-tilmente, in cenfanni: tutta la mia ricchezza! Perche sorridi, Armando?
— Perche il signore ha parlato di marenghi... Oggi i marenghi si chiamano lire: percio non si dice: ho speso 100 marenghi, ho un bi-glietto da 10, 100, 1000 marenghi; ma si dice: ho speso 100 lire, ho un biglietto da 10, 100, 1000 lire.
L’uomo che ha dormito sospira:
— Anche questo! I marenghi si chiamano lire... Chissa perche poi! II mondo cambia cosi, da un gior no all’altro... Portami, portami la colazione! Capisci, o anche la co lazione ha un altro nome?
— Signore, veramente ho sentito che la colazione dei signori si chia-ma qualche volta »petit dejeuner«! Che idea, signore, chiamare »di-giuno« la colazione! Ma i signori hanno tutti il cervello, come dire, alla rovescia! Francesco Politi.
Razlago besed
dormire spati.
cenfanni = cento anni sto let. svegliarsi (zveljarsi) prebuditi se. nessuno nihče. campanello m zvonec. servo m suženj, hlapec, sluga. da od, iz.
parecchio mnog, nekaj. decina f desetorica; da parecchie decine di anni nekaj desetletij. nipote m, f nečakjinja; vnuk(inja). desto buden. insomma skratka. letto m postelja,
proprio lasten, poseben, primeren (prislov) prav, ravno; e proprio cosi ravno tako je. manicomio m norišnica. scappare uiti. secolo m stoletje, iionno m ded.
anima f duša; la buon anima di mio nonno moj ranjki ded.
profondamente (prislov) globoko (prolondo).
addormentare uspavati.
tra med (predlog).
čtica f nravoslovje.
compiuto dopolnjen (cčmpiere nepr.
glag)-
sposare poročiti se. cocchiere m kočijaž. vossignoria f vaše blagorodje.
. Timpano (lastno ime). pronipote m, f pravnuk(inja). mori (mori) je umrl (morite, nepr
glag)-
carita (karitž) f človekoljubnost, usmiljenje; per carita za božjo voljo! lorse morda.
preferisco rajši imam (prelerire). dimmi piutosto rajši mi povej (dire, nepr. glag.).
Pri nas le malo vemo o džiu-džitsu, čeprav je ta umetnost borbe stara niente meno! (dobesedno: nič manj) J nič več in nič manj kakor 25 stoletij, česa ne poveš!	i	Legenda o džiu-džitsu pravi, da	je
e stato je bil (essere).	Z	domovina te .nežne rokoborbe'	—
mi chiamo imenujem	se, ime mi je.l Kitajska in Japonska, kakor se	na
cretino m bebec.	Z	splošno misli. Japonci so jo šele pre-
neppure niti.	Z	vzeli od Kitajcev in jo izpopolnili.
scusatemi oprostite mi (scusare). Z Džiu-džitsu je na Kitajskem ustvaril sonno m spanec, sen.	1— Japonec.
Z Japonski zdravnik Aki Jama se je pred pet in dvajsetimi stoletji šolal na Kitajskem: tam je opazoval veje chiesto vprašal (chiedere, nepr. gia-5 češenj, ki so se pod snegom lomile, gol).	♦	medtem ko so se veje vrb samo upo-
letto bral, čital (leggere, nepr. gia-♦gibale, ko so se pa snega otresle.
dimenticare pozabiti (dimentico). aver ragione prav imeti. stupido neumen.
gol)
quindi od tod; zatorej. un po' = un poco malo. stordire oglušiti, omamiti, iregare drgniti. volto m obraz. sorprendente presenetljiv. millimetro m milimeter. barba l brada.
fare la barba obriti; far fare barba dati obriti.	•
centinaio m (množina: centinaia f){ stotina.	«
padrone m gospodar.	•
altrimenti sicer, drugače.	«
carneriere m strežaj, sluga.	•	g
solenne slovesen.	«
chilometro m kilometer. lasciamo andare con... nehaj mi žet govoriti o...
portami prinesi mi. squillare zvončkljati, doneti. sveglia (zvelja) f budilka. salto m skok.
succedere (nepr. glag.) pripetiti se cassettone m predalnik. pendolo m nihalo; stenska ura. cucu (kuku) m kukavica,
j so spet odskočile. Ko je Aki Jama to
osupiti.j
Pretezione contro i colpi di mazza. Obramba proti kolu.
ugotovil, je zgradil nov sistem borbe
♦ z geslom: »Upogni se, pa boš zma-
♦ gall«
J To geslo je značilno za borbo brez
roba f roba. stvari, blago.	! džiu-džnsub0rb0 "eŠteUh trik°V'
preistčrico (pre-istoriko) predzgodo *	. ' ,
r	r	'	♦ Ta novi sistem borbe je bil sestav-
ljen iz vrste prijemov. Zanimivo je pa, da so jih dolgo poznali samo .samuraji', japonski plemiči. Posluževali so se džiu-džitsa, kadar so v borbi izgubili moč.
vinski.
rimodernare modernizirati. gia že; je že tako! mentre medtem ko. sonaglišra f ovratnik s kraguljčki; ropotulja.
rumore m trušč.
indietro nazaj; andare indietro zaostajati.
percid (perčo) zato. esclamare vzklikniti. diventare postati. pigro len. fino a do.
al massimo kvečjemu. benedetto blagoslovljen; presnet, preklet, nozovo ime).
caffe latte bela kava.	Z	Profesor Kanno se je zavedal, kako
preparate pripraviti.	*	izredna je takšna borba, zakaj v njej
migliaio m (množ. le migliaia) ti-|ne zmaga samo tisti, ki je dobro soč; [a] migliaia na tisoče.	♦	oborožen ali telesno močan, temveč
zucchero m sladkor.	♦	tisti, ki se zna pravilno boriti, tisti,
pane m kruh.	♦	ki je okretnih mišic in še gibčnejših
sprecare zapraviti; nulla e andato*	možganov, najsi bo neoborožen ali
 -“šibkejši od svojega nasprotnika. Zato
je začel propagirati novi način borbe Najprej je na Japonskem spet vzklilo
Proti koncu 18. stoletja je pa džiu-fdžitsu zapadel v pozabo. Sele sto let
• pozneje, ob koncu 19. stoletja ga je
• izkopal iz pozabe japonski profesor »Jigoru Kanno. Bil je profesor na to-[kijskem vseučilišču. Najprej se je [čisto teoretično zanimal za stari na-;čin borbe in je ugotovil, da je imela j sedem sistemov. Te sisteme je po-[zneje moderniziral in združil v enega
Benedetto Benedikt (Spi-Z samega, v tako imenovan .Kannov X sistem', ki ga uporabljajo še danes.
sprecato nič ni šlo v izgubo.
bocca f usta.	;
discendente m potomec.	;
morendo umirajoč (morite, nepr.; glag.).
grazie a Dio! hvala Bogu! gia gia! da, dal že dobro! gatta f mačka. topo m miš. ballare plesati.
zanimanje za pozabljeno narodno borbo, pozneje se je pa razširilo po vsem svetu. Na Japonskem je džiu-džitsu danes obvezen predmet v srednjih šolah, kakor pri nas telovadba.
Bistvo džiu-džitsa temelji na bazi prisebnosti, torej predvsem na bazi
marengo m zlatnik (iz dobe Napo-f umstvenih spretnosti. Fizično moč ta leona I.).	.	X borba čisto izloči in je zato dostopna
speso izdan, zapravljen (spenaere,z vsakomur, tudi šibkim ženskam, nepr. glag.).	t Džiu-džitsu — ime samo pomeni po
inutilmente (prislov) po nepotreb-Jnage nejna umetnost' — ima okrog n«m (inulile).	£tri sto, natanko predpisanih in hkrati
ricchezza f bogastvo.	Z nezmotljivih, med seboj povezanih
sorridere smehljati se.	t prijemov.
biglietto m listek; bankovec.	£ ysa borba ,nežne umetnosti' se deli
chissa kdo ve fnastalo iz chi sa).
Džiu-džitskim prijemom sledi lahko tudi lučaj čez ramena, čez boke ali glavo, ki se ga z lahkoto nauče tako ženske kakor moški.
Dokler niso telesno šibki ljudje poznali džiu-džitsa, se nikakor niso mogli opogumiti, da bi se borili z močnejšim nasprotnikom. Če jih je kdo napadel, so bežali, ne da bi se mu postavili v bran. Posebno je to doslej veljajo za ženske, ki se do novejših dni sploh niso drznile boriti se z moškimi.
Danes, ko poznamo džiu-džitsu, je to drugače. V Nemčiji, Ameriki, Angliji, v Pragi, na Dunaju, so že posebne šole za džiu-džitsu. Izšolani profesorji poučujejo džiu-džitsu; med najbolj znanimi profesorji džiu-džitsa je Japonec Kacokuna-Higaši v New-yorku.
Gotovo bo marsikoga zanimalo, kako se uči džiu-džitsu. Kakor vsake umetnosti, tako se je treba tudi umetnosti borbe učiti pod strokovnjaškim vodstvom, zelo natanko, ker je včasih dovolj en sam centimeter, da se učinek prijema izgubi.
Vsak prijem obvladamo šele tedaj, ko se ga natanko izučimo in ga ponovimo tolikokrat, da nam postane že instinktiven. Ponavljati ga moramo pa vse dotlej z enako natančnostjo in potrpežljivostjo.
Prvi nastop džiu-džitsa je bil v Ameriki leta 1902. Američani so se začeli kaj hitro zanimati za ta zanimivi način borbe, kakor za vsako novotarijo. Tudi propaganda profesorja Kanna je storila svoje in razširila džiu-džitsu po vsem svetu.
Džiu-džitsu je za človeka velikega psihološkega pomena, saj krepi samozavest tistega, ki ga obvlada, ker se zaveda, da mu le težko kdo pride do živega. .Nežna umetnost borbe'
colazione i zajtrk. capisci razumeš (capite), digiuno m post (francoska beseda
v prijeme in udarce. Prijemi delujejo kot vzvod in so čvrsto povezani drug z drugim.
Prijemi so takšni, da z malenkost-
dejeuner >= zajtrk, spominja na itali-Znim vzvodnim gibom nasprotnika ne
jansko besedo digiuno). cervello m možgani.
glede na njegovo težo spravimo na tla, ne upoštevajoč, ali nas napade
come dire kako naj rečem, takoZ0d zadaj, od strani ali od spredaj, rekoč.	j	Džiu-džitsu ni napad, pač pa obram-
rovčscio obrnjen; alla rovescia na-Z^a vseh mogočih napadov. Posebno robe.	j	se izkaže proti napadu z nožem ali
s kolom.
* Prpsa di lotta universale efficacissima per disarmare il rivale. — Univerzalni t	vzvodni	prijem,	ki je posebno učinkovit pri razoroževanju.
».£■
H lancio oltre la spalla. — Lučaj čez rame.
krepi pa tudi telo in ga usposobi za kar naj večjo gibčnost. Borec džiu-džitsa se mora znati pravilno boriti in — pravilno padati. Padati mora lahko in prožno kakor mačka, o kateri pravijo, da se že med padcem ujame.
Na Japonskem je džiu-džitsu narodni šport, medtem ko ga drugod po svetu še niso uvrstili med športne discipline. Tekme v tej borbi se vrše na blazini, veliki pet krat pet metrov trikrat do petkrat po tri minute, z eno minuto odmora. Na Japonskem vadijo džiu-džitsu tudi ženske.
Na Japonskem so takšne tekme presneto ostre, zakaj pri vseh tekmah so navzoči tudi .kuatsu strokovnjaki". po naše nekakšni oživljalci. V primeru nezgode takoj priskočijo ponesrečencu na pomoč in ga z lahnimi udarci na občutljive živčne centre obude k zavesti.
Z džiu-džitsom se obranimo lahko tudi več napadalcev hkrati, ker delamo z izredno hitrostjo in je vsak džiu-džitski udarec na določena mesta tako učinkovit, da lahko enega samega napadalca z enim samim prijemom ali udarcem ukrotimo. Čeprav so ti prijemi in udarci tako učinkoviti, ne povzroče trajne telesne poškodbe, temveč po navadi samo omedlevice ali v najhujšem primeru zlom.
Takšen je ,džiu-džitsu", boj brez sile, ki se ga lahko priuči vsakdo, samo če ima dovolj potrpljenja in veselja. Če se pa zamisliš, kako lepo bi bilo, če bi znala džiu-džitsu in kje bi ga lahko uporabila, takoj dobiš veselje: kako lepo bi bilo, če bi lahko malo za šalo ,položila" moža, kadar se prepirata in noče odnehati, čeprav imaš ti prav. Kako bi bilo, če bi med tovariši zalučali čez rame prav tistega petelina, ki se najbolj šopiri s svojo močjo. .Džiu-džitsu" je uporaben povsod in takoj, in ko se ga naučiš, ga nikoli več ne pozabiš.	(n)
(Glej oglas na J-. stranil'
H.CANDERSEN
KRIŽANKA	ki pomeni dolžinsko enoto, rimsko:
tisoč, francosko gospod itd.; jeza, 1	2	3	4	56789 10 11 ^es’ kitaJsl<*> polotok. 8. Medmet ve-
 — ................................ selja; slovensko mesto (ena od sred-
I	1	K	njih črk gre na konec). 9. Grško me-
0--------------Mb ------------------—	sto, v čigar zalivu so 1. 1827. potolkli
^______________________ _____________________turško brodovje; nedoločni zaimek.
3	H	10. Prebivalec azijske visoke planote;
^ Hi	HI	zbirališče in odvajališče vode. 11. To-
-----------------------------------g-— novski način; starim ženam.
—4--------------------------B—	Navpično: 1. L jut, oster; tu j-
6 ______________________________________ HBH_ka za besedo, ki ima več pomenov.
7	■p	2. Konj določene barve; mlado, spo-
—	  mm	mladnje. S. Sveto indijsko mesto; vod-
® JH  H ni pojav. 4. Dva sorodna soglasnika
9	HO	(iz prve besede pod 6. vodoravno);
„-----------------------—  soha, hlod, strašilo v prosu, punčka
__________________________________________iz cunj. 5. Kemični znak za dušik;
II	j	bitnost, bitje; oni ki dere. 6. Arabska
— ■■	  ■	■	država; del obraza. 7. O praznikih ga
jemo; tekmec gledališča (2. skl. mn.);
Vodoravno : 1. Del stola; smu- kot prvo pod 5. navpično. 8. Prestol-či (mednarodno). 2. Sorodnik; moško nica Siama ali Tajska; tuja kratica ime. 3. Časovna enota; ravnotežje, z- kralj in cesar. Sanje, spanje; del nihalo (tujka). 4. Cerkvena država; psevdonima našega sodobnega pisate-časovna kratica. 5. Afganistansko lja. 10. Cerkveno opravilo in zakra-mesto, izhodišče karavan; soglasniki ment; takega jedca se zdaj še poseb-iz vprašalnega zaimka; veznik. 6. je- no bojimo. 11. Evropska velesila; sih, kis; domača žival. 7. Soglasnik, vprašalni prislov.
PREBRISANI PEPČEK
»Oče, daj mi konja, kar na lepem sem si zaželel, da bi se poročil!« je vzkliknil Pepček.
ČAROBEN LIK
Vodoravno in navpično:
1. ptič-plovec
2. tajna beseda spoznavanja
3. italijanski skladatelj (1792—1868)
4. podoba
5. osebni ali kazalni zaimek
prejel skladanico tiskovin. Omenil mu' ■ je, da je tiskarju papir sam dobavil.:; Stric Matic je zato poizvedoval, če je • papir preje preštel. Prijatelj je za-; ; nikal, češ da se je na drug način j prepričal, da je dobil ves papir na- £ zaj. Skladanico je namreč poprej ; zmeril in je bila 28,5 cm visoka in £ zdaj je, ne glede na nekaj milimetrov, * ravno toliko. Stric je dalje vprašal, £ če ga je kdo videl pri merjenju. »Se- J veda, sam tiskar,« je odvrnil prija- £ telj. Stric Matic se je nasmehnil in * mu zagotovil, da je prejel mnogo £ manj pol nazaj.	£
Naslednjega dne mu je tiskar res; prinesel še majhen kup papirja s pri- £ pombo, da ga je njegova nezauplji-; vost jezila in mu je le hotel dokazati, £ da uporabljeni način nadzora ni za- £ nesljiv. Zakaj pa ne?	;
ČRKOVNICA
Kar je moralno napak, nikakor ne more biti politično prav.
V tem Gladstonovem izreku (1809. do 1898.) poišči (s tem da uporabiš vse črke) deset besed naslednjega pomena: 1. živalski rod. 2. simbol kraljevske oblasti. 3. poltema. 4. kar živi. 5. kraj pri Domžalah. 6. slovenski skladatelj (1858.—1924.). 7. alkoholna pijača. 8. prašič nam jih da. 9. rimski cesar. 10. trdnjava v Al-žiru.
»Če ml ne daš konja, si bom vzel kozla. Ta je moj in me drži.« Sedel je ritensko na kozla in izpodbodel. In že sta dirjala po deželni cesti. Huj, kako je to šlo! »Zdaj pridem jaz!« je pel PeP' tako glasno, da je odmevalo od vseh strani.
IZLOČILNICA Kdorkoli, sladokusec, mistral, mahovje, mladost, raznašalec, prelepiti, dobravci, ocenitev, prisvojitev, bodočnost.
Iz vsake besede vzemi po štiri zaporedne črke, ki vse združujejo pomemben rek.
Brata sta pa čisto tiho jezdila spredaj in nista spregovorila niti besedice. Morala sta še premis1 kako bosta zahtevni kraljičini najbolj ugajala in kaj vse modrega ji bosta povedala.
NEKAJ ZA DANAŠNJE ČASE Nekdo — o srečnež! —- ima v zalogi 30 cm dolgo salamo. Sklenil je, da je bo vsak dan odrezal in pojedel en sam centimeter. V koliko dneh bo vsega zavidanja vredni mož po centimetrih razrezal salamo?
SPRE MIN J E V A LKA Koliko in katere samostalnike v 1. sklonu ednine lahko sestaviš iz črk v besedi sliva. Vsako od teh peterih črk smeš uporabljati samo enkrat v vsakem novem samostalniku, ki pa seveda lahko sestajajo iz dveh, treh, štirih ali vseh petih črk V različnem vrstnem redu.
Križanka: Vodoravno po vrsti: 1. be-< lin, Marat. 2. onika, orati. 3. lem,; luna, im. 4. hrbtonos, lo. 5. amalgam, < par. 6. ro, m, Po. 7. trs, muzičen. 8. ro, J Benghasi. 9. op, atol, sez. 10. pokal, J Eneja. 11. Atala, denem.	;
Zlogovnica:	1. panter, 2. reneta, <
3.	omika, 4. tender, 5. imetje, 6. zapor, <
7.	leopard, 8. Okrešelj, 9. članica, 10.« izbor, 11. nuncij, 12. Crobath, 13. ugo-< vor, 14. zarja, 15. Laotse, 16. obžalo-! vanje, 17. čajevec, 18. ideja. — Proti J zločincu zločin ni neuporabno orožje.«
Posetnica: šoler in mehanik.
Uganka: Nalivno pero.	!
šestkratno:	Imenovani soglasniki!
+ ast.	;
Nenavaden trikotnik; Vrhnji konec' s pravim kotom zapognemo preko srede, da doseže nasprotno stranico, t. j.: osnovnico. Nato zapognemo navpik preko srede, tako da se ostala dva konca pokrijeta. S škarjami zdaj prerežemo počez, kakor da hočemo dobljeni lik razdeliti v dva neenaka pravokotna trikotnika. Manjšega razgrnemo in dobimo zaželeni kvadrat.
Nemogoče? Zares nemogoče, ker že pri tretjem pregibu papir doseže svojo osemkratno prvotno debelino. Naprej bo že težko zapogniti. Pri sedmem upogibu bo papir že 128krat debelejši. Pri dvajsetem bo 20 m visok, pri 24. pa že 450 m visok in pri 30. pregibu bo že debel, kolikor znaša obseg zemlje. Papir bi moral biti velik kot Severna Amerika.
OBRNJENO ŠTEVILO Poiščite število, ki da, na glavo postavljeno, novo število in je med obema 21 razlike!
»Hop! Hop!« je vpil Pepček. »Zdaj pridem jaz! Poglejta, kajsem našel na cesti!« jima je mrtvo vrano, ki jo je bil pobral na cesti.
ENA O ČRKAH
Katere latinske črke so simetrične, to je da obdrže isti pomen, čeprav jih obrnemo za 180 stopinj in ki jih moremo z vodoravnimi in navpičnimi črtami razpoloviti v dve enaki polovici?
KOLIKO JE ŠKORCEV?
Stric Matic je nekoč — seveda ne zdaj jeseni — zapazil v svojem vrtu škorce, ki so se spravili nad češnje. S strelom jih je poskušal prepoditi. Odletela jih je pa samo polovica in eden od njih se je čez čas celo vrnil. In bilo je spet ravno toliko škorcev na drevesu kot prej.
Koliko škorcev je imelo strica za norca?
»Norec,« sta ga nahrulila. »Kaj pa boš z njo?« Pepček ju je zvito pogledal: »Podaril jo bom ljičini.« — »No, le daj,« sta vzkliknila brata, se zasmejala in odjahala dalje.
PROBLEM S PAPIRJEM Stric Matic je prišel k svojemu prijatelju na obisk, ko je ta ravno
in>^?re3> sem prišel tja ob enajstih tam mn}ut- Koliko časa sem ostal
umor?! In kdaj se je 280(111 ^MisUm, da o pol dvanajstih.«
,	°«n je torej vse v redu. Izra-
ste, ali bi se bilo mogoče v šestnajstih 'minutah prepeljati od na “in:,rouBea do Vrat sv. Marti-v p, tem časom ustaviti se še svpt A.polline, spraviti dekle s nih i	j° °dnesti v muzej vošče-
sa	.	ne glede na to, da bi
Br®or?J še umiti in oprati. Zakaj krvi, Pc- ne bi bil° priporočljivo, s vam madeži na srajci priti V£>m pred oči.«
vrrvnV za va®e Poročilo,« je od-ipv « Bencolin, »ta parada alibije res veličastna...«
da	da ste vsaj izprevideli,
me?«	nesmiselno	sumničiti
Vstifjg1111 Se Je ognil odgovoru.
obiS?^. Sremo... namen mojega kai	bil v glavnem, izvedeti
J 0 pomenu črne krinke...«
ga. razdraženo pogle-'	časa,	dokler je utegnil
sam ', da je dal kakšne podatke Sp‘„ °“ sebe, ga je mikalo košatiti miQiriecl slavnim detektivom z do-C ?,pisanih krink' domisle-Scn a bil nanJ očitno pono-gl j ^spoznanje, da ni bil izpre-razv” . ncolinove namere, da mu niinZ? jezik> je očitno na moč ra-110 njegovo samozavest. »Miroljuben človek sem...« je re-kniii?0casi’ sživ*m samo za svoje Pobrit-;- glasbo...« Njegov pogled je cine harfo. »Toda če se lepega fe.v klubu, ki sem njegov član Ki® zanj tako zanimata, uri-ln ^kakšen policaj... »Prenehal je »I „^?encolina grozeče pogledal... Lahko noč, gospodje.«
niln°i sn^° bili sP«t na cesti, je pla-*z Chaumonta:
Da^kaJ ,vraea »te Tea čas samo Zakaj ste Odettino turti sam° »menili? Ali je bila ona uai- tam?«
*£*«... da...« je previdivo odprav Bencolin. »Mislim da, če-2a ^"^brže ni vedela, kaj je prav iZvir.ay ta klub. Nemara so jo tja - Ul in je mislila... Sicer bomo
[
Pa
jih videli... To so pojasnila, ki "“.Galanta nikakor nisem mo-5>A^IGai?ovati.«
neiW& da je njeg°V aUbl Bencolin je skomignil z rameni. ret-^aj ^ prav 2a Prav alibi?« je *ei prezirljivo, »šofer bo prisegel , b0 Galant hotel. V tak-nui krogih pomeni alibi toliko ka-bnc nlc' dvomim, da je bil ne-udeležen pri umorih, dvo-fiin Zat0> ker ie izvedba teh 2I0-ka °.Y tako nestrokovnjaška... manj-ki h-m^" kako bi rekel?... elegance, A . alant gotovo pazil nanjo... je °al “i predvsem rad vedel, kaj
»
Pr€den je šel domov Po v, , , je 2 okovom svoje palice VrJrJ1. • Takoj se je iaza nekih L, lzluščila senca. Bencolin ji je
i^oti.
*va° je?« je vprašal Chaumont.
»Naš detektiv, ki je nadzoroval Galanta. Galant je utegnil kajpak slučajno zaiti ravno v lokal, ki sem vanj povabil Augustina — utegnil je biti pa tudi o tem poučen in se mu je torej zdelo koristno, da ga vidim v določenem času... Razen tega je tako previdno skrival glavo v senci, da je utegnil s tem morda nalašč zbuditi moj sum.«
Med tem smo prišli do detektiva.
»Nu, Jerome?« je vneto vprašal Bencolin. »Ali je Galant še sedel v lokalu, ko ste tja prišli?«
»Da, gospod nadzornik... a nekaj minut nato je odšel. V neki stranski ulici je stal njegov avto... poklical sem taksi in mu sledil... odpeljal se je na Montmartre in je izstopil v Rue Pigalle pred hišo št. 28 — to se pravi: najprej je pustil neko damo iz avtomobila. Očitno je čakala nanj v avtomobilu.«
»Kakšna je bila?«
»Svetlolasa... zelo čedna... izredno elegantna... s krznenim ogrinjalom... z ličnim rjavim klobukom...«
»Že spet ta prikazen...« je zamrmral Bencolin.
»Kako, prosim...?« je vprašal Jerome.
»Nič... nič... kar dalje pripovedujte.«
»V hiši št. 28 v Rue Pigalle oddajajo opremljena stanovanja. Pokazal sem vratarju svojo izkaznico in izvedel, da dama v hiši stanuje in nastopa v Moulin-rougeu pod imenom .gospodična Estella*... Obraz se mi je takoj zdel znan — v neki ilustraciji-sem namreč videl njeno sliko. Medtem ko sem čakal, je prišel mimo neki raznašalec časopisov; slučajno je imel še tisto številko...« Jerome je vzel list iz žepa, ga razvil in ukresnil vžigalnik.
»Gina!« je vzkliknil Chaumont, »to je Gina Prevostova, o kateri smo poprej govorili... ki je hotela iti h gledališču... druga Odettina prijateljica...«
»...in dama, ki jo je stražnik videl stati pred zaprtim muzejem,« je dodal Bencolin. Nato se je obrnil k Jeromu.
»Koliko časa je Galant ostal v Rue Pigalle?«
»Malo več ko celo uro. Nato se je odpeljal v garažo, Avenue Mon-taigne 590, od ondod je pa krenil peš domov.«
V Invalidski katedrali je bila ura štiri.
»Lahko noč, gospodje!« je rekel Bencolin, »v pisarno moram.«
Sedmo poglavje Še ena krinka
Ob devetih zjutraj so mi s policije telefonirali, da me gospod nadzornik prosi, naj ga ob desetih'
počakam »na običajnem mestu«. Z Bencolinom imava nekakšen skriven seznam sestajališč. »Most« pomeni enkrat za vselej »Pont Ale-xandre«, »postaja« čakalnico »Severne postaje«; »pred trgovino« pomeni glavna vrata »Lafayette«, in »na običajnem mestu« Invalidsko katedralo. Za Napoleonovim grobom stoji majhna, temačna kapela, kjer ga čakam v takšnih primerih.
Ko sem prišel tja, je Bencolin že sedel v nekem kotu in strmel v stare, zmagoslavne zastave, ki so komaj vidno plapolale nad zadnjim počivališčem velikega Korzičana.
Molče sem sedel zraven njega.
»Galantovi podatki drže,« je rekel čez nekaj trenutkov, »vse smo prekontrolirali — tudi časovne navedbe.«
»Kako?«
»Galant je zelo dobrovoljen —• z nameščenci lokalov, ki jih obiskuje, je precej zaupen. Vratarja pri Moulin-rougeu zmerom počasti z nekaj vljudnimi besedami, medtem ko čaka na svoj avto. Takrat se razplete kratek pomenek. Vratar je izpovedal, da je snoči spoštljivo izrazil svoje presenečenje nad njegovim zgodnjim odhodom. Zato se spominja, koliko je bila ura. In ker ima trgovina nasproti Moulin-rougea uro nad svojim vhodom...«
Bencolin je molče pomislil, nato je pa nadaljeval:
»Največ mi da misliti to, da Galant ni kako opozoril vratarja na ras, česar prav zanesljivo ne bi bil pozabil, če bi mu bilo za alibi. In vendar sem prepričan, da se ni le iz golega slučaja prikazal tam, kamor sem bil naročil Augustina. Nedvomno je hotel, da sem ga videl...« Iznenada se je Bencolin udaril po čelu.
»Bedak,« je zagodrnjal in vstal. :>Pojdite, Jeff... k Odettini materi greva. Tu blizu stanuje.«
Molče sva stopala po Invalidskem bulvarju. Vedel sem, da ne smem siliti v Bencolina, da bi mi pojasnjeval reči, ki jih is bil omenil in ki niso same po sebi razumljive. Zato ga nisem vprašal, zakaj se je imel za bedaka. Sicer se mi je pa zdelo, da sem vzrok vseeno uganil in ker sem mu hotel, upoštevaje njegove lastnosti, dokazati svoj kombinacijski dar, sem naposled dejal:
»Tudi jaz sem se teftiu čudil.«
»čemu?« je vprašal Bencolin.
»No...« sem zmagoslavno odvrnil, »za bedaka ste se imeli bržčas samo zato, ker ste pozabili Galanta vprašati, zakaj ima pokojnica v svoji torbici listek z njegovim naslovom.«
Bencolin se je nasmehnil.
»Motite se, dragi Jeff,« je odvrnil. »Nalašč ga nisem tega vprašal, in sicer zato, ker se mi je zdelo brez pomena. Ali mislite, da bi bil takšen košček papirja pripravil prebrisanega, kakršen je Galant, do tega, da bi izblebetal reči, ki jih hoče zamolčati? Razen tega — kaj sklepate iz najdenega listka? Menda vendar ne, da je Claudina Martelova Galanta poznala ali da sta bila celo prijatelja? Meni bi nikoli ne prišlo na misel, da bi napisal celo ime, naslov in telefonsko številko človeka, ki ga dobro poznam, če bi imel z vami dogovorjen sestanek, bi si zapisal: ,Jeff, ob petih1. Sicer pa zapisek sploh ni njen... nekdo drug ga je napisal: Gina Prevostova.«
»Od kod to veste?«
»Claudinino pisavo poznam iz njene zapisnice — Ginino pisavo pa iz nekega začetega pisma, ki snio ga našli med njenimi rečmi. Poprej smo izvršili hišno preiskavo pri njej. O pol devetih je odšla.,. Pet minut pozneje je bil Jerome že v njenem stanovanju in se je temeljito razgledal. Zelo zanimive reči so prišle na dan... na primer rdeča krinka. Saj se spominjate njenega pomena?«
Prikimal sem.
»Ženske, ki jih nosijo, hočejo s tem povedati, da so v trdnih rokah in da ne iščejo novega znanja.«
»če upoštevate, da je bil Galant snoči pri njej v stanovanju, lahko domnevamo, da se je navadno z njim sestajala v klubu.«
Nekai trenutkov sva molče stopala dalje.
»Nekaj po mojem ne drži popolnoma.« sem nazadnje izrasil svoj pomislek, »če je delile Galantova ljubica in on hodi v Moulin rouge, kjer ona nastopa, aii ni nerazumljivo, da se sam odpelje z avtomobilom? Predstave so bile vendar končane.«
Bencolin je odkimal.
»Včeraj ni nastopila... sporočila je. da je bolna — kar je pa očitno ni oviralo, da ne bi svojega stanovanja zapustila še pozno ponoči. Stražnik jo je spoznal kot žensko, ki jo je videl pred muzejem. Pokazali smo mu njeno sliko. Tudi časovni podatki drže. Ob četrt na dvanajst je odšla zdoma in je bila torej lahko že o poli dvanajstih v Rue Apolline. A nekaj drugega da misliti: Galant trdi, da mu je iznenada šinilo v glavo, da bi večer prebil v lokalu, kjer sva ga midva videla. Kako je mogla Prevostova vedeti za to nenadno odločitev? In vendar je morala biti obveščena o tem, saj je potem sedela v Galan-
tovem avtu, ki je čakal sto korakov dalje.«
»Kaj boste zdaj najprej ukrenili?«
>xPorazgovoril se bom z Gino Prevostovo — a ne da bi ji dal slutiti, koliko vemo o njej... mislim, da jo bova našla pri gospe Duchenovi... bila je vendar ena najintimnejših Odettinih prijateljic — Stoj... sva že tu.«
Hišna vrata nama je odprl miad mož, ki naju je nezaupno opazoval. Bil je toge, nenaravne drže in njegovi gibi so spominjali na robota, čigar mehanizem ni čisto v redu.
Bencolin se je predstavil.
»A tako... policija...« je zamrmral mladi mož in naju spustil noter.
»Ali smem vprašati, če spadate k družini?« je poizvedoval Bencolin.
»Jaz... ne, ne... Paul Robkiuet je moje ime... Gospa Duchenova me je prosila, naj pridem... v službi sem pri londonskem poslaništvu... in ker sem dobil dopust... kot ataše pogosto nimam preveč dela... V takšnem pritupru, kakršen je ta, je jasno, da sem rad na uslugo... z Odetto sva tako rekoč skupaj rasla... in za starejšo damo, kakršna je gospa Duchenova, so vsi ti opravki, ki so v zvezi s tem strašnim dogodkom...« Ni vedel, kako bi stavek dokončal, odprl je vrata ter naju spustil v odlično opremljeno sprejemnico.
Nad kaminom je visela slika Odette, prekipevajoče od mladosti in prešerne razposajenosti •— zraven je pa dušeči vonj po cvetlicah, ki nama je zavel nasproti, pričal da leži v eni izmed sosednjih sob pokojnica na mrtvaškem odru.
»Ali me bo gospa DuehSnova sprejela?« je vprašal Bencolin. Ro-blquet se očitno ni hotel obvezati.
»Zdajle ima... saj razumete... nenaden strah... Še zdaj se ni opomogla...'*
»Vem!« je odvrnil Bencolin. »Sam sem ji sporočil novico... Stotnik Chaumont je bil ravno pri njej... pomagal mi jo je tolažiti prve strahotne minute... Ali ga danes ni tu?«
»Chaumonta...? Ne... bil je tukaj... a moral je spet oditi... Zdajle je Gina Prevostova pri njej... Prišla je, ker jo je Chaumont poklical... rekel ji je. da jo gospa Duchenova želi videti, kar pa ni bilo res... samo mene si je želela... a Gina bi že lahko kaj koristila, če bi se zbrala... človek ne more kar t..ko oditi... še bolj je pri kraju 2 živci kakor mati...«
»Sorodnica?« je hotel vedeti Bencolin.
»Ne... ena izmed naj ljubših Odettinih prijateljic... ona in Claudina Martelova...« Zdajci je umolknil in vzkliknil: »ClaudinaI To je neodpustljivo! Pozabil sem jo obvestiti...«
Bencolin mu je vprašujoče pogledal v oči.
»Iz tega sklepam, da niste sami govorili s Chaumontom...«
»S Chaumontom? Ne,..zakaj?«
Dat je prihodnjič
Naše zdravje
BOJ S SMRTJO
,,—Vo ste fe Bližali tuneri-fctetant dvoboja. Oba nasprotnika 60 ta kdor izvleče črno kroglici ko *n°ra vsak sam v določenem ro-‘ življenje- Eleganten način, , Toda precej nerodna stvar za tu ki je podpisal smrtno obsodbo, bral	sam	po	meri	in	okusu iz-
za določen dan. Vsak dan ai kolMo z,™ečim svinčnikom zabeleži na koliko časa mu je še uso-sladkosti tega življenja, ir Jv Zanima, lahko izračuna, koliko
tjie^t^mut ga še loči od usodnega
tr^fc ^ojem mnenju takšen človek ne *eb*0 'meti preveč mirnega sna, po-^ m°š beseda in se na vse \ne požvižga in ne odpotuje na *PrwL50nec sveta, kjer ga njegov na-ne bo našel.
btav I^em življenju mi vsi prav za dan, vsak trenutek za tre-hvau iL1Bram° hazard z usodo, toda Blertio r°Su se ne zavedamo resiih po-če nevarne igre.
rt?46 bo jutri na cesti do smrti
roijui kvto, ste pač potegnili črno in temin ža Izvršitev bi bil kajj ^atek. Morda vas bo pa zadela e te v gostilni, in sicer v trenutku, ko Priiat.,naipri)etnejši Zabavi s svojimi Kaj hočete — črna kroglica!
• da nam Bog ni mogel dati teni ril kakor nam ga je dal s Slcuj p »mo za bodočnOst popolnoma ) prim«re<lsfcavijaj,te svoje življenje in teoa 21, da bi natančno vedeli tega nil ,ne> ob tej in tej uri bom uto-Pa (j. 5 Kopan em na Ljubljanici! Ali 2‘co tv, v Ieto 1501,1 zb6Iel 23 P1 J11,5-Saj	umrl-	To bi bilo grozno!
jetio ,^L5°aj vsakdo ve, da mn je so. «%ži	toda Zmerom te lahko
Pa	da	je to Se zelo daleč,
smrt že Pred vrati* usode je poleg ?aj"*’ečje dobro, ki človeku jja odvrn« x Pogrezne v vsakdanjost,
^očno-fi Ppgled od nepoznane, krute '°sti. Človek s pomočjo tel
teh dveh
dobrin vosi skozi življenje kakor slep konj cb robu prepada, brez strahu pred nepoznanim, rešen velikih skrbi in filozofiranja o smislu vsega deja-jianja, o smislu življenja, zakaj drobne, vsakdanje skrbi mu prikrije strah pred temno bodočnostjo. Godi se nam kakor vojaku na fronti, ki z zanimanjem išče v srajci uši, da pozabi misliti, kdaj ga bo zadela krogla.
Toda te dobrote, slepote za bodočnost, nismo vsi deležni. Vsaj do neke mere so nekateri ljud;e zanjo prikrajšani; to so bolniki, ki bolujejo za kroničnimi neozdravljivimi boleznimi.
Zanesljivo vam ni poznano, koliko je bilo do nedavno bolezni, kjer ;e zdravnik skoraj na dan natanko lahko povedal, koliko časa bo bolnik še živel. Te bolezni so vam neznane zato, ker niso več neozdravljive in so izginile iz spiska pošastnih morij, med katerimi sta še ostala rak in tuberkuloza.
Ena izmed teh bolezni je pa tudi pernicijozna anemi a, krvna bolezen, za katero so še bolniki do leta 1925. s 160 »/o zanesljivostjo umirali kljub vsem zdravilom in zdravnikom. Bila je to čraa. kroglica, kateri niio nikamor ubežati mogli.
Bolnik s to boleznijo je iz dneva v dan slabel, dobil e bledovoščeno barvo, suh, opečen jezik, ki mu je onemogočal uživanje hrane. S čfl 6Tn se pojavile živčne motnje, tako da se siromak ni mogel več držati na ohromljenih nogah. Iz dneva v dan se mu je stanie slabšalo in nekaj navideznih izboljšanj je le še aanesljivejše dokazovalo bližino neizprosne smrti zaradi popoMe onemoglosti.
Do leta 1925. ni bilo nobene bolezni, ki bi zanesljiveje vodila v smrt, kakor ta grozna krvna bolezen, če je tedaj zdravnik nekomu dejal, da ima pemi-eijozno anemijo, ;e bil bolnik obsojen na smrt bol- gotovo, kakor če bi ga obrodilo sodišče.
In leta 1926. se je zgodil čudež. Obsojenci na smrt so bili pomiloščeni. V
Ameriki sta tega leta zdravnika Georg Minot in William Murchy poročal .-t, da Bta rešila življenje 455 bolnikom, ki so imeli to neozdravljivo krvno beteaen.
To sporočilo je bilo tako čudežno, kakor & bi danes izvedeli, da je nekdo odkril zdravilo prati raku. Posebno se je tedanjemu svetu zdelo čudno, da je mogel navaden praktičen zdravnik odkriti tako zanesljivo zdravilo, kakor bi si ga želeli za vse bolezni.
To zdravilo ni prišlo iz elegantnih modernih belooploščenih laboratorijev, ki so opremljeni z vsemi potrebnimi bleščečimi aparaturami. Ne! To zdravilo je plod bistrega opaeovanja in marljivega dela praktičnega zdravnika.
Georg Minot se je že kot mlad zdr iv-nik intenzivno zanimal za krvne bolezni, še pooebno pa za na strašnejšo izmed njih, pernici jezno anemijo.
Znanstveniki so bili tedaj mnenja, da nastane ta bolezen zaradi nekih strupov, Iti krožijo po človekovem te. lesu in uničujejo rdeča krvna telesca. Od njih mj bi izvirala močna, znanem naraščuječa slabokrvne* t ki naj bi vodila do popolnega ©slabljenja. (Od ted pernici.czna anemija — pogubna slabokrvnost.)
Minot se na s to dogmo ni zado. volji!, temveč je iskal vzrck slaboiftv-nosfci v kostnem mozgu, ki v Zdravem človeškem telesu izdeluje' zadostno število krvnih telesc. Skrbno je pregledoval kri nesrečnih bolnikov pod mikroskopom. Včasih se je kakšen n;e-gov bolnik počutil za nekoliko časa bo. Ije, in teda: so se pojavile v krvi neke posebne oblike rdečih krvnih telesc, ki so spet izginile, ko se je 'bolnikovo stanje poslabšalo. Te oblike so mlada rdeča krvna telesca, ki so pravkar Zapustila svojo zibelko v kostnem mezgu. Minot j‘e opazil odvisnost med iz-boljš&njeVn bolnikov in po avo teh rdečih krvnih telesc. Kadar koli so se pojavila v krvi, se je bolnik počutil bolje, toda to izboljšanje, jebllolbatko-trajRo. kostni mozeg je spet nehal izdelovati rdeča krvna' telesca in bolezen je še hujše pritisnila. Na splošno ni noben bolnik živel dalj, kakor dve do tri leta ed Začetku bolezni.
Minot je bil čustven človek, in če mu je kakšen bolniK umrl, se ni zadovoljil le s tem, da bi zmignil z rameni, temveč se je žalostil, kakor da bi bil sam kriv njegove smrti, čeprav bolnika niti ha j večji čudodelnik ne bi mogel rešiti smrti.
Vrgel se je še bolj energično na študij krvi in ni mu šio iz glave vprašanje, zakaj njihov kostni mezeg ni sposoben ustvarjati novih rdečih krvnih telesc. Težko mu je bilo, ko je gledal onemoglo bolnike pred sebo., ki so z upanjem, da jim bo pomagal, gledali vanj in ga vpraševali, ali jim lahko kaj pomaga.
Takrat so zdravili parnicijozno anemijo s transfuzijami krvi, izrezovali so takšnim bolnikom vranico. Stanje se jim je po navadi nekoHtaj- tebel.šalo, seveda, če so prenesli operacijo, toda naposled so le pomrli. Z vranico, ali brez nje.
Minot sam je leta, 1921. obolel na sladkorni bolezni, in če ne bi njegova tovariša v Ameriki, Banting in Best, odkrila inzulina kot zdravilo sladkorni bolezni, bi tudi Minot ne našel rešitve tise-eev nesrečnih bolnikov, ker bi že poprej umrl. Zaradi svo;e bolesni se je moral ravnati po strogi dieti in to srn je spravilo na misel, da bi morebiti tudi pri pemioi ozni anemiji pomagala kakšna posebna hrana. Zato je začel vse svoje bolnike nadlegovati z Vprašan i, kaj jedo, kako si hrano pripravljajo. Po sili je hctel najti rešit .• v zdravilni dieti, in to Se mu je naposled tudi posrečilo.
V neki knjigi je čital o nekih nejasnih poskusih na živalih, katere so z večkratnim puščanjem krvi na edili slabokrvne, in ki so se po hranjenju z jetri hitro opomoale. Zaradi branje-nta 2 jetri, ali kliib njemu? To je bilo Vprašanje, drugo jte pa dejstvo, da slabokrvnost zaradi krvavitve nima nobene žrveze 3 pemieijozno anemij©, Ker slabokrvnost, nastopa z*radi p'ema h-nep;a nastajanja rdečih krvnih telesc v kostnem lnoassu.
Toda vseeno se je odločil za poskus. Popolnoma nezna-astveno in niti sam ni bil prepričan v svojo teorijo. Nasvetoval je svojim pacientom, naj poleg druge predpisane' hrane, redno jedo vsak dan tudi nekaj jetrc. Bolniki, ki so že vse annsn poskusili, so se rad: ©pri.eli te rešilne misli, da jifia bo ta hrana pomagala, in so vestno izpolnjevali ta njegov nasvet. In čez nekaj tednov je neki bolnik prišel spet v njegovo ordinacijo. Mihct je opazil, da barva njegovega 11 ea ni več tako voščena, da jezik ni tako suh, te^a vi-i dt*l je ae toliko bolnikov, ki se jim je stanje samo po sebi za kratek čas toliko izboljšalo, da ni pripisoval po-
sebnega pomena svoji dieti. Kl;,ub temu je pa bolniku svetov,vi, da naj je še več teter. In ko je videl, da je mož tudi čez mer-ec dni bil prav tak, oe še ne \ boljši, mu je srce vztrepetalo Od veselja v upanju, da je na pravi poti.
Nasvetoval je dieto še drugim bolnikom in jim redno pregledoval kri. In glej, čudež! Vsi bolniki so se že po nekaj tednih počutili bol e, debili s« rdečo baffvo ustnic, jesik ni bil več suh in pekoč, povrnil se jim je tek. V krvi le pH opoail mnogo, mnogo mladih rdečih krvnih telesc kot znamenje, da je kostni mozeg začel pravilno delovati. Zdaj je šele Minot začel znanstveno raziskovati vso zadevo. Delal je poskuse v bolnišnici z bolniki, ki so jih že skoraj umirajoče prinesli v bolnišnico. Po cevi so im dan za dnevom ulivali jetrno kašo v želodec, dokler niso lahko že po tednu dni sami jedli. In čez nekai tednov so jih prej hrome noge spet nosile. Zgodil se je resnični čudež, zakaj zdravilo je delo valo pri vsaki permetjezni anemiji, razen, če )e bil bolnik tako slab, da ni mogel več jesti. S tem Minotovim odkritjem je bil led prebit. Bolezen, ki so jo imeli za neozdravljivo, kakor rak, je stopila v skupino bolezni, za katero imamo danes res sto odstotno zdravilo.
Poznejše izboljševan.e tega zdravila je vplivalo samo na način zauživanja te hrane, ne pa na bistvo ozdravljenja.
Jasno je, da se vsakemu človeku pri-studi dan za dnem uživane jeter, 1» čeprav jih pripravite na še tako različne in okusne načine. I11 tudi najtežji bolniki, ki so vedeli, da so brez jetrne hrane zapisani smrti, so se uprli, ker jim je že sam pogled na jetra povzročil bruhan e. Zato je pravi blagoslov, da smo doteili zdravilo, ki v obliki injekcije nadomesti uživanja nepriljubljene hm«, in ki imaio hk ati sto-odstotno močnejše delovan e na kostni moReg. Potrebna je le ena injekcija na mesec, da obdrži bolnika zdravega in sposobnega za deio.
Tako krasni uspeh medicinska sasa-nost le redko doživi. Minot je ne-oadravljivo bel rasen spremenil v neznatno nadlego.
S svojim odkrit;em je ukanil asodo. Vzel ji je eno Črno kroglico! Solnik s pernicijozno anemijo lahko brez skrbi seže v skrivnostno vrečko muhaste usode, kajti njegove črne kroglice ni več v njej. Za to boleznijo mhče več ne umre!	Dr.	Piva
rce
NAPISAL
J. W. LOCKE
Iz kraljestva živali.
na
RAZPOTJU
Nadaljevanje s S. strani.
Kakor hitro so mi dopuščale razmere, sem napovedal svoj obisk v hiši dr. Deana. Valeriji sem poslal brzojavko in jo tako pripravil na svoj prihod. V mislih na prihodnjost sem prišel na postajo in sedel v vlak.
Ko se je vlak že premikal, so se odprla vrata in v kupe je stopilo mlado dekle s kovčegom. Dekle je bilo s hrbtom obrnjeno proti meni in je skušalo spraviti kovceg v mrežo za prtljago. Hote! sem ji pomagati. Sklonil sem se, tedaj sta se najina pogleda srečala. Zastalo mi je srce. Bil je obraz, ki sem ga že več mesecev gledal, ki je bodil /. menoj trtič in dan in mi ni dal pokoja. Gledal sem jo, ona se pa ni dosti zmenila zame, temveč je sedla na drugi konec klopi.
Sedel sem njej nasproti in dejal: »Vi ste gospodična Deanova?«
Jezno je dejala: >Da, tako se pišem.«
»Valerija!c sem vzkliknil ves razburjen.
»S kakšno pravico me imenujete z imenom?« je užaljeno vzkliknilo mlado dekle.
»Harold VVinter sem,« sem ji skušal pojasniti, »ali je mogoče, da »e me toč ne spominjate?«
»Nikdar ras še nisem videla, in ta-di ne govorila z vami,« je dejala Valerija.
Ne vedoč, kaj naj rečem, sem vzdihnil: »Nisem vas hotel žaliti. Povedati vara moram samo to, da vas poznam ie več mesecev, čeprav vas še nikdar nisem videl. Da mislim na to srečanje že več mesecev, zato se mi zdi, da je moje vedenje opravičljivo.«
Dekle je očitno mislilq, da ima opravka z norcem. Odločno je vstala in segla po zavori: »Če takoj ne prenehate s temi neumnostmi, bom potegnila zavoro,« je dejala.
»Storite kar hočete,« sem vzdihnil. »Če mi drugače ne verjamete, vam moram pokazati pisma, ki ste mi jih pisali.«
»Ne razumem vas,« je dejala in spustila ročaj zavore.
Vzel sem iz torbe Valerijina pisma in jih ji pokazal. Vzela jih je in jih preletela s pogledom. Potem se je nasmehnila in dejala: »TeJi pisem nisem jaz pisala.«
fte nikdar v življenju nisem bil tako razočaran, kakor ta trenutek. Ko brez uma sem kriknil: »Če jih niste vi pisali, kdo jih je pa potem pisal?«
»Moja sestrična Valerija,« je dejala.
»Ne razumem,« sem dejal.
»Pišem se prav tako kakor moja sestrična,« je dejalo dekle. Ta pisma je pisala ona, ker poznam njeno pisavo.«
»Potem me je ona negovala, ko sem ležal bolan v hiši dr. Deana?« sem vprašal.
»Najbrže,« je prijaznejše odgovorilo dekle.
Preteklo je nekaj minut, preden sem se zbral. Potem sem se spomnil, da sta brata Deana dvojčka in drug drugemu zelo podobna, zakaj si ne bi bili tudi njuni hčeri popolnoma podobni?«
»Zdaj mi pa povejte, zakaj ste mislili, da sem vaša prava Valerija?« je vprašalo dekle.
»Vaše sestrične,« sem dejal, »nisem nikdar videl, vendar mi je svoj obraz opisala takšen, kakršen je vaš.«
»Torej jo boste skušali najti po njenem opisu?« jo s čudnim nasmeškom dejalo dekle.
»Seveda.« sem odgovoril.
»Zaman se boste trudili,« je dejala.
Potem sva govorila o vseh mogočih stvareh. Valerija je bila prav tako razumna, prav tako se je smejala, kakor moja prava Valerija. Samo nekatere besede je drugače naglašala. Prišli so trenutki, ko sem bil popolnoma prepričan, da sedi z menoj v vlaku prava, moja Valerija, tedaj sem preklinjal tisto, ki me čaka v Deanovi hiši.
Obraz moje sopotnice je bil prav takšen, kakor ga je popisala Valerija. Debel nosek, velika usta, beli, preveliki zobje. Obraz nikakor ni bil lep. Moja domišljija si ga je pa tako vtisnila v srce, da je bil zame edini, ki bi ga mogel ljubiti.
Slekla je rokavico, da bi si popravila lase. Ogledoval sem njeno roko in se izpraševal, ali je podobna Vale-rijini.
»Ali mi dovolite, da vas primem za roko in zaprem oči, kakor da bi bil slep?«
Brez pomisleka mi je dala roko. Zaprl sem oči in podržal njeno roko nekaj sekund v svoji, kakor sem tolikokrat držal Valerijino.
»Njena roka je drugačna,« sem ugotovil.
Zardela je in hitro spet oblekla rokavico.
»Vaša je bolj odločna in mehkejša,« sem dejal.
NAPAD NI ZMEROM NAJBOLJŠA
Napisal inž. Aleksander Niklitschek (Dunaj)
Le malokateremu živemu bitju je mati narava podarila takšno orožje, da se lahko ubrani pred nenavadnimi sovražniki in da se tako rekoč sleherni trenutek lahko spusti v boj s slehernim roparjem. Veliki štirinožci, kakor so na primer govedo in bivoli ter celo sloni in nosorogi, spadajo med te redkosti.
Večino drugih živali je morala narava, če naj se njihova vrsta ohrani pri življenju v neprestanem boju z bolje oboroženimi sovražniki, drugače zavarovati pred njimi. Te živali si pomagajo pred resnično ali dejansko nevarnostjo z begom. Če bi na primer zajec Dolgouhec ne bil tako dober tekač in še tako boječ po vrhu, bi lisica Zvitorepka že davno pokončala njegov rod.
Neznani človek
Kajpak se živali boje samo nevarnosti, ki jo kot nevarnost spoznajo. Pred poljskim strašilom vrabci in kosi zato beže, ker vidijo v razcapancu nevarnega človeka. So pa na svetu še živali, ki pred človekom zato ne beže, ker o njegovi hudobiji še ničesar ne vedo.
Ko je prispel Darwin na svojem slavnem potovanju okrog sveta na Galapaške otoke, je v svoje nemajhno presenečenje opazil, da mnogoštevilni divji ptiči tega otoka, ki so komaj kdaj videli človeka, mimo sedejo na cev njegove puške in se dado z roko ujeti. Na srečo so pa ptiči tega otoka še o pravem času spoznali človeka, zato so se skoraj vse, prvotno tam naseljene ptičje vrste še ohranile.
Dosti slabše se je pa godilo ko puranom velikim golobom-zobarjem na otoku Mauritiusu, ki je pozneje tako zaslovel po svojih dragih pisemskih znamkah. Tudi te živali se prav nič niso bale ljudi: prihajale so čisto blizu njih. Ljudje so jih pa začeli na debelo pobijati — niti streljali ne — zaradi okusnega mesa in ker so se te živali dosti prepočasi zavedele človekove nevarnosti, so do danes popolnoma izumrle.
Takšnih primerov bi lahko še mnogo našteli. Tako na primer živi na samotnem Južnem otočju »lastavičji lovec«, ki mu ni prav nič mar človeške nevarnosti. Če enega izmed njih ustrele, se kaj hitro prikaže drug, radoveden, kaj se je zgodilo. Podo-
ben primer so tjulenji, ki dajejo zelo cenjeno krzno. Zaradi svoje pretirane zaupljivosti zdaj že izumirajo.
Kako se je konj učil
V prvih letih avtomobilov so bili konji na cestah nevarnost, ki je ni bilo podcenjevati. Kadar so zagledali na cesti tisto neznansko ropotalo, ki ga še niso nikoli videli, jih je zgrabil takšen paničen strah, da so zdirjali čez drn in strn. Danes je konj, ki bi se bal avtomobila, že velika redkost. Dosti je pa konj, ki tako rekoč niti ne trenejo z očmi, če pelje mimo avtomobil, ki pa takoj podivjajo, če vidijo zdirjati vlak mimo železniške zapornice. Železnica je prvi čas svojega obstoja sploh predstavljala velikanski strah za živalski svet: nagnala jih je na vrat na nos v beg.
Danes se je večina živali že prepričala o popolni neškodljivosti tako strahovito ropotajočega vlaka. Srne, ki so sicer tako boječe živalce, so že pogosto videli, kako se mimo pasejo na tratah ob železniški progi. Na električni železniški progi Stuttgart— Monakovo sem že pogosto videl čepeti velike ujede — najbrže so bile kanje — na brzojavnih drogovih in čakati na brzovlak. Ko je vlak oddirjal, so ptice zletele na progo, očitno gledat, ali ni kdo kaj užitnega vrgel z vlaka. Prav čudno se vede zajec, kadar zagleda vlak. Takoj sede na zadnji nogi hi prisluškuje, a ne proti progi, temveč zato, da ne bi v oglušujočem drdranju vlaka preslišal bli-žanie kakšnega res nevarnega sovražnika.
Ptiči in letalo
Zadnja leta smo lahko opazovali privajanje ptičev na grozeči pojav letal. Natanko se še spominjam časov, ko so bili letalski meetingi še velika redkost. Tisoči in tisoči ljudi
Džiu-džifeu
poučuje
široko vn jak
Cesta 29. oktobra št 5
so prihiteli, da bi videli čudež letečega stroja. Kot gost na nekem kmečkem posestvu sem še pred prvo svetovno vojno od daleč gledal takšno prireditev. Kolikorkrat je veliki jekleni ptič s truščem in hruščem zletel po zraku, so sicer tako ponosni petelini in kokoši obupno vrešče zleteli proti kurniku.
V zadnjih predvojnih letih sem pogosto bral tudi zanimivo poročilo o tem, kako so v južni Evropi mnogoštevilni orli napadli letala kot nevarne vsiljivce ali tekmece — seveda brez uspeha.
Danes nobenemu ptiču ni več mar letalo. Ujede mirno jadrajo dalje po zraku, niti škrjančki se ne dajo veš motiti po bližajočem se letalu. Torej prilagoditev na vsej črti!
Kajpak pa igra pri tej prilagoditvi na nove razmere važno vlogo bistroumnost živali.' Pri tem so najbolje uspele zvite vrane in kavke. Vsak lovec namreč ve, da znajo te ptice pravilno oceniti nevarnost posameznih oseb in se po tem ravnati. Kmetu, ki jim z motiko ali plugom iz
po hrbtu, ki je zelo neumna, nepre-računljiva kača in pogosto ravna kaj nepremišljeno. Čisto drugače se vede pametnejši gad. Mali gad, doma na Gradiščanskem in v okolici vzhodno od Dunaja, stori navadno vse, da bi si prihranil svoj precej neškodljivi strup. Lahko celo rečemo, da ta kača le takrat piči, kadar je v skrajni življenjski nevarnosti ali pa če j° kdo hudo rani.
Prav tako rad ravna nevarni peščeni gad, doma na južnem Koroškem, čigar pik je vselej življenjsko nevaren. Sicer je pa silno nebrižna dobrohotna žival, ki nikoli ne napada in je celo tako krotka, da se lahko brez nevarnosti z njo igrate in J° mirne duše vzamete v roke.
Večina še nevarnejših tropskih strupenih kač ravna prav tako. Med njimi je tudi neke vrste gad, ki j® zaradi svojega močnega strupa stran, in trepet domačinov.
V splošnem torej lahko trdimo, da je nagnjenje, izogniti se slehernemu močnejšemu nasprotniku, pravilo tudi teh, s tako neznanskim strupom oboroženih živali. Kajpak ima pa tudi to pravilo, kakor vsako, svoje izjeme-
Tožba zaradi ženskih las
V Riu-de-Janeiru so imeli pred nedavnim pred sodiščem čudno vrsto razprav. Pri vseh so igrali glavno vlo-koplje toliko okusnih črvov in zaje- ! go ženski lasje.
davcev, se približajo brez strahu naj Manuela ^	^na	precej premoŽ-
nekaj korakov. Nasproti ljudem, ki posamič prihajajo proti njim, so pa že bolj previdne. Pešca, ki ni vidno oborožen, puste kakšnih dvajset korakov v svojo bližino, medtem ko pred lovcem, ki ga že po puški poznajo, že iz velike daljave beže in vmes kriče v znak alarma.
Da bi ti črnuhi, ki so jih polna vsa naša polja, izumrli, se nam torej ni treba bati.
Tudi kače niso napadalne
Omenimo naj še vedenje strupenih kač nasproti sovražniku.
V splošnem imamo o teh nevarnih živalih precej napačne pojme. Zakaj tudi te živali, ki so tako strahotno oborožene, se skoraj izključno ravnajo po tem, da je previdnost boljša od poguma. Zato tudi skoraj vse strupene kače, vsaj pred človekom, če le morejo, »beže. Pameten ukrep narave: zakaj še tako strupen kačji pik žrtve ne ohromi pri priči, temveč ji še zmerom pusti časa, da se lahko maščuje. Torej se kača rajši o pravem času umakne.
Vsekako so pa izjeme, zlasti med alpskimi vrstami gadov. Posebno v primeri s pisanim modrasom s križi
»Moje roke so edino, na kar sem ponosna,« je odgovorila.
»Tudi na to ste lahko ponosni, da »o se mi štiri ure vožnje z vami zdele kakor štiri minute,« sem dejal.
»Ko sem bila majhna, bi isto lahko povedala krotkemu slonu,« je dejala nekoliko užaljeno.
»Nisem več otrok, gospodična,« sem odgovoril in se priklonil.
Ne vem, kaj je bilo na teh besedah takšnega, da je zardela. Ne razumem žensk in že neštetokrat sem slišal moške, ki so trdili isto.
»Mislim, da so vsi moški otroci,« je kratko ugotovila.
»Zakaj?«
»Ker jim manjka čut za odgovornost,« je pojasnila.
*
Vlak je privozil na postajo. Oddal sem kovčege in pozabil na gospodično Valerijo. Hitel sem proti vili, ki sem jo zapustil pred nekaj meseci. Odprla mi je služkinja in mi povedala, da me gospodična pričakuje v sprejemnici.
Zdirjal sem po stopnicah in stopil v sprejemnico. Že na pragu sem pa obstal ko ukovan. Pred menoj je stala lepotica. Bila je vitka in vendar dostojanstvena. Krasni plavi lasje so obkrožali belo čelo in temnomodre oči. Njena polt je bila otroško čista in sveža.
Trenutek nato sem se znašel in dejal: »Oprostite, dejali so mi...«
Lepotica pri kaminu se je zganila in stopila proti meni. »Kaj je Harold? Seveda so vam rekli, da sera jaz Valerija.«
Lotevala se me je omedlevica. Moja ušesa je božal sladek glas, ki ga pa nikakor nisem mogel spraviti v sklad z rajsko lepim obrazom.
»Kako se vam godi?« sem bedasto vprašal.
»Ali niste srečni, da me naposled
ulite?« je začudeno vprašala Valerija.
»Seveda,« sem dejal, »zato sem prišel sem.«
»Videti je, da ste razočarani,« je spet dejala lepotica.
»Presenečenje,« sem jecljal, »mislil sem, da bom našel dekle, kakršno ste mi opisali in katere obraz me je vse mesece, kar vas nisem videl, zasledoval.«
Zloben nasmešek je zaigral na njenem obrazu: »Ali ste res mislili, da sem takšno strašilo,« je dejala.
»Obraz tistega dekleta ni bil podoben strašilu,« sem dejal, ko sem se spomnil na svojo sopotnico.
Šele zdaj je spoznala, kaj je zagrešila.
»Za božjo voljo, zakaj ste mi opisali obraz svoje sestrične in ne svojega?« sem dejal.
»Moje sestrične? Kako pa veste?«
»Odkar ste mi opisali svoj obraz, sem ga imel zmerom pred očmi. Kako živa je bila moja predstava, vam dokazuje to, da sem danes v vLaku kratko in malo ogovoril neko dekle, ki je iinelo po mojem prepričanju vaš obraz. Potem šele sem spoznal, da ste mi opisali obraz svoje sestrične. Ni bilo prav, gospodična Valerija, da ste me preslepili.«
Bil sem razočaran in užaljen. Valerija je čutila, da se mi mora opravičili, zato je dejala:
»Povedala vam bom, zakaj sem tako ravnala. V naši hiši je bilo že nešteto bolnikov, ki sem jih negovala. Skoro vsi so se zaljubili vame in me dolgočasili. Dovolj mi je bilo tega, zato sem se odločila, da bom temu napravila konec. Da bi pa bil moj opis ietn bolj resničen iii živ, sem opisala svojo sestrično.«
»Torej ste se ves čas norčevali z menoj?« sem dejal, vzel klobuk in hotel oditi.
Tedaj sem zapazil, da je v Valeriji-nem glasu nekaj zadrhtelo, ko je dejala:
»Ne ves čas.«
»Zakaj mi pa pozneje niste povedali resnice?« sem nekoliko mirneje vprašal.
»Mislila sem, da mi tega ne boste zamerili in boste še veseli, da nisem tako grda, kakor ste mislili,« je dejala Valerija in mi pogledala v oči.
Bil sem pa še zmerom zelo užaljen. »Zakaj ste mi to storili Valerija?« sem zaječal.
»Tako sem hrepenela, da bi me naposled videli,« je s solzami v očeh odgovorila. Potem se je stresla in dejala: »Strašni sto, ničesar več nočem vedeti o vas. Stekla je do vrat in jih odprla, čeprav sem jo zadrževal. Potem je prestopila prag in stekla po hodniku
»Spretae injuria formael« sem zamrmral. Ženske se od časa, ko je vladala boginja Juno, pa do danes niso izpremenile.
Neskončno nesrečen in razočaran npd celim svetom sem hodil po uli-
nega tovarnarja. Ko je nekega dna zagledala v zrcalu prvi sivi las nft svoji glavi, je bila silno razočarana. Takoj je odšla k svojemu frizerju i® zahtevala, da ji lase pobarva. Frizer sj ni dal dvakrat reči in je lase pobarval temno rdeče. Sivega lasu ni bil® nikjer več videti, gospa Manuela ie pa začudena občudovala v ogledalu svoj »novi« obraz.
Na nesrečo pa njenemu možu sprememba las ni bila všeč. Zahteval je, da si žena lase spet pobarva črno. Zena je takoj odhitela k frizerju, žal ji pa las ni mogel prebarvati črno.
Lasje so ostali rdeči in posledica so bili prepiri na dnevnem redu. Naposled je Manuelin mož zaprosil z« ločitev zakona, še pred ločitvijo je Pa Manuela odšla na sodišče in tožila svojega frizerja, ker ji je tako pobarval lase, da jo mož več ne ljubi. Sodišče J® frizerja oprostilo, ker ni bil prav ni' kriv zakonske tragedije gospe Manue-le. Ker je pa bila Manuela s svojim* rdečimi lasmi še lepša ko prej, je tudi frizer vložil tožbo in zahteval denar, za polepšanje Manuelinih las.
Toda tudi ta tožba ni bila uspešna-Sodišče se je namreč izrazilo, da im« veliko nujnejših in pametnejših tožb, kakor razpravo zaradi ženskih las.
cah. Potem sem odšel k dr. Deanu, ki mi je pregledal oči in me kmalu odpravil, češ da so moje oči popolnoma zdrave. Ko sem se oblačil, je stopila predme moja sopotnica iz vlaka.
»Ali ste videli mojo sestrično?« me je vprašala, »ali še verjamete, da sva si podobni?«
»Zelo ljubo bi mi bilo, če ni si bili,« sem dejal.
Pogledala mi je v oči in dejala: »Občudujem vašo odkritosrčnost.«
»Takole je,< sem dejal. »Ljubim njo in obraz neke druge. Nikdar ne bom prenehal ljubiti tega obraza.«
»In dekle?« je vprašala Valerija.
»Kdo ve,« sem zamišljeno dejal.
»Nikdar ne bi mislila, da se moški lahko zaljubi v obraz, brez vsakršne miline in čara,« je dejala s sanjavim glasom. Videl sem, da se v njej dogaja nekaj nenavadnega.
»Kaj ste hoteli reči s pomanjkanjem odgovornosti pri moških?« sem dejal.
Dala mi je roko in ni odgovorila. Hitro je odšla za ovinkom, jaz sem pa odšel v svoj hotel.
Zvečer sem večerjal pri dr. Deanu, endar nisem imel priložnosti, da bi govoril z Valerijo Njen pogled in njen glas sta me nemo prosila odpuščanja. V njenih očeh je gorel ogenj ljubezni, ki bi segrel celo ledeno ploščo. Bil sem nekoliko boljše volje. Ko sem odhajal, mi je stisnila roko in jaz sem si priznal, da sem do ušes zaljubljen vanjo. Preklel sem njeno lepoto, ki ni bila v skladu z mojimi sanjami. Kakor hitro so se pa vrata za menoj zaprla, sem bil spet ves prevzet od druge Valerije.
Celo noč nisem zatisnil očesa. Sanjal sem z odprtimi očmi zdaj o eni, zdaj o drugi Valeriji. Ko se je zdanilo, so sanje izginile^ polastila se me je pa strašna neodločnost. Vstal sem kakor pijan in s prvim vlakom zapustil kraj svojega velikega razočaranja.
Spet sem se zatopil v delo. Zvečer ležem z enim samim upanjem, da mi noč prinese pomirjenje, vendar vsako jutro znova čutim isto neodločnost. Zavest, da ljubim obe Valeriji, je edino kar mi je ostalo. Ne morem si pa biti na jasnem, za katero od obeh bi se odločil. Zdaj sem se odločil, da bom ostal samec, če ne bo stopila v moje življenje kakšna druga ženska in me rešila teh muk. Kako zelo bi ji bil hvaležen zatol
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Strltarlevo ub®
pri frančiškanskem mosfu
Vsakovrstna sčaia, cilimiMt, tipiontri, tarroelr. tivgrometfi, itd. Velika izbira ur, zlatnine in »norns«. Samo kvalitetna ojlika'	Cenit'	brezniecno
KOLESA
damska in moška« najnovejši letošnji modeli v naj’ večji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah.
KOVA TRGOVINA
TVRŠEVA (DUNAJSKA) C. 36
nasproti Gospodarske zveze
MALI OGLASI
H
REALITETA"
IČnio
zavod za kupoprodajo neprem (e samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
CVETLIČNI MED tn In medico (l01b,te„iP*«. ceneje v Medarnl, Ljubljana. Zidovska
FILATELIJA MODRIJAN, Ljubija , Miklošičeva 34, razstavlja na mu svoje albume in vložne	p
»Jol«. Prevzame v komisijsko P*° -j. znamke ljubljanskih izdaj, serije nih držav in kompletne zbirke.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. V Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek vsi v Ljubljani.