0 k o. *) Skušnja nas uči, da stvar, kolikor je bližeja nas, toliko je svitleja; sklepamo toraj, da kolikor svetleji je kaki predinet, toliko bližeji nas mora biti. Bele stene ali s snegom pokrite gore dozdevajo se nam ve- *) Glej prilogo. liko bliže, kakor pa temne. Po megli omračene stvari se nam dozdevajo pomaknjeue v daljavo; ob prav čistem zraku pa jih vidimo veliko bliže. Nevajeni lovci pri čistem zraku žival, ktero so si izvolili v plen, vidijo bliže in torej tudi preblizo merijo. Pri lepem vremenii in čistem zraku se nam koče na planinab veliko bliže ena drugi vidijo, kakor pa so v resnici. Močno svitle stvari se nam ne vidijo samo bližeje, ampak tudi povečane, če jih okrog in okrog obdaja tema; nasprotno pa je z močno temno stvarjo, ktero obdaja svitloba. Ta prikazen se imenuje ,,irradiation". Po tej prikazni se nam razsvitljeni serp mesca vidi večji, kakor da bi ne bil del inanjše temne krogle, ampak kake večje. Daljne razsvitljene špranje se nam dozdevajo veliko večje, beli kvadrati na černem polji veliko širji, kakor pa so v resnici. Dva bližnja močno svitla prostora pokrijeta in. razsvitlita tenko progo med sabo, zatoraj ne vidimo prav tenkega dratu v naj svitlejšem solnčnem svitu, in lasu ne, če ga pred naj svitlejšim delom plamena deržimo. Kako presojuje naše oko oddaljnost kakega predraeta? Kolikor več stvari je med nami in predmetom, kterega gledaino, toliko bolj oddaljen se nam dozdeva. Če na bregu kakega jezera ali kake reke stojimo, kjer ni čolna i. t. d., se nam jezero ali reka dozdeva ozka, če je pa veliko čolnov i. t. d., se nam nasprotno dozdeva veliko širokeja. Iz tega se vidi, zakaj da se nam na široki planjavi posainno poslopje veliko bližej dozdeva, posebno če je pot do njega ravna, dozdeva se nam, da bomo kmalu tam, toda prepričamo se, da smo se motili, — pot se vleče. Iz ravno tega vzroka se nam nebesni obok v zenitu (nadglavniku) bližej dozdeva, kakor pa v horizontu in solnce ali luno vidimo pri vzhodu ali pri zahodu veliko bolj oddaljeno kakor pa, kedar visoko nad nami stoji. Vsak pastir videl je že lepega poletnega ali jesenskega večera, kedar je gnal veselo svojo čedo proti donm, njemu gotovo čudno prikazen. Iz-za oddaljenega drevja in germovja priplavala je počasno polna luna kot velikansko kolo; kolikor višej pa se je vzdigovala, toliko manjša je postajala. Zakaj to? Kedar solnce ali mesec iz-za hiš ali dreves izhajata, vidinio ju pod ravno tistiin vidnim kotom, kakor hiše in drevesa; ker pa vemo, da ste solnce in luna veliko dalje od nas, kakor hiše ali drevesa, jiina nezavedno in nehote obilnejšo velikost pripisujemo. Ako skozi daljnogled pogledamo kako bolj oddaljeno stvar n. pr.: jabelko ali križ na stolpu, kako drevo ali hišo, se nam dozdeva kakor da bi ne bila veliko povečjena, kakor je vender resnica, to pa zato, ker s prostim očesom nehote gledamo predmet po dozdevni velikosti in v daljnogledu po pravi povečani meri. Spoznamo pa pomoto, da smo pravo povečanje v daljnogledu premalo cenili, če z enim očesom gledamo v daljnogled, zdrugim prostimpa na odločeni predmet; videli bomo zdaj velik razloček med povečano in navadno velikostjo opazovane stvari. Kako je to, da se nam včasih v mraku ali megli zdi, da je oddaljen turn ali oddaljeno drevo, kakti človek blizo nas, ali pa narobe blizo nas stoječ človek ali drevo, kakti oddaljen turn? Kadar je naše oko prilagano gledati v daljavo, in vidi blizo v mraku kakega človeka, torej pod precej velikim vidnim kotoin, ker pa mislimo, daje ta predmet daleč, sodimo, da mora biti visok, ker je vidni kot velik; toraj sklepamo, da mora biti kaki stolp, — ravno narobe pa se godi, če je naše oko polagano le za bližnjost. Gledal sem nekega jutra na precej oddaljena stolpa; dozdevalo se mi je, da je iz enega stolpa do druzega uapeta debela verv, in ko premišljujem, kaj bi to bilo, zapazim da dozdevna verv je bil le tanek telegrafični drat, ki je tik okna potegnjen. Marsikomu se je gotovo že pripetilo, ko je gledal v daljavo, in je bilo njegovo oko prilagano za daljne predmete, da je blizo njega letela kaka muha, dozdevalo pa se mu je, kakor da bi veliko ptico daleč vidil plavati po zraku. Muha leti blizo očesa, toraj jo vidiino pod velikim vidnim kotom, ker pa je oko prilagano za daljavo, si mislimo, kakor da bi daljno stvar videli pod ravno tako velikim vidnim kotom; hitro ne,hote cenimo daljavo, in po daljavi na visokost predmeta, — majhno muho spremenimo v veliko ptico. Ravno ta vzrok je pri poprej omenjenem izgledu. Kedar je kak predraet tako daleč od nas, da njegove oddaljenosti ne moremo več presojevati, vidimo vse stvari enako oddaljene. Vsa nebesna telesa, solnce, luno, zvezde vidimo na zobočeni nebesni krogli enako daleč, akoravno so posamezna telesa v daljavi med sabo silno različna. Tudi pregibanje ali premikanje naše oko velikokrat prevari. Gibanje spoznavatno po premembi lege kake stvari, glede lege drugih stvari, ki jo obdajajo. Telo se giblje, če ga vidirao zaporedoma na raznih mestih prostora; oko dobiva ravno tisti vtis, ali je mesto na miru in le telo pretninja svoje mesto, ali pa tudi, če je telo mirno in se le mesto svojega stališča premikuje. Ako se hitro vozimo po cesti, železnici ali ladiji, dozdeva se nam, da stojimo, da smo na miru; vsa telesa okoli nas pa se gibljejo, ker vidimo, kako nam hiše, drevesa berzo naproti hite, pa ravno tako hitro mimo nas beže. Vse te nam bližnje stvari svojo lego glede na nas hitro spreminjajo, ali prav za prav, mi spreminjamo svojo lego z ozirom na stvari, in zdi se nam, kakor bi se stvari gibale. Naj veličastneje videzno gibanje pa je vsakdanje vertanje zvezd, kakor tudi vsakdanji in letni obhod (videzni) solnca okoli zemlje. Nekteri drugi zgledi videznega gibanja so: Neskušenemu popotniku na ladiji se dozdeva, da se zrakomeri, tlakomeri, svetilnice i. t. d. zibljejo, akoravno so obešene na treh navpičnih oseh, — ziblje se pa le popotnik z barko vred. Ako pred očesom deržimo očali ali kako drugo stekleno plošo, in hitro ž njo omahnemo na primer z desne na levo, zdi se nam, da se vse daljne stvari, katere vidimo skozi očala ali plošo, pomaknejo na ravno tisto stran. Zapazil je že tudi vsak, kdor se je vozil po cesti, železnici ali v ladiji, da ne hite vse reči, ktere gleda okoli sebe, proti njemu ali mimo njega, ampak le bližnje; daljne pa hite z njim naprej. Kako je to? če je kako telo precej daleč od nas, in se njegova lega, glede na nas, le počasi in malo spreminja, takrat se nam dozdeva, kakor da bi šlo tisto telo z nami naprej. Če pa na primer hitro letimo, glede v mesec, zdi se nam, da tudi on z nami naprej leti po ravno tisti poti. Iz tega je razvidno, zakaj se nara, hitro vozijočim, dozdeva, kakor da bi se ves svet okoli nas sukal v vertincu, bližnja drevesa, hiše in travniki nam naproti in mimo nas, daljno gorovje, i. t. d. pa za nami, — ker namreč bližnje stvari, glede na nas, lego hitro spreminjajo, daljne pa le počasi in malo. če se oko dalje časa nenavadno giblje, na pr. pri plesu, na barki, ali če gledamo derečo reko, železnični vlak v diru, tudi če pogledamo nenavadno globočino, se nam potem zdi, da se vse stvari, ktere pogledamo, gibljejo in vertč, — v glavi se nam verti. Obvarovati se moremo ver- toglavja, ako oko prav močno vpremo v kako nepremično stvar, ali pa v reč, katera se z narai v eni meri verti. Toda ne samo pri presojevanji daljnih ali večjih stvari nas oko prevari, — tudi pri malih, nam prav bližnjih stvareh se primeri, da nas oči premotijo. Nekteie takih pomot hočem omeniti. Tudi pri malih stvareh, vidimo da so nerazdeljene, velikosti manjše, kakor razdeljene na pr. v 1. podobi vidi se nam razdeljeni del daljši kakor nernzdeljeni, akoravno sta oba popolnoma enako dolga. Ce poskusimo po »ameri deliti kako čerto tako, da gledamo le z desnim očesom, z levitn pa mižimo, boruo vselej de^no btran čerte odmerili daljšo; — nasproti pa, Ce z levim gledamo, z desnim pa mižimo, bode leva stran daljša, kakor desna. Enooki toraj slabo dele, slabo merijo iu tudi slabo zadenejo; enooka šivelja šivanko težko vdene, dokler se ne privadi. Kako razdeljenje povekšuje reč, kažeti podobi 2. in 3. Oboja versta čert je popolnoma enako velik kvadrat, vendar se 2. podoba vidi širokeja, 3. pa visokeja. Podoba druga bi se nam videla še širja, toda navpične čerte vidimo vselej večje kakor enako dolge vodoravne. Vsak bi n. pr. mislil, da je klobuk (cilinder) visokeji, kakor širji, pa vendar ni tako, in kdor bi le. na oči meril njegovo visokost, bi se gotovo zmotil za tretjino. Obleka z navpičnimi čertami pisana nareja osebo, ki jo nosi, večjo in tanjšo; s poprečnimi pa manjša in debelejšo. Soba, v kteri je hišno orodje razpostavljeno, zdi se nam večja od prazne ; s podobami lnalane stene širje kakor enobarvane; ravno tako tudi razdeljeni koti večji, kakor enaki nerazdeljeni. Tudi prenehljej ali preterganje naše oko oraami, da ne moremo prav zanesljivo soditi, na pr. v podobi 4. je podaljšana zgornja vstričnih čert, ne spodnja, kakor nam oko kaže; tega se prepričamo, če pogledamo podobo po strani, vstrično s poprečnimi čertami, ali če ravnilo na njo položimo. Vstrične čerte oavadno še zadosti prav presojujemo, ložeje, če so vstrične navpične, kakor pa, če so nagnjene. Vendar nas pa oko tudi pri teh velikokrat prevari, — tako, da v časih sami sebi ne verjamemo. Kedar vstrične čerte druge ravne poprečno prerežejo, vidi se nam, kakor da bi se navpične oddaljevale na tistem koncu, kjer se poprečne zedinjujejo, pa bližale na drugem koncu, kjer se poprečne oddaljujejo od sebe, kakor kaže podoba 5. Navpične čerte pod podobo 5. so popolnoma vstrične, vendar se nam dozdeva, kakor da bi bile v sredi prelomIjene; poprečne naše oko omamijo in nas zapeljejo, da napačno sodirao. Da so čerte res vstrične in popolnaraa ravne, prepričamo se, fe list nagnemo in skoraj vstrično s to ravnino čerte gledamo; privid sedaj mine, in oko vidi pravo lego. Ravno tako je pri 6. podobi. Kako se radi pustimo zapeljati v napačno sklepovanje po kaki čerti, ktero si oko postavi za vodilo, kaže pod. 7. Pri tej podobi imamo na 6" za vodilo, hitro pogledamo nc d", pa vidimu, da ne seže tako daleč in precej nevedoma napačno skleparno, da mora biti manjši, kar pa ni res, arapak oba sta popolnoma enako dolga — le premaknjena sta. Navedli smo tukaj nektere nar bolj navadne prikazni, kako nas oko prerado goljufa in kako malo je pri nekterih prilikah zanesljivo. Vtegnilo bi učiteljem marsikaj pojasniti, ko vidijo, da otroci posebno, kedar začnejo risati s prosto roko, večkrat nektevu čerte prav slabo meriio. Narisal je učenec celo podobo, ogleduje jo, vidi da ni prav taka kakor predložena, toda pogreška ne najde; ogleduje jo še enkrat od čerte do čerte — vse zastonj. Učitelj pa, čigar oko je bolj vajeno meriti, in se ne da tako lahko motilnim čertam zapeljati, kmalu najde pogrešek.